4
BESEDA UREDNIKA
BESEDA UREDNIKA
Trije razlogi so botrovali obsežnosti letošnje dvojne številke.
Najprej Trubarjeva dediščina, v ožjem smislu dediščina raziskovanja in
razpravljanja, ki ga je spodbudila lanska Trubarjeva obletnica in ki
je zdaj še klicala k objavi; potem letošnji jubilej, 500. obletnica rojstva
Jeana Calvina, mimo katere ne more nobena »revija za vprašanja
protestantizma«; slednjič hotenje, da po besedilih, ki so bila že zaradi
Trubarjevega jubileja obrnjena v preteklost 16. stoletja, tokrat spet z
večjim poudarkom in obsegom obravnavamo sodobne vidike in širše
učinke protestantizma.
S slednjim sklopom zato tudi začenjamo Razprave, študije. Prvi
tekst je že ob zadnjem lanskem Trubarjevem simpoziju poizkušal
prikazati most od časov protestantske reformacije do značilnosti
modernih družb, kot ga vidi klasična in sodobna sociologija in
posebej sociologija religije. Članka Cvetke Hedžet Tóth in Andreja
Leskovica ob poglobljenem prikazu misli (letos mineva pol stoletja
od Principa upanja in hkrati 90 let od njegovega Duha utopije) enega
največjih filozofov 20. stoletja, Ernsta Blocha, avtorja najsubtilnejših
marksističnih analiz »duha« krščanstva, hkrati nakažeta pomen
Blochovega protestantskega družinskega, življenjskega in duhovnega
okolja, Leipziga in Tübingena, za njegovo »filozofijo upanja« in
odnos do krščanstva. Samo v takem okolju je marksistični mislec
judovske provenience lahko izrekel znani aforizem: »Le ateist je lahko
dober kristjan, le kristjan je lahko dober ateist.« Nenad H. Vitorović
pokaže, kako sodobne (stran)poti iskanja evropske identitete in
korenin v krščanstvu izzivajo ponovno vpraševanje o tem, kaj je
»krščanska identiteta«. Jože Rajhman v članku Fanike Krajnc-Vrečko
5
BESEDA UREDNIKA
ni prikazan kot raziskovalec Trubarjevega življenja in dela, prikazan
pa je eden od temeljev njegovega raziskovanja: njegova (katoliška)
»socialno zavzeta teologija«. Zato članek izziva k razmisleku: ali je
naključje, da je življenje in delo Jožeta Rajhmana, katoliškega duhov-
nika in teologa, sopotnika in somišljenika škofa Vekoslava Grmiča,
hkrati izžarevalo zavzetost za protestantsko krščanstvo Primoža
Trubarja in za socialno, družbeno kritično sodobno katoliško teo-
logijo tiste usmeritve, ki je kulminirala v »teologiji osvoboditve«?
Z vprašanjem Luthrovega in Calvinovega pojmovanja posvetne
oblasti se ukvarja članek Tomaža Jurce. Ob vedno znova aktualni
problematiki odnosa med krščanstvom in oblastjo nas sicer vrne v
čas 16. stoletja in s tem uvede v naslednji, največji blok razprav, ki je
namenjen Trubarju in njegovemu času, hkrati pa s prikazom Calvinovih
misli že opozarja na enega od glavnih poudarkov te številke.
Ta del Razprav, študij začenja referat Ulricha Köpfa, uglednega
protestantskega teologa, profesorja na Evangeličanski teološki fakul-
teti univerze v Tübingenu, na lanskoletnem simpoziju v tem mestu,
ki kompetentno analizira Trubarja kot teologa. Zaradi jezikovne
pregrade se omejuje na Trubarjeva nemška besedila, ali tista, ki so v
nemščini dostopna. Seveda pa Trubarjeve samopredstavitve namenov
in dosežkov v nemških predgovorih in pismih niso in ne morejo biti
docela identične s »Trubarjem v praksi« (njegovih slovensko pisanih
del in njihovih teoloških, političnih in jezikovnih vidikov in učinkov).
Zvone Štrubelj se tokrat posveča Trubarjevemu psihološkemu por-
tretu. Kot izvrsten poznavalec Trubarjevega življenja in dela je z
uporabo izbranih sodobnih psiholoških spoznanj izrisal zanimiv in
tudi prepričljiv Trubarjev psihološki portret. Jonatan Vinkler in
Anna-Maria Lesigang - Bruckmüller analizirata in prikažeta posa-
mezne, še danes ne dovolj (s)poznane sestavine in vidike Trubarjevega
dela; pri tem pokažeta povezanost Trubarjevega dela s širšo evropsko
problematiko in evropskimi misleci tistega časa, zlasti Erazma Rot-
terdamskega, pri odnosu do Turkov, nasprotovanju papežu ne le v
cerkvenih spopadih, ampak tudi v širšem družbenem prostoru,
zapleteno razmerje med humanizmom in reformacijo itn. Milena
Mileva Blažić je prispevala del raziskave, kako v Trubarjevih delih
odsevata takratna družina in njegov novoveški, humanistični odnos
6
BESEDA UREDNIKA
do družine, zlasti do žensk in otrok. Na širši evropski kontekst
Trubarjevega delovanja pokaže tudi analiza Vincenca Rajšpa (kralj
Maksimilijan II. in Primož Trubar). Hkrati pa Trubarjevo »mikro
okolje« – rojstno župnijo Škocjan pri Turjaku – skrbno osvetli Edo
Škulj. Pri tem nas spomni, da je protestantski župnik Škocjana bil
tudi Jurij Dalmatin.
Širši kontekst slovenske reformacije oziroma reformacije na Slo-
venskem onkraj neposrednih zvez s Primožem Trubarjem prikaže
prispevek Toneta Ravnikarja, ki predstavi kompleksno sliko refor-
macijskega dogajanja v Šaleški dolini; ta je bila ena od pomembnih
žarišč reformacije (in zato izzivala posebno angažiranje škofa Hrena,
podobno kot Idrija). Zgodovinar Marko Mugerli razkriva pomen
Basla in njegove univerze za reformacijo na Slovenskem. Zanimivo,
kako je Basel iz svoje oddaljenosti v zadnjih desetletjih tako rekoč
vstopil v slovensko kulturno zgodovino in zavest: najprej in najbolj
odmevno z Lojzetom Kovačičem in njegovimi Prišleki (iz Basla), nato
pa ob Trubarjevi obletnici. Baselska knjižnica je v lanskem letu v
Ljubljani predstavila najlepšo zbirko Trubarjevih in drugih prote-
stantskih tiskov iz Uracha. Tokrat srečamo to univerzitetno mesto
ponovno in ga bomo v tej številki še enkrat … Razprave sklepa izčrpen
in celovit prikaz izjemne osebnosti in dela Nikodema Frischlina, ki
ga je pripravil in dokumentiral raziskovalec zgodovine znanosti na
Slovenskem Stanislav Južnič. Frischlinovo bivanje in delovanje v Ljub-
ljani je izjemno pričevanje o takratni vključenosti Ljubljane in Kranj-
ske v glavne tokove verskega in kulturnega dogajanja v srednji Evropi.
Posebno mesto in pozornost zasluži prispevek Kozme Ahačiča, saj
govori o novem knjižnem prvencu, Trubarjevi prvi slovenski knjigi v
sodobnem slovenskem jeziku, za katero je poskrbel Trubarjev forum s
sodelovanjem slovenskih protestantskih teologov, slovenistov in
jezikoslovcev. Z jezikovnim »podanašnjenjem« Katekizma postaja
razvidno, kako je to Trubarjevo delo kompozicijsko in vsebinsko
samostojno in izvirno, kako sodi v vrh takratnega evropskega obli-
kovanja katekizmov in kako je hkrati vsebinsko prav toliko sodobno,
nič manj in nič bolj, kot je sodobno temeljno krščansko oznanilo.
Trubarjev katekizem je prinesel in prinaša v naš prostor prav to in ne
v prvi vrsti neke protestantske posebnosti – razen kolikor je bila in je
7
BESEDA UREDNIKA
temeljna posebnost protestantskega evangeljskega krščanstva, da se
osredinja in omejuje na temeljno krščansko evangeljsko sporočilo in
nasprotuje (kot zavajajočim) kasnejšim cerkvenim in ljudskoreli-
gioznim navlakam, pa naj bodo nekatere ljudem še tako blizu, do-
mače, tolažilne, druge pa še tako visoko kulturne, v skladu z »večno«
ali vsakokratno filozofijo in prefinjenim duhom časa.
Že zaradi poudarjanja take Trubarjeve sodobnosti je prav, da na
tem mestu opozorim na prispevke, s katerimi revija obeleži in počasti
Calvinovo 500. obletnico. Calvinovo temeljno delo Institutio Religionis
christianae in njegovo siceršnje reformatorsko prizadevanje je bilo
prizadevanje za tako krščanstvo. Že nekateri od prej omenjeni člankov
niso mogli mimo Calvina in so tako ali drugače spomnili nanj, od
prvega, ki/ko govori o nastajanju značilnosti moderne družbe, do
članka, ki govori o Baslu 16. stoletja: Basel je bil tudi Calvinovo mesto
(in mesto Karla Bartha, ki ga v zvezi s Calvinom tudi neizogibno
srečamo).
Calvin, za generacijo mlajši od Luthra in Zwinglija, se je podobno
kot Zwingli in kasneje Melanchthon – a drugače kot Luther – duhov-
no oblikoval v akademskem okolju takratnih humanistov, socialno
pa v mestnem okolju; on sam in kasnejši francoski kalvinci/hugenoti
so zgodaj skusili usodo manjšin, preganjancev, beguncev. Vse to je
pomembno vplivalo na kalvinsko artikulacijo evangeljskega krščan-
stva, cerkveno organiziranost in pojmovanje krščanskega življenja.
Znani holandski zgodovinar Oberman v svojem delu Dve reformaciji
poudarja samostansko okolje, v katerem in proti kateremu je Luther
s svojim novim doživetjem in osmislitvijo evangelija hkrati poglobil
in presegel poznosrednjeveško misel in izkustvo. Brez tega Luthro-
vega novega doživetja evangelija (»vrnitev k evangeliju«), njegove
globine in moči ne bi bilo spodbude, ki je pritegnila in »prerodila«
poznejše reformatorje, kot je bil Calvin (in pri nas Trubar); nered in
zlorabe v takratni rimski Cerkvi nikakor niso glavni razlog za to; toda
najbolj dinamična in odločna (pre)usmeritev protestantskega, evan-
geljskega krščanstva je zrasla šele iz njihovih spoznanj in izkušenj.
Počastitvi Calvinovega jubileja je v reviji namenjena celotna rub-
rika Prevodi, s prevodom obsežnejših besedil o nauku o predestinaciji
iz njegovega temeljnega dela, s spremno besedo o njegovem življenju
8
BESEDA UREDNIKA
in delu, o knjigi, iz katere je prevod, in sodobni (Barthovi) inter-
pretaciji nauka o predestinaciji. Prevodu je dodano besedilo o nam
manj poznanem Calvinu ob razpravi o zakramentu obhajila oz.
Gospodove večerje, ki je zadevala tudi slovenski/Trubarjev prote-
stantizem 16. stoletja.
Počastitvi Calvinove obletnice in pozornosti do kalvinske refor-
mirane usmeritve v protestantskem krščanstvu je namenjena tudi
krajša predstavitev edine kalvinske verske skupnosti na Slovenskem,
Reformatorske krščanske cerkve s sedežem v Motvarjevcih v Prek-
murju ter intervju s predsednikom skupnosti Gezo Puhanom in
članom njenega prezbiterija Gezo Doro. Oboje smo prevzeli iz dip-
lomske naloge Ane Pance na Fakulteti za družbene vede. S tem
prispevkom tokrat začenjamo rubriko Razgledi, vpogledi. Poleg
prikaza simpozija o reformaciji v Srednji Evropi, povezanega s Tru-
barjevo obletnico, ki ga je oktobra 2008 organiziral Slovenski znan-
stveni inštitut na Dunaju skupaj z drugimi soorganizatorji, ob-
javljamo, tako rekoč za izziv, še tri besedila, ki so sicer povezana z
različnimi danes pogosto diskutiranimi temami. O pogledih na
žensko v protestantizmu govori Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek,
o Trubarjevih »lubih Slovencih« z ozirom na razprave o začetkih in
dometih slovenske etnične identitete Aleš Iglič, Dušan Voglar pa si
ob današnji krizi podjetništva in »menedžmenta« – oziroma krizi, do
katere je privedlo sodobno podjetništvo – zastavi vprašanje: kaj bi
videli, če bi pogledali na Trubarja kot na podjetnika?
Rubrika Bilo je povedano posega tokrat v nam (danes in v
Trubarjevih časih) bližnji hrvaški protestantizem: kaj je o prote-
stantizmu pri Hrvatih, posebej o protestantskih zvezah med (današ-
njim) hrvaškim in slovenskim prostorom povedal v začetku 20. sto-
letja Franjo Bučar, klasik proučevanja reformacije na Hrvaškem (v
izboru in prevodu Dušana Voglarja).
V Portretih je redni sodelavec naše revije in sam raziskovalec
prekmurskega protestantizma Franc Kuzmič osvetlil podobo enega
od posebej zaslužnih raziskovalcev tega segmenta slovenske zgodo-
vine, Franca Šebjaniča. Naj povem, da smo nameravali ob tej prilož-
nosti predstaviti tudi neposrednega sodobnega slovenskega pred-
stavnika Calvinove dediščine, ameriškega rojaka, rojenega v Ribnici,
9
BESEDA UREDNIKA
Jožeta L. Miheliča (1902–1989): kalvinskega teologa, profesorja za
biblijsko teologijo na Teološki fakulteti univerze v Dubuque v Iowi
v ZDA in pastorja prezbiterjanske cerkve. Načrta nismo uresničili,
a ga je lepo in izčrpno pred nekaj leti naš pred kratkim umrli član
uredništva in raziskovalec slovenskega izseljenstva v ZDA Mihael
Kuzmič v svoji knjigi o Jožetu Miheliču. Naj tokrat zadošča, da se ob
tej priložnosti hvaležno spomnimo na oba in spodbudimo k branju
te knjige (Jože L. Mihelič, Preroki in njihov čas, izdala Svetopisemska
družba Slovenije, Študijska zbirka 4, Ljubljana 2002, uredil Mihael
Kuzmič).
V tej številki revije začenjamo z napovedovano rubriko Med
knjigami. Izbor knjig pokaže, da so in bodo tudi v prihodnje pozor-
nosti uredništva revije deležne tako knjige, ki govore o zgodovini
slovenskega protestantizma (Rajhman, Teologija Primoža Trubarja,
Florijanc in Škulj, Slovenski protestantski napevi), kot dela, ki kažejo na
vpetost protestantizma v različne sodobne problematike (Tóth, Her-
menevtika metafizike). Rubrika bo seveda živela od takih del in za to,
da bi jih bilo čim več.
V Kroniki smo shranili za pisno zgodovino (in za spodbudo
ponovnemu branju) govor predsednika republike Danila Türka na
državni proslavi Dneva reformacije v Trubarjevem letu 2008 in po-
droben pregled tem na simpozijih v letu 2008, s katerih smo nekaj
razprav objavili v prejšnji dvojni številki.
Nazadnje, a ne nazadnje, spet zahvala sponzorjem, donatorjem,
naročnikom, ki so omogočili izid tokratne obsežne številke. Tudi zdaj
je izšla brez avtorskih in uredniških honorarjev. V imenu izdajatelja
se glavni in odgovorni urednik avtorjem prispevkov in sodelavcem
posebej zahvaljujeva – in tudi opravičujeva. Izdajatelj revije in ured-
ništvo smo si prizadevali, da bi revija prvič postala deležna javnih
sredstev, ki so redno in stalno namenjena za knjižno in revijalno
kulturno ustvarjanje in prizadevanje. Prijavili smo se na razpis Javne
agencije za knjigo. Žal se je obravnavanje naše vloge zaradi formalnih
razlogov zavleklo in do dokončanja te spremne besede še nismo
izvedeli, kakšna bo odločitev. Tako pri predlaganih honorarjih kot
pri izbiri tiskarne smo poskrbeli za kar največjo skromnost. Upam,
da bodo začetniške težave in nejasnosti v sodelovanju z novo-
10
BESEDA UREDNIKA
ustanovljeno Javno agencijo za knjigo vendarle premagane in da bo
navzočnost novega dejavnika v razvijanju protestantike v slovenskem
kulturnem prostoru nazadnje podprta tudi z denarno podporo.
Marko Kerševan