lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVEST d
,0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost trgovino in storitve
> Izdelava prcuektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
NOVE NAROČNIKE S
TERME
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. PTUJ štajenH
v
l/im biaicm Ùàimkeaa tednika,
s/	J
paiiuZafltm Radia Ptuj
1m pokiiA/MJMj fmtimjeM zehjm pnijéthi
ta it&CKo- m/o- M.
Ptuj, petek, 30. decembra 2011
letnik LXIV • št. 101 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Spodnje Podravje • Slovo od leta z malimi in velikimi
Pričakovanja za leto 2012 so skromna
V novo leto 2012 vstopamo s precejšnjim strahom pred vse slabšimi razmerami doma in po svetu.
Sport
2011 • Leto Mine Markovič
O Stran ll
Nas bo mogoče resničnost prijetno presenetila?
Da ne moremo pričakovati ne vem kako lepega leta, nam govorijo na vsakem koraku. Zato so najbrž pred vstopom v leto 2012 naša pričakovanja zelo nizka: samo da ne bi bilo preveč slabo. Ker da bi bilo boljše, skoraj nihče ne pričakuje. Ampak vsi, ki so se zbrali na torkovi prireditvi družbe Radio-Tednik Za male in velike se najbrž niso obremenjevali s tem, kaj bo prineslo novo leto, ampak so se prepustili pristnemu otroškemu veselju z majhnimi in veliki nastopajočimi, plesalci, čarovnikom - in seveda dedkom Mrazom. Upamo, da bomo odrasli uspeli svojim otrokom vliti več upanja v lepše čase! Srečno 2012!
Ureništvo
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Dan samostojnosti in enotnosti
Njiverce • Novoletno darilo
Anketa • Po čem
ste si zapomnili leto 2011 in kaj si želite v letu 2012?
O Stran 12
Brez usposobljene javne Osrečili Jusove uprave ni razvoja
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj.
Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, v kulturnem programu pa je že tradicionalno nastopil in navdušil Pihalni orkester Ptuj z gosti, solistko Simono Kokot, tolkalistom Gregor-
jem Nestorovim, orkestru pa se je pridružil tudi tolkalist Žan Tetičkovič, ki študira glasbo v New Yorku.
„Na današnji dan bi želel ponovno opozoriti, da lahko želja po enotnosti v posame-
Foto: Črtomir Goznik
zni družbi hitro usahne, če odgovorni nosilci politične oblasti, gospodarskega razvoja in javne uprave pretirano zagovarjajo ozke družbene elite in njihove interese. Pomembno se je zavedati, da če želja po enotnosti usahne, je skupina ali narod takoj ogrožena. Ker smo v našem mestu v preteklih letih na mnogih področjih življenja in dela znali vsakodnevno vzpostavljati pogoje za samostojnost in enotnost, bi se želel zahvaliti vsem odgovornim nosilcem razvoja tako v javnem kot zasebnem sektorju za pristno medsebojno razumevanje in sodelovanje," je med drugim povedal župan Štefan Čelan.
O Stran 2
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so se tudi letos odločili, da denar, ki bi ga porabili za praznične čestitke, podarijo nekomu, ki je potreben pomoči; praznične dni so olepšali šestčlanski družini Jus iz Njiverc, ki je letos ostala brez očeta Marjana, edinega zaposlenega pri hiši, in jim podarili pralni stroj.
Prednovoletno vzdušje bo tako tudi za 45 letno Marijo Jus iz Njiverc v občini Kidričevo, ki je januarja letos po smrti obolelega moža Marjana ostala vdova, ter za njenih pet mladoletnih otrok vsaj malce bolj praznično. Prijeten dogodek
je mladi družini olepšal tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, saj je materi Mariji izročil nekaj kilogramov pralnega praška, vsakemu od otrok pa nekaj igrač.
O Stran 24
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Dan samostojnosti in enotnosti
Brez usposobljene javne uprave ni razvoja
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 26. decembra potekala osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti v MO Ptuj. Slavnostni govornik je bil ptujski župan Štefan Čelan, v kulturnem programu pa je že tradicionalno nastopil in navdušil Pihalni orkester Ptuj z gosti, solistko Simono Kokot, tolkalistom Gregorjem Nestorovim, orkestru pa se je pridružil tudi Žan Tetičkovič, ki študira glasbo v New Yorku.
„Osebno bi želel na današnji dan nakazati nekaj razmišljanj o potrebnih korakih, ki jih mora narediti Slovenija, če želimo, da bo vsaj večina ljudi še vedno verjela, da je država lahko sicer kruta mati, a je še vedno mati. Najprej bo treba staro, poudarjeno regulativno vlogo države umakniti in jo nadomestiti s partnersko vlogo, kjer država skupaj z vsemi drugimi družbenimi podsistemi kot enakopravna partnerica skrbi za uspešen razvoj celotnega družbenega sistema. To pa pomeni temeljito prenovo javne uprave, ki prvenstveno potrebuje veliko novega znanja, zaposleni bodo poleg znanja morali razviti se številne sposobnosti, ki jim doslej niso namenjali potrebne pozornosti. Decentralizacija najbolj vitalnih funkcij, fleksibilnost organizacijske zgradbe, zmanjšanje hierarhičnih ravni, razvijanje in upoštevanje človeških virov, spodbujanje inovativno-sti itd. so nekatere od značilnosti sodobnega organiziranja in vodenja uprave.
Uvodnik
Čeprav smo majhna država, potrebujemo sorazmerno veliko, vendar ustrezno decentralizirano upravo, ker mora uprava tudi v majhni državi skrbeti za vsa družbena področja, podobno kot v velikih državah. Biti mora enako dobro usposobljena in enako družbeno priznana, kot je usposobljena in priznana v državah z veliko tradicijo, v katerih je samo po sebi razumljivo, da je uprava element družbenega ravnotežja in zagotovilo kakovostnega življenja in urejenosti družbenih odnosov.
Očitno je, da je v naši stvarnosti še veliko predstav o nepomembnosti javne uprave ne samo pri neinformiranih ljudeh na terenu, ampak tudi pri ljudeh, ki so že vrsto let v politiki. Kar neverjetno je, kako se kot inercija iz preteklosti vzdržujejo predstave o vsemogočnosti političnih strank, ki lahko rešujejo družbene probleme, sicer ob pomoči uprave, ki pa naj igra le vlogo podrejene administracije. Tradicija, da se na vodilna mesta v upravi postavljajo politične
Srečno in zdravo 2012!
Se eno leto 21. stoletja je na izteku. Vsak izmed nas ga je preživel drugače, vsak je bil takšen ali drugačen boj - s samim seboj in okoljem, vsi pa smo si želi, da bi bili v tem boju zmagovalci. Za tiste, ki so obdržali službo, je bilo leto zagotovo srečnejše od tistih, ki so jo izgubili in so morali na zavod, narediti še kakšen križ čez svoje načrte in boljšo prihodnost, v kateri njihova samopodoba ne bi trpela. Koliko je bilo samo vprašanj brez pravega odgovora! Zakaj eni vedno izgubljajo, drugi pa so večni zmagovalci, ne glede na vse, kar se v družbi dogaja dobrega ali slabega? Ne glede na krizo in njene posledice za večino se bodo eni še vedno naslajali tako kot doslej. Tudi zato, ker imajo srečo, da delajo na področjih, ki jih za razliko od nekaterih ni mogoče »ukiniti«, četudi delajo še tako slabo oziroma sodijo med tiste z več sposobnosti za izčrpavanja drugih, četudi se pri tem pogosto poslužujejo poti, zaradi katerih bi jih morali že zdavnaj udariti sodni mlini.
S kakšno popotnico torej vstopamo v leto 2012? Nič kaj obetavno in prijazno za večino. Politiki govorijo o še enem kriznem letu, letu, ki bo zahtevalo še več zategovanja pasu. Projeciranje črnih slik je zanje neke vrste alibija, ker če bo še huje od napovedi, se bodo za slabšimi rezultati lahko veliko bolje skrili kot sicer, ker odgovornosti za boljše tako in tako niso sprejeli. Družbene pravičnosti ne bo tako dolgo, dokler se vsi ljudje ne bodo zavedali pomena odgovornosti za dobrobit drugega. Prebujeno zavedanje o tem navdaja z upanjem, da bo družbena delitev sčasoma le postala enakomernejša, da eni ne bodo več imeli vsega, drugi pa ničesar.
Soj decembrskih prazničnih luči je že zaradi blišča, ki ga prinaša, čas, ko si nekaterih stvari ne vzamemo tako k srcu, četudi bo že jutri zjutraj zavladala treznost. Naj bodo vsaj prazniki povezani z upanjem, da se na koncu tunela le kaže luč. Ce bo novo leto 2012 zdravo, bo lahko tudi srečno.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stefan Celan, župan MO Ptuj
osebe oz. osebe, izbrane po političnih kriterijih, se nadaljuje. V državah z dolgoletno demokratično tradicijo ni treba več nikomur posebej razlagati, zakaj je kakovostna javna uprava potrebna in zakaj mora biti tudi ustrezno finančno
nagrajena. Ustrezno usposobljena in urejena javna uprava lahko namreč veliko pripomore k razvoju družbe, ki jo sestavljajo samostojni in odgovorni posamezniki. Ob tem se je treba zavedati, da bistvo samostojnosti ni, da počnemo, kar
se nam ravno zljubi, ampak da za svoja dejanja prevzemamo tudi odgovornost in posledice. O samostojni in odgovorni osebi pa lahko govorimo šele takrat, če je sposobna lastne fizične, materialne, psihične in duhovne samostojnosti. Nezdrava tekmovalnost v smislu 'imeti moramo več kot sosed, sicer smo zgube!' nas spreminja v sužnje, ne pa osamosvaja. Skratka materialno samostojnost je treba razumeti in udejanjati po napotku Mahatme Gandhi-ja, ki je rekel: Svet ima dovolj za človeške potrebe, ne pa za človeški pohlep.'
Na današnji dan bi želel ponovno opozoriti, da lahko želja po enotnosti v posamezni družbi hitro usahne, če odgovorni nosilci politične oblasti, gospodarskega razvoja in javne uprave pretirano zagovarjajo
ozke družbene elite in njihove interese. Pomembno se je zavedati, da če želja po enotnosti usahne, je skupina ali narod takoj ogrožena. Ker smo v našem mestu v preteklih letih na mnogih področjih življenja in dela znali vsakodnevno vzpostavljati pogoje za samostojnost in enotnost, bi se želel zahvaliti vsem odgovornim nosilcem razvoja tako v javnem kot zasebnem sektorju za pristno medsebojno razumevanje in sodelovanje," je med drugim povedal župan Štefan Čelan. Občankam in občanom je čestital ob prazniku in jim obenem zaželel, da jim leto 2012 prinese veliko osebne in družinske sreče, ki se bo zrcalila skozi osebno samostojnost z veliko mero razumevanja po enotnosti.
MG
Ptuj • Darila za bolne otroke
Dejanja za pozitivno energijo
Nuša Horvat, udeleženka letošnjega izbora za kraljico Slovenije, je 27. decembra najprej z igračami obdarila otroški oddelek ptujske bolnišnice, nato pa skupaj z direktorjem bolnišnice Robertom Čehom še male bolnike z darili, ki jih je za to priložnost direktor kupil sam.
Pri tej lepi gesti so ju spremljali predstojnik otroškega oddelka Andrej Levanič, glavna sestra oddelka Irena Pulko, pomočnica direktorja bolnišnice za zdravstveno nego Mirjana Bušljeta, ki bo s prvim januarjem 2012 prevzela začasno vodenje ptujske bolnišnice, in Duška Stanišič, nosilka projekta za kraljico Slovenije. Nosilke lent na letošnjem izboru za kraljico Slovenije so se namreč zelo izkazale v drugi veliki dobrodelni akciji, ki so jo izvedle, to je v zbiranju igrač, knjižic in pobarvank, ki so jih potem odnesle na otroške oddelke štirih slovenskih bolnišnic - ljubljanske, celjske, slovenjgraške in ptujske. Pri zbiranju daril za male bolnike, ki bodo praznike preživeli v bolniških posteljah, so jim pomagale tudi nekatere znane osebnosti s področja glasbe, lepote in resničnostnih šovov.
Kot pravi Duška Stanišič, je izbor za kraljico Sloveniji edini lepotni izbor pri nas, pri katerem je dobrodelnost sestavni del projekta. Ni pomembna sama zunanja lepota, zelo pomembno je, kakšni smo v odnosu do soljudi, koliko srčne dobrote premoremo. Duška je v dobrodelnih vodah že več kot desetletje, njena želja je, da se ji na tej poti pridružijo tudi
misice, želi pa si tudi, da udeleženke tekmovanja ostanejo trajno povezane skozi dobrodelne aktivnosti, ker je to tisto, kar družba potrebuje danes. Duška Stanišič je prepričana, da lahko vsak naredi nekaj malega za drugega, če to le želi.
Nuša Horvat iz Tržca, ki se je že izkazala pri zbiranju hrane za živali - akcija je potekala pod geslom Ni nam vseeno - bo humanitarno leto 2012
začela z zbiranjem sredstev za rejniške družine. Kot sta obljubili z Duško, se bosta v ptujsko bolnišnico vrnili pred velikonočnimi prazniki, ko bodo darila malim bolnikom prinesli velikonočni zajčki.
Duški in Nuši, ki je pred dnevi začela pripravništvo v ptujski bolnišnici, letos je namreč končala izobraževanje v programu zdravstveni tehnik, sta se za darila zahvalila direktor bolnišni-
ce Robert Čeh in predstojnik otroškega oddelka Andrej Leva-nič, ki je dejal, da takšna in podobna dejanja prispevajo k širjenju pozitivne energije, ki jo v tem času še kako potrebujemo. Letno se zdravi na otroškem oddelku ptujske bolnišnice 1400 mladih. Praznike bodo na oddelku preživeli le tisti mali bolniki, ki nujno potrebujejo bolnišnično oskrbo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S prazničnega obdarovanja otrok na otroškem oddelku ptujske bolnišnice. Vse dobro so 15-letni Patriciji iz Bukovcev zaželeli (od leve) Andrej Levanič, predstojnik otroškega oddelka, Mirjana Bušljeta, pomočnica direktorja, Nuša Horvat, mis kazinoja Bernardin 2011, Duška Stanišič, nosilka projekta za izbor kraljice Slovenije, Robert Čeh, direktor bolnišnice, in Irena Pulko, glavna sestra otroškega oddelka.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • 2011 - leto dobrodelnosti
S humanitarnostjo in srčnostjo tri nove hise
Iztekajoče se leto 2011 se je za tri družine v treh občinah Spodnjega Podravja izkazalo za pravo leto dobrodelnosti. PiSkurjevi iz Podlehnika, Petkovi iz Dornave in Mislovičeva iz Zavrča so namreč Se pred koncem leta zaživeli novo življenje v novih hišah, ki so posledica akcij dobrodelnosti ter dokaz odprtih rok in src Številnih ljudi.
Medtem ko sta družini Piškur j evih in Petkovih na samem začetku letošnjega leta doživeli pravo tragedijo, saj sta jim hiši pogoreli v nekaj trenutkih praktično pred očmi, je žalostno življenje dveh Mislovičev v popolnoma razbiti bajti trajalo že veliko let.
Podlehnik - Ob vstopu v novo leto hiša izginila v ognju
Slab začetek leta je najprej doletel mlado družinico Pi-škurjevih z dvema otrokoma. Sicer stara hiša, ki sta jo zakonca že lepo obnovila, je pogorela do tal le nekaj dni po prazničnem vstopu v novo leto. Akcijo pomoči nemočni družini je takoj začel podlehniški župan Marko Maučič, v pomoč pri izgradnji nove hiše pa so se vključili še številni drugi. Tako so Piškurjevi dobili novo streho nad glavo že julija letos. Vsa dela sicer takrat še niso bila dokončana, vendar je novogradnja že bila vse-ljiva, družina pa je do jeseni poskrbela še za novo peč in kurjavo. „Za našo družino je izjemno težka preizkušnja in hvala vsem, ki ste nam v naših najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Brez vseh vas, dobrotnikov, nikoli ne bi bili v tako kratkem času v novem domu," je ob krajši slovesnosti na dan uradne predaje hiše v roke Piškurjevim povedala Julijana, ki se ji je v zahvali pridružil tudi mož Martin in otroka Žan in Tadej. Pri gradnji nove hiše, iz katere se ponovno sliši vesel smeh Žana in Tadeja, je pomagalo zelo veliko donatorjev, tako posameznikov kot društev, podjetij in institucij. Preko Rdečega križa se je na posebnem transakcijskem ra-
čunu za Piškurjeve zbralo nekaj manj kot 14.000 evrov, ki so jih porabili za nakupe različnega gradbenega materiala, veliko je bilo ljudi, ki so Piškurjevim pomagali tudi direktno, izvedeni so bili trije dobrodelni koncerti in licitacija slik, kot je povedal predstavnik Branko Goričan so se v gradnjo vključili tudi številni člani ptujske območne obrtno-podjetniške zbornice. Načrt za novogradnjo je doniralo podjetje TMD Invest s Ptuja; hiša meri 130 kvadratnih metrov tlorisne površine, bivalni prostori so urejeni v pritličju in mansar-di. Vrednost Piškurjeve hiše znaša po laični oceni krepko prek 100.000 evrov.
„Vseh donatorjev in tistih, ki so pomagali, kakor so pač lahko, ne bomo naštevali in omenjali, bilo jih je namreč preveč. Vsekakor pa velja iskrena zalivala vsem in vsakemu od njih! Še enkrat se je pokazalo, da v ljudeh še obstaja dobrosrčnost in humanost in verjamem, da ljudje pomagamo drugemu v stiski zato, ker želimo in ker lahko, ne pa zato, da bi pričakovali nekaj v vračilo," je ob zaključku uspešno izvedene akcije povedal župan Maučič.
Dornava - Namesto praznovanja rojstnega dneva pogorišče
Skoraj identična tragedija se je zgodila tudi družini Petkovih iz Dornave; hiša jim je pogorela v začetku februarja, na dan, ko naj bi doma praznovali rojstni dan vnukinje Sare. Tudi v tem primeru se je takoj začela silovita akcija pomoči nesrečni družini in v rekordnih petih mesecih je na pogorišču že stala povsem nova in pretežno opremljena hiša, ki so jo pomagali zgradi-
Foto: OM in SM
Takoj po novem letu je od hiše Piškurjevih ostalo dobesedno le prazno pogorišče (levo). Se preden je jesen potrkala na vrata, pa so se štirje Piškurjevi že lahko vselili v povsem novo hišo, ki so jo pomagali zgraditi številni dobrotniki (desno).
Od domačije družine Petek v središču Dornave je v manj kot dveh urah ostalo le črno zidovje (levo). V rekordnem času dobrih petih mesecev pa so se presrečni Petkovi ob veliki pomoči številnih ljudi že lahko vselili v novo hišo (desno).
ti številni donatorji, podjetja, obrtniki, dobrodelne organizacije in posamezniki. Da bodo Petkovi tako hitro dobili povsem nov dom, ni pred meseci verjel nihče, še tisti najbolj zagnani pri pomoči so komaj upali pomisliti, da jim bo uspelo. Ampak jim je. Na kratki slovesnosti ob uradni predaji nove hiše Petkovim je župan Rajko Janže-kovič med drugim povedal: „Sam sem organiziral prvi koordinacijski sestanek vseh akterjev, ki so nato vsak svoj del naloge opravili več kot odlično. Zahvala gre vsem posameznikom, podjetnikom in obrtnikom, posebej še Mariji Slodnjak in Marjanu
Nahbergerju, ki sta organizirala zelo uspešen dobrodelni koncert, prav tako tudi našemu društvu upokojencev, ki je za Petkove zbralo lepo vsoto denarja. Nikakor pa ne morem našteti vseh ljudi dobrega srca, ki so sodelovali v tej akciji." Izjemno veliko pomoči pri izgradnji so ponudili obrtniki in podjetniki. V akciji od čiščenja pogorišča do dokončane novogradnje so po besedah Franca Vrabla sodelovali praktično vsi domači obrtniki iz Dornave, pomagali pa so tako s storitvami kot materialom in denarjem. Branko Goričan z Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je koordiniral delo vseh obrtnikov, tudi tistih iz drugih krajev, ob predaji hiše pa je povedal: „Takšne dobrodelne akcije so že stalnica med našimi obrtniki. Za hišo je
bilo zbranih dobrih 23.000 evrov in toliko tudi porabljenih za material. Iskrena hvala vsem za finančno, materialno pomoč in storitve."
V imenu Lions cluba, ki je prav tako pomagal pri izgradnji nove hiše tako družini Petek kot družini Piškur, pa je Albin Brencl dejal: „Zgodi-lo se je nekaj izjemno lepega, nekaj, kar je lahko za vzor celotni Sloveniji!"
Zavrč - Po letih životarjenja na prepihu do nove hiše
Nekoliko drugačna zgodba, a vendarle z istim koncem, pa se je odvila v občini Zavrč. 78-letna Nežika je z 42-letnim sinom Rajkom vse življenje živela v 200 let stari
viničarski bajti, ki si je komaj še zaslužila takšno ime. Na pobudo Stanka Ivančiča, ki vodi občinsko organizacijo Rdečega križa v Zavrču, so Neži in sinu Rajku priskočili na pomoč že pred lanskim božičem, saj si sama z nekaj evri pokojnine in socialne pomoči nista mogla pomagati. Na Rdečem križu so za novogradnjo odprli poseben tekoči račun, odziv celotne slovenske javnosti pa je bil zelo dober, saj se je na računu hitro zbralo več tisoč evrov, veliko dobrih ljudi pa je podarilo tudi gradbeni material in svoje storitve. Novembra letos je bila hišica, ki je stala na mestu prejšnje podrte bajte, pripravljena za vselitev. Neža in Rajko sta bila nad novogradnjo očarana; v novi hiši sta bila namreč napeljana tudi vodovod in elektrika ...
Predsednica območne organizacije Rdečega križa Ptuj Marjana Cafuta je ob svečani predaji hiše povedala, da je 233 darovalcev na poseben transakcijski račun prispevalo denarna sredstva v višini 22.000 evrov. Poleg tega pa je blizu 80 podjetij in zasebnikov prispevalo različni gradbeni material, les, stavbno pohištvo, električne, vodne, toplovodne in kanalizacijske inštalacije ter celo notranjo opremo. V imenu Neže in Rajka se je zahvalila vsem darovalcem, donatorjem in prostovoljcem, še posebej pa pobudniku humanitarne akcije Stanku Ivančiču, ki je celotno akcijo tudi osebno vodil (ter za to porabil 1500 delovnih ur) in ob koncu povedal: „Ocenjujem, da smo z dona-cijami in gradbenim materialom vred zbrali blizu 60.000 evrov. Veliko je bilo darovalcev, med katerimi vseh sploh ne moremo našteti, med največjimi pa je bilo gotovo društvo Ekologi brez meja, ki je zbralo 15.000 evrov. Zahvala pa gre prav vsem od prvega do zadnjega!"
SM
Foto: M. Ozmec
Takole je izgledala podirajoča se hiša Mislovičeve Neže in Rajka; v njej je vladal mraz in prepih, ki si je v prostore utrl pot skozi številne razpoke (levo). In tako izgleda nova hiša, v kateri so Rajku in Neži številni donatorji zagotovili ne le ogrevanje, ampak tudi vodo in elektriko (desno).
Foto: SM
Ptuj • 21. Orfejčkova parada
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Mira Klinca
Pesem in glasba, ki vedno sežeta do srca
V dvorani Center na Ptuju sta 26. decembra ponovno praznovali pesem in glasba. 21. Orfejčkova parada z mesečnimi zmagovalci Orfejčkove oddaje na Radiu Ptuj in nekaterimi gosti je bila letos nekaj posebnega tudi zaradi tega, ker so glasbeniki prvič igrali in peli v živo, ter zaradi dobrega namena -humanitarne geste organizatorjev, ki so po en evro od vsake prodane vstopnice namenili za nakup novega mamografa za potrebe Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Organizatorja Radio-Te-dnik Ptuj in Mega Marketing sta za dober namen zbrala tisoč evrov. Vsem, ki so vstopnico kupili, se zahvaljujejo za podporo.
Zlati pokrovitelj prireditve so bile Trgovine Jager, srebrni MO Ptuj, Restavracija Gastro in Harmonike Munda. Parado je posnela SIP TV in si jo boste lahko čez praznike ogledali na njihovem kanalu.
Mesečni zmagovalci Or-fejčkove parade na Radiu Ptuj in gostje so skozi glasbo in pesem spomnili na glasbeno dogajanje v letu 2011 in na svoje ustvarjanje, ki so ga ljubitelji glasbe nagradili z glasovanjem za njih. Mesečni zmagovalci Orfejčkove parade v letu 2011 so bili ansambli Novi spomini, Gadi, Donač-ka, Vihar, Unikat, Akordi, Ela & Šarmerji, Pajdaši in Petka ter Marjan Zgonc in Tomaž Vrhovnik, Tanja Žagar, Nova legija, Natalija Verboten, Domen Kumer, Saša Lendero (ki na Ptuju 26. decembra ni nastopila), Skater, ansambel bratov Gašperič in Mili. Kot gostje so letos nastopili Modrijani, ansambel Mira Klin-ca, Alfi Nipič, ansambel Štrk, Rudi Šantl, ansambel Katrca, harmonikarski ansambel Vujeci, ansambel Ekart ter Luka in Pepi, ki sta skrbela za humor. Luka Huzjan je skupaj z Danico Godec tudi letos vodil skozi parado. Po enem letu trdega dela pa si je nabral toliko harmonikar-skega znanja, da je skupaj z Vujeci že zaigral Avsenikovo Golico.
Orfejčkova parada je ena tistih glasbenih prireditev na Štajerskem in v širšem okolju, ki si je v dobrih dvajsetih letih znala pridobiti mesto med najboljšimi na tem področju. Ima zvesto občinstvo in zveste glasbenike, oboji so se že navadili, da se pred iztekom vsakega leta srečujejo in medsebojno „obdarujejo" s pesmijo in aplavzom.
Foto: Črtomir Goznik
Rudi Santl
Kakšno leto nas čaka?
Med udeleženci 21. Orfejčkove parade smo izvedli krajšo anketo: povprašali smo jih o glasbenem letu 2011 in pričakovanjih v letu 2012, zanimali pa smo se tudi, kaj jim pomeni ta tradicionalna prireditev.
Mili: „Za leto 2011 lahko rečem, da je bilo zame zelo uspešno, zanimivo, prineslo je veliko sprememb, novih pesmi, veliko sodelovanja z mojo tamburaško skupino. V novem letu pričakujem še več izzivov, na katere sem vedno pripravljena, novih pesmi, predvsem pa si želim zdravja zase, svojo družino in tudi vse za druge. Nastopi na Orfejčkovi paradi mi pomenijo zelo veliko, že zato, ker sem tako rekoč doma-
činka. Zelo pa sem bila vesela, ko sem izvedela, da gre en evro od letošnje parade za nakup novega digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. Parada pa je zanimiva tudi za glasbenike same, ker je to priložnost, ko se lahko pogovorimo o preteklem letu, o novih izzivih, ki nas čakajo, in se obenem tudi poveselimo."
Rudi Šantl: „Leto 2011 je bilo zame osebno zelo
uspešno, imel sem veliko nastopov. Želim si, da bi bilo takšno tudi leto 2012. Pravkar sem posnel eno skladbo, v letu 2012 bom snemanje nadaljeval, posnel še deset novih zabavnih in deset na-rodnozabavnih pesmi. Če bo vse po sreči, bodo tudi izšle na albumu. Nastopi na Ptuju so mi vedno veliko pomenili; ko sem začel svojo glasbeno kariero, sem veliko nastopal na festivalu domače zabavne glasbe kot član skupine Štajerskih sedem. Veliko pa mi sedaj pomenijo nastopi na Orfejčkovi paradi."
Ela: „Leto 2011 je bilo odlično. To je tudi rojstna letnica skupine Ela & Šarmer-ji, ki jo ob meni sestavljajo štirje lepi fantje. V letu 2012 želim vsem vse najboljše, da
bo kar se da uspešno, za skupino čim več nastopov, izdajo kakšnega CD-ja. Orfejč-kova parada mi zelo veliko pomeni, že zaradi tega, ker je moj oče v bistvu 'oče' te prireditve. Nanjo se vse leto pripravljamo tudi doma, se o njej pogovarjamo, komaj čakamo, da se začne, in ko se začne, se imamo lepo. Upam, da bo tako še naprej."
Domen Kumer: „Na Or-fejčkovi paradi sodelujem že nekaj let. To je ena lepa tradicionalna ptujska prireditev, ki odmeva v širšem prostoru. V letu, ki se izteka, sem na glasbenem področju veliko delal, posnel dve plošči, eno zabavno in eno narodnozabavno. Tudi v letu 2012 si želim veliko nastopov. Silvestroval bom v
domačem krogu. O bodočih načrtih pa bom več povedal na velikem koncertu, ki bo 23. marca v dvorani Tabor v Mariboru."
Miro Klinc: „Letošnje leto je bilo za nas lepo leto, praznovali smo 25-letnico nastopanja. Izdali smo tudi CD. Za 2012 si želimo predvsem zdravja, da bi se politika čim bolj poenotila, od politike, ki ustvarja klimo v družbi, smo odvisni tudi glasbeniki. Želimo si, da bi že enkrat presegli delitev na leve in desne, postali zmerni ljudje, ki bi trezno razmišljali in trezno ravnali. Nastopi na Orfejčkovi paradi nam pomenijo veliko, nekaj časa smo redno prihajali, nato nas nekaj časa ni bilo, sedaj smo se vrnili.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Zgonc in Tomaž Vrhovnik
Skater & ansambel bratov Gašperič



Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ela & Šarmerji
Luka, Pepi in Danica
Ob 25-letnici delovanja ansambla Mira Klinca bi se rad še posebej zahvalil organizatorjem Orfejčkove parade kot tudi Radiu Ptuj. Takšnega lepega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. Orfejčkova parada je lepa prireditev, ljudje so zelo zadovoljni, uživajo, to je edino, kar lahko damo glasbeniki, ljudje pa nam z aplavzom pokažejo, da smo na pravi poti."
Tanja Žagar: „Leto 2011 je bilo prečudovito in nepozabno, zelo, zelo delavno, brez odmora. Kot izvajalko me veseli, da sem čim več
na odru, čim več med ljudmi, ker je stik, ki ga imaš z ljudmi, najpomembnejši. V letošnjem letu sem imela kar 56 samostojnih koncertov. Zelo sem ponosna na svoj DVD in CD, posnet v živo na 50., jubilejnem koncertu, ki sem ga imela aprila letos v dvorani Golovec v Celju. Petnajstega novembra letos pa sem izdala svoj tretji samostojni album z naslovom Naj živi lep spomin, na katerem je 14 nadvse lepih pesmi s področja zabavne glasbe. Pa še ena lepa stvar se mi je zgodila v letošnjem letu: pred
kratkim sem prejela Vikendov gong popularnosti za področje glasbe za leto 2011, ki je že moj drugi gong, kajti prejela sem ga tudi za leto 2010. Zahvaljujem se vsem, ki spremljajo moje delo, ki me radi poslušajo in me spodbujajo na ta način, da mi podelijo tudi kakšno nagrado. Res sem presrečna. Tudi v glasbeni šoli Logatec, kjer poučujem že osmo leto, sem uspešno zaključila eno šolsko leto in septembra začela novo. Učenci radi prihajajo na moje ure. Vse teče lepo, brez problemov, res
se nimam nad čim pritoževati. Želim si le zdravja, ker če bom zdrava, bom lahko premagala vse probleme in težave. Še naprej bom delala s polno paro, ker je to pač takšno delo, pri katerem se ne moreš ustaviti, če hočeš delati redno in dobro naprej. Vsak nastop, tudi nastop na Orfejčkovi paradi je zelo pomemben del moje glasbene poti. To je še en kamenček v mozaiku mojega ustvarjanja. Vsak nastop, vsak intervju, vsako fotografiranje - vse je zelo, zelo pomembno, ne glede na to, ali človek na-
stopa samo pred desetimi, stotimi ali pred tisoč ljudmi. Z enako voljo grem vedno na oder, zato da razveselim tiste, ki so me prišli poslušat. Na Orfejčkovi paradi je vedno polna dvorana, kar je lepo videti. Na Ptuju in okolici me ljudje vedno lepo in srčno sprejmejo."
Marjan Zgonc: „Orfejčk-ova parada je ena najlepših glasbenih prireditev v tem času daleč naokrog. Na njej sem že večkrat nastopil, vsakega novega povabilo za udeležbo na tem glasbenem
dogodku sem izredno vesel. S Tomažem Vrhovnikom, s katerim pojeva v duetu, bova v januarju 2012 izdala album s trubadurskimi pesmimi. Leto 2011 je bilo delavno, takšno bo po pričakovanjih tudi leto 2012. Aprila 2012 tako odhajava s Tomažem na turnejo po Kanadi. V slovenskih klubih bova ob tej priložnosti predstavila novi album in tudi skozi pesem skušal Slovencem, ki živijo onstran luže, čim bolj približati rodno domovino."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Akordi
Harmonikarskemu ansamblu Vujeci se je s harmoniko pridružil Luka Huzjan
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ansambel Katrca
Tanja Žagar
Destrnik • 700 tisoč evrov vredna pogodba
Pukšičev zadnji županski projekt: trgovina
Le dva dni preden mu je mandat župana zaradi potrditve za poslanca državnega zbora prenehal, je Franc Pukšič podpisal še svojo zadnjo župansko pogodbo. Županovanje je po pričakovanjih zapustil z velikopoteznim projektom, in sicer s pogodbo, vredno 700 tisoč evrov. Čeprav so podpisu nekateri svetniki močno nasprotovali, je sedaj že bivši župan s sedmimi glasovi za imel zeleno luč za podpis. Tako bo Destrnik v naslednjem letu med drugim dobil tudi trgovino.
Investicija izgradnje večnamenske dvorane, ki bo občino stala 700 tisoč evrov, saj se je namreč zavezala, da bo v primeru gradnje od investitorja odkupila del prostorov, je med destrniškimi svetniki odmevala že nekaj časa. Debata je tekla o tem, kaj je bolj potrebno: večnamenska stavba, v kateri bo svoje prostore med drugim imela tudi občinska uprava, ali vrtec, ki ga podpirajo določeni svetniki. Na koncu je vendarle obveljala ideja sedaj že bivšega župana Franca Pukšiča, ki je gradnjo večnamenske dvorane zagovarjal, saj je prepričan, da je ta že zaradi dejstva, da bo v njej trgovina, prepotrebna. Meni tudi, da občina sama ne bi zmogla izgradnje vrtca in da je treba počakati na razpis in pridobiti sredstva za sofinanciranje države pri izgradnji. Svoj za-
Foto: Ksenija Munda
Pogodbo sta podpisala Franc Pukšič in direktor podjetja Emgrad d. o. o., Peter Emeršič.
Ob večnamenski stavbi bo stal tudi vrtec (spodaj).
Foto: Ksenija Munda
dnji županski podpis, ki je tudi eden pomembnejših, je Pukšič spisal minuli teden v dvorani Volkmerjevega doma kulture na Destrniku. Pogodbo je podpisal z direktorjem družbe Emgrad, d. o. o., Petrom Emer-šičem, ki je investitor omenje-
nega projekta. Celotna stavba bo vredna veliko več kot 700 tisočakov. Ta znesek je namreč le del, ki ga bo odkupila občina. Na podlagi omenjene pogodbe bo občina v okviru novega poslovnega centra kupila prostore za potrebe delovanja občin-
ske uprave, policijske pisarne, destrniške izpostave ptujske upravne enote in prostor za delovanje Društva upokojencev sv. Urbana. To je bil pogoj, da investitor sploh začne z gradnjo stavbe, v kateri bo najpomembnejša pridobitev trgovina, ki jo
Destrničani še kako potrebujejo. »S tem projektom bomo dobili nekaj, česar Destrnik že 30 let ni imel: pošteno trgovino v sklopu katere bo tudi lokal,« je dejal Pukšič, ki je spomnil, da je pred mnogimi leti že bila idejna zasnova za trgovski center, a so
takrat priložnost na žalost spustili iz rok.
Podpis pogodbe za gradnjo večnamenske stavbe predstavlja tudi korak naprej k izgradnji vrtca. Po besedah Pukšiča so s tem projektom zagotovili, da bo višina vrednosti investicije izgradnje vrtca kar 30 odstotkov nižja, kot bi bila sicer. Sam je prepričan, da debata ali vrtec ali trgovina sploh ni smiselna in da Destrnik potrebuje oboje. Jasen in pregleden načrt podobe njihove občine predstavlja tako podoba nove stavbe, za katero so podpisali pogodbo, kot tudi vrtec, ki naj bi ga prav tako dobili že v kratkem (na fotografiji). Nova večnamenska stavba pa naj bi bila dokončana čez približno leto dni, kar bo po mnenju Pukšiča za Destrnik zgodovinski dogodek.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Burno na seji občinskega sveta
O toplarni v Prlekiji kdaj drugič
Pred enim letom je Rok Sunko, direktor družbe Pomurske elektrarne, sprožil pobudo za vzpostavitev sodobnega in visoko učinkovitega sistema proizvodnje toplotne in električne energije na lesno biomaso. Projekt je bil predstavljen na javni obravnavi, strokovna služba ljutomerske občinske uprave pa je pripravila osnutek ustreznega odloka o tem.
Na seji ljutomerskega občinskega sveta 1. junija 2011 so odlok sprejeli v prvi obravnavi s pripombo, da se čas trajanja koncesije podaljša z 10 na 15 let. V drugi obravnavi bi svetniki morali odlok obravnavati 14. julija, vendar je takrat županja Olga Karba kot predlagateljica v skladu s poslovnikom točko umaknila z dnevnega reda, kot vzrok pa navedla, da gre za zadevo izjemnega pomena, »v katero ne smejo posegati par-
cialni interesi skupin ali posameznikov«. Na zadnji seji v letu 2011 odlok o oskrbi s toplotno energijo, na podlagi katerega bi občina lahko razpisala koncesijo, ni bil sprejet, pa čeprav so nekatere ljutomerske gospodarske družbe in ustanove na ljutomerske občinske svetnike naslovile apel k sprejemu tovrstnega akta in ob tem izrazile vso podporo pri uresničitvi tega pomembnega projekta. V njem namreč gre za energijo,
pridobljeno iz obnovljivih virov, ki v prihodnosti ne bodo dodatno obremenjeni z dajatvami, vezanimi na izpuste toplo-grednih plinov.
Ljutomerski obrat Pomurske mlekarne, podjetja Murales, Farmtech in Ultramarin ter Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Dom starejših občanov Ljutomer, ki jim podporo daje tudi obrat novomeške Krke, so v pozivu dodali, da je »v času, ko so naložbe in z njimi povezana
nova delovna mesta v regiji zelo skromna, za obstoječa delovna mesta pomembna vsaka poslovna priložnost, ki omogoča zniževanje stroškov in prijazno prestrukturiranje«.
V razpravi se je zataknilo pri vprašanju podelitve koncesije, saj naj bi po mnenju enega od svetnikov s tem dejanjem za 15 let zaprli vrata drugim, ki bi želeli vlagati na tem področju. Izpostavilo se je tudi vprašanje, ali je koncesija sploh potrebna.
Županja občine Ljutomer Olga Karba
Županja Karbova je svetnike spomnila, da so v tem mandatu področje oskrbe s toplotno energijo po energetskem zakonu opredelili kot gospodarsko javno službo in določili, da se ta služba opravlja le na podlagi podeljene koncesije. Predloga, da bi odločanje o odloku umaknili z dnevnega reda, svetnikom ni
uspelo izglasovati, zato so pričeli razpravo, ki pa se je končala brez končne odločitve. Sprejet je bil sklep, da bo odlok uvrščen na naslednjo sejo občinskega sveta. Za nekatere svetnike je zlasti sporno določilo, da je pri pripravi dokumenta sodelovala tudi družba Pomurske elektrarne.
NŠ
Slovenija • Koliko nas bodo stali bivši poslanci
Skoraj 200 tisoč evrov mesečno za stare poslance
Minuli teden je potekala ustanovna seja šestega sklica državnega zbora. Z njegovim konstituiranjem pa je prenehala funkcija dosedanjim 57 poslancem. Po izteku mandata jim pripada pravica do nadomestila plače. Ta bo državo mesečno stala skoraj 200 tisoč evrov.
Po treh letih se je mandat iztekel 57 poslancem, ki jim ljudstvo na volitvah 4. decembra ni dalo novih vstopnic v parlament. Čeprav so se minuli teden tudi uradno poslovili od svojih poslanskih pisarn in klopi, pa bodo še kar nekaj časa uživali v zagotovljenih prejemkih. Vsi bivši poslanci imajo namreč po zakonu pravico do
nadomestila plače. Za to je od 57 zaprosilo 47 poslancev in ti bodo nadomestilo tudi prejemali. Glede na to, da povprečno bruto nadomestilo poslanca znaša okoli 4000 evrov, bodo državo njihova nadomestila stala nekaj manj kot 200 tisoč evrov bruto mesečno.
Kako dolgo nadomestilo plače? 37. člen zakona o poslancih
določa, da ima poslanec, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju, pravico, da se v treh mesecih po prenehanju poslanskega mandata vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe. 38. člen pa opredeljuje, da ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne
more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto
Čeprav v poslanskih klopeh ne bodo več sedeli, bodo nadomestila plače še prejemali.
od prenehanja mandata.
Pravica do nadomestila se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto.
Čas prejemanja nadomestila se šteje poslancu, ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo.
V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.
Dženana Kmetec
Foto: NS
Ptuj • Pogovor z igralskim „povratnikom" Nešom Tokalicem
Foto: Črtomir Goznik
Nešo Tokalič: „Ponovno sem našel svojo muzo ..."
„Enkrat na odru - vselej na odru ..."
Ptujski igralec Nešo Tokalič se vrača na oder. Zapustil ga je pred tremi leti, po predstavi Ovinek, ki jo je izvajal na dvorišču nekdanje policijske postaje. Leto 2011 je tisto, ki ga vrača k igranju, zato ga bo še posebej pomnil.
Najbolj ga veseli, da mu je leto 2011 na nek način prineslo „poziv" muze Talije, da se vrne na oder. Vse skupaj se je pričelo dogajati v drugem polletju, v tem času si je po dolgem času ogledal nekaj predstav. Ko je sedel v gledališču, ko so padle zavese, ugasnili reflektorji, je bil ponovno kot otrok. Kot da bi prvič gledal neko predstavo. Ko je na odru gledal svoje kolege, ga je prešinilo, da kdor je enkrat na odru, je vselej na odru, tudi pri njem ne more biti drugače. Njemu je odrskih žetonov zmanjkalo pred tremi leti zaradi tega, ker mu je med posameznimi premierami dobesedno zmanjkalo kisika: v petek je odigral pre-mierno predstavo, v ponedeljek pa je začel že z vajami za novo. V nekem obdobju je bilo izjemno naporno odigrati dvanajst premier in ostati v kondiciji, zato se je zgodilo, kar se je. Fizično bi še šlo, v psihičnem pogledu pa ni bilo več idej, kaj igrati, ko se sprehajaš iz obdobja v obdobje, pravi. Potrebno se je bilo spočiti, pri tem pa si ne zapreti nobenih vrat. Zdaj mu je notranji klic prinesel nove moči in vzpodbude za vrnitev na oder, kjer bo ostal tako dolgo, dokler jih ponovno ne bo zmanjkalo ... Sicer pa je na odru prvič stal že pred skoraj 25 leti. Oder ga sedaj čaka, on pa njega.
Vrnil se bo okrog kulturnega praznika, ko je načrtovana premiera predstave Kristus iz bradavičk v Narodnem domu v Mariboru. Predstava je nastaja na predlog in pod režisersko taktirko Sama M. Strelca. To bo ena od lepših stvari, ki se mu bo zgodila v letu 2012, pravi Nešo. V kulturo se za zdaj vrača kot svobodnjak, želi pa si, da bi se vrnil v mariborsko gledališče, ki je njegovo matično gledališče, saj je v njem odigral veliko vlog.
Še vedno pa ga izjemno privlači in navdušuje tudi glasba, glasbeni studio v prostorih Narodnega doma na Ptuju je nadpovprečno dejaven, še posebej, ko so se pridružili odlični mladi ptujski glasbeniki, ki delajo z Majo Keuc. Ta je na Ptuju posnela tudi nekaj sklad za svoji prvi glasbeni album Indigo. Vedno bolj pa živi misel o po-vratku skupine Poperkeg, ki je v svoji aktivni dobi dajala
zgled mnogim, ker je glasbo na odru znala tudi predstaviti z nekim posebnim šar-mom; nista namreč dovolj samo dobra glasba in dobro petje, potrebna je tudi predstava oziroma nastop, ki še dodatno pritegne.
Vzdrževati samo to, kar je, ni dovolj
„Nisem zadovoljen s tem, da se je Ptuj pogreznil v neko samozadovoljstvo, da se vzdržuje le tisto, kar je, da ni nadgradnje, da vlada v najstarejšem slovenskem mestu, ki ima izjemno veliko povedati, neke vrste status quo. Saj smo že v preteklosti doživeli takšna oziroma podobna stanja, ki so trajala mesec ali dva, zdaj pa se takšno stanje vleče že predolgo, leto ali dve. Kaj je temu krivo, ne vem, ponavadi vedno rečemo, da so kultura ljudje. Kdo skrbi za to, kako se mora kultura dogajati, ne vem, najverjetneje, po moje, pa je to prvi človek v mestu, ki za to odgovarja.
Enostavno povedano, Ptuj izgublja neko osnovo te kulture, vedno bolj se veže na to, kar danes od njega zahteva kapitalizem. Vsi se obešajo na to kurentovanje, ki postaja neke vrste božji praznik, ne samo etnološki praznik. Oboje skupaj - tako božji kot etnološki praznik - kurento-vanje mora biti, to se mora ohranjati. A da se vse to obeša na tako veliki zvon, da se ljudje na nek način brez znanja povezujejo v neke kuren-tovanjske in druge zgodbe, tega pa v nobenem primeru ne podpiram. Bojim se, kaj
se bo dogajalo v letu 2012 ... Upam, da ne bodo porabili vsega denarja le za kuren-tovanje. Ve se, kdo so glavni akterji te zgodbe, da sta zraven Perutnina, Terme ... Na nek način imam občutek, da pri vsem tem ne gre za čiste račune in da tudi novi račun ne bo čist. Moram reči, da v tej zgodbi nikoli nisem videl čistega računa. Najbolj čista zgodba kurentovanja je bila takrat, ko se je kurentovanje dogajalo na mestnih ulicah in trgih in ne v plastičnih šotorih, kjer ne gre za drugo kot za pridobivanje kapitala . Ne na neki zabavi, ker tam zabave ni, imamo neke balkanske izvajalce, ki v bistvu ne prinesejo tega, kar bi kurent kot etnološki lik moral prinesti, saj gre zgolj za pijančevanje in zaslužek. Ko se je zgodba dogajala v mestu, je bila veliko bolj povezana z ljudmi, o tem sem prepričan," je o kulturnem dogajanju v mestu v povezavi z evropsko prestolnico kulture povedal Nešo Tokalic.
EPK - projekt ozaveščanja ljudi
O projektu EPK vsi na splošno govorijo lepo. Nešo bi sredstva raje kot za neke velike projekte, ki bodo šli v pozabo, namenil za ozaveščanje ljudi o kulturi in za kulturo. Ljudi bi bilo treba spomniti na to, v kakšnem mestu živijo. Če bi Ptujčane vprašali, ali vedo, v kakšnem mestu živijo, bi jih zagotovo več kot polovica odgovorila, da ne pozna njegovih korenin. „Jaz bi šel v smer ozaveščanja.
Tako smo delali tudi tisti, ki smo bili vključeni v projekt graditve ptujskega gledališča, pa danes, na žalost, nimamo službe v njem. Ljudi smo vabili v teater, delali predstave za njih. Ptuj je danes samozadosten, zadovoljen s tem, kar ima. Imaš občutek, kot da je mesto brez ambicije, da si ne želi iti naprej. Tudi tisto, kar bi moralo iti naprej, so neke prazne politične fraze, flo-skule, ki so brez slehernega pomena. V obdobju, v katerem živimo, je že tako, da 75 odstotkom tega, kar politiki povedo, ljudje ne verjamejo.
Ne vem, zakaj je politika toliko popularna. Težko je gledati mlade ljudje, ki še sploh niso začeli živeti, kako se na nek način 'silijo' v to politiko. Jih k temu silijo starši, da bi dobili neko plačo, da bodo poskrbljeni? Dejstvo je, da jim s tem jemljejo življenje. Politika ti vzame življenje; če pogledamo politike, vidimo, da so prazni, da nimajo česa povedati, posebej pa ne česa novega oziroma svojega. V svojih strukturah so tako razporejeni, da se drugače niti ne morejo obnašati. Čeprav pa brez politike na splošno ne gre, ker omogoča neko preživetje, vpoglede v neke piskre. Vse to pa ubija kulturo, duh našega mesta. Enako je v slovenskem prostoru, ker se politiki ne morejo dogovoriti, da bi pozabili vsakodnevne prazne floskule in naredili zasuk v dobro ljudi. Politika pa sicer lahko pomaga pri dvigu kulturne ozaveščenosti mesta in to si v prvi vrsti želim tudi sam."
MG
Od tod in tam
Juršinci • Delavno društvo rojaka J. Puha
Foto: arhiv društva
Društvu rojaka Janeza Puha iz Juršincev je državno ministrstvo za kulturo podelilo status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, kar jim prinaša nekatere ugodnosti, hkrati pa obveze za še nadaljnje uspešno delo. Tudi v iztekajočem se letu so bili v društvu zelo aktivni in so izpolnili vse zadane cilje, začrtane na občnem zboru. Najpomembnejša aktivnost je seveda vzdrževanje, upravljanje, promocija in vodenje turistov v Puhovem muzeju, ki je odprt od maja do novembra vsako soboto in nedeljo ter vse praznike od 10. do 18. ure in med tednom po predhodni najavi. V letu 2011 je muzej obiskalo blizu 3000 obiskovalcev. Leto 2012 pa bo odmevno zaradi dveh velikih projektov: ponatisa monografije o Janezu Puhu in praznovanja 150. obletnice rojstva Janeza Puha 27. junija (isti dan bo tudi predstavitev ponatisa monografije), med večjimi prireditvami ob obletnici rojstva Janeza Puha pa bo tudi srečanje starodobnih vozil 30. junija.
Upravni odbor DRJP Juršinci
Ljutomer • Druženje v veselem decembru
Foto: arhiv vrtca
V vrtcu je življenje vedno pestro in zanimivo, v decembru pa še prav posebno. Tudi letos smo v ljutomerskem vrtcu pripravili bogat program za otroke, starše, dedke, babice... Se posebno zanimiva je bila letošnja čajanka, to je tradicionalno druženje otrok, staršev, zaposlenih vrtca, gostov... v organizaciji sveta staršev. Otroci štirih starejših skupin so skupaj s svojimi vzgojiteljicami in starši izvedli zanimivo glasbeno-plesno predstavo po pravljici Dobri snežak. Predstavi je sledilo druženje ob slastnem domačem pecivu in čaju. Otroci in odrasli so nas navdušili. Zato bomo predstavo ponovili v januarju 2012 za otroke obeh ljutomerskih osnovnih šol in dijake gimnazije. Ponovno smo dokazali, da se z medsebojnim sodelovanjem da uresničiti mnogo idej, predvsem pa, da starši in zaposleni v vrtcu ustvarjamo z medsebojnim dobrim sodelovanjem vzdušje ustvarjalnosti, sprejetosti, zaupanja ...
Marija Pušenjak, ravnateljica
Prlekija • Blagoslov konj
Foto: NS
Vmnogih prleških vaseh je Štefankot zavetnik živali, še zlasti konj, ob svojem prazniku poskrbel za njihov blagoslov. Slovesno je bilo zlasti v Križevcih pri Ljutomeru, kjer je ob 10-letnici domačega konjeniškega društva v organizaciji občine Križevci in tamkajšnjega KUD-a v novo urejenem vaškem jedru potekalo tradicionalno že deveto »žegnanje« z udeležbo osemnajstih iskrivih kasačev. Po nastopu prleške godbe na pihala sta številne zbrane nagovorila župan občine Križevci Branko Belec in podpredsednik KD, sicer izjemen rejec in tekmovalec ter član Kasaškega kluba Ljutomer Dušan Zorko. V mimohodu konjev je sledil blagoslov, ki ga je opravil domači župnik Štefan Vinkovič. Člani KD so tudi letos poskrbeli za unikatna darila sodelujočim, ki jih je izdelala Olga Antič, vsakemu udeleženemu konju pa je domačinka Milena Jureš pripravila priboljšek v simbolični obliki ovsa in soli.
Ptuj • Življenje z masko na Gimnaziji
Šola je lahko zabavna
Redni izobraževalni proces se na ptujski gimnaziji decembra zmeraj konča teden dni prej kot na drugih šolah. Predzadnji teden leta namreč pripravijo projektni teden, v katerem izvedejo različna predavanja in delavnice ter na ta način pridobivajo znanje na manj formalen, a učinkovit in zabaven način.
' 'i
h
Letošnji projektni teden je potekal od 20. do 23. decembra pod naslovom Življenje z masko - fašenk.je. Gre za vsakoletno nadgradnjo rednega izobraževanja, ki dijakom omogoči zabavnejše in zanimivejše učenje. Zraven tega, da jim v šoli ponudijo množico delavnic, jih vključijo tudi v pripravo in izvedbo projekta ter ustvarjanje uvodne in zaključne prireditve. Aktivno sodelujejo prav vsi dijaki in profesorji Gimnazije Ptuj, pridružijo pa se jim tudi gostujoči predava-
telji, ki izpeljejo predavanja in ustvarjalne delavnice.
Tema, ki so jo izbrali tokrat, projekt Življenje z masko - fa-šenk.je, predstavlja simboličen uvod v Evropsko prestolnico kulture 2012. Dijaki so spoznavali tradicijo, običaje, kulturno dediščino in dobili možnost umeščanja le-tega v sodoben civilizacijski svet urbane in podeželske kulture. Dijaki so lahko izbirali med skoraj 30 delavnicami, povezanimi s pustnim časom. Spoznavali so pustne like pri nas in v tujini, gurmanske
navade nekoč in danes, posvečali pa so se tudi različnim ročnim ustvarjalnim delavnicam, plesnim, filmskim in športnim aktivnostim. Kot so prikazali že na uvodni prireditvi, ki so jo poimenovali Carneval Gi-mnasium, maske pravzaprav nosimo vsak dan. Zakrivanja, odkrivanja, dileme, vprašanja in odgovori so del našega vsakdanjika. To je bil tudi razlog, da so omenjeno temo letos izbrali za izvedbo projektnega tedna in jo razširili na vsa predmetna področja. Obenem so jo z lah-
- i Á
~ .. C L, A	5
* & * J»
Gimnazijski karneval je bil pravi uvod v leto 2012, ko bo vse povezano s pustom in maskami.
koto povezali z igro, plesom, zabavo, glasbo in norčavostjo, predvsem pa je pomembno to, da so z njo predstavili naše kraje. Vse to so dijaki ptujske Gimnazije odlično pričarali in goste na uvodni prireditvi pustili brez besed. Veliko navdušenje
sta izrazila tako ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih kot župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Kot je dejal slednji, so dijaki v eni uri pričarali vse tisto, kar želi ptujska občina predstaviti širši javnosti v okviru Evropske prestolnice
kulture 2012. Le upamo lahko, da jim bo uspelo tako dobro kot ptujskim gimnazijcem, ki so v projektnem tednu združili prijetno s koristnim ter dokazali, da je šola lahko še kako zabavna.
Dženana Kmetec
Hajdina • Petnajst let Hajdinskih frajlic
Pesem za dušo, druženje in prijateljstvo
Hajdinske ljudske pevke Hajdinske frajlice, članice KPD Staneta Petroviča, so v letošnjem letu praznovale že 15-letnico uspešnega delovanja, nastopanja po domačih in drugih odrih. V teh letih so se občinstvu v različnih okoljih poklonile že 398-krat.
Na svojem repertoarju imajo okrog 80 ljudskih pesmi, ki jih s svojimi nastopi znova in znova oživljajo ter s tem ohranjajo v zakladnici kulturne dediščine. Jubilej so proslavile 27. novembra v dvorani Društva upokojencev na Zgornji Hajdini skupaj s pevskimi in drugimi prijatelji ter gosti, ko so oživili spomini na začetek njihovega delovanja in številne nastope. Danes v skupini poje pet pevk: Marta Sitar in Karolina Korošec (sopran), Rozika Cestnik in Marjana Veronek (alt) ter Olga Nahberger (bas). Pevke so ob jubileju zapele v novih oblačilih. Za svoj rojstni dan štejejo 14. december 1996, ko so se v nekdanjih prostorih
DU Hajdina prvič zbrale Ljuba Cafuta, Karolina Korošec, Marta Sitar, Rozika Cestnik, Marija Šalamun in Anka Sake-lšek. Zbrale so se na pobudo Maksa Kampla in Ljube Cafu-ta. Prvi nastop so imele leta 1997 v Zavrču.
Pri sestavi repertoarja jim ni bilo težko, ker so veliko ljudskih pesmi poznale same. Vse izhajajo iz družin, kjer se je doma veliko pelo, nekaj pesmi so našle tudi v starih pesmaricah, največ pa jih je prispevala Ljuba Cafuta, je povedala vodja skupine Marta Sitar z Zgornje Hajdine, pri kateri so se in se še danes zbirajo in pripravljajo za nastope. Pojejo za dušo, iz srca, za sprostitev in druže-
nje in ker rade gredo od doma, pravijo. Zaradi bolezni sta jih najprej zapustili Marija Šala-
mun in Anka Sakelšek, njuno mesto sta zasedli Olga Nahberger in Marjana Veronek, zatem
pa še Ljuba Cafuta. Danes jih tako poje še pet.
Že leta 2004 so izdale svojo prvo kaseto in zgoščenko z naslovom Hajdinske frajlice. Na jubiljnem nastopu ob 15-letni-ci delovanja so si pripele srebrne Gallusove značke. Sicer
pa imajo v svoji vitrini že več priznanj. Brez njihovega petja skorajda ni prireditve v občini Hajdina.
Aktivnost Hajdinskih frajlic je lahko za zgled marsikomu. Niso samo pevke, s svojo aktivnostjo zaznamujejo delo Društva žena in deklet občine Hajdina, katerih dejavnost je prav tako tesno povezana z ohranjanjem ljudske dediščine, so pomemben sestavni del KPD Staneta Petroviča Hajdi-na, v okviru katerega delujejo kot sekcija, pa tudi Društva upokojencev Hajdina, včlanjene pa so tudi v Zvezo kmetic Slovenije.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinske ljudske pevke so praznovale 15-letnico uspešnega nastopanja. V objektiv smo jih ujeli na kmetiji Marte Sitar, vodje skupine, kjer se pripravljajo na svoje nastope.
Ormož • Božična stojnica Kluba ormoških študentov
Praznično in dobrodelno
V soboto, decembra, se je na Kerenčičevem trgu v Ormožu mudila množica ljudi, ki so se, najverjetneje iz radovednosti, ustavili na tradicionalni božični stojnici Kluba ormoških študentov.
Klub ormoških študentov na stojnici predstavi svoje dosedanje delovanje v obliki foto utrinkov ter načrt za delovanje v prihajajočem letu, obenem pa vsem, ki si vzamejo čas, da se na stojnici ustavijo, ponujajo zastonj dobrote, kot so kuhano vino, pecivo, ki ga spečejo članice kluba, ter bučni namaz. Tako letos kot tudi prejšnje leto pa so stojnico še razširili in ponudili lokalnim rokodelcem možnost, da se na njej predstavijo in prodajajo svoje izdelke. Družbo so Klubu ormoških študentov delali še Društvo ljubiteljev umetnosti in kulture
Foto: arhiv KOS
Utrinek s sobotne božične stojnice
iz Središča, Društvo za zaščito živali Ormož, predstavila pa se je tudi Humanitarna odprava v Ugando 2012. Stojnica je tako imela tudi dobrodelno noto, saj so v klubu letos spet dali pobudo občanom, da na stojnico prinesejo obleke, čevlje, igrače in knjige, ki jih več ne potrebujejo, saj bo le-te klub posredoval družinam v Ormožu in okolici, ki živijo v pomanjkanju. Tudi letos se je pokazala izjemna dobra volja obiskovalcev, ki so v velikih vrečkah na stojnico prinašali stvari, ki bodo marsikateri družini polepšale praznike.
T. M.
Tednikova knjigarnica
Srečno!
Ta nasmejani sneženi mož, ki ga je napisal in uglasbil Janez Bitenc, naslikala pa Jelka Re-ichaman (iz knjige Ciciban poje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005) naj bo popotnica v leto 2012: »Smeh in dobra volja, smisel za humor in prijazno misel lahko naredijo svet bolj prijeten. In bolj prijazno deželo, mesto, sosesko, vas, povsod tam, kjer smo doma, ali le začasno, naj bo od dobre volje ravno prav glasno, naj bo zdravja v pravi meri, prav tako denarja, naj se sosed sosedu ne zameri! V dobri veri v vse smeri naj spoštovanje in sočutje razdeli, slabosti pa pustimo, naj se v letu, ki se poslavlja, kar izgubijo!«
In da ne bom ostala le pri možaku snežaku, je tu še pesem Bine Štampe Žmavc (str. 61 v pesniški zbirki Roža v srcu, 2010):
DEKLICA IN ZVEZDA
DEKLICA NOCOJ PRED VRATI
SLIŠI ZVEZDO ŠEPETATI,
ZVEZDICO SREBRNO
V	NOČ ČAROBNO ČRNO:
»NAJ GRE V NOVO LETO
SVETLIH ZVEZD NEŠTETO
IN NAJ VSAKA ZASE
V	MAJHNO SREČO ZRASE!«
Prijetno praznovanje želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
i
Ptuj • Janez Skrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo RS
»V krizi smo, ker so zapravljali naš denar«
Gospodarske težave, s katerimi se srečujemo, se odražajo tudi kot pomemben padec konkurenčnosti naše države. Ena pomembnejših rešitev za izhod iz tega stanja je povezana z vlaganjem v razvoj. Le znanost in razvoj naj bi po mnenju strokovnjakov predstavljala pravo rešitev za našo državo.
Gospodarstvo in razvoj lahko uspešno delujeta le z roko v roki, osnovni pogoj za dobro sodelovanje pa je neposredno povezovanje s šolstvom. Vse se namreč začne v šolskih klopeh, »neustrezno« pridobljena znanja pa se nam vrnejo kot bumerang. Množica nepotrebnih informacij, ki v praksi ne pridejo kaj preveč prav, gotovo ne zagotavlja uspešnosti. Ravno iz tega razloga dobre šole tesno sodelujejo z gospodarstveniki in iščejo pravo mero kombinacije teorije in prakse. Mnogi so prepričani, da rešitev krize tiči ravno v tej kombinaciji.
Ne potrebujemo toliko državnih uradnikov?
Kako najti izhod iz trenutno težke situacije in kakšno vlogo pri tem igrata šolstvo in znanost, smo se pogovarjali s predsednikom Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in članom Sveta za znanost in tehnologijo RS Janezom Škrlecem. Njegovo razmišljanje je precej kritično: prepričan je, da nam denar odteka po nepotrebnem, ponuja pa tudi nekaj predlogov, kako trenutno stanje izboljšati.
»Da bi lahko predvideli spremembe, moramo poznati, kje smo ta trenutek, torej danes. Nedolgo tega je slovensko javnost šokirala objava Svetovnega gospodarskega foruma, ki ocenjuje konkurenčnost držav na dolgi rok. V analizi je Slovenija zasedla 57. mesto med 142
Janez Škrlec je prepričan, da je izhod iz krize samo v znanju.
državami, kar je za 12 mest največji padec konkurenčno-slabše kot leto prej in je med sti. Slabše od Slovenije se je vsemi članicami EU imela uvrstilo le pet držav članic:
Ptuj • Koncert zasedbe MC in The Boonker
Ker si moja miška ...
Le kaj lepšega si sploh lahko želimo, kot da božični večer preživimo v krogu najdražjih, se obdarujemo, nato pa uživamo v dobri glasbi. Toliko bolj, če gre za živo glasbo in zasedbo mladih glasbenikov, ki nas popeljejo v svet vrhunskih uspešnic.
Odlični glasbeniki iz Ptuja, ki delujejo v zasedbi MC in The Boonker, so se na pot skupnega ustvarjanja glasbe podali leta 2008. Kmalu po ustanovitvi so pričeli ustvarjati avtorsko glasbo in jo uspešno predstavljali na različnih odrih, predvsem v okolici Ptuja in Maribora: Beach master 2010, Ptujska noč 2009, Poletna noč Maribor 2010, dvorana Campus Ptuj 2011 ... Tokrat pa so se s kombinacijo avtorskih in drugih svetovnih uspešnic predstavili na božičnem koncertu v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju.
Publiko niso dvignili na noge, saj ta, vedoč, kaj jo čaka, sploh ni sedela, ampak se je v ritmu glasbe gibala dobri dve uri.
Vrhunski glasbeniki so ustvarili odlično vzdušje in upravičili sloves boljših mladih ptujskih ustvarjalcev. Obljubljali so dobro glasbo in nepozaben večer, na besedo pa jim je povsem upravičeno verjela polna dvorana ptujskega CID-a. Fenomenalen večer, ki nikogar ni pustil ravnodušnega, se je začel s skladbo Celebration, nadaljeval pa z avtorsko pesmijo Ker si moja miška. Gre za prvenec zased-
be MC in The Boonker, ki je povsem svež, saj je izšel sredi decembra, predstavlja pa povsem novo plat skupine.
„Zdaj se bomo posvetili pripravljanju prihajajočih pesmi, saj se je v letih ustvarjanja nabralo veliko materiala. Tega bomo dali skozi glasbeno sito, dopolnili aranžmaje in pesmi predstavili tudi na koncertnih odrih," pravijo mladi glasbeniki.
Korenine zasedbe MC in The Boonker segajo v čas pred desetimi leti, ko sta na ptujskih odrih prepevala hiphoperja Cheecha in Mir-
Latvija, Slovaška, Bolgarija, Romunija in Grčija. Med novimi državami članicami je najuspešnejša Estonija (33. mesto), sledi ji Češka (38. mesto). V primerjavi s sosednjo Avstrijo Slovenija po konkurenčnosti zaostaja kar za 38 mest. Po mojem mnenju bo treba opredeliti prednostna področja, sektorje, ki imajo konkurenčne prednosti, in se osredotočiti na to, da je treba zmanjšati število podpornih in izvajalskih institucij, se preusmeriti iz nepovratnega financiranja v povratno in začeti uporabljati bolj splošne podporne mehanizme, za katere ne potrebujemo mnogoštevilnih državnih uradnikov. Lep primer takšnega podpornega mehanizma je odbor za znanost in tehnologijo v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ga uspešno vodim že več kot pet let,« pojasnjuje Škrlec.
Slovenija ima premalo končnih izdelkov in storitev
Na vprašanje, kaj bi se utegnilo po volitvah spremeniti na področju sodelovanja gospodarstva in znanosti, Škrlec odgovarja, da morajo v središču nove politike biti podjetnik, podjetje in njegove oz. njihove potrebe, in dodaja: »Razmere v gospodarstvu danes niso rožnate, kar povedo podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve AJPES, saj so gospodarske družbe, ki so zavezane za predložitev letnih poročil, leto 2010 sklenile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih
petih letih.« Prepričan je, da je razlog v tem, da ima Slovenija premalo končnih izdelkov in storitev, ki so mednarodno prepoznavni in se lahko uspešno tržijo v konkurenčnem okolju. Zato bi pa morali imeti zagotovljena državna sredstva, namenjena za razi-skovalno-razvojne aktivnosti, spodbujanje podjetništva, turizma, naš cilj pa bi morali biti končni izdelki in storitve z oblikovanimi prepoznavnimi blagovnimi znamkami.
»Ne bo dovolj le raziskovalna odličnost in aplikativnost raziskovalno-razvojnih dosežkov, tudi njihova inovativnost v povezavi s kreativnostjo omogočajo nastanek končnih izdelkov in storitev, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost.« Ravno v tem vidi Škrlec vlogo države, ki naj bi skrbela tudi za boljšo izobraženost zaposlenih, večjo vpetost v mednarodne tokove in večjo prepoznavnost Slovenije.
Škrlec meni, da se preveč govori o vrhunskosti in odličnosti tako v znanosti kot v gospodarstvu, vse premalo pa o dejanskih in relevantnih podatkih. Strinja pa se, da lahko država s svojim delovanjem in vzpostavitvijo okolja pripomore k temu, da se ta vr-hunskost sploh lahko doseže.
Večina institucij ni upravičila porabe davkoplačevalske-ga denarja
Vloga znanosti in šolstva na gospodarstvo je neizpodbitno dejstvo. Ptujski Šolski center že več let v svojih pro-
gramih tesno povezuje učni proces z gospodarstvom. Ustrezno znanje, ki ni le mrtva točka na papirju, ampak je tudi uporabno, predstavlja pomemben prispevek k aplikativnemu razvoju. Ravno to pa je tisto, kar gospodarstvo zanima, saj prispeva k prenosu znanja, gospodarski rasti in zaposlenosti ter splošnemu družbenemu razvoju.
Medtem ko je dobro izobražen in usposobljen kader naloga šolstva, je funkcija znanosti nekoliko drugačna. Po Škrlečevem prepričanju je pravi znanstvenik tisti, ki je sposoben dosegati zelo dobre rezultate na znanstvenem in raziskovalnem področju, hkrati pa se trudi in sodeluje z gospodarstvom. »Upamo le lahko, da bo nova vlada razumela, da je sodelovanje gospodarstva in znanosti nujnost za uspešen razvoj slovenskega gospodarstva in da večina takšnih in drugačnih institucij v preteklosti žal ni upravičila porabe ogromnih finančnih sredstev davkoplačevalcev. Predvsem pa morajo bodoči vodilni politiki razumeti, da bo treba vlagati predvsem v tisti razvoj, ki se uspešno implementira v gospodarstvu in zagotavlja blaginjo naši državi in državljanom,« zaključuje sogovornik.
Dženana Kmetec
sad. Po nekaj letih ustvarjanja sta razvija svoj slog, ki ju je pripeljal do live banda. Skupina ima danes na svojem seznamu različne zvrsti glasbe, od jazza, hiphopa do avtorskih skladb in zimzelenih sloven-
skih in tujih melodij. Zraven vokalistov Davida Matičija in Mirsada Bečiroviča v skupini ustvarjajo še instrumentalisti Toni Hazdovac, Jan Mezna-rič, Aleš Zorec, Božo Ljubec, Boris Majcen, Luka Herman
Gaiser in Vito Vičar. Svojo nalogo so fantje v CID-u opravili odlično, božični večer pa se je za obiskovalce zaključil s pravo mero vsega: hrane, plesa in dobre glasbe.
Dženana Kmetec
Skupina MC in The Boonker je obiskovalcem polepšala božični večer.
Foto: DK
Foto: DK
Kuharski nasveti
Mesne rulade
Zakaj si ne bi letos za silvestrsko večerjo pripravili katere od mesnih rulad? Saj ni tako zapleteno ...
Goveja rulada (goveji ptički)
Sestavine (za 2 osebi): 2
zrezka mladega govejega stegna (pribl. 20 dag vsak), 0,5 dl belega vina, 0,5 dl goveje juhe, 0,5-1 dl smetane, 2 žlici masla, 2 rezini pancete, 2 žlici drobtin, 1 rumenjak, 1 žlica gorčice, 1 žlička sojine omake, sol in poper.
Rumenjak, drobtine, gorčico in sojino omako dobro premešamo, da dobimo zelo gosto maso. Zrezka potolčemo zelo na tanko, pošteno osolimo in zmerno popramo. (Zelo priročno je, če nad zrezek in pod njega pred tolčenjem damo kuhinjsko PVC-folijo, ki bo preprečila, da med tolčenjem zrezek ne bo razpadel. Ta postopek omogoča, da lahko pridemo do res tankih zrezkov.) Premažemo s prej pripravljeno maso, po diagonali vsakemu dodamo rezino pancete. Zvijemo v rula-dico in na vsaki strani spnemo z zobotrebcema, da se fileji ne odvijejo. V globlji kozici na večjem ognju segrejemo maslo in ruladice popečemo v 3-4 minutah z vseh strani. Prilije-mo vino in dušimo pribl. 4 minute med občasnim mešanjem, da „izgine alkohol". Prilijemo
govejo juho in smetano, premešamo in po 5 minutah pokrijemo ter zmanjšamo ogenj na minimum. Zrezki naj se ob občasnem obračanju dušijo še pribl. 30 minut. Premestimo jih na krožnik, prelijemo z omako in ponudimo s prilogo (klasični pire, mlinci ali kruh).
Goveja rulada (2.)
Sestavine: 4 večji goveji zrezki, 20 rezin šunke, 250 g mozarelle, začimbe (sol, poper), bazilika; omaka: 2,5 dl kokošje juhe (lahko iz kocke), 1 dl suhega belega vina, žlica masla.
Zrezke potolčemo, solimo (ne preveč, ker je slan že nadev), popramo. Obložimo jih s šunko in narezano mozarello. Potrese-mo z baziliko. Zrezke čvrsto zvi-jemo in fiksiramo z zobotrebci. Segrejemo nekaj žlic olivnega olja ter zrezke z vseh strani malo zapečemo. Na nižji temperaturi jih pečemo še dobrih 15 minut. Med peko rulade obračamo. Vzamemo jih iz ponve in postavimo na toplo. Preostalo maščobo zalijemo z vinom in tekočino skoraj v celoti povremo. Prilije-mo juho in zavremo. V omako položimo rulade in jih dušimo do mehkega. Pred serviranjem v omako vmešamo maslo.
V času praznikov se mize kar šibijo pod težo dobrot, piškotov, potic, sladkarij in ostalih priboljškov, pripravljajo se obilna kosila, slavnostne večerje in podobno. Vse to se dogaja pred noski z nami živečih kosmatinč-kov in povsem logično je, da so zaradi omamnih vonjav pripravljeni ubrati vse načine in tehnike prosjačenja in prepričevanja svojih lastnikov in ostalih prisotnih, da jim namenijo za pokušnjo vsaj nekaj z obloženih miz. Pri tem svojem početju so največkrat kar uspešni, saj se kmalu zasmilijo prisotnim, ko jih s svojimi poželjivimi očmi gledajo in se dobrikajo za gri-
Goveja rulada
Mesna rulada (1.)
Sestavine: 4 telečji ali goveji zrezki (fino potolčeni), 4 korenčki, 4 trdo kuhana jajca, 4 kisle kumarice.
Korenček in kumarice narežemo na palčke, zrezke premažemo z malo gorčice. Na zrezek položimo trdo kuhano jajce in okoli naložimo korenček in kumarice, zašpilimo z zobotrebci, povaljamo v moki, opečemo na maslu, in preložimo v drugo posodo, da ostanejo na toplem. Na maslu zarumenimo čebulo, dodamo malo narezane zelenjave (korenček, kolerabica), poduši-mo, zmešamo s paličnim mešalcem, dodamo malo črnega vina in rulade dušimo do mehkega. Zraven postrežemo pire krompir ali ocvrte svaljke ali pa kruhove cmoke in skledo solate.
Mesna rulada (2.)
Testo: 2 lončka moke, 1,5 dl vode, lonček mleka, žlička smetane. Za nadev: mleto meso,
1 rumenjak, 1 beljak, narezana čebula, kisla smetana, 1 jajce, drobtine.
Najprej pripravimo testo iz sestavin, ki so zgoraj napisane. V skledo vsujemo moko in dodamo vodo. Nato malo pomešamo in dodamo še mleko, na koncu pa žličko smetane in dobro zgnetemo v testo. Testo zvaljamo na pomokani deski in pripravimo nadev. Po površini testa najprej s čopičem ali jedilno žlico namažemo olje in potem rumenjak. Nato veliko kepo mletega mesa, ki ga imamo doma, potlačimo z žličko na deski ter ga na rezino tankega položimo po celi površini testa. Dodamo beljak in narezano čebulo. Vse skupaj s testom zavijemo v obliko rulade. Zvito namažemo z enim jajcem in potem po njej potresemo drobti-ne. Pečemo v pečici približno 45-50 minut.
Zbrala:
Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Prehranjevalni stres
V prejšnjem prispevku sem se osredotočil na težave, ki jih imajo naši kosmatinčki zaradi bučnega in hrupnega praznovanja božičnih in novoletnih praznikov, zaradi pokanja najrazličnejših pirotehničnih sredstev. V današnjem prispevku pa bom omenil perečo spremljevalno problematiko praznikov, ki se pojavlja vsako leto v tem času, to je prehranjevalni stres pri malih živalih, ki nastopi zaradi nenadoma preobilne in spremenjene prehrane.
žljaj hrane. Če nismo pazljivi in več ljudi pri mizi daje priboljške našemu kužku, se bo ta na koncu kar močno najedel raznih klobas, sira, sladkarij, koščkov mesa in ostale hrane. Ker kužki niso navajeni na tovrstno prehrano in je tudi naenkrat pojedo preveč, pride do zdravstvenih težav, povezanih predvsem z motnjami prebave, drisko in bruhanjem. Zaradi prevelike količine sladkarij in pogosto tudi mastne, prekajene hrane, zaužite v kratkem času, pride pri mesojedih živalih do težav s trebušno slinavko, saj ta ni prilagojena na presnovo takih količin ogljikovih hidratov, kar sladkari-
Foto: E. Senear
je so, in zelo hitro se lahko odzove z nepravilnim delovanjem, vnetjem ali s svojo disfunkcijo. Posledice so lahko nevarne celo za življenje živali, če lastnik ne ukrepa pravočasno in ne poišče pomoči pri veterinarju.
Simptomatika, ki spremlja omenjene težave pri živali, je karakteristična: pojavita se bruhanje in driska, splošno stanje živali je spremenjeno, kužek je žalosten, otožen in večinoma poležava.
Naslednja zelo pogosta težava, povezana z nepravilno prehrano v času praznikov, je zaprtje živali. Zelo nevarne so kosti kot ostanek obroka za ljudi in jih kužek ali muc zaužijeta v preveliki količini. Predvsem so nevarne kokošje in piščan-čje kosti, saj lahko povzročijo močno zaprtje pri malih živalih, celo popolno zaporo v črevesju in s tem smrtno nevarno urgentno stanje, ki zahteva hitro ukrepanje z operativnim posegom odstranitve zapore iz črevesja. Predvsem kužki, živeči v boksih in na verigah, imajo pogosto težave s tem, saj jim nevedni lastniki prinesejo kosti, ki so ostale pri obroku, in ti jih seveda zelo hlastno pojedo.
V primeru prebavnih težav pri naših kosmatinčkih je najprimerneje, da jim odredimo takojšen popoln post, ki traja vsaj 24 ur, žival lahko pije samo vodo, pa še to večkrat v manjših
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
količinah, da je ne izbruha. Če se žival počuti v redu, je živahna in vesela, ji drugi dan ponudimo zelo lahek obrok hrane, po možnosti razdeljen na več manjših. Če pa je splošno stanje naše živali prizadeto in se bruhanje in driska kljub postu ne ustavita, moramo obiskati veterinarja. Enako velja, če kužek ali muc ne moreta na blato in se kar naprej močno napenjata, hkrati pa se pojavi tudi zelo slabo počutje živali.
Veliko zdravja sreče in zadovoljstva v novem letu želim vsem bralcem Štajerskega tednika, vsem strankam Veterinarske bolnice Ptuj, vsem ljubiteljem živali in njihovim zvestim kosma-tinčkom in ostalim malim ljubljenčkom, ki nas spremljajo na naši življenjski poti. Posebno pozornost namenimo v teh mrzlih dneh izgubljenim in zavrženim živalim, pomagajmo jim vsaj z obrokom hrane in obvestimo lokalna društva proti mučenju živali ali Azil Maribor. Hvaležnost nebogljene živali za pomoč, ki ji jo nudimo, je resnično iskrena in brezmejna, to vemo tisti, ki smo kadarkoli pomagali nebogljeni živali. Brezmejno zvestobo in ljubezen svojih kosmatinč-kov pa poznajo vsi, ki si dovolijo in privoščijo privilegij in si svojo življenjsko pot delijo z njimi. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kmetijstva na območju KGZ Ptuj
V	tem sestavku vam bom predstavil nekaj podatkov o kmetijstvu v letu 2011 na našem območju ter podal kratko oceno stanja v kmetijstvu.
Podatki o vlogah za ukrepe kmetijske politike
V	letu 2011 so na območju zavoda Ptuj (upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi) kmetijska gospodarstva oddala 8.252 vlog za neposredna plačila. Vloge so obsegale skupaj 59.591 ha površin. Znotraj teh površin sta bili za območja z omejenimi dejavniki oddani 6.102 vlogi za 39.878 ha površin in za kmetijske okoljske programe 5.392 vlog za 45.940 ha površin.
V	ekološke programe je bilo vključenih 190 kmetijskih gospodarstev s 1.704 ha površin, najobsežnejši okoljski ukrep je integrirano poljedelstvo, ki se je izvajalo na 12.656 ha površin.
Podatki o kulturah kažejo, da je bila pšenica posejana na 7.123 ha, koruza za zrnje na 10.886 ha, koruza za silažo na 4.794 ha, ječmen na 3.608 ha. Z ostalimi vrstami žit je bilo posejanih skupaj 27.425 ha površin.
Oljarice so na našem območju pomembna poljščine, in sicer je bilo posejanih 2.155 ha oljnih buč, 84 ha sončnic in 1.089 ha oljne ogrščice. Oljarice so skupaj pridelovali na 3.361 ha površin. Pridelava krompirja je zabeležena na 346 ha površin. Pridelava vrtnin je zabeležena na 470 ha na 3.910 kmetijskih gospodarstvih.
Pridelava krmnih rastlin je najbolj razširjena na travinju na skupno 24.849 ha površin, od tega obsega 1009 ha travinja na njivah. Sadjarska proizvodnja je zabeležena na 1213 ha in vinogradništvo na 2270 ha površin. Za območje KGZS zavoda Ptuj je značilno, da imamo v ukrepih kmetijskih plačil 35.371 ha njivskih površin na 7.558 kmetijskih gospodarstvih. Intenzivnih sadovnjakov je 693 ha na 201 kmetijskem gospodarstvu.
Ocena razmer v panogah kmetijstva za leto 2011
Za leto 2011, ki se izteka, je po pridelavi značilno, da smo imeli dober pridelek žita, oljaric in še posebej koruze na njivskih površinah. Kmetije, na katerih prevladujejo te kulture, so lahko zadovoljne z naravnimi pogoji, saj ni bilo hudih naravnih nesreč. Proizvodnja pšenice, koruze in oljaric je v Sloveniji po prvih ocenah ostala na nivoju prejšnjih let, pri ceni pa beležijo trend naraščanja.
Izrazit padec cen pa beležimo pri krompirju, kar pa bo imelo lahko dolgoročne posledice za pridelavo v Sloveniji. V rastlinski proizvodnji je na udaru pridelava grozdja, pri kateri cene padajo že drugo leto. Prav tako je porazno stanje na področju pridelave vrtnin, pri kateri je samooskrba že pod 30 %.
Za živinorejsko proizvodnjo prve ocene kažejo na zniževanje obsega proizvodnje še najbolj na področju prašičereje, kjer beležimo veliko zmanjševanje osnovne črede pod 30.000 plemenskih svinj. Stopnja samooskrbe pri mesu prašičev pa drvi proti 30 %, kar je znak alarmantnega stanja v panogi, saj vemo, da Slovenci uživamo količinsko največ mesa prašičev, in sicer okrog 41 kg po osebi. Padanje je zaznano v proizvodnji jajc in jagnjetine, cenovno pa se je nekoliko poslabšalo tudi v proizvodnji piščančjega mesa. Dejstvo je, da so se cene krme zaradi višjega nivoja cen krmnih komponent povišale in se odražajo v slabši ekonomiki živinorejske proizvodnje. Še posebej v panogah, ki temeljijo na dokupu koncentrirane krme.
Iz slike stanja lahko ugotovimo, da panoge kmetijstva v Podrav-ju in Sloveniji potrebujejo spremembo v poslovni organiziranosti. Sprememba je nujna in se mora zgoditi hitro, saj bodo v nasprotnem primeru nekatere panoge propadle. V Podravju je to vsekakor zelenjadarska proizvodnja, reja prašičev, pri trajnih nasadih pa vinogradništvo ter sadjarstvo.
Zaključek
Kmetijska svetovalna služba pri KGZS Zavodu Ptuj opravlja pomembno delo za kmetijstvo, saj poleg pomoči pri vlogah za pridobivanje denarnih sredstev iz ukrepov kmetijstva, ki predstavljajo brez investicijskih sredstev okrog 35 milijonov evrov, izvaja prenos znanja v tehnologiji pridelave. Veliko strokovnega dela je tudi na razvoju dodatnih in dopolnilnih dejavnosti in informiranja o aktualnostih v kmetijstvu.
Preko Štajerskega tednika vam tedensko s članki posredujemo strokovne vsebine pod rubriko kmetijski nasveti. Zato se ob koncu zahvaljujem za dobro sodelovanje z lokalnim časopisom in za odzive na zapise s strani bralcev.
V	imenu Kmetijske svetovalne službe vam vsem želim vesel prehod v leto 2012 in naj bo dobro leto, ki je pred nami, da bodo dobrote slovenskih kmetij, ki jih pridelujete in predelujete, bolj cenjene in ekonomsko donosnejše. Pri tem pa naj nam vsem pomaga tudi sreča, zdravje in medsebojno razumevanje ter sodelovanje.
Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Foto: ASV
Anketa med športniki
Po čem si bodo zapomnili leto 2011
in kaj pričakujejo od
leta 2012?
Stran 12
Kolesarstvo
Predstavitve na osnovnih šolah Sp. Podravja Stran 13
Kikboks
Znani medobčinski prvaki leta 2011
Stran 13
Nogomet
Kot prvaka prezimujeta Središče in Tržec
Stran 14
Mali nogomet
Extreme bar z Režonjo prvi, Goja do četrtfinala Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Srečno 2012
Leto Mine Markovič
Športniki in športnice s področja Spodnjega Podravja so tudi v letošnjem letu posegali po visokih mestih na domačih in tujih tekmovanjih različnih rangov. V sam vrh lahko postavimo eno najboljših športnic Slovenije, športno plezalko Mino Markovič (po glasovanju članov društva športnih novinarjev Slovenije se je uvrstila na 4. mesto za Tino Maze, Petro Majdič in Urško Žolnir). Članica ptujskega plezalnega kluba 6b je leto končala na 1. mestu svetovne rang lestvice, v tekmovanju za svetovni pokal je osvojila 1. mesto v skupnem seštevku težavnostnega plezanja, na SP je osvojila 3. mesto v kombinaciji, na tekmah svetovnega pokala je dosegla 6 zmag ... Športnica od glave do pet, ki je s popolno predanostjo plezanju in s trdim delom dokazala, da je tudi s Ptuja, iz Slovenije, mogoče priti na vrh sveta. Mina svojih uspehov ne kuje v zvezde, ampak še naprej išče poti, kako bi izboljšala svoje plezanje, na katerih področjih bi še lahko napredovala ... Škoda, da športno plezanje še ni olimpijska disciplina, sicer bi lahko za Mino stiskali pesti že sredi poletja v Londonu.
Svetovna rang lestvica v težavnostnem plezanju:
1.	Mina Markovič - Slovenija
2.	Jain Kim - Koreja
3.	Angela Eiter - Avstrija
4.	Maja Vidmar - Slovenija
5.	Katharina Posch - Avstrija
6.	Johanna Ernst - Avstrija
7.	Christine Schranz - Avstrija
8.	Yana Chereshneva - Rusija
9.	Charlotte Durif - Francija
10.	Caroline Ciavaldini - Francija
11.	Barbara Bacher - Avstrija
12.	Seuran Han - Koreja
13.	Momoka ODA - Japonska
14.	Magdalena Röck - Avstrija
15.	Jenny Lavarda - Italija
Pri fantih je prvo športno ime našega področja še vedno Dejan Zavec. Najprej je februarja v Stožicah ubranil naslov svetovnega prvaka velterske kategorije v verziji IBF, nato pa se mu je izpolnila dolgoletna želja, nastopiti v boksarski meki v ZDA. To se je zgodilo v začetku septembra v Biloxiju pri New Orleansu, kjer je bil
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
njegov tekmec Andre Berto, eden najboljših boksarjev mlajše generacije v velterski kategoriji. Dejan je bil po nekaj manj kot polovici borbe v odličnem položaju, a je njegov pohod zaustavila nesrečna poškodba obeh vek. Šampiona, kot je Dejan, pa ta poraz ni ustavil pri kovanju novih načrtov - prepričani smo, da nas bo s svojimi boksarskimi veščinami in predanostjo športu še razveseljeval!
Svetovna lestvica velterske kategorije - boxrec:
1.	Manny Pacquiao - Filipini
2.	Floyd Mayweather Jr - ZDA
3.	Andre Berto - ZDA
4.	Mike Jones - ZDA
5.	Shane Mosley - ZDA
6.	Victor Ortiz - ZDA
7.	Kell Brook - Velika Britanija
8.	Carson Jones - ZDA
9.	Vyacheslav Senchenko - Ukrajina
10.	Randall Bailey - ZDA
11.	Leonard Bundu - Italija
12.	Brad Solomon - ZDA
13.	Selcuk Aydin - Nemčija
14.	Dejan Zavec - Slovenija
15.	Antonin Decarie - Kanada
Že v Dejanovem primeru, ki vsak prosti trenutek izkoristi za prenašanje izkušenj na mlajše, pa je vidno, kam se usmerja pozornost - na mlade (najbolj nazoren primer takšne usmeritve je Kolesarski klub Perutnina Ptuj, kjer so po izjemni sezoni in številnih uspehih razpustili člansko moštvo in se povsem posvetili delu z mladimi). V situaciji, v kakršni se nahajamo - denarja za športne programe je vedno manj - so prav ti upanje, da se lahko z lastnim domačim kadrom in znanjem njihovih trenerjev krivulja v prihodnosti obrne navzgor. Izjemno razveseljivo je, da se pri naših najuspešnejših športnih kolektivih, kot so ŽRK MT Ptuj, RK Jeruzalem Ormož, NK Aluminij, NŠ Poli Drava, TK Terme Ptuj, KK Perutnina Ptuj, NTK Ptuj, AK CP Ptuj, RK Drava, RK Velika Nedelja CO in še nekaterimi odlično dela z mladimi. Samo s takšnim pristopom je danes možno graditi trden športni kolektiv, ki bo imel kljub malim vložkom možnost enakopravnega tekmovanja z najboljšimi slovenskimi klubi. Nekateri to počnejo že danes, nekaterim bo s takšnim pristopom uspelo jutri, pojutrišnjem ... Le vztrajati je treba. Tudi uspehi Mine in Dejana niso prišli čez noč!
Jože Mohorič
Foto: Crtomr Goznik
Mina Markovič, Plezalni klub 6b Ptuj: »Sezona se je razpletla odlično, saj sem skozi vso sezono plezala zares dobro. Bilo je veliko lepih trenutkov, od prve zmage za svetovni pokal v balvanskem plezanju, prek bronaste medalje na svetovnem prvenstvu v kombinaciji, skupne zmage v seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in nenazadnje zmage na tekmah za državno prvenstvo, na katerih mi je na koncu sezone že zmanjkovalo moči in koncentracije. Za naslednjo sezono se bom še bolje pripravila, saj želim ostati na vrhu. Mislim, da tudi odmevni rezultati na bodo izostali.«
Foto: Crtomir Goznik
Dejan Zavec: »Ne glede na poraz v ZDA moram povedati, da sem izpolnil svojo željo in se pomeril z enim izmed najboljših boksarjev v velterski kategoriji Andrejem Bertom. V ZDA sem letos pustil pozitiven pečat, ki mi odpira določena vrata. Sam si želim naslednjič stopiti v ring v začetku meseca marca, sicer pa si želim v eni izmed verzij še enkrat priti tudi v sam svetovni vrh profesionalnega boksa.«
Foto: Marjan Kelner
Člani KK Perutnina Ptuj so v letošnji sezoni dosegali vrhunske uvrstitve; v naslednji sezoni bodo nastopali za klube širom po svetu ...
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so si v sezoni 2010/11 priigrali pravico do napredovanja v 1. slovensko ligo, a je upravni odbor to možnost zaradi (pre)visokih obveznosti zavrnil; po sezoni 2011/12 bodo (najverjetneje) imeli novo priložnost ...
Anketa med športniki: po čem si bodo zapomnili leto 2011 in kaj pričakujejo od leta 2012?
Foto: Črtomir Goznik
Peter Kauzer, najboljši športnik Slovenije v letu 2011: »V letu 2011 sem še drugič postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah v Bratislavi, kar je bil tudi moj osnovni cilj. S tem sem si že zagotovil nastop na Olimpijskih igrah v Londonu, na katerih imam visok cilj - osvojitev zlate medalje.«
Foto: Crtomr Goznik
Matej Marin, kolesar: »V letu 2011 smo ptujski kolesarji z rezultati postavili visoka merila dosežkov v športu. V veliko čast in veselje mi je bilo biti del ekipe. Hvala vsem sponzorjem in še posebej gospodu Glavniku, ki je dokazal, kaj se da doseči v športni panogi, ki je veljala za zelo neperspektivno. Vsem bralcem in navdušenim kolesarjem želim veliko uspešnih kilometrov v 2012.«
Foto: Crtomr Goznik
Srečko Majcenovič, strelec (reprezentant Slovenije): »V letu 2011 sem nazadnje nastopil na tekmi v Španiji, kjer je potekal 1. svetovni pokal. V posamični konkurenci sem zasedel 4. mesto, bil pa sem tudi član reprezentance, ki je osvojila 1. mesto s svetovnim rekordom. S tem pa sem praktično nehal s streljanjem in tako izpustil tekmovanji v ZDA in Avstriji. Naša selektorica mi je namreč dala ultimat, da ne smem več uživati tablet proti bolečinam, žal pa brez njih ne gre in tako ne bom v izbrani vrsti Slovenije.«
Foto: Crtomr Goznik
Sabina Kolednik, Klub borilnih veščin Ptuj: »Ta sezona je bila odlična: če se ozrem po rezultatih, bi dejala, da celo ena mojih najboljših v karieri. Moj glavni uspeh je seveda 5. mesto na svetovnem prvenstvu v semi kontaktu v Dublinu. Za naslednjo sezono imam tako še večjo motivacijo in želim si le, da bi poleg službe imela čim več časa za treniranje.«
Foto: Crtomr Goznik
Tina Maze, najboljša športnica Slovenije v letu 2011: »Sezono 2011 si bom zapolnila po tem, da sem prvič v karieri stopila na najvišjo stopničko na največjih tekmovanjih, saj sem na svetovnem prvenstvu osvojila zlato medaljo v veleslalomu. Za leto 2012 pa si želim, da bi na vseh tekmah čim bolje smučala in predvsem, da bi bila zdrava.«
Foto: Crtomr Goznik
Robert Kurež, nogometaš Aluminija: »Leto 2011 je bilo zame dvoplastno: najprej razočaranje na Ptuju, nato pa drugi uspešni del v dresu Aluminija, ko smo po jesenskem delu na 1. mestu s precejšnjo prednostjo pred zasledovalci. V letu 2012 si želim, da bi se nadaljevalo, kot se je zaključilo. Ob tem pa še, da bi vse minilo brez poškodb.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Marko Bezjak, rokometaš RK Gorenje Velenje: »Leto 2011 bi lahko razdelil na dva dela. Prva polovica leta je bila s športnega vidika pravo razočaranje, saj sem se marca poškodoval na reprezentančni tekmi v Stožicah proti Poljski. V maju smo ostali tudi brez državnega naslova, kljub temu da smo imeli pred zadnjim delom prvenstva že 7 točk prednosti. Druga polovica leta je bila uspešnejša: v državnem prvenstvu igramo odlično in vpoklican sem v državno reprezentanco za EP v Srbiji. V letu, ki prihaja si želim, da bi na EP v Srbiji naredili dober rezultat, se pravi da bi se uvrstili na OI v Londonu. Želim si tudi osvojitve državnega naslova z Rokometnim klubom Gorenje. Upam, da bo leto 2012 za mene nekaj posebnega in da bom zdrav in uspešen. Vse to želim tudi vsem bralkam in bralcem Štajerskega Tednika.«
Tadej Toplak, tajski boksar: »Za mano je vsekakor fantastična sezona, ki sem jo kronal z 2. mestom na svetovnem prvenstvu. Na tem tekmovanju sem se žal poškodoval, tako da v zadnjem obdobju nisem tekmoval. Si pa po bronasti in srebrni medalji na svetovnih prvenstvih v letu 2012 želim še zlate medalje.«
Foto: Crtomr Goznik
Katja Bolcar, rokometašica ŽRK MT Ptuj: »V prihajajočem letu si želim čim manj poškodb in uvrstitev pri vrhu lestvice. Vsem pa želim čim več zdravja in sreče.«
Foto: Crtomr Goznik
Kevin Venta, strelec SD Kovinar Ormož: »Leto 2011 si bom kot mlad in 'sveže pečen' strelec z zračno pištolo najbolj zapomnil po tem, da mi je po zelo kratkem času treniranja uspelo priti v mladinsko strelsko reprezentanco oz. nasploh prvič v reprezentanco. Še lepši spomin je nastop na evropskem prvenstvu v Italiji meseca marca ter malo pred tem meddržavni dvoboj med Slovenijo in Hrvaško, na katerem sem si z lepim rezultatom zaslužil potovanje na EP. Leto 2012? Če se bo vse 'poklopilo', pričakujem dvojno normo za evropsko in s tem mogoče tudi kvoto za olimpijske igre. Sicer so to res ogromna pričakovanja, ampak možnosti so. Vsekakor pričakujem boljše dosežke z MK pištolo - disciplina 50 m ter ostale MK pištolske discipline ter čim več tekem zunaj Slovenije.«
Foto: Crtomr Goznik
Foto: Crtomr Goznik
Boris Klinger, trener NK Stojnci: »Vsekakor si bom minulo leto najbolj zapomnil po grenkobi porazov in slabi seriji, v katero smo zapadli s Stojnci. V novem letu si zase želim čim več trenerskih uspehov; nenazadnje smo športniki in si kot taki želimo zmagovati.«
Gregor Zafoštnik, namizni tenis, igralec Finee Maribor: »Iztekajoče leto bi ocenil kot uspešno leto, s katerim sem zadovoljen. Upam, da bo v letu 2012 še bolje. To bi pomenilo osvojitev naslova državnega prvaka v posamični konkurenci, pa tudi v ekipnem delu nam kaže dobro. Sicer pa bom že na začetku prihajajočega leta nastopil na dveh tekmovanjih najvišjega nivoja - Pro-Toura.«
Nada Fridl, kegljavka KK Drava Deta Center: »V letu 2011 smo dosegle velik uspeh, ko smo se uvrstile v višji rang tekmovanja. Prvi del smo končale na 8. mestu, razlog pa je v tem, da nismo poznale tekmic, pa tudi trema je naredila svoje. V drugem delu računamo na boljše izide, s tem pa tudi boljše mesto na prvenstveni razpredelnici. Naša želja je uvrstitev tja do petega mesta.«
Pripravili: JM, DB, DK, TP, UK
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj, mladi
Predstavitve na osnovnih šolah Spodnjega Podravja
V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj bodo v bodočnosti še bolj gradili na mladih, zato so se že v letošnjem šolskem letu odločili za zanimivo akcijo. Kolo samo, kolesarstvo in kolesarski šport želijo kar najbolj približali širšim množicam, zato so se v mesecu novembru podali na predstavitve po številnih osnovnih šolah Spodnjega Podravja in s tovrstno akcijo skušali vzbuditi čim večje zanimanje med šolarji, predvsem pri populaciji učencev od 5. do 9. razreda.
Člani ptujskega kluba so doslej obiskali OŠ Olge Meglič, OŠ Markovci, OŠ Videm, OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo, takoj po praznikih pa nameravajo obiskati še več šol z našega konca (OŠ Žetale, OŠ Hajdina, OŠ Mladika, OŠ Cirkovce ...). Seveda brez pomoči ravnateljev in športnih pedagogov na omenjenih šolah predstavitev ne bi bila mogoča, zato se v klubu Perutnina Ptuj za sodelovanje vsem najlepše zahvaljujejo.
V sezoni 2011 uspešen tudi podmladek
V bodoče bo delo z mladimi še posebej v ospredju, saj na Ptuju vsaj v letu 2012 ne bo članskega moštva. Ptujski podmladek se je zelo izkazal že letos, pri uspehih mladih pa velja še posebej izpostaviti uspehe Luke Sagadina, ki je med drugim suvereno slavil na Pokalu Slovenije (16 dirk). DEČKI:
Luka Sagadin - državni prvak v cestni vožnji,
državni prvak v vožnji na točke,
državni prvak v vožnji na razdaljo,
državni prvak na 2000 m,
državni prvak na 500 m,
zmagovalec Pokala Slovenije (skupek 16 dirk).
MLADINCI:
3. mesto Marko Pavlic - gorsko državno prvenstvo na Pokljuki MLAJŠI MLADINCI
2. mesto Manuel Bedenik - gorsko državno prvenstvo na Pokljuki
Osnovnošolci so z zanimanjem poslušali predstavitev tekmovalnega kolesarstva.
Foto: Marjan Kelner
Predstavitev poteka pri uri športne vzgoje: na začetku je predstavitev kolesarskega športa, koles in KK Perutni-
Luka Sagadin
Namizni tenis
Foto: Marjan Kelner
Ines Frlin, Aleš Ploj in Milan Murkovič
Novoletni turnir NTZ Ljutomer
Na novoletnem turnirju NTZ Ljutomer so nastopili igralci v kategoriji članic, članov in veteranov.
Najuspešnejši so bili - članice: 1. Ines Frlin, 2. Nastja Ku-
ster (obe Partizan Ljutomer); člani: Aleš Ploj (ŠD Cven), 2. Darko Fijavž (Partizan Ljutomer), 3. Danijel Cvetko (ŠD Cven); veterani: Milan Mur-kovič, 2. Roman Štuhec (oba SPIN Mala Nedelja), 3. Bojan Jagodič (Partizan Dental B.).
NŠ
Futsal • Mlade selekcije
FC Ptuj prvi v Slovenskih Konjicah
Božično-novoletne praznike klubi malega nogometa izkoriščajo za igranje tekem in turnirjev. Mladi nogometaši FC Ptuj U-14 so se v torek udeležili turnirja v Slovenskih Konjicah. Igrali so dobro in do finala brez večjih težav premagovali tekmece. Še največ dela so imeli v finalu, ko so Tehnostroj Veržej premagali s 3:2. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega strelca turnirja: to je bil Dejan Petrovič, ki
je dosegel 11 zadetkov.
Rezultati: FC Ptuj - Dravi-nja I. 4:2, FC Ptuj - Dravograd 5:0, FC Ptuj - NŠ Laško 14:0;
polfinale: FC Ptuj - Dravi-nja I. 5:0; finale: FC Ptuj 3:2. FC Ptuj: Luka Janžekovič, Jure Perger, Denis Hreljič, Dejan Petrovič, Marko Panikvar, Nejc Brodnjak, Denis Majerič. Trener: Marko Perger.
Danilo Klajnšek
na Ptuj, sledi praktični del oz. testiranje za vse učence. To poteka na treh vpetih kolesih - na »trenažerjih«, na katerih so nameščeni števci. Test traja dve minuti za fante in minuto za punce. Na koncu testa se
odčita, kdo je »prevozil« najdaljšo razdaljo v tem času. Do sedaj so testirali okrog 500 otrok od 5. do 9. razreda. Pri šolarjih ima trenutno najboljši rezultat Rok Pšeničnik iz 7. razreda OŠ Videm (1,66 km),
kar pomeni povprečno hitrost malenkost pod 50 km/h. Pri učenkah je najboljši rezultat do sedaj dosegla Larisa Cartl iz 6. razreda OŠ Markovci, ki je v minuti je prevozila 850 metrov (51 km/h).
Seveda je eden od ciljev akcije v klub privabiti kakega nadebudnega kolesarja, ki bi morda šel po sledi Luke Sagadina,
dragulja ptujskega kolesarskega kluba, ki je v zadnjem času med mladimi s svojimi rezultati najbolj opozoril nase.
Vsi, ki jih zadeva zanima, se lahko obrnejo na odgovorne v kolesarskem klubu, ki domuje na Muzejskem trgu na Ptuju (telefon: (02) 778 67 01; e-po-šta: info@cyclingpp.com).
Tadej Podvršek
Kikboks • KBV Ptuj
Znani medobčinski prvaki 2011 in nosilci višjih pasov
V Kikboks centru Ptuj
(nadzidava Mladike) je v decembru pred starši in prijatelji tega športa potekal zadnji od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, kadete, kadetkinje, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir je bil vzorno organiziran s strani organizatorjev iz Kluba borilnih veščin Ptuj pod vodstvom glavnega trenerja Vladi-mirja Sitarja.
Na štirih turnirjih v letu 2011 je sodelovalo 67 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Franc Slo-dnjak, Franc Vrbančič, Mateja Erlač, Branko Breg, Edvard Štegar, Aleš Skledar in Milan Breg.
Rezultati (skupna rang lista po petih turnirjih - prvi trije uvrščeni):
Dečki do 10 let:
1.	Niko RITLOP
2.	Žiga KORENJAK
3. Nino BRATUSEK Deklice do 10 let:
1.	Lara VUZEM VAJDA
2.	Lara GAVEZ Dečki do 32 kg:
1.	Timi SITAR
2.	Žiga KORENJAK
3.	Tomas VEBER Dečki do 40 kg:
1.	Patrik SULEK
2.	Jakob ŠTRUCL
3.	Niko RITLOP Deklice do 32 kg:
1.	Lara VUZEM VAJDA
2.	Julija FRANGEŽ Deklice nad 32 kg:
1.	Nina DUH
2.	Lara GAVEZ Kadeti do 60 kg:
1.	Simon KAISERSBERGER
2.	Gašper MLAKAR
3.	Alen SELINŠEK Kadeti nad 60 kg:
1.	Luka VINDIŠ
2.	Simon KAISERSBERGER
3.	Vito ČURIN
Mladinci:
1.	Luka VINDIŠ
2.	Vito ČURIN
3.	Tilen ABRAHAM Člani do 70 kg:
1.	Tadej VALENKO
2.	Robert MATJAŽ
3.	Simon KAISERSBERGER Člani nad 70 kg:
1.	Tomaž KRISTL
2.	Mario DAJČAR Članice do 55 kg:
1.	Sabina KOLEDNIK
2.	Marjeta VAUPOTIČ
Članice nad 55 kg:
1.	Adriana KOREZ
2.	Alexandra ARNUŠ
Po tekmovanju so bili tako tekmovalci kot trenerji zadovoljni s prikazanim, ni bilo nobenih poškodb in tako so z navodili trenerjev vsi odšli na zaslužene počitnice. Vsi nastopajoči so dobili diplome, pr-vouvrščeni po kategorijah so dobili pokal in medaljo, drugo in tretjeuvrščeni pa so dobili medalje.
Franc Slodnjak
Izpiti za višje pasove
V Kikboks centru Ptuj je v decembru potekalo tudi polaganje izpitov za višje pasove. Polaganja pasov se je udeležilo 28 članic in članov KBV Ptuj, od katerih je 24 kandidatov uspešno opravilo vse naloge in prejelo diplome za višji pas. Najvišje stopnje so tokrat prejeli: Nejc POPOŠEK (rjavi pas, 12. stopnja), Niko RITLOP (rjavi pas, 11. stopnja), Vito ČURIN (rjavi pas, 11. stopnja), Patrik ŠULEK (rjavi pas, 10. stopnja) in Žiga KORENJAK (rjavi pas, 9. stopnja).
Dobitniki pokalov in medalj s trenerji, člani upravnega odbora ter božičkom, ki je bil na obisku v klubu.
Foto: Franc Slodnjak
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Kot prvaka prezimujeta Središče in Tržec
Že nekaj časa je minilo od konca prvega dela prvenstva v nogometu ekip, ki tekmujejo pod okriljem MNZ Ptuj. Prvaki so znani in imajo vso pravico do veselja, seveda pa je manj zadovoljstva pri ostalih, ki niso dosegli svojih ciljev. Njihova priložnost bo v drugem delu prvenstva, ko bodo skušali nadoknaditi zamujeno. Seveda pa dela ni dovolj samo na zelenicah, ampak se trudijo tudi uprave klubov, da zagotovijo optimalne pogoje za delo, ne samo članskih selekcij, ampak tudi mlajših.
V	1. ligi MNZ Ptuj je bil prvi del zelo zanimiv. Liga je štela 14 klubov, in sicer dva več kot v minuli sezoni. Na koncu je Središče bilo tisto, ki je osvojilo jesenski naslov prvaka. Za presenečenje pa je poskrbela Hajdina, ki je bila dolgo vodilna, na koncu pa popustila, ter seveda Videm. Mirno lahko tudi zapišemo, da je bilo veliko gledalcev, kar je vsekakor dobro in potrebno.
V	2. ligi MNZ Ptuj je za veliko večje zanimanje in po-

A m
I T JBr* r^JiV \

Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Majšperka so na lestvici 2. lige MNZ Ptuj jesenski del končali na 2. mestu, z enakim številom točk kot vodilni Tržec.
pestritev poskrbel novinec v tekmovanju Majšperk, ki je svoje domače tekme igral v Lovrencu. Tam je verjetno »padel« rekord obiskanosti tekem
v ligah MNZ Ptuj. Tržec je pa tudi ekipa, ki bo prezimila na prvem mestu z enakim številom točk kot Majšperk. Kdo izmed teh dveh klubov, ki imata
deset točk prednosti pred zasledovalci, bo prvi prišel skozi ciljno črto, bo pokazal spomladanski del prvenstva.
Danilo Klajnšek
1.	LIGA MNZ PTUJ
STRELCI: 11 zadetkov: Matej Pal (Videm) in Robert Halužan (Podvinci Agrocenter Ptuj); 9 zadetkov: Damjan Merc (Videm), David Flajsinger (Hajdina) in Sašo Habjanič (Središče);
FAIR PLAY: Središče 75, Bukovci 82, Apače 92, Rogoznica 94, Skorba 95, 1A Avto Gerečja vas in Gorišnica 96, Podvinci Agrocenter Ptuj 107, Oplotnica 108, Makole 116, Lovrenc 118, Videm 121, Hajdina 126, Dornava Vrtnarstvo Kovačec 135.
2.	LIGA MNZ PTUJ
STRELCI: 16 zadetkov: Jože Emeršič (Tržec); 12 zadetkov: Robert Pečnik (Tržec); 10 zadet-
kov: Goran Plemeniti (Cirkulane), Sandi Kelc (Cirkulane) in Vojko Tominc (Majšperk);
FAIR PLAY: Cirkulane 58, Slovenja vas 60, Tržec 75, Grajena in Majšperk 77, Podlehnik 79, Hajdoše in Leskovec 82, Markovci 89, Zgornja Polskava 94, Spodnja Polskava 95, Pragersko 119.
MLADINA - ZAHOD
STRELCI: 20 zadetkov: Nejc Šenkiš (Apače); 10 zadetkov: Patrick Hameršak (Aluminij); 8 zadetkov: Matic Kmetec (Hajdina);
FAIR PLAY: Aluminij 13, Tržec, Hajdina Golgeter in Apače 20, Videm 32, Boč 37, Majšperk 49, Oplotnica 74.
MLADINA - VZHOD
STRELCI: 18 zadetkov: Lučo Kočar (NŠ Poli Drava); 11 zadetkov: Mitja Zagoršek (Dornava), Nejc Furh (Dornava);
FAIR PLAY: NŠ Poli Drava Ptuj 13, Rogoznica 39, Zavrč - Gorišnica 46, Stojnci - Bukovci 49, Dornava 50, Cirkulane 85.
KADETI
STRELCI: 13 zadetkov: Tadej Bauman (Hajdina Golgeter); 11 zadetkov: Domen Zupanič (NŠ Poli Drava) in Rok Svenšek (Podvinci Betonarna Kuhar);
FAIR PLAY: NŠ Poli Drava Ptuj 5, Podvinci Betonarna Kuhar 9, Rogoznica 13, Gorišnica 17, Podlehnik 19, Grajena 29, Hajdina Golgeter 33, Stojnci 34.
STAREJSI DEČKI
STRELCI: 22 zadetkov: Žan Susman (NŠ Poli Drava); 21 zadetkov: Mitja Gašparič (Ormož); 16 zadetkov: Jaka Vajda (NŠ Poli Drava); 15 zadetkov: Žan Hliš (Aluminij).
VETERANI 35
STRELCI: 16 zadetkov: Maksim Mohorko (Videm); 8 zadetkov: Stanko Glažar (Hajdina) Nives Ovčar (Videm) in Borut Obrovnik (Polskava)
VETERANI 40
STRELCI: 11 zadetkov: Teodor Novak (Pragersko); 9 zadetkov: Robert Štrafela (Leskovec) in Robert Lesjak (Markovci)
Mali nogomet • 37. Novoletni turnir Maribor 2011/12
Extreme bar z Režonjo prvi, Goja do cetrtfinala
V dvorani Lukna v Ljudskem vrtu v Mariboru je 25. in 26. 12. potekal tradicionalni novoletni turnir. Turnir z dolgo tradicijo prireja Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Maribor, v »najboljših letih« pa se ga je udeležilo več kot 100 ekip iz Slovenije in Hrvaške. V zadnjih letih se trend iz množičnosti obrača h kakovosti: letos je tako nastopalo 33 članskih in veteranskih ekip, ki so skupno odigrali 43 tekem. Izmed ekip z našega področja se je v četrtfinale uspelo uvrstiti ekipi Goje, kjer jo je izločila ekipa iz Izole. Zmagovalni pokal je drugič po letu 2009 v roke dobila mariborska ekipa Extreme bar, v kateri je nastopal tudi reprezentant Armin Bačinovič, eden izmed pomembnih členov pa je bil tudi nogometaš Aluminija Gregor Režonja. Rezultati - člani: četrtfinale: Remoplast Ul-traokno (Ljubljana) - Stand Up Caffe (Maribor) 2:1, Extreme bar - Nočni ftiči (Radenci) 4:2, Hotis Style (Izola) - Goja (Ptuj) 2:1, Radio City Ancora Branik Talci (Maribor) - Dio-niz bar (Ljutomer) 6:0; polfinale: Extrem bar - Re-
moplast Ultraokno 5:0, Hotis Style Izola - Radio City Ancora Branik Talci 5:1; za 3. mesto: Radio City An-
cora Branik Talci - Remoplast Ultraokno 8:7 (4:4);
finale: Extrem bar - Hotis Style Izola 4:0.
Gregor Režonja je pred leti v dresu Aluminija že dokazoval svoje mojstrstvo na All star turnirju, letos je s svojo ekipo slavil še na Novoletnem turnirju.
Končni vrstni red:
1.	Extreme bar (Maribor)
2.	Hotis Style Izola
3.	Radio City Ancora Branik Talci (Maribor)
4.	Remoplast Ultraokno (lani pod imenom Ales, d. o. o.)
Extreme bar (Maribor): Uroš Poljanec, Timotej Dodlek, Rok Štraus, Rene Mi-helič, Dejan Školnik, Armin Bačinovič, Miodrag Vujovič, Nenad Kurtič, Igor Osredkar, Gregor Režonja. Trener Branko Žnuderl.
Najboljši igralec turnirja: Nenad Kurtič (Extreme bar)
Najučinkovitejši strelec zaključnega dela: Denis Po-povič (Radio City Ancora Branik Talci) - 5 golov
Najboljši vratar: Matej Pall (Hotis Style Izola)
Veterani (+35):
finalni rezultati: MSM International - Čulum, s. p. 6:5 (1:1), Casino Joker - Čulum 6:5 (4:4), Casino Joker - MSM International 3:2 (1:1)
1.	Casino Joker (Maribor)
2.	MSM International (Maribor)
3.	Čulum, s. p. (Maribor)
JM
Šahovski kotiček
Božični šahovski turnir v Spuhlji
Šahovska sekcija Spuhlja, ki deluje v sklopu Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, je priredila tradicionalni božični šahovski turnir. Tekmovanja, ki je bilo v gostišču Pri Majdi v Spuhlji, se je udeležilo 38 igralcev, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre 10 minut za partijo po igralcu.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast 7,5 točke, Igor Iljaž 7 točk, Mitja Kramberger, Janko Bohak in Branko Sedlašek po 6,5 točke, Boris Žlender in Miloš Ličina po 6 točk, Bogomir Toplak, David Murko, Darko Dominko, Marko Januš in Andraž Šuta po 5,5 točke, Martin Majcenovič, Franjo Lazar, Leon Selišek, Tomaž Šuta in David Zagoršek po 5 točk itd. Tekmovanje je avtoritativno vodil šahovski sodnik Branko Orešek.
Trije prvouvrščeni - Viktor Napast, Igor Iljaž in Mitja Kramberger - ter najbolje uvrščeni krajan Spuhlje so prejeli spominske pokale organizatorja.
Slovenija šahira • Predtekmovanje Pirče-vega memoriala - ptujska skupina
Šahovska zveza Slovenije je organizacijo ene izmed predtekmoval-nih skupin za uvrstitev na finalni del Pirčevega memoriala zaupala Šahovskemu društvu Tehcenter Ptuj. Turnirja, ki se je v skladu z razpisom igral v domačem klubu in v dokaj neobičajnem tempu igre - 3 minute in dodatek 2 sekundi na potezo - se je udeležilo 19 igralcev, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu. Novejšemu načinu hitropotezne igre se predvsem starejši igralci niso dovolj hitro prilagodili, zato so mlajši zasluženo osvojili najvišja mesta in se uvrstili na finalni del tekmovanja v članski in mladinski kategoriji.
Končni vrstni red: Žan Bešak 7,5 točke (finalist med člani), Klemen Janžekovič 7 točk (finalist med mladinci), Zlatko Roškar in Darko Dominko po 6 točk, Igor Iljaž in Viktor Napast po 5,5 točke, Janko Bohak (finalist med veterani), Martin Majcenovič, Branko Orešek, Ciril Kužner in Leon Selišek po 5 točk, Branko Sedlašek in Anton Butolen po 4,5 točke, Andraž Šuta in David Zagoršek po 4 točke itd.
Tekmovanje je ob discipliniranih igralcih brez težav vodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender, ki je zmagovalcem v imenu organizatorja podelil tudi predvidene nagrade.
Janko Bohak
Finale 18. memoriala velemojstra Vasje Pirca: uspešni člani ŠD Tehcenter Ptuj
Na Pohorju je potekal 18. šahovski memorial Vasje Pirca v konkurenci članov, članic, mladincev, mladink in veteranov, ki je za vsako kategorijo štel tudi za državno prvenstvo v hitropoteznem šahu.
Na članskem turnirju so nastopili trije člani Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki so med 30 udeleženci osvojili: 6. mesto Jure Bo-rišek (21 točk), 8. mesto Duško Pavasovič (20) ter 26. mesto mladi Žan Belšak (6,5). V tej konkurenci je zmagal Hrvat Zdenko Kožul, ki sicer nastopa za ŽŠK Maribor, član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Jure Borišek pa je v konkurenci za državno prvenstvo osvojil tretje mesto. Med mladinci je nastopil Klemen Janžekovič, ki je s sedmimi točkami osvojil 9. mesto.
Šahovska zveza Slovenije je ob tej priložnosti razglasila najboljšo šahistko in najboljšega šahista za leto 2011. Pri ženskah je drugo leto zapored vso konkurenco suvereno premagala VM Ana Muzičuk. Nekoliko težja izbira je bila med moškimi, kjer je prav tako drugo leto zapored slavil mladi VM Luka Lenič, vendar je bila njegova prednost pred drugouvrščenim VM Aleksandrom Beljavskim iz ptujskega društva, minimalna.
Silva Razlag
Planinski kotiček
Vurberg-Krčevina pri Vurberku-Ptuj
14. januar 2012
Drage pohodnice, dragi pohodniki, vabimo vas na organizirano prvo etapo pohoda po Slovenjegoriški planinski poti. Namesto v Termah Ptuj jo bomo začeli na gradu Vurberk (oziroma na Grmadi) ter se nato vračali na začetek Slovenjegoriške planinske poti (SGPP) proti Termam Ptuj. Pot nas bo vodila predvsem po gozdnem, vinorodnem ter sadjarsko usmerjenem delu Slovenskih goric, na koncu pa nam bo ostalo še malo mestnega področja ulic in cest.
ODHOD: 14. januarja 2012 se zberemo na parkirišču pred železniško postajo Ptuj ob 8.30 (tisti, ki se nam boste pridružili v Zavrču, se zberete ob 8. uri na avtobusni postaji pod občino). Zapeljali se bomo do gradu Vurberk oziroma eno križišče naprej proti Dvorjanam. Na Grmadi je 4. kontrolna točka (žig). Po 20 minutah bomo prišli do 3. kontrolne točke (žig), ki je na gradu. Pot nas bo vodila skozi gozd ter nato mimo Plančeve kapele in ob vinogradih do vinogradniško-sadjarske kmetije Breg (druga kontrolna točka -žig). Do sem bomo potrebovali okrog 1,5 ure hoje. Nadaljevali bomo po grebenu proti Ptuju in Termam Ptuj, ki jih bomo z vmesnimi postanki dosegli v slabih dveh urah hoje (prva kontrolna točka SGPP). Tam nas bo čakal prevoz nazaj na izhodišče. Izlet odpade le v primeru dežja. Zaključek je predviden ob 14.30.
OPREMA: Glede na to da smo v zimskem obdobju in bo pokrajina verjetno odeta v snežno odejo, je potrebna zimska oprema: dobri pohodni čevlji, pohodne palice, nepremočljiva topla oblačila, vetrovka, gamaše, rokavice, kapa, šal, odveč ne bo niti pelerina v primeru sneženja! Tudi kakšna termovka s čajem ali kak priboljšek iz nahrbtnika sta dobrodošla. Predvsem pane pozabimo na dnevnik SGPP, ki ga lahko dobimo na društvu ali pa pri vodji izleta.
CENA prevoza je 7 € za udeležence iz Zavrča ter 5 € za udeležence s Ptuja (cena je odvisna predvsem od števila udeležencev). Za toplo malico se bomo potrudili dogovoriti na drugi kontrolni točki. Prijave sprejemamo do 10. januarja 2012 v pisarni društva (nova lokacija Dravska ulica 18 - nekdanje staro kopališče) v času uradnih ur in do četrtka, 12. januarja, po telefonu na številko 040 754 499 pri vodji izleta. Izlet vodi Jože Dajnko s sovodniki.
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (8. del)
Če sem že omenil izpite, bi morda bilo najbolje začeti kar s temi. Zdi se mi, da je ravno pri teh največ razlik med sistemoma. Pri nas lahko študent, kolikor vem, ponavlja precejkrat (menda štirikrat in petič pred komisijo), medtem ko v Angliji tega ni. Izpit se piše enkrat in to je to. Če ga ne opraviš, ne dobiš točk. Ponekod (vendar ne pri vseh predmetih) imaš možnost ponavljanja izpita, vendar poleti v času počitnic in samoplačniško. Če tudi takrat izpita ne opraviš, padeš letnik. Druge izbire ni. Sliši se precej strogo, a moram priznati, da se s takšnim sistemom strinjam. Temu se reče disciplina in pravila so jasna.
Druga stvar, ki sem jo opazil, je prisotnost na predavanjih. Predavalnice so tako rekoč zmerom polne, morda tudi zato, ker so nam dali jasno vedeti, da se izpitna vprašanja nanašajo na predavanja. Presenetilo me je tudi, da pri nekaterih predavanjih celo spremljajo prisotnost z evidenco podpisov. Tudi na seminarjih je treba biti navzoč, sicer se to pozna pri oceni. Nikomur niti na pamet ne pade, da bi se nad tem pritoževal. To je pač študij, kar je vsem jasno. Če se odločiš nekaj študirati, potem hodiš na predavanja,
ne pa v bifeje ali pa v službo. Seveda lahko to trdim samo za študij naravoslovnih znanstvenih predmetov, ki že tako ali tako sami po sebi zahtevajo navzočnost na predavanjih. Kako je s študijem družboslovnih ved, ne vem zagotovo, vendar verjamem, da ni precej drugače.
Kar pa vem, je dejstvo, da se na univerzi uporablja veliko računalnikov, ogromno reči pa se ureja prek interneta. Vsakemu novemu študentu je
namreč dodeljeno uporabniško ime, s katerim se lahko prijavi v portal na spletni strani univerze, od tam pa potem dostopa do univerzitetne elektronske pošte, vseh povzetkov in računalniških predstavitev predavanj, urnikov, raznih plačil, novic in tako naprej. Tudi (skoraj) vsi eseji ter razna poročila se oddajajo v elektronski obliki, prek interneta, se pa običajno (ne pa zmerom) oddajo tudi natisnjene kopije naloge. Oseb-
no nad vso to tehnologijo nisem posebej navdušen, čeprav je res, da je za marsikaj tudi precej uporabna. Pri tem bi omenil samo še tisoče računalnikov, ki jih univerza zagotavlja študentom in so na voljo skoraj v vsaki zgradbi na kampusu, in drugih interaktivnih elektronskih zadev. S tega vidika je za študente zares dobro poskrbljeno ...
Še en podatek, ki bi verjetno pretresel marsikaterega slovenskega študenta, je dejstvo, da v Angliji ne poznajo statusa absolventa. Tega preprosto ni, kaj šele kakšnega namerne-
ga zavlačevanja študija. K temu sicer do neke mere pripomorejo šolnine, pa tudi sam sistem je naravnan tako, da tega sploh ne omogoča. Vse se mora opraviti do določenega roka in v danem času.
Možnosti in priložnosti je torej veliko, lenobe se pa vsekakor ne podpira. Glavni namen in cilj študentov je namreč študirati in čim hitreje tudi doštudirati. S tem, kako točno se stvari odvijajo v Sloveniji, nisem seznanjen, vem pa, da se prevečkrat podpira lenobno in nedelo. Ni pa tudi tako slabo, kot nekateri prikazujejo.
Prvi semester je končan
Prvi semester se je sedaj končal. Namenil sem se domov, skupaj z vsemi izkušnjami in spomini. Ko se bom vrnil v Anglijo, me čaka izpitno obdobje, kar me je nekoliko spodbudilo k razmišljanju o samem šolskem sistemu. V čem, če sploh, se razlikuje od našega? Konec koncev bi po treh mesecih že lahko dobil kakšno okvirno sliko o tem ...
MATIC HRIBERŠEK
Student
«
The University of
j Nottingham
Students Union
U"wr*>l*|r O* NoninjKam
oo
Student ID Number
4161903
Start date
Sep 2011
Library Card No
2001324540
Category 20
Foto: Matic Hriberšek
Univerzitetna kartica z magnetnim zapisom. Z njo imamo študentje dostop do knjižnice, vseh stavb, računalnikov, fotokopirnih strojev in tako naprej.
Novičke iz Term Ptuj
SAVA HOTELS & RESORTS |
i-- o » Tamaldi f-arh
ft
Rimsko silvestrovanje ob bazenih in savnah Termalnega Parka: 80 € po osebi
Vključena hrana in pijača, zabava z DJ-em v rimskih tunikah Primusove vinske zgodbe - Ptujska klet - bogastvo okusov
Petek, 20.01.2012, ob 20. uri v Klubu Gemina XIII	grand hotel primus
Vstopnina 18 €; za upokojence, študente In člane skupine Facebook Terme Ptuj 15 C.
POGREJTE SE V HLADNIH DNEH: NAJEM ZASEBNE SAVNE ANTINOOS.
plačate 2 uri, koristite 4 ure	gr*nd hotel pmmus
REDNA CENA: 80,00 € PONUDBA MESECA JANUARJA: 60,00 € (do 2 osebi)
MASAŽA MESECA - LIMFNA DRENAŽA140 minut. stroina-PRESSO) REDNA CENA: 25-€ PONUDBA MESECA JANUARJA: 19,00 €
Vse cene vključujejo DDV.
ft
Grand Hotel Primus
GRAND HOTEL PRIMUS
Za vas organiziramo nepozabne dogodke (obletnice, poroke, rojstni dnevi za odrasle In otroke).
Pokličite nas za več dodatnih Informacij.
Grand Hotel Primus
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
Iščete svoj stil
Študentka gre na praznovanje
Doroteja Drevenšek je 20-letna študentka Pedagoške fakultete - program predšolske vzgoje iz Župečje vasi, ki uživa v delu z otroki. Zelo rada pomaga na kmetiji, še posebej mami. Nobeno delo ji ni težko. Vzame pa si tudi čas zase. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker si je zaželela spremembo.
Pri Doroteji so v kozmetičnem salonu Neda ugotovili suho, občutljivo kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu je bila deležna še masaže obraza. Uredili so ji tudi obrvi. Po nasvetih kozmetičarke bo skušala kožo negovati tudi doma. Suha in občutljiva koža potrebuje bogatejše kreme, ob negi pa je pozimi priporočljivo uporabljati tekočo podlago oziroma puder, ki kožo ščiti pred škodljivimi vplivi okolja. Ne smemo pozabiti tudi na zaščitni faktor, ki ga vsebujejo nekatere kreme in pudri.
V frizerskem salonu Stanka je Dorotejino novo pričesko oblikovala frizerka Sabina Vaj-da. S striženjem je lase skrajšala do ramen in jim spremenila obliko. Na sprednjem delu jih je postrigla na frufru. Posušila jih je s krtačo, na koncu pa zlikala z likalnikom za lase. Vizažistka Minka Feguš je
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FÍU2GÍÍSCVO z Slomškova 22 10 % popust v januarju *
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Doroteja prej ...
. in pozneje
ličenje pričela z nanosom pudra v kremi. Oči je poudarila s črno obrobo in zabrisala s temno modro-sivim senčilom. V rožnatem tonu je poudarila ličnice, obrobila ustnice, nato pa nanje nanesla še glos rožnate barve.
»Kaj obleči za novoletno zabavo, če si študentka in bi bila rada hkrati drugačna, vsekakor pa ti mora biti kar se da udobno? Praznovanje bo potekalo v planinski koči, zunaj je hladna in bela zima, v veliki sobi pa bodo prasketala smrekova drva. Ker obstaja velika verjetnost, da se bo po polnoči šlo tudi ven, na sneg,
je treba razmišljati o tem, da se takrat samo skoči v škornje, obleče topla bunda, okrog vratu ovije šal, nadenejo rokavice in kapa in že smo pripravljeni za novoletno uživanje v snegu. Kaj obleči Doroteji, da bo najdaljšo noč skupaj s prijatelji čim lepše in kar se da udobno preživela? Seveda nekaj v špor-tno-elegantnem slogu, ki ji bo dal občutek drugačnega, hkrati pa ji bo nudil udobje in sproščenost. V trgovini Modiana sem našla ravno pravšnji model črnih ozkih hlač 3/8-dol-žine in s stranskim detajlom, vstavkom satenastega traku. K temu je najbolje obleči ka-
kšno tuniko; priporočljivo je, da se vsaj z materialom približa eleganci. Nikakor ni pogoj izbrati črno satenasto tuniko.
V	svojem ateljeju sem izbrala tuniko iz viskoznega džersija.
V	njej se v vzorcu prepletajo vijolične, sive in črne barve, kar omogoča, da lahko z vijoličnimi detajli v obliki nakita ali nogavic pod hlačami kar hitro spremenimo stil. Lahko pa si za bivanje v koči omislimo tudi vijolične sandale in jih ob odhodu na prosto zamenjamo s toplimi škornji. Ker pa je v zimskem času na policah naših trgovin težko najti vijolične sandale, sem Doroteji tokrat za kombinacijo dodala črne čipkaste gležnjarje. Našla sem jih na polici trgovine Alpina. Doroteji in vsem vam želim, da čim lepše preživite
Ekipa akcije Iščete svoj stil želi vsem srečno, zdravo in zadovoljno leto 2012, obenem pa se zahvaljuje za izkazano zaupanje in veliko zanimanje, ki ga bralke Štajerskega tednika kažejo za akcijo. V letu 2012 si želimo, da se nam pridruži tudi kakšen moški.
najdaljšo noč leta, ki odhaja, in pogumno zakorakate v novo leto z novimi cilji in s čim več pozitivne energije. Bodite to, kar ste, ne to, kar bi želeli drugi!« je povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Doroteja odločila za masažo nog. Pri tem ramo sprednji in zadnji del ter stopala. Gre za starodavno obliko masaže, pri kateri se uporabljajo gibi ročne limfne
drenaže in refleksne masaže stopal. Masaža nog vpliva na dobro počutje celega telesa, saj pospeši krvni obtok, stimulira delovanje imunskega siste-main pospeši odplavljanje me-taboličnih produktov iz telesa. Ublaži lahko bolečine, redna masaža pa prepreči nastajanje celulita in izboljša obstoječe stanje. Masaža nog traja 30 minut, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Doroteja v prazničnih oblačilih
Slo glasbene novice
v
Glasbeni kotiček
Ob izteku starega in na pragu novega leta smo zbrali nekaj prazničnih želja slovenskih glasbenih izvajalcev ter jih povprašali, po katerih dogodkih ali doživetjih bodo pomnili leto 2011.
•kick
Mi2: »Leto 2011 si bomo najbolj zapomnili po tem, da smo od prvega do zadnjega napolnili prav vsa koncertna prizorišča, na katerih smo nastopili, in da smo ob koncu leta postavili na ogled naš prvi animirani videospot za našo veliko uspešnico, skladbo Sladka kot med. In prav zato vam želimo, naj bodo vaši božično-novoletniprazniki sladki kot med.«
-k-k-k
Boštjan Bračič: »Lahko bi vam zaželel zdravja, sreče, ljubezni, denarja, notranjega miru in še kaj, kar piše na novoletnih čestitkah. Pa ne bom!Zaželel vam bom le to, da bi se v letu 2012 poleg stvari, ki jih morate početi, lotili še tistih, ki bi jih radi počeli. Verjamem, da vam bo to prineslo vse na začetku naštete želje. Ce se sam ozrem po letu 2011, lahko povem, da je ta čas zaznamoval videospot za pesem Prebudi me in njena orkestralna verzija, nastopi po Sloveniji in tujini ter da je za mano in mojo ekipo težko, ampak uspešno leto.«
•k-k-k
Flirrt: »Prestop v novo leto navadno simbolizirajo zaprisege, ki običajno nimajo konkretnega roka trajanja in je zato bolje čas pred prazniki izkoristiti za spomine na vse lepo, kar je bilo in kar še bo. V novem letu vam skupina Flirrt želi predvsem veliko ljubezni in zdravja. To je osnova življenja, kot je seštevanje osnova matematike.«
-k-k-k
Evil Eve: »Za nas je bilo leto 2011 prelomno, saj smo se prvič predstavili slovenski publiki s singlom Nisem dobra vila, potem smo bili s skladbo Ne bi, hvala sprejeti na kompilacijski album Hočemo dobro glasbo - Val 011, posneli videospot, ki je dvignil precej prahu in bil celo cenzuriran, ter odigrali dva super koncerta s skupinama Requiem in Shyam. V letu 2012 si želimo veliko dobrih koncertov in svoj album. Sicer pa prijetno, navihano in zdravja polno leto 2012 vsem!«
-k-k-k
Sara Kobold: »V letu 2012 vam želim obilo igrivih trenutkov, sladkih presenečenj ter veliko dobre slovenske glasbe. Moje leto 2011 je zaznamovala skladba Samo ti, ki je osvojila srca poslušalcev in valove radijskih postaj, zanjo pa sem posnela tudi videospot. Pričela sem koncertirati z bendom in lahko rečem, da na odru sedaj še bolj uživam.«
-k-k-k
Kingston: »Kljub zasedenemu decembru smo si vzeli čas in posebej za te praznične dni pripravili novo verzijo aktualne uspešnice A la la li. Sicer pa na tem mestu vsem svojim oboževalcem voščimo srečno 2012 in obljubljamo, da se bomo še naprej trudili, da bi med vas prihajali s pozitivno glasbo in pozitivno energijo.«
MZ
A
>ETl 1 O
-A
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
Vseffcpo ob
LI LI L
praznikih in srečno 2012!
Legende slovenskega roka na skupnem odru
Poznavalcem slovenske glasbene scene ni treba dodatno poudarjati, da so Big Foot Mama in Pero Lovšin povezani že od samega začetka delovanja zasedbe Big Foot Mama. Kot del Lovšinove spremljevalne skupine Vitezi obložene mize so z njim preigrali celo Slovenijo in od takrat naprej ostali tesno povezani. Sicer pa je za vsemi izvajalci, ki so v nedeljo na božični dan v Postojni stopili na skupni oder, zanimivo in uspešno leto.
Skupina Big Foot Mama je oktobra letos razprodala ljubljansko Cvetličarno in tako na najboljši možen način pospremila izid DVD-ja z njihovim dokumentarnim filmom Tist' dan v tednu. Decembra so na območju celotne Slovenije odigrali kar nekaj koncertov, januarja pa se fantje odpravljajo v Berlin. Tam se bodo lotili snemanja že sedmega studijskega albuma. Ta naj bi izšel sredi leta 2012 in tudi njegov izid bo skupina obeležila s posebnim dogodkom.
Pero Lovšin, legenda slovenske punk in rokenrol scene, je
lani izdal album Hudičev sod. S svojo spremljevalno skupino Španski borci je na nedeljskem
božičnem koncertu poslušalcem postregel z vsemi svojimi uspešnicami, ki jih nikakor ni
Pero Lovšin, legenda slovenske punk in rokenrol scene
Foto: Genspot
malo. Tudi Pero se počasi pripravlja na snemanje novega materiala. Prva singel bo izšel v novem letu, konec leta 2012 pa lahko pričakujemo tudi izid njegove nove plošče.
Adam je skupina izkušenih glasbenikov, ki so si do sedaj nabirali izkušnje tudi s sodelovanji z vrsto priznanih imen na vseh področjih glasbene produkcije, kot so Gušti in Polona, Big Foot Mama, Laibach, Dan D, Tinkara Kovač, Katalena ... Leto 2011 je bilo za Adam povsem v znamenju koncertne promocije prvenca Alfa in izida singlov ter video-spotov Modrost in Novi svet, ki so ga fantje na svojevrsten akustičen način prearanžirali in k sodelovanju povabili tudi pihalno sekcijo trboveljskih legend ska Red Five Point Star. Po uspešnih nastopih na večjih festivalih v Sloveniji, kot so Rock Otočec, Schengenfest, Itak Džafest, Pivo in cvetje, Gora rocka, ŠVIC, Majske igre, Teden mladih in drugih, bodo zimo fantje preživeli predvsem ob aktivnem premlevanju novih zvočnih in vizualnih zamisli ter seveda nadaljevanju koncertne Alfa turneje.
MZ
Filmski kotiček
Misija: Nemogoče - Protokol duh
Ob kakšnem izjemnem filmu je zanimivo pogledati režiserjeva pretekla dela, da bi v njih prepoznali zametke tistega, kar je na koncu posnel. In res, Brad Bird, režiser četrte Misije: Nemogoče, je nekoč režiral risanke za Pixar. Če pogledamo risanko Neverjetni (Incredibles), vidimo, da je velik ljubitelj agenta 007, hkrati pa je sicer precej mehkemu žanru (družinska risanka) dodal precej silovitosti akcijskega baleta, hkrati pa je to risanko razširil na skoraj dve uri. Dobrot kar ni in ni hotelo biti konec. Misija: Nemogoče 4 je to for-
Mission Impossible: Ghost Protocol
Igrajo: Tom Cruise, Jeremy Renner, Simon Pegg, Paula Patton, Ving Rhames, Josh Halloway, Léa Seydoux, Tom Wilkinson Režija: Brad Bird Scenarij: Josh Appelbaum in André Nemec Žanr: vohunski akcijski Dolžina: 133 minut Leto: 2011 Država: ZDA
mulo preslikala skoraj do pi-čice natančno. Rezultat je dih jemajoč akcijski tobogan, ki zlahka povozi vse letošnje akcijske filme. Pa ne le letošnje, ampak kar tam do leta 1994, ko je Cameron posnel Resnične laži. Film se v nasprotju s hollywoodskimi pravili začne precej mirno, z begom iz zapora, nato si malce oddahne za razvoj zgodbe in ravno ko že pomislimo, da bo precej mirne narave, nenadoma preklopi v šesto prestavo. Ob buljenju v akcijo in nore domislice, ki sledijo, gledalci fašemo vsaj tri stopnje dioptrije, filma pa kar noče in noče biti konec, zato smo več čas prikovani na sedež, da komaj dihamo, na koncu pa se popolnoma izčrpani odkolovratimo iz kina. Če smo pričakovali malce boljši film od slabega tretjega dela, upali na solidno vohunsko akcija-do, smo na koncu dobili čisti presežek, ki sicer zvesto sledi formuli Bondov s konca šestdesetih do začekta osemdesetih, toda elementi formule so z užitkom naviti do skrajnosti, vključno s komiko in samopa-rodijo. Rezultat je prvovrsten
eskapizem, ki v kinih na obraze starejših vrača pobalinske nasmehe. Med filmom se v zadnji tretjini sprašujemo, ali ne gre za preveč dobrih stvari na kupu, a to vprašanje je zgolj moteče, kajti hočemo še. Še in še. Franšiza je s svojim četrtim delom dosegla svoj vrhunec in brez dvoma čez nekaj let sledi že peti del.
Vsebina je seveda privlečena za lase in ne zdrži krajšega pomisleka o realnosti prikazanega, toda kljub temu da gre za tipični lov na MacGuffina (objekt poželenja, za katerim se pehajo vse vpletene strani), je zgradba zgodbe dovolj zapletena in intrigantna, da sploh ne opazimo njenega relativno
enostavnega zapleta. Lepo je videti, da trend tresoče kamere in bliskovite montaže počasi zamira. Ta trend je uničil tretji del te franšize, zadnjega Bonda in naredil Bourne negledljive, toda samozavestna režija Brada Birda, umirjena, a tekoča kamera, odlična glasbena podlaga, fenomenalna montaža in dovolj dobre igralske stvaritve naredijo iz ogleda filma pravi užitek.
Čeprav je film namenjen zgolj zabavi in odklopu možganov, pa nehote prinaša dve pomembni sporočili: ZDA so uresničile Hitlerjev sen o Nemčiji. Postale so država, ki morajo biti venomer na oprezu, saj jih hudobne sile, ki sovražijo ameriški način življenja, hočejo kar naprej uničevati. Drugo sporočilo je še pomembnejše: vedno, ampak res vedno bodite pripeti v avtu.
MZ

J
OVEN
(21.3.-20.4.)
Ljubezenska srečaprinaša določeno čarobnost in popolno predanost delu in obveznostim. Pri opravilih bo pomembno, da si boste postavili določene meje in pravila igre. Zelo boste blesteli na delovnem mestu in zadeve opravljali na harmoničen način. Sprostila vas bo nekoliko bučna glasba.
m
BIK l
(21.4.-20. S.)
Energije bo veliko in napredovali boste postopoma. Dogodkov in začrtanih poti ne boste morali prehitevati in sprejeti boste morali pot korak za korakom. V ljubezni se odpira cela paleta možnosti za napredek, v ospredju bodo lepe reči in romantika. Dnevi, ki prihajajo, prinašajo ravnovesje.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

Življenje boste sprejemali iz drugega zornega kota in prinašali boste neko notranjo moč in modrost. Odprle se vam bodo tudi nove poti in napredek tako na osebni kot duhovni rasti. Na delovnem mestu boste imeli v rokah škarje in platno. Vzemite si čas za pogovor z ljubljeno osebo.
RAK (21.6. - 22.7.)
V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo na svoj način osrečili in mnogo naučili. Zelo se boste izurili v pogovoru in pri izmenjavi mnenj. Sodelovali boste pri tistem, kar bo novo in drugačno. Nostalgično se boste spominjali časa, ki odhaja. Srčni izvoljenec vam bo zelo pomagal!

LEV
wm
SR (23.7. - 22.8.)
Pričakovati je paleto kreativne in ustvarjalne energije. Dokazali boste lastne sposobnosti in raziskovali skrite strasti v sebi. Ne boste se smeli prenagliti v odločitvah in morali boste biti bolj prožni. Na delovnem mestu boste morali biti zelo pridni in marljivi. Narediti boste morali tudi več pomembnih zaključkov.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Spodbudno bo delovala umiritev in razmislek o tem, kaj vas veseli. Obračuni bodo dobili epilog v tem tednu in odločitve se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Srčni izvoljenec prinaša neko posebno harmonijo in notranjo modrost. Vsak dan je lahko praznik!
PREDZIMSKI ČAS
SLAVKO MLINARIČ
GRŠKI OTOK V KIKLADIH
NAŠ SKLADATELJ
GR. MUZA
MESTO V ITALIJI
SIKANJE
OP. PEVEC (ANTON)
OBLIKA KEM. ELEMENTA
IZLOČANJE
REZULTAT, IZSLEDEK
POMENO-SLOVJE
EVA NOVŠAK
ODPADKI
AM. IGRALEC (ALAN)
RIBJA KOŠČICA
POLITIČNI OKRAJ V STARI JUGOSLAVIJI
NEMŠKI RAPER
PEDAGOG PAPOTNIK
SVOD NAD NAMI
CEPINOV OKEL
NAŠA EKONOMISTKA PETRIN
DEBELI KOSTANJ
DRUŽINA PLAZILCEV
SEVANJE
VAS NA KOPRSKEM
ALENKA ZORMAN
KURIR
NOBELIJ
NAŠ KOŠARKAR ČIZMI
NAŠA REČICA
DRAŽILNO NASLADILO
TINA LUPŠA
ČAČAK
NEMŠKO IME ZA SLOVANE
STRELNA RANA, OBSTRELNINA
PTIČJI GLASEK
SPONE
IZ BESEDE MARINELI
POPLAKNJENA VODA
ATOL V TUAMOTU
UGANKARSKI SLOVARČEK: COSTER = avstralska pevka countryja (Tracy, 1966-), EGILS = latvijski tekač na 800 m Tebelis, GRJAČA = zakrivljena palica, gorjača, KLIO = grška muza zgodovine, KOGEJ = slovenski psiholog
(Pavle, 1927-), OSP = vas na Koprskem, PRISTAVO = naselje v občini Brda, SIDO = nemški raper s pravim imenom Paul Würdig (rojen 1980), sRez = politični okraj v stari Jugoslaviji.	, ,
■eeu\/ 'e>ie|dod Uo^o '^Ajo '|ai}sqo
'UauaA '}e>i 'oai '|as 'zv 'Ipeoojqo 'uaieiu 'eai 'pueiuy 'opis 'zais 'jjs 'N3 'efSoioiuua 'p\z\ 'ejoiujea '^¡s 'euueAey 'q0|09 'eunzpaid 'dej jfoeuu 'leued 's||§3 'oeiuoy 'OAe>u :ouAoiopoA "3>1NVZId>1 31 A3US3d
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
SOBOTA, 31. december:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: pogovor ob kavi. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV IN VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 20.00 SILVESTROVO NA RADIU PTUJ. 02.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 1. januar 2012:
8.00 NOVOLETNO JUTRO NA RADIU PTUJ. 8.30 NOVICE (še ob 11.30, 15.30 in 19.00). 9.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 15.40 in 19.05). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: ČESTITKE POSLUŠALCEV IN VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 2. januar 2012: 5.00 PRAZNIČNO JUTRO NA RADIU PTUJ. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45
ROJSTNI DNEVI. 8.00 VOŠČILA OB PRAZNIKIH. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45. 12.00 SREDI DNEVA: napove-dnik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.00 PRAZNIČNA VOŠČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: ponedeljkov večer na Radiu Ptuj , 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 3. januar 2012: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 DOPOLDAN NA RADIU PTUJ: 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 13.45 Ak-
tualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 4. januar, 2012: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 DOPOLDAN NA RADIU PTUJ: Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: novice iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo
Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 5. januar 2012: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00. Dopoldan na Radiu Ptuj. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (pono-
vitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 6. januar 2012:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). Srečno novo leto 2012 vam želi ekipa Radia Ptuj!

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Notranji mir si boste ustvarili sami in tako našli navdih za prihodnost. Po razpotjih življenja boste stopali zelo pogumno in samozavestno. Razrešili boste nekaj, kar vas bremeni. Na delovnem mestu bo potrebna previdnost in vedite, da iz majhnega raste veliko. Odzovite se klicu narave!
in zahtevno. Vendarle se bodo za-
ŠKOmjON^¥ STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Na delovnem mestu bo zelo pestro Veliko boste na poti in se družili z
ljudmi. Osrečili vas bodopogovo-ri in z lastnim optimizmom bo-moč in ambicioznost vam bosta ste lahko v veliki meri pomagali. koristili in spodbudno si bo zna- Popaziti morate, da se ne boste ti postaviti meje in pravila igre. prenaglili, ampak da korak za V ljubezni bo skozi vas govorila korakom sledite svojim sanjam. ljubezen in imeli boste povečane Odlične iztočnice bodo tako v lju-možnosti za osebni razvoj.	bezni, kot v službi.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
je, da bo pred vami čas, v katerem boste doživeli mnogo romantike in prijetnosti. Staro se bo zaključilo in prihaja val sveže in dinamične energije. Notranji nemir bo izraz tega, da se morate soočiti z novo in svežo energijo. Na delovnem mestu bo zabavno in nekoliko kreativno.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Notranja modrost bo tista, ki vam bo podarila krila in upanje. Tako se vam bodo odprle nove in zvedave energije. Čeprav boste morda nekoliko bolj tihi, boste kljub temu dobro dojemali okolico. Nakazano je, da vas bo iz ozadja obiskala sreča. Varujte se pretirane trme, kajti škodi lepoti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Mističen čas boste začinili s sa-njavo in harmonično energijo. Odločili se boste in postopoma naredili določene korake naprej in tako v prenesenem pomenu zaživeli svoje sanje. Odgovornost bo nekaj, kar vam podari moč. Ljubezen: cedila se bosta med in mleko.
Ptuj • Praznično veseljačenje malih in velikih
Tudi letos sta bila glavna Spidi in Avgustino
Sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj smo v okviru prireditev ob prazničnem decembru tudi letos našim najmlajšim podarili tradicionalno, že štirinajsto zabavno-glas-beno prireditev Za male in velike.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Navdušili so tudi mladi plesalci iz plesne šole Mambo, ki so ob Račjem plesu celo zapeli.
Za pravo šov zabavo za male in velike je tudi tokrat poskrbel popularni Spidi z voditeljicama Matejo Tomašič (levo) in Manjo Kokol.
Predpraznično vzdušje v športni dvorani Center se je dan po tradicionalni Orfejčk-ovi paradi, v torek, 27. decem-
bra, popoldne stopnjevalo z veliko zabavno-glasbeno prireditvijo Za male in velike, ki smo jo sodelavci družbe
Foto: M. Ozmec
Malčki so skupaj s svojimi spremljevalci bogato domišljijo dokazovali v ustvarjalnih delavnicah.
Radio-tednik Ptuj pripravili pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj ter podjetij Adria-plin in Digi tisk.
Voditeljici otroških oddaj na Radiu Ptuj Manja Kokol in Mateja Tomašič sta na velikem odru ter v dvorani med razigranimi otroki gostili cel kup zanimivih glasbenih in plesnih gostov. Medtem ko so se otroci v spremstvu svojih staršev, dedkov, babic, stricev ali tet igrali v kateri od ustvarjalnih delavnic, ki so jih letos pripravili Društvo prijateljev mladine Videm pri Ptuju, trgovina Pikapolonica ter podjetje Boxmark Leather, kjer so lahko otroci izdelovali okraske iz usnja, so za prijetno praznično razpoloženje
v dvorani skrbeli še nekoliko podaljšan in vsestransko vsemogoč čarovnik Avgustino, ki mu je pri izdelavi okraskov, živalic in igrač iz balonov pridno pomagala pomočnica klovnesa Mari, za zabavo so poskrbeli tudi mladi plesalci plesne šole Mambo ter člani športne šole Juhuhu s poskočnim Juhijem in napihljivo džunglo, prave glasbene vragolije na harmoniki pa sta pokazala mlada harmonikarja Peter Prohart in Denis Podle-snik.
Z velikim navdušenjem so majhni in veliki otroci tudi letos pozdravili priljubljenega Spidija, ki ga je dedek Ro-drigez La Kovacic pripeljal iz
daljne Mehike pri La Malibolu z avionom dopldeker direktno na mednarodno letališče v Moškanjce. Skupaj s Spidi-jem so najprej zapeli nekaj njegovih najbolj znanih uspešnic, nato pa so zapeli njegovi glasbeni gostje - mini talenti iz različnih televizijskih oddaj in šovov. Vsestranskemu ptujskemu otroškemu občinstvu so letos zapeli sestrici Nastja in Patricija Rataj iz Ruš pri Mariboru, Nuša Lajh iz Cer-kvenjaka, ki je prav ta dan »plaznovala svoj sedmi lojstni dan«, zato so ji vsi skupaj zapeli Vse najboljše za te ... Veselo pa so zaploskali tudi mladi pevki Korneliji Tkalec iz Ptuja, pa temperamentni otroški
estradnici Mineji Gabrovec iz Bukovcev, pravo presenečenje z odličnim opernim glasom pa je bila mlada Sandra Harb iz Šentilja pri Mariboru, ki ji obetajo uspešno kariero.
Za piko na i pa je tudi letos poskrbel stari dobri dedek Mraz s sivo kučmo in belo brado ter z velikim košem sladkih dobrot, ki jih je nato z zadovoljstvom razdelil med mlade obiskovalce. Skratka naša letošnja praznična prireditev za male in velike je dosegla svoj namen, o tem so ob koncu pričali razigrani in nasmejani otroški obrazki ter zadovoljni nasmeški njihovih spremljevalcev.
-OM
Foto: M. Ozmec
Za veselje mladih v dvorani je tudi letos poskrbel športno razpoložen Juhi iz športne šole Juhuhu.
Foto: M. Ozmec
Največ razigranega otroškega veselja je bilo zagotovo na napihljivi džungli športne šole Juhuhu.
Foto: M. Ozmec
Vsestranski čarovnik Avgustino je imel največ dela z napihovanjem balonov, ki jih je na željo malčkov oblikoval v različne like.
Foto: M. Ozmec
Ob koncu se je pojavil tudi stari dobri dedek Mraz.
Ustvarjalne delavnice na prireditvi Za male in velike so pripravili:
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE VIDEM
BO^MARK
Best in Leather Interior
■<B>
ČAROVNIK AVGUSTINO
0CQ0Snn ß B a s
Zahvaljujemo se tudi:
■	Spidiju z Mini super zvezdami
■	Harmonikarjema Petru in Denisu
-	plesni šoli Mambo
■	športni šoli JuHuHu
-	dedku Mrazu.
HVALA!
MP FERUM d.o.o.,
proizvodnja, trgovina, storitve Puhova ulica 25
Družba za projektiranje visokih in nizkih gradenj, izvajanje projektantskega inženiringa in prostorsko načrtovanje. 2250 Ptuj, Trstenjakova ul. 2, tel. 02/ 748 07 10
SREČNO NOVO LETO 2012 !
www.projekta-ptuj.si
ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o.
mi-sim
40 LET POSLOVNE TRADICIJE
TEHHIKR SREČNO 20121
Potrčeva cesta 28, SI-2250 Ptuj, ID št. za DDV: SI83236325 www.elektrotehnika-sp.eu,info@elektrotehnika-sp.eu t: (02) 748 16 63, f: (02) 771 5 771, g: (041) 625 339, (031) 321 274
Diplomat INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, SVETOVANJE, RAZISKOVANJE	Diplomat d.o.o., Sladki Vrh 2a, 2214 Sladki Vrh, Slovenija, tel. +386 (0)2 645 3330, GSM: +386 (0)31 683 868, infb@diplomat.si, www.diplomat.si	
Prihranite tudi do 75% energije pri ogrevanju		
Učinkovito in enostavno ogrevanje s toplotno črpalko Mitsubishi Electric - ZUBADAN!		♦ MSTSUBISHI 1 ELECTRIC 1
USPEŠNO NOVO LETO 2012!		
PIVOVARNA GASTO
osmo
Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj
RESTAVRACIJAGASTRO - Ptuj, d.o.o.
Rajšpova ulica 16,2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
www.radio-tednik.si
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvingnona. Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite svoje prijatelje, začutite, zaživite in spoznajte Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
tisk
Na postajo 15, 2251 Ptuj Telefon: 02 780 5 790
www.digitisk.net tisk@digitisk.net
Voščilo in zahvala kupcem DIGItisk-a
Podjetje DIGItisk, d.o.o. je počaščeno, da lahko že nekaj let pomaga kot sopokrovitelj pri prireditvi ZA MALE IN VELIKE razveseljevati malčke, ki nam s svojimi iskrivimi očmi in z nasmehom na ličkih pomagajo, da ob njihovi sreči
pozabimo na temne trenutke in da se lažje podamo v nove borbe za vsakdanji kruh.
To pokroviteljstvo ste omogočili kupci naših uslug in brez vas se ne bi zgodilo nič.
Vsem vam želimo srečno in zdravo leto 2012.
Vašega obiska bomo vedno veseli.
za DIGItisk Slavko FURMAN

DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
Bombone in čokoladice za našo prireditev so prispevali:
h
Trgovski Center Supermesto
Ormoška cesta 30, Ptuj
S RAR
Košare v katerih smo delili bombone nam je podaril: Suha roba PINTAR, Anton Plntar, s.p., Slomškova 9, Ptuj
0 0 www.trgovinejager.com
r 1AGER
Ptrgovine
tus
Vedno boljši
HVALA!
Bio plinarna Branko Arnuš s.p.
&
Dolič 42 2253 Destrnik
V NOVEM LETU 2012 VAM ŽELIMO ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOUSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV!
SREČNO 2012!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, _tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951 Se priporočamo s svojimi storitvami:
- mešalnica fasadnih barv in ometov, mešalnica mobihel 2K in metalik, mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah, čistila in spreji za odstranjevanje madežev
ELEKTR0ST0RITVE ■ SERVIS GORILNIKOV
BORIS LA J H s
Dornava 42, 2252 Dornava GSM: 031 565 452, Telefon: 02 / 755 00 10
mč/vo rnvo
LETO 2012!
Ejhuco
Štajerski 2x
ötaiersRi
TEDNIK
tedensko
WW	d
JS
www.radio-tednik.si

elektal
MECHANICAL AND ELECTRO ASSEMBLY
KRČEVINAPRI VURBERGU 63, PTUJ
SREČNO NOVO LETO 2012!
VODOVODNO INŠTALATERSTVO Stanko Donal s.p.
Zunanje in notranje hidrantne mreže, hišne instalacije, kanalizacije, popravilo vodovoda,! pluvia sistemi ravnih|
Gajevci 24a, 2272 Gorišnica tel 02 740 81 63 GSM 041 705 491
V novem letu 2012 vam želimo zdravja, sreče, poslovnih uspehov in zadovoljstva!
MIZARSKE STORITVE, PARKETARSTVO IN ČEBELARSTVO

mirns
Tržeč 46a, 2284 Videm pri Ptuju GSM 031792 932 WWW.parketarstvosibila.si www.e-sejem.si/Cebelarstvo-Sibila
V letu 2012 želimo vsem veliko zdravja in sreče! Hvala za vaše zaupanje.
d.o.o.
VARČUJE Z ENERGIJO - OHRANJA OKOLJE www.lentherminvest.si
ZDRAVJA, SREČE IN POSLOVNIH USPEHOV VAM ŽELIMO V LETU 2012!
T
M
Prešernova 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net www.tmd-invest.si
D INVEST d
•O.O.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2012 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
MZK Elektro
d.o.o.
srečno, zorno
in uspešno v novem letu 2012!
DORNAVSKA CESTA 18 SI-2250 PTUJ
E.MAIL:info@mzkelektro.si Telef: 00386-2-771-08-24 Fax: 00386-2-771-08-25
K.B.KOKOT d.o.o.
PLIN - OGREVANJE - VODOVOD KLIMA- PREZRAČEVANJE
Moškanjci 45a, 2272 Gorišnica, tel. 02 743 02 26, e-mail: k.b.kokot@siol.net
Vsem strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jim v novem letu 2012 želimo zdravja, sreče in uspehov.
j" ■ "l^?
ibiNTHERMINVI ST
V NOVEM LETU 2012 VAM ŽEUMO VELIKO ZDRAVJA, SREČE, ZADOVOLJSTVA IN POSLOVNIH USPEHOV!
INGENIEURWESEN UND MONTAGEAUSFÜRUNG UNTERNEHMEN ISM VUZEM d.o.o., Goričak 4,2283 Zavrč, Slovenija Tel.: +386 (0)2 761 05 08, Fax: +386 (0)2 761 05 09 E-mail: info@ismvuzem.si
é
VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
Prijetne praznike, v novem letu pa zdravja, medsebojnega razumevanja, sreče in zadovoljstva!
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
BO^MARK
Best in Leather tnterior
Vsem našim zaposlenim želimo uspešno
in srečno novo leto 2012!
Kidričevo • Sprejem za doktorici znanosti Silvestro in Evo Klemenčič
Kadrovsko štipendiranje je treba sistemsko urediti
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v sredo, 29. decembra, pripravil sprejem za doktorici znanosti, Silvestro in Evo Klemenčič, ki sta letos doktorirali na isti fakulteti ter se z njima pogovarjal tudi o aktualnih razmerah v občini in državi.
Ob izredno redkem in za občino nadvse pomembnem dosežku je župan Anton Leskovar osebno čestital tako materi Silvestri kot njeni hčerki Evi, saj se verjetno v Sloveniji še ni pripetilo, da bi mati in hči postali doktorici znanosti na isti fakulteti in v istem letu.
Dr. Eva Klemenčič je 18. aprila letos pri svojih 33 letih uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom: Mednarodne raziskave znanja, kurikularne politike in globalno/lokalno znanje. Pred tem je diplomirala na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti v Ljubljani in to kar z dvema diplomskima nalogama. Trenutno je zaposlena na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani kot asistentka z doktoratom, opravlja pa tudi delo namestnice direktorice Pedagoškega inštituta. Na različnih konferencah po vsem svetu predstavlja edukacijski sistem v Sloveniji, dosežke na mednarodnih raziskavah znanja in teme, povezane z državljansko ter domovinsko vzgojo. Njeno bibliografijo sestavljajo številna dela s področja državljanske vzgoje in mednarodnih raziskav znanja. Je tudi odgovorna urednica znanstvene revije Šolsko polje, ki jo izdaja Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja.
Njena mama, dr. Silvestra
Klemenčič, pa je 14. oktobra letos pri svojih 53 letih uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani, in sicer z naslovom: Analiza političnega diskurza na lokalni/državni ravni: pragmatični aspekti govora in konceptualizacija razmerij v političnem govoru. Pred tem je na Fakulteti za družbene vede končala znanstveni magisterij na področju menedž-menta neprofitnih organizacij, še prej pa na Fakulteti za šport diplomirala iz športne vzgoje in postala profesorica športne vzgoje, ki jo poučuje na OŠ Že-tale še danes. Kot je povedala županu, svoje izobraževalne poti ne bi zmogla brez podpore najbližjih, zato je doktorsko delo posvetila partnerju Branku, hčerki Evi in sinu Čr-tomirju kot spomin na odrekanja, ki so jih bili deležni. Sicer pa je dodala, da je značilnost njenega poklicnega delovanja prepletanje vsebin in področij ter fleksibilno prehajanje med teorijami in prakso. Do sedaj je bila vzgojiteljica, učiteljica, profesorica in ravnateljica, danes pa je doktorica znanosti. Sicer pa je bila dobro desetletje politično aktivna na lokalnem, regijskem in državnem nivoju, saj je kandidirala na držav-nozborskih volitvah leta 2004
in 2008 za poslanko, na lokalnih volitvah 2006 in 2010 pa za županjo in svetnico. Slednje ji je v prejšnjem mandatu uspelo, saj je bila predsednica odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo.
Župan Anton Leskovar je obe doktorici znanosti povabil k sodelovanju ter izrazil željo, da bi prispevali svoje strokovno znanje, izkušnje in ideje tudi na delavnicah o viziji razvoja občine Kidričevo, ki potekajo prav te dni. V občini pričakujejo, da bodo rezultati delavnic in vzporednih raziskav o viziji razvoja občine končani v februarju, ko bodo vse ugotovite in zaključke tudi objavili. Dr. Eva Klemenčič je ob tem pojasnila, da se trenutno ukvarja z raziskovalnim delom na področju izobraževanja v Sloveniji, pri čemer ugotavlja, da prav Spodnje Podravje na področju srednješolskega izobraževanja zaostaja za drugimi območji v državi. Ugotovili so, da je med vzroki za tako stanje v prvi vrsti socialno-ekonomski status staršev srednješolcev in študentov, ki se očitno odraža tudi na področju izobraževanja.
Ob tem je njena mama, dr. Silvestra Klemenčič dodala, da je velik problem pri izobraževanju tudi neurejeno področje kadrovskega štipendiranja, saj se prepogosto dogaja, da pod-
Foto: M. Ozmec
Zupan Anton Leskovar je obe doktorici znanosti, Silvestro (levo) in Evo Klemenčič, povabil k sodelovanju ter izrazil željo, da bi prispevali svoje strokovno znanje in ideje tudi na delavnicah o viziji razvoja občine Kidričevo.
jetja razpisujejo štipendije za že znane osebe, sorodnike in dobre znance vodilnih v podjetjih in podobno, tisti, ki so dejansko najbolj nadarjeni in sposobni, pa pogosto štipendij sploh niso deležni, zato je to področje nujno treba sistemsko urediti na državnem nivoju. S tem se je strinjal tudi župan Anton Leskovar ter dodal, da se je o kadrovskem štipendiranju pogovarjal tudi
z vodilnimi v vseh večjih podjetjih v občini Kidričevo in ugotovil, da denimo v Talumu letos niso razdelili kadrovskih štipendij, ker enostavno ni bilo interesa za poklicno izobraževanje mladih. Na osnovi tega bo prihodnje leto svetnikom predlagal, da bi občina Kidričevo delno sofinancirala kadrovsko štipendiranje v Talumu in podjetju Boxmark Leather, in sicer v višini od 20 do 30 od-
stotkov posamezne štipendije, odvisno od finančnih možnosti občine in odločitve občinskih svetnikov.
Sicer pa je župan obema doktoricama znanosti v spomin na pomemben dogodek izročil monografijo občine Kidričevo in praktični darili ter jima ob praznikih zaželel veliko lepih trenutkov in osebnega zadovoljstva.
M. Ozmec
Davčna številka: Telefon
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
SAVA HOTELS & RESORTS
* slika je simbolična
PTUJSKA TELEVIZIJA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
prodaja vozil
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
peugeot limuzina 4071.816v conf. pack	004	5.950,00 £	serv. knjiga	kov. siva
citroen c41.616v hdisx pack	005	5.990,00 €	serv. knjiga	kov. bordo
opel c0rsa1.216v cosmo	005	4.890,00 €	prvi last.	kov. sv. zel.
peugeot 3071.616v style	006	6.190,00 €	prvi last.	kov. bordo
citroen c41.616v hdi elegance	007	7.190,00 €	avt. klima	kov. srebrna
opel astra 1.816v elegance	999	2.400,00€	klima	kov. zelena
mazda 3231.4 f	002	2.800,00 €	prvi last.	kov. srebrna
citroen xsara picass01.61 sx	000	2.830,00 £	serv0 volan	bela
citroen c31.41 sx	003	3.990,00!	prvi last.	kov. srebrna
renault grandtour laguna 2.0 dciiniti.	008	9.450,00 €	xsen0n	kov. Črna
seat ibiza 1.0 se	997	1.350,00 €	73.000 prev.	bela
peugeot 2071.41 trendy	007	7.450,00 €	24.600 prev.	kov. srebrna
renault cli01.2 auth.pack	005	5.350,00!	serv. knjiga	kov. rumena
opelvectra 1.816v elegance	003	4.500,00!	redno serv.	kov. zlata
ford fiesta 1.3	000	1.150,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot4071.6hdi	007	7.400,00!	serv. knjiga	kov. modra
peugeot 2061.1 ixr presence	003	2.450,00!	serv0 volan	kov. srebrna
fiat dynamic sedic11.9 jtd 4x4	007	9.100,00!	prvi last.	kov. opečna
peugeot 2061.4 ixr presence	001	2.750,00!	klima	kov. opečna
ford monde01.816v ghia	001	2.990,00!	serv. knjiga	modra
mercedes- benz a140 classic	002	4.990,00!	serv. knjiga	kov. siva
opel vectra2.0 dti	004	5.750,00!	prvi last.	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v elite	008	5.490,00!	prvi last.	bela
peugeot 2061.1 ixr presence	002	2.750,00!	klima	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
citroen c 41.6 hdi	2005	5.880,00	avt.kuma	kov. siva
fiat grande punt01.3 mjtd	2008	6.880,00	kuma	bela
ford miax 1.6 toči ghia	2009	9.970,00	alu plat.	kov. t. siva
ford galaxy 1,8 toči trend	2007	12.980,00	park. senzor.	kov. siva
laica delta 2.0 jtd multijet	2009	12.200,00	alu plat.	kov. siva
renault laguna 1.9 dci karavan	2004	4.290,00	avt.kuma	srebrn
renault megane 1.5 dci elan	2008	5.880,00	kuma	bela
renault grand scenic 1.5 dci grand	2009	12.480,00	avt.kuma	kov. bakrena
renault scenic 1.5 dci latitude	2008	8.190,00	panorama	kov. siv. moder
seat altea 1.9 toi xl styœ	2009	12.180,00	alu plat.	kov. črna
toyota avensis karawan 2.2 d4d executive	2009	14.980,00	avt.kuma	kov. siv. modra
toyota celica 1,8 wt-i	2004	8.980,00	alu. plat.	srebrna
vw golf plus 2.0 toi confort	2009	12.480,00	avt.kuma	kov. črna
vw passat 1.9 tdiumuzina	2001	4.780,00	avt.kuma	zelen
vw passat 1.9 tdiumuzina comfort	2007	11.680,00	alu plat.	kov. t. siva
vw passat 2.0 toi karavan confort«	2008	11.580,00	avt.kuma	srebrn
vwtouran 1.9 tdi conforme	2008	12.980,00	alu plat.	srebrn
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena J
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
pean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 30.12.
9:5D Poli maraton repartaia pori.
10:C0 PtujsKa Srpnito-ppn,
17:00 Povabila na havo — par.
17:30 Matu scena-6. oddaja pen.
17:50 Čista umetnost - porr.
18:20 Ptujske odrski deske-2. oddaja
20:00 Ptujska kronika — por.
20:20 Ime VS. Hamlet—dobrodelna prireditev pon.
21:20 Ptujske odrske deske-Z. oddaja pen.
22:40 Info kanal
Sobota JI.12.
9:05 Ptujska kronika - pon. 11:30 Zemlja in mi-3. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kam-pon. 13:00 Pregled tedna l3:20SpolkDinmajolkovnovoleta 16:20 Ptujska kronika-pon. 17:30 Smeha polna skleda - 2. oddaja pon. 19:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Ptujske odrske deske - 2. oddaja pon. IS:40 Pregled tedna-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi -3. oddaja pon. 20:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. 21:00 S polko in majolko v novo leto 00:00 Info kanal
.1.
9:05 Ptujska kronika - pon. 11:00 Ptujske odrsko deske - 2. oddaja pon. 13:00 Pregled tedna-por. 13:20 Zemlja in mi - 3. oddaja pon. 18:00 Ptujska Kronika pori. 18:40 Pregled tedna -pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPU pon. 21:05 flye festival-p 21:20 Šport(no)-:. 2215 Info kanal
Ponsdsljak 2.1. 9:00 Pragladnik TV Maribor 10:45 Preglod tedna - pon. 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Smeha polna skleda -2. i 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Dan življenja - dokumentarni film pon. 22 00 Info kanal
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na 17
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 30.12.
SOBOTA 31.12.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki
10:00 Koncert skupin Bee Geesus in 4Given
11:45 Utrip iz Ormoža - ponovitev
12:45 Oddaja ŠKL
13:35 Polka in Majolka
14:35 Ujemi sanje
15:30 Video strani
17:00 Ptujska kronika
17:15 ŠKL
18:00 Praznični dogodki iz Občine Lenart
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
NEDELJA01. 01.
8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Kronika iz Občine Hajdina 10:00 Gospodarska oddaja 11:00 Srečanje žensk v Lancovi vasi 12:30 Glasbeni vložek 13:00 Praznična prireditev iz Juršinc 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Glasbeni utrinki
17:00 Dobrodelni praznični koncert OŠ 2011 18:30 Praznični dogodki iz Občine Lenart 20:00 Glasbena oddaja 21:25 Video strani
8:00 Praznovanje Javnega sklada Ptuj 10:00 Praznični dogodki iz Občine Lenart 11:30 Oddaja ŠKL
12:20 Praznični koncert Anite Kralj 2. Del
13:20 Koncert skupin Bee Geesus in 4Given
15:00 Praznični koncert Anite Kralj 3. Del
16:00 Gospodarska oddaja
17:00 Video strani
18:00 Glasbena oddaja
20:00 Božične prireditve na OŠ Markovci
21:10 Ujemi sanje
22:10 Utrip iz Ormoža
23:10 Ptujska kronika
23:30 Video strani
PONEDELJEK 02.01.
8:00 Koledovanje - Koncert OŠ Videm
9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 12:40 Ujemi sanje 13:45 Video strani 17:00 Iz domače skrinje 18:00 Srečanje žensk v Lancovi vasi 19:15 Glasbeni utrinki 20:00 Božične prireditve na OŠ Markovci 21:10 Gospodarska oddaja 22:10 Markovci - Iz domače skrinje 23:10 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
AU -SCHUCO-BRUGMANN - LUXOR
VRHUNSKA OKNA VRATA, SENČILA
kismart!
Hausmart d.o.o. PE PTUJ
Sp. Hajdina 19a, 2288 Hajdina Tel.: 030 646 007,059 011 414
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
a

www.markomark.si
dmOmOm
Na Ormoški cesti na Ptuju smo zgradili samostojno varčno hišo v velikosti 170 m2
USPESNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2012!
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
POPOLNA novost, solarne sveče na sončno energijo. Za vaše najdražje gorijo več let. Pomagajmo očistiti Slovenijo. Naročila na telefon 040 225 363 ali info@flexstone.si.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo tehnologijo ELOS. MILUMED, d. o. o., Lan-gusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
ŠKRATEK - komisijska prodajalna. Ponujamo vam rabljena otroška oblačila za otroke, stare od 0 do 10 let, ter opremo po zelo ugodnih cenah. Gub-čeva ul. 13, Ptuj, tel. 030 278 474.
PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo, telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu 041 326 006.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razžagam. Tel. 041 375 282.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale. Telefon 769 26 91.
PRODAM teličko simentalko, staro tri tedne. Tel. 031 401 629.
KUPIMO jalovo kravo ali telico. Tel. 040 727 779.
PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo reje. Tel. 031 658 661.
DRVA iz sušilnice in bukovi briketi, 1 t nadomesti 7,5 m3 običajnih bukovih drv, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM breje košute in jelena za nadaljnjo rejo (jelen - damjak). Tel. 031 660 411.
PRODAM osem mesecev brejo teli-co, možna menjava za jalovo živino ali 300 kg teličke ali bikce. Tel. 040 65 77 51.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2, za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._
AVTOPRALNICO RAJ na Potrčevi cesti na Ptuju oddam v najem. Tel. 041 528 170.
V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136.
V Trnovski vasi - Biš so naprodaj 3 moderno zgrajene varčne hiše l. 2011, 146 m2 neto
«ZST g mm
-7	i	Poetovio
Za vec info pokličite Y	nepremičnine
na 041/238 106. www.re-max.si/Poetovio
DOM STANOVANJE
V NAJEM dam enosobno stanovanje
v	pritličju, delno opremljeno , takoj vseljivo. Tel. 041 844 173.
ODDAM 3-sobno renovirano in delno opremljeno stanovanje v izmeri 80m2 v Kraigherjevi ulici na Ptuju, za daljše obdobje z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 915 364.
ODDAMO garsonjero na Volkmerje-
vi	cesti na Ptuju v vrstni hiši. Telefon 041 764 395.
BELA TEHNIKA
PRODAM barvni televizor. Cena 50 evrov. Tel. 031/466-169.
ZAPOSLIMO pridno ter komunikativno dekle za delo v gostinskem lokalu. Gostilna Kureš, Mateja Kureš, s. p., Šikole 26, Pragersko, telefon 02 792 02 81, 041 305 484.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 ha opremljenih stavbnih zemljišč. Cena je 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na spletni strani www.markovci.si.
Prireditvenik		1
Petek, 30. decembra		
18:00 Polenšak, gasilsko-kulturna dvorana: božično-novoletni koncert;
nastopajo ansambel Saša Avsenika in Modrijani, OŠ Polenšak, Božiček in drugi
19:00 Destrnik, Volkmerjev dom kulture: Božični koncert Pihalnega orkestra občine Duplek - najlepše skladbe Mozarta in Straussa v družbi baletnih plesalcev
Sobota, 31. decembra
22:00 Lenart: silvestrovanje na prostem
22:00 Ormož, Kerenčičev trg: silvestrovanje na prostem z ansamblom Razum in ognjemetom
22:00 Ptuj, pred Mestno hišo: silvestrovanje na prostem z narodnozabavnim ansamblom Dinamika
22:00 Slovenska Bistrica: silvestrovanje na prostem z živo glasbo
22:00 Središče ob Dravi, na trgu pred občino: silvestrovanje na prostem
Ponedeljek, 2. januarja
16:00 Kidričevo, cerkev sv. Družine: dobrodelni koncert; otroški PZ KD, Izidor Ostan - orgle, vokalna skupina Utrinek, vokalno-instrumentalna skupina Unisono, LP Fantje treh vasi, cerkveni PZ župnije Lovrenc in flavtistki
Mestni kino Ptuj
petek, sobota in nedelja, 6., 7. in 8. januar: 16:00 Arthur Božiček, 18:00 Footloose, 20:00 Kužna nevarnost
Program TV Ptu,		1 nnerttvuMiiA )	1
Sobota, 31. 12., ob 21:00 - nedelja, 1. 1., ob 10:00: osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti, spominsko obeležje v gradu Turnišče, želje Ptujčanov ob vstopu v novo leto, novoletne želje malčkov Vrtca Ptuj, ulice Ptuja v novoletnem poljubom stopimo v novo leto, novoletna poslan novoletno voščilo gledalcem Televizije Ptuj			i
		blišču, s silvesterskim ica ptujskega župana	
www.tednik.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
DMitra m® n«
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obratov ZOBNOPROTETIčNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-10473
Neverjetno čas beži, a žalosti naše ne utopi. Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi.
SPOMIN
31. decembra minevajo tri leta žalosti, odkar te ni več med nami, draga žena, mama, babica, sestra, teta in tašča
Lizika Kmetec
5. 11. 1936 - 31. 12. 2008 IZ VELIKE VARNICE 56
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
SPOMIN
29. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Ivana Vodelšek
IZ JANEŽOVCEV 5 a
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel, svečko ali cvet.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. Minile zate vse so bolečine, a v srcih nam zapustila nepozabne si spomine.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete
Cecilije Kozel
IZ VELIKE VARNICE 122 15. 10. 1927 - 21. 12. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pisno in ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala velja g. župniku Ediju Vajdi za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala še enkrat vsem.
Z neizmerno bolečino v srcu: hčerki Marija in Anica, zeta Janez in Milan, vnuki, pravnuki, sorodniki, znanci, prijatelji, ki te neizmerno pogrešamo
Ko bi videla oči modre
deklice in fantiča ... Ko bi vedela
kako me bosta potrebovala, ko bi mogla, bi se nazaj vrnila.
V SPOMIN
Marici Rižnar
IZ SOBETINCEV 32
Je res minilo že devet let? Hvala vsem za prižgane svečke in lepe misli nanjo.
Hči Alenka z družino
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni si zaspala.
Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, tašče, botre, tete in sestre
Marije Vidovič
IZ LANCOVE VASI 7/b
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali za sv. maše, cvetje in sveče. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, Pogrebnemu podjetju Mir ter Tatjani za besede slovesa.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
SPOMIN
30. decembra 2011 minevajo tri leta odkar se je od nas poslovila
Elizabeta Tušek
IZ FRASOVE ULICE 5
Hvala vsem, ki prižgete svečo, prinesete cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
tli»
Adijo, „MAMA" ljubljena, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj!
V SPOMIN
29. decembra so minila tri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča
Katarina Malinger
IZ LANCOVE VASI 69
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se z lepo mislijo spominjate nanjo.
Mož in otroci z družinami
Usoda se je večkrat z nami poigrala, a vedno odnehati je znala. Tokrat ni popustila, svoj načrt je izpolnila, nam pa bolečo rano v srca zasadila. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
Franc Marušič
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče ter za svete maše.
Posebej bi se želeli zahvaliti pogrebnemu zavodu Maher in Jančič, g. župniku za opravljen obred, zboru za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino ter govornici. Hvala tudi Društvu upokojencev Grajena, Domu upokojencev Ptuj, posebej osebju oddelka D.
Zof ka z družino, Danica z družino, Franček z družino in
Ivan z družino
Prazen dom je dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, brata, svaka, strica in tasta
Ivana Hojsaka
IZ VELIKE VARNICE 94
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem, ki ste nam stali ob strani in ga v velikem številu
pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, denarne
prispevke za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Ediju Vajdi za opravljen obred in sv. mašo,
govorniku Janku Kozelu, cerkvenemu pevskemu zboru,
Pogrebnemu podjetju MIR, kolektivu zavoda OŠ Videm
s podružnico Leskovec, gradbenemu podjetju Jazbec in
gostišču Majolka.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ida ter hčerki Lea in Suzana z Bojanom ter ostalo sorodstvo.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako živela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Dragotine Röhrig
rojene Pulko
IZ DRAŽENCEV 50
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kidričevo in osebni zdravnici ge. Galunovi za vso skrb in nego, sosedi ge. Anici Kamenšek za večletno nesebično pomoč. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Albin z družino ter ostali sorodniki
■
Njiverce • Žarek sreče za Marijo Jus in pet mladoletnih otrok
Ob novem letu pralni stroj in otroške igrače
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju so se tudi letos odločili, da denar, ki bi ga porabili za praznične čestitke, podarijo nekomu, ki je potreben pomoči; praznične dni so olepšali šestčlanski družini Jus iz Njiverc, ki je letos ostala brez očeta Marjana, edinega zaposlenega pri hiši, in jim podarili pralni stroj.
Prednovoletno vzdušje bo tako tudi za 45 letno Marijo Jus iz Njiverc v občini Kidričevo, ki je januarja letos po smrti obolelega moža Marjana ostala vdova, ter za njenih pet mladoletnih otrok vsaj malce bolj praznično. Ob predaji humanitarnega darila v sredo, 29. decembra, je direktor knjižnice mag. Matjaž Naudauer dejal, da so se za podobno humanitarno potezo odločili že lani, ko so denarju, zbranemu na dveh dobrodelnih prireditvah, dodali še nekaj svojih sredstev ter slepemu dečku Nejcu s Ptujske Gore kupili nov prenosni računalnik: „Zato smo se za podobno humanitarno akcijo odločili tudi letos in se na pobudo Pavle Veler, ki vodi humanitarni odbor v občini Kidričevo, odločili, da bomo z denarjem, ki bi ga sicer porabili za nakup prazničnih čestitk, pomagali Mariji Jus in njenim petim mladoletnim otrokom, ki so letos ostali brez očeta. Kupili smo jim nov pralni stroj, pri čemer se moram zahvaliti tudi podjetju ELDAR iz Ptuja, ki nam ga je prodalo po svoji nabavni ceni. Želimo, da bi mlada družinica lažje prebrodila žalost in se veselila praznikov tako kot vsi drugi."
Prijeten dogodek je mladi družini Jus olepšal tudi župan občine Kidričevo Anton Le-skovar, saj je materi Mariji izročil nekaj kilogramov pralnega praška, vsakemu od otrok pa nekaj igrač: „Izredno sem vesel odločitve vodstva in delavcev ptujske knjižnice. Ko me je njihov direktor obvestil o humanitarni nameri, sem se odločil, da jim poleg pomoči, ki je je bila ta družina deležna čez leto od humanitarnega odbora občine Kidričevo, praznične dni polepšamo še s svojimi darili.
Foto: M. Ozmec
Marija Jus je kidričevskega župana Antona Leskovarja (levo) in direktorja ptujske knjižnice Matjaža Neudauerja pričakala že na dvorišču.
Upam, da bodo tako lažje pozabili na vse grenke trenutke in se, kolikor bo le mogoče, tudi oni posvetili praznovanju."
Prazničnih daril knjižnice in občine Kidričevo je bila 45-letna Marija Jus nadvse vesela in se je tudi v imenu svojih pe tih otrok zanje iz srca zahvalila: „Iz srca sem vam hvaležna, vsem skupaj. Ko je januarja le-
tos mož Marjan podlegel hudi bolezni, sem mislila, da me bo konec, saj sem v žalosti ostala čisto sama s petimi mladoletnimi otroki. A sredi največje teme je posijal žarek upanja, saj so me hitro poklicali s Centra za socialno delo v Ptuju in mi ponudili pomoč. Zelo sem jim hvaležna za vse, kar so mi do sedaj pomagali. Hvaležna sem
tudi humanitarnemu odboru občine Kidričevo, gospe Pavli Veler in vsem, ki so mi s skupnimi močmi pomagali urediti hišo. Hvala vsem, tudi mojim sodelavcem in sodelavcem pokojnega moža iz kidričevskega Taluma. Hvala tudi mojim najbližjim sosedom iz Njiverc, pa mojima dvema bratoma. Iskrena hvala tudi mojima prijateljicama Nevenki in Marjetki, ki sta mi stali ob strani v najtežjih trenutkih in mi tudi pomagali. Hvala tudi vsem drugim, če sem morda na katerega pozabila. Njihova pomoč je meni in moji družinici pomenila veliko in vsi smo vam hvaležni."
Hvaležni so gotovo tudi vaši otroci, čeprav so še premajhni, da bi to znali povedati. Koliko so pravzaprav stari?
„Zahvaljujem se seveda tudi v njihovem imenu. Najstarejši je sin Mihael, januarja bo dopolnil 10 let, potem pa sem kar dvakrat rodila dvojčke. Hčerka Ana
Foto: M. Ozmec
45-letna vdova Marija s petimi mladoletnimi otroki, ki so ostali brez očeta Marjana; levo je najstarejši, Mihael, desno pa dvakrat dvojčka - triletna Rafael in Katarina ter šestletna Ana Marija in Gabrijel.
Marija in sin Gabrijel sta stara šest let, Katarina in Rafael pa šele tri leta. Mihael obiskuje četrti razred, Ana Marija in Gabrijel pa prvi razred osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem, najmanjša dva pa hodita še v kidričevski vrtec. Posebej bi se rada zahvalila učiteljici Klari Vindiš Pušnik iz OŠ Kidričevo, ki se je ob smrti moža in očeta posebej zavzela za sina Mihaela in mu pomagala prebroditi najhujše čase otroške krize. Pa tudi vsem drugim, na nikogar ne bi rada pozabila."
Pokojni mož Marjan je bil zaposlen. Kaj pa vi ste kje zaposleni?
„Mož je bil zaposlen v Talu-mu, v delovni enoti Ulitki, jaz pa sem bila zaposlena do izteka zadnjega porodniškega dopusta, to je do konca leta 2009, v podjetju Boxmark Leather v Kidričevem. Potem pa so mi v Centru za socialno delo povedali, da izpolnjujem pogoje za to, da lahko ostanem doma in se posvetim vzgoji svojih petih otrok, med tem pa mi teče delovna doma, saj mi vse prispevke plačuje center za socialno delo."
Novoletne obdaritve družine Jus je bila vesela tudi Pavla Veler, ki bodi humanitarni odbor občine Kidričevo: "Tudi mi v humanitarnem odboru smo veseli, saj se že od februarja naprej trudimo, da bi mladi družini Jus pomagali po svojih močeh. Vesela sem, da smo kljub kriznim časom uspeli združiti toliko moči in našli dovolj dobre volje, da smo jim pomagali. S pomočjo donatorjev, Društva prijateljev mladine Slovenije ter televizijske oddaje Maria Galuniča Pri vas doma smo zbrali dovolj sredstev za celotno notranjo obnovo njihove hiše, obnovili smo tudi okna in vrata, vodovodne in električne instalacije ter kopalnico, tako da je bivanje v hiši sedaj varneje in udobnejše. Po svoje pa so prispevali tudi prebivalci občine Kidričevo, zlasti iz Njiverc, pa seveda podjetja in obrtniki. V humanitarnem odboru so aktivno delovali tudi številni člani gasilskih društev, Rdečega križa, Karitas, društev upokojencev, šol in vrtcev. Vsem, ki so pomagali, se zahvaljujem in obljubljam, da bomo družini Jus še naprej stali ob strani."
M. Ozmec

RKSS2
G
C
LEINA
ESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
HERCOG d.o.o.,
Hermanova 3, Ptuj GSM 031 500 598, 040 460 886
Naše storitve:
-	izvedba sončnih elektrarn na ključ
-	prodaja in montaža italijanskih kritin in fasad z izolacijo
-	pokrivanje vseh vrst streh.
Črna kronika
Kdo sta roparja v Ptuju?
V zvezi z roparsko tatvino 20. decembra okoli 15.30 (o njej smo poročali prejšnji teden) v Jadranski ulici na Ptuju, v kateri je bila 61-le-tna ženska hudo telesno poškodovana, policisti podajajo opis neznancev. Gre za mlajša fanta, stara 16-20 let, visoka do 180 cm, urejenega videza, temno rjavih oz. črnih las z urejenima frizurama. Eden je na hrbtu nosil manjši nahrbtnik. Oba sta bila oblečena v temnejša modna oblačila. Morebitne očividce oz. vse, ki bi karkoli vedeli o kaznivem dejanju, policisti naprošajo, da se oglasijo na najbližji policijski postaji ali pokličejo na telefonski številki 02 222 1200 oz. 113 ali na anonimno telefonsko številko 080 8000.
Z audijem trčil v kolesarko
24. decembra ob 12.30 je 45-letni moški iz Ptuja vozil osebni avtomobil Audi Q 5 po Kraigherjevi ulici na Ptuju iz smeri Rimske ploščadi proti Peršonovi ulici. V križišču s prednostno Ulico 5. prekomorske je z njegove desne strani pripeljala 45-letna voznica kolesa s pomožnim motorjem. Posledica tega je bila, da je voznik s sprednjim desnim delom vozila trčil v voznico. Ta je padla na pokrov motorja in na cesto ter se pri tem hudo telesno poškodovala. Zoper voznika bodo policisti podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Trčila v prometni znak
27. decembra okoli 19. ure je 44-letna ženska iz okolice Slovenske Bistrice vozila osebni avtomobil Renault clio iz smeri Oplotnice proti Ložnici. Izven naselja Glado-mes je v izteku ovinka zapeljala levo, preko nasprotnega smernega vozišča, na dovoz parkirnega prostora, kjer je trčila v drog prometnega znaka in v kovinsko zaščitno ograjo mostu čez potok Gladomes. V prometni nesreči je bila hudo telesno poškodovana in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor.
Ukradeni avtomobili
Med 21. in 23. decembrom je neznan storilec v Žabljeku (občina Slovenska Bistrica) odtujil osebne avtomobile BMW 318, karavan, l.
2008,	srebrne barve, Volkswagen passat, 1.9 TDi, karavan, l. 2008, črne barve, in Volkswagen passat 2.0 TDi, karavan, sive barve, l.
2009.	Premoženjska škoda znaša okrog 45000 evrov.
Napihal je ...
24. decembra ob 19.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v Novi vasi pri Markovcih ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,64 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno bo vreme prvi dan, tak bo veliki srpan.
Danes bo spremenljivo oblačno. Popoldne bo nastala kakšna kratkotrajna snežna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 1 do 5, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sprva precej jasno z meglo po nižinah, čez dan pa se bo oblačnost povečala. V nedeljo se bo spet delno zjasnilo, ponekod bo zapihal jugozahodni veter.

. ..tud
íMw^M
C-' ..'-uM ' .
i v letu 2012