INDUSTRIJA - OBDOBJE 1976 - 1979 in JANUAR - JUNIJ 1980: Za področje industrije ugotavljamo, da so se planska predvide-vanja uresničila z njenim dominantnim položajem v občini. Na področju indistrije beležimo vtem srednjeročnem obdobju največ-ja investicijska vlaganja, čeprav pri tem ugotavljamo Se vedno veli-ko tehnološko zastarelost osnovnih sredstev. Od predvidenih investicij, katere naj bi presegle vrednost 100.000 din (stalne cene iz leta 1975), v obdobju 1976 - 1979 nismorealizirali le investicije: TAB^LA 16 - ISKRA IEZE - TOZD Keramika - graditev novih tovarniških prostorov v vrednosti 65,760.000 din (investicija se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje), - FRUCTAL - TOZD ALKO - izgradnja linije za polnjenje alkoholnih pijač, sirupov in etiketirke v vrednosti 202,480.000 din — predmetni obrat se bo v letu 1980 premestil v Duplico pri Kamniku. Tudi strukturni deleždružbenega proizvoda podrofija industrij« je bi) drugače dosežen kot so bila predvidevanja in to: Področje eospodarstv^ Planirana Planirana ¦ , Ocens.. dosežene c ° ^ strulttura struktura strulcfcure druz ' clružbenega družbene.^a frenegs proiavo proizvoda proizvoda da v 1930 __.........________.........................x...is5y_122§___¦v-±?tRj$?>9...........;.............,............ Industriie. 71,5 72,4- 66, 4 Kmetijstvo o,2 o,2 . o,l Gradbenistvo . 7,9' 7,1 3,9 Promet 7,1 6,9 11,2. Trgovins _ -7,3 ' 7,6 7,8 Gostinstvo . 1,5 1,7 1,5 Obrt 4,4 .4,0 4,5 Komunala o,l o,l 2,3 Finančno-tehnione in poslovne storitve, __ -• ^a? Delno je na spremembo sturkture vplivala tudi nova nomenkla-tura dejavnosti po področjih od 30. 7.1976 z veljavnostjo od 1.8. 1976 z ozirom na to, da so bila planska predvidevanja za tekoče 5-letno obdobje pred tem zaključena. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO OBDOBJE 1976 - JUNIJ 1980: Naloge s področja kmetijstva in gozdarstva smo vsakoletno še dopolnjevali in razširjali. Vendar so glavna zapažanja za leto 1976 do leta 1980 na tem področju naslednja: — še vedno je omejena rast produktivnosti dela v kmetijstvu zara-di razdrobljene parcelne in posestne sestave, saj le-ta ne omogo-ča uvedbe potrebnih tehničnih in tehnoloških inovacij. Po študiji Kmetijskega inštituta Slovenije je stopnja rasti pro-duktivnosti dela v zasebnem kmetijstvu še.vedno manj kot 3% letno, kar pa je v primerjavi z rastjo razvitih dežel še vedno nizka stopnja, — za področje občine Siška je za velik del kmetijskih gospodar-stev značilno kombiniranje virov dohodkov. Niso redki primeri, ko so vsi aktivni s kmetije redno zaposleni, pri čemer je zemlja (praviloma so to manjše. kmetije) redno in dobro obdelana. Tudi za področje naše občine je značilno, da prevladujejo kme-tije, kjer je na kmetiji zaposlen po en aktivni član, — glavni kazalec uspešnosti gospodarjenja na kmetijah je doseženi dohodek. Če je kmetija specializirana je ta dohodek praviloma višji od nespecializiranih kmetij, ker se pozna vpliv nihanja po-gojev pri prodaji pridelkov. — Na višino dohodka kmetijstva občine Šiška vplivajo pa predvsem možnost direktnega plasiran-ja pridelkov potrošnikom (saj n. pr. gre preko organiziranega odkupa Kmetijske zadruge Medvode le 10 % celotnega pridelka krompirja). Naloge za 1980 leto do f. polletja t. I., ki niso v celoti realizirane: — organizirana pridelava vrtnin in sadja za HP Kolinsko, — načrtovanje pridelovanja kmetijskih pridelkov z redno pre-skrbo preko SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZAPRESKRBO,. — $e vedno niso dokončana dela na izdelavi kmetijskega pros-torskega plana, — obveznostdoDOGOVORAOTEMELJIHDRUŽBENEGA PLANA NA PODROČJU KMETIJSTVA IN GOZDAR-STVA 1981-1985 je bila izvršena, v II. polletju t. I. pa se bomo aktivno vključili v pripravo srednjeročnega plana 1981-1985. GRADBENIŠTVO OBDOBJE 1976 - JUNIJ 1980: Za področje gradbeništva še vedno ugotavljamo veliko razdrob-Ijenost po manjših gradbiščih, zato se prenašajo težnje za odpiranje večjih gradbišč, na katerih bo možno graditi le dobro organizira-nim podjetjem, v naslednje srednjeročno obdobje. Ker je povezava dejavnosti stanovanjsko— komunalnega gospo-darstva in gradbeništva zelo tesna, je bilo v tem planskem obdobju veliko pozornosti namenjeno usklajenemu razvoju vseh treh pod-ročij. S srednjeročnim planom 1976 — 1980 smo si zadali tudicilj sporazumnega določevanja cen stanovanjskih površin indrugihob-jektov, da bi s tem dosegli večjo učinkovitost razvojne politike v gradbeništvu in spremljajočih dejavnostih, vendar so opaznejši pre-miki na tem področju doseženi šele v letošnjem letu. Od predvidenih investicij so bile neizvršene: — Gradbeno podjetje MEGRAD — rekonstrukcija betonarne, do-čim so vlaganja v gradbeno strojno opremo bila izvršena, — STANDARD INVEST — gradnja tovarne gradbenih elementov — te investicije STA.NDARD INVEST ne-prenaša v naslednje srednjeročno obdobje. PROMET obdobje 1976 - 30. VI. 1980 V planu razvoja prometa je SAP Viator realiziral od 1.1976 do 30. VI. 1980 polovico načrtovanih investicijskih vlaganj, ostalo pa se prenaša v naslednje srednjeročno obdobje, če bodo rešene uvoz-ne težave. TOZD Tovorni promet je predvidel uvoz 327 kamionov, speci-alnih kamionov in kamionskih prikolic, realiziral je komaj polovi-co, predvideno zgradnjo delavnic ter parkirišča pa prenaša v nasled-nje srednjeročno obdobje, za kar ima pripravljeno že dokumentaci-jo in bo pričel sto investicijo v letu 1980. TOZD Medkrajevni potniški promet je od predvidenega nakupa 116avtobusov, realiziral nekaj več kot polovico, izgradnjo avtobus- ne postaje in delavnic v Kamniku, pa prenaSa vplan 1981 — 1985. za področje zunanjetrgovine že v letu 1975 bilo ugotovljeno, da Izgradnja avtobusne postaje v Ljubljani je izpadla, ker je v tem času sr"o neinteresantni, ker je bilo to pogojeno z urbanistično usmerje- to investicijo prevzela nova organizacija. nostjo občine. Cilji razširitve so bili tudi na področju prodaje na DO Mestni potniški promet ni realizirala izgradnjo depoja za debelo. Predvidevanja razširitve trgovske mreže so serealizirale, saj parkiranje mestnih avtobusov vobčini Moste —Polje, kar prenaša v smo, v letošnjem I. polletju ugotovili naslednje stanje trgovin s naslednje srednjeročno obdobje. jodročja maloprodaje na teritoriju občine Ljubljana—Šiška: TRGOVINA OBDOBJE 1976-JUNIJ 1980 Planske usmeritve za tekoče srednjeročno obdobje na področju trgovine so se nanašale na razširitev preskrbovalne mreže, dočim je TABiSLA 17 Vrsta trgovine z živili število prod^jni skl^di^ča' o trgovin prostor trp.ovine ¦rn'" m" 1. Samopostrežne trgovine z / • mešanim blar:,om 29 5°l?o -3.93-3 2. Trgovine z ).aoč?.nira • - ' blagom 2o 896 , 765 3« Prodajclne lcruha in peciva 2 64 9,o 4. Prodajalne iaos.-: in mesnih izdellrov 28 1.163 I.o39 5» Prodajalne inle]--¦'. in ¦ . mlečnih izdel.kov ' 2 99 ¦ 91 6. Prodajalno ^adjr.i in zelenjave ' 6 185 77 ¦ Zi^Bonbonjera......................_......._____1_____..........118 4o S K U P A J: 88 7«7oo 6.o9o TABiiLA 18 Vrsta ostalih. trgovin število prodajni skladinča ^ trgovin prostor trp;ovine rn -¦»¦_______________......^...............^_______________________m_2________-_.........................„„_. 1. Prodajalne zdrr.vil - . ¦ -- lekarne 3 111 5°2 2. Prodajalne tekstila 9 I.o82 rAyJ 3. Prodajalne obutve 2 46 84 4. Prodajalne kuriva 2 6o 1.458 5. Prodajalne bencina in ^ drugih naftnih. derivatov 9 llo 224 6. Prodajalne raznega ' ¦ . tehničnega blaga 18 2.99^ 9-4-32 7. Trgovska skladiača brez prodajalne 24 , - ^0.244 8. Prodajalne tobačnih izdelkov ________9__________13o___........... S K U P A J: 76 . 4.533 62.488 Najmočne^ša udeležbt?. Ere^j;bovalcev_z_živili_v_qbčini Ljubljana--"-Šiška:_ TABEiiA 19 6ZD število prodajni skladišča o trgovin prostor trgovine m _.__________...................^..............._________;___....._m 2.................................. 1. LOKA. TO2H) Trgovina 13 1.194 9©3 2. MERCATOR EOŽNIE « TOZD Grmada 2o 2.535 2.515 3. EMONA. MEEKUR 'i.-T^^-^SloE1:?^^^...,......_______1§________2.434......_.....1 .ii:?7___. S K U P A J: • 39 6.163 4.85o kar znese celotne -, udeležbe: 44 % 3o % 7? .,6 v':' '„ Na prebivalca občine Ljubljana-Šiška pride 0,093 m2 orodajne Na prebivalca občine Ljubljana-Šiška pride 0,093 m2 prodajne površine trgovin z živili — če upoštevamo število občanov v d>čini Ljubljana-Siška po stanju 31. 12. 1979 - 82.542. Po pri- merjalnih podatkih konec leta 1978 pride v razvitih dežalah na jjrobivalca preko 0,334 m2 prodajne površine trgovin z živili, v rpestu Ljubljani pa 0,124 m2 prodajne površine. Od vseh predvidenih investicij za obdobje 1976 — 1980, niso bile realizirane naslednje investicije: — gradnja trgovin osnovne preskrbe v soseski 6 in 7 ter na izven mestnem območju od ivnestitorjev EMONE oziroma LOKE: ta objekt je načrtovala LOKA Škofja Loka, toda do realizacije ni prišlo zaradi pomanjkanja sredstev, vsled poostritve investicij-ske politike v SOZD ABC POMURKA - LOKA tega objekta tudi ne vključujejo v srednjeročni program za obdobje 1981 — 1985, — graditev skladišč in slaščičarskih obratov od strani DELIKATE-SE na teritoriju občine Šiška ni bila izvršena, izgradnja tega centralnega slaščičarskega obrata niso realizirana zaradi kasni-tev del pri projektiranju zaklonišč (KS Dravlje), — namera DROGERIJE, da gradi novo zgradbo ni bila realizirana zaradi kasnitve zazidalnih načrtov, — od zunanjih trgovskih organizacij je večjo investicijo predvide-vala tudi METALKA in sicer za gradnjo skladišč v Vižmarjih in sicer v višini 250.000 tisoč din. Pri tej investiciji so sprejeli rebalans v decembru 1977, kjer so prvotno predračunsko.vred-nost znišali na 120.000 tisoč din, od katere pa je do sedaj realizirano le polovico — tako da se preostali del prenaša v naslednje srednjeročno obdobje. Vse zadolžitve sprejete s smernicami za leto 1980 se sukcesivno izvajajo, skupno z občinsko konferenco SZDL in svetom potrošni-kov pri krajevnih skupnostih pa smo uspešno sodelovali pri proble-mu, ki je nastal v letošnji spomladi glede redne preskrbe občanov z osnovnimi živili. GOSTSNSTVOINTURIZEM v ! obdobje 1976-30L VI. 1980 . v; v Po družbenem planu občine za razdobje 1976 - 1980 na področju gostinstva in turizma niso bile do 30. VI. 1980 izvršene nasJednje planske usmeritve: TOZD llirija ni mogel realizirati načrtovane preureditve gostilne Keršič, v novo restavracijo v prostorih Elektrovoda, na Celovški c, ker je bilo zemljišče odprodano boljšemu ponudniku. Iz tega razloga bo zbrana sredstva uporabil za rekonstrukcijo Motela Tikveš (prizidek), kar je predvidel v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. SAP Viator TOZD Gostinstvo je opustil misel na zgraditev novih hotelskih kapacitet v soseski SS 7 zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja Za sebni sektor gostinstva se po številu ni spremenil, upadla pa je le udeležba hrane v prometu zasebnega sektorja v tem obdobju. ker se je povečalo število bifejev. Zato ni bila mogoča v ponudbi uslug udeležba hrane v skupnem prometu nad 50 %. Premik v razvoju kmečkega turizma je že opaziti v letu 1980. Spremenila so se splošna spoznanja o pomenu razvoja kmečkega turizma, saj je občina pristopila k Družbenemu dogovoru o pospeše vanju kmečkega turizma v SR Sloveniji, hkrati pa je sprejela tudi že Program razvoja izletniškega in stacionarnega kmečkega turizma, ter določila prioriteto v razvoju kmečkega turizma za naslednje obdobje. Druž bena prehrana še vedno ni v celoti urejena; še vedno tečejo razgovori o pristopu k podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tovarne gotove in polpripravljene hrane. DROBNO GOSPODARSTVO Z družbenim planom občine za obdobje 1976 — 1980 leta je bil v okviru bogatenj družbeno-g ospodarskega razvoja predviden pospešen razvoj drobnega gospodarstva. V tekoČem srednjeročnem planskem obdobju je bil sicer dosežen določen napredek, na kar kažejo poslovni rezultati obrtnih in pogodbenih organizacij združenega dela. Kljub zelo spodbudnim rezultatom in uspehom ustanoviteljev pa v tem planskem obdobju v naši občini ni bilo ustanovljenih novih POZD-ov. , Na uspešen razvoj samostojnega osebnega dela nas opozarja podatek, da je število obratovalnic samostojnih obrtnikov od leta 1976 do leta 1980 naraslo od 954 na 1066, sorazmerno s tem pa tudi število pri njih zaposlenih delavcev. V preteklih štirih letih tekočega planskega obdobja, kljub tendenci oživljanja drobnega gospodarstva, zlasti v zadnjih letih niso opravljena naskladja v strukturi gospodarstva. Na delno ra^mahnitev individualnega sektorja drobnega gospodarstva je vplivala vključitev v izvajanje družbenegadogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva za obdobje 1975-1980 leta. Neizkoriščene pa so ostate številne možnosti povezovanja organizacij združenega dela z enotami maiega gospodarstva zlasti na podlagi dolgoročnega sodelovanja, ki naj bi temeljil na vzajemnem interesu in dohodkovnih odnosov. Nekatere neizvršene naloge iz družbenega plana 1976-1980 boco v naslednjem planskem obdobju zahtevale zlasti naslednje usmeritve: — usmerjenje enot malega gospodarstva v proizvodnjo izdelkov za nadomeščanje uvoza in za izvoz, — razvoj kooperacije in drugih oblik poslovno—tehničnega sodelovanja drobnega gospodarstva z industrijo, gradbeništvom in trgovino, — preraščanje samostojnega dela v POZD, — določiti obrtne cone oziroma konkretne lokacije in namembnost poslovnih prostc ov. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Pri pregledu letnih smernic za obdobje 1976—79 ugotavljamo, da so bile naloge, opredeljene v teh dokumentih, v pretežni meri realizirane. Pripomniti pa velja, da je večina nalog permanentnega značaja in stalno delo skupnosti. Pri tem je potrebno tudi ugotoviti, da kmetijske zemljiške skupnosti niso nobena delovna organizacija, ki bi prevzemala in izvajala razna dela, kot pomotoma vlada mišljenje, pač pa so usmerjevalci in nosilci kmetijske zemljiške politike, ki s svojimi sredstvi pomagajo uresničevati kmetijskim organizacijam zastavljene programe. Za to bo tudi v bodoče KZS usklajevala in sofinancirala hidro in agromelioracije in podobne akcije, ki jih bodo KIT KZ Medvode in ostale kmetijske organizacije izvajale na območju občine. Da pa bo to mogoče, so potrebni v teh organizacijah usposobljeni kadri. Neizvršene naloge v obdobju 1976—1979 in prenos v naslednje obaobje: — V naslednje plansko obdobje se bo prenesla izvedba melioracijskih del ob GameljšČici na področju od Vojskega do Šinkovega turna na površini cca 80 ha in sjcer zato, ker je bil projekt izdelan konec prve polovice letošnjega leta, ko investitor KIT KZ Medvode ni mogel več uveljavljati kredita; istočasno bodo tekle tudi razprave o komasaciji na tem območju; — Prav tako pa se, zaradi istega, prenaša v naslednje obdobje melioracija pod Rašico na površini cca 30 ha, v kolikor bodo analize pokazale, da jo je sploh možno oziroma gospodarno izvesti; — V naslednje leto se bo prenesla realizacija komasacije v Pirničah. Del območja, ki ga zajema komasacijsko območje, je namreč z zadtnalnimi otoki predvideno za druge, nekmetijske namene. Zaradi tega potekajo razprave o tem ali bo družbeno možno te otoke pustiti primarni, t j. kmetijski rabi ali ne. Realizacija smernic januar — junij 1980 in ocena do konca leta 1980 V skladu s smernicami v letu 1980, v skladu s programom KZS in možnostrri je bilo do konca junija 1980 (redosled po smernicah za 1980leto!): - izvedene so bile prostorsko ureditvene oporacije v Hrašah (izvedba drenaže), Žlebah (planiranje, krčenje zarasti), k. o. Zg. Siška (drenaža), v Sori (drenaža), Gameljnah (izboljšanje dostopa na kmetijske povrSine), Osemenjevalnem centru v Preski (planiranje, krčenje, zarasti), Studenčnicah (planiranje, izboljšanje dostopa na kmetijske površine). Oo konca tega leta bodo izvedeni podobni posegi še vGolem brdu, Pirničah, Sori, Vodicah, v Sori bo izveden projekt ,,Odvod meteorne vode". - v teku je opredelitev kmetijskih zemljišč po 10. filenu zakona o kmetijskih zemljiščih na zemljišča, ki bodo trajno namenjena kmetijstvu in na druga; - prav tako je v izdelavi karta razvojnih usmeritev kmetijttva, ki pa ne bo končana v letošnjem letu; - zemljišča, ki so oziroma bodo vključena v zemljiSki sklad (z nakupom, odstopom ali kako drugače) daje v obdelavo; prvenstveno združenim kmetom; - na podlagi ponudb občanov je bilo odkupljenih do junija 3899 m2 kmetijskih zemljišč. V postopku je še odkup 85.735 rn2 in sicer na podlagi ponudb občanov (3031 m2) i n na podlagi uveljavljanja preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov (82 704 m2). Pri tem velja povedati, da KZS uveljavlja prednostno pravico nakupa predvsem v območju, ki bo trajno namenjeno kmetijski izrabi; KZS se je močno angažirala pri ureditvi preživnine na dveh kmetijah. V e nem primeru nam je uspelo zadevo speljati do konca,x v drugem primeru pa je zaradi bolezni v družini, ki uveljavlja preživnino, daljši postopek. Kljub temu računamo, da nam bo, skupno s Centrom za socialno delo občine Ljubljana— Siška uspelo zadevo rešiti do konca tega leta. - KZS je v letošnjem letu posvetila posebno skrb agromdioracijam (izboljžanju fizikalnih, kemijskih, bioloikih lastnosti tal, krčenju grmičevja na kmetijskih površinah, planiranju) i n za realizacijo teh nalog prispevala Skupnost za pospeše vanje kmetijstva občine Ljubljana-Šiška znatna sredstva xtako da bo kmet s 1. septembrom dobival preživnino. ^t^_?°.,lV.. ;¦;..; .../..I1^!_________ll.^.t:.....(.v. .°o° .^*) _;¦*¦¦ leto . leto indeks 1973 197C J ]:9"7s PRIHOLKI: prene&cni del presežks pri- ¦/*..'[ ,"•¦'¦'¦ ¦'¦;.. Indlcov :.:; projunj^^c. leta ¦;'.4'*- -4,o8o ¦/'-3.3o9 2o3v6 -'.h~. p^ihodki od plačil: ¦ ¦:.'-..'¦¦.¦ ', - ^ : , ,; . - OZD gospodo dcjavnosti .. .,' 165 • .' .63 . 41,2 /', - SIS gospod. de^.rvncsti ' .,,)¦' "', . 5¦ . . • ";. ¦ ~ .-- .P'<: - OZD družbenih deji-.vnosti ' " ' * ' -- •¦¦' ~ ¦.;¦'./¦- - SIS družbenih dejavnosti ''[¦';. \. ¦ rf ?3o 25? llo,o ¦ _; - pret>iv3lstv.-i " . . . ' ,'; :' :\; -' 379 .. ' 12?o 335,o '"• '¦ - tu^ih oseb ¦ "¦¦¦;•> '-. ;."•'.¦ ;fs>- •' ....' ¦'¦¦-...;¦'. lo . ¦ - ;: - ,':'¦/ prihodlci iz: " :.., :, • '¦.' '•- ,-, -'-.r .-. ' ¦ • . ¦¦ . ¦ .,: • . ',¦-' - od drugih pricp. in plač«. >. • ./'c'1 " . ' ;, .-.....• ,*¦ drug. VDS ¦¦ ¦'¦.'¦;¦¦ ¦-': -,;';':\' Io4 -..... .:;: - prcračuns DPS ¦¦.¦-'._';¦¦. -a'.¦¦¦-. ' ;„ \ ''¦.) :33'\.. ¦:¦¦¦'. 1©7 2ol,8 ':\-drugi prihodki '¦ ' : '¦}¦,¦¦[}.. ¦'¦¦¦ ¦¦ -:-: ...;¦ ' ^':'/:..^ ; ¦ ¦';¦'¦':'~[-..,'\;'-:.¦> - ¦¦ - ,r/- prihodki_ cd obresti _„___________^_____*__;§i_._.........)-.?¦.?...........J^^.1.,...,.'- SZUPAJ PRIHODICI: . .. .....,/... ,\ ..' 5.ool lo.231 2o4,6 ¦ II. ODEODKI: -eredstva aa dolocene namene: 0ZD. . . 439 9oo P.06.3 otii,ix:rn osebara • •, _ i/j.^ druga nadomestil^. in podpcre 37 ]_ -27 '•sredstva za širče interese • * 'e'rupnost:i SIS .. ^17 ^materialni odhodki 22 ] 7 77 2 ..placj.la za storiv.ve ;3DIf j 5 :LLS-l^i...oohodicx...................____ llo 63 61,8 SI0JPAJ_Oi)ZOI>ILT_____ 6o9 ir:53 2q6,6 (EKESSŽEK PRIHODKOV: 439? ^975 2o4.3