brosuPUe (centrala/ sP 908 I NflŠ KRAJ I 2000 , i 352(497.4 Dobrepolje) 9 INFORMATIVNO GLASILO OBČINI? DOBBLPOLJi: letnik VI, št. 11 december 2000 Letošnji občinski praznik je bil združen s praznovanjem 100'letnice rojstva Toneta Kralja Z dostojno počastitvijo te pomembne obletnice dobiva Tone Kralj v zavesti svojih rojakov tisto mesto, ki mu glede na svoj veliki umetniški opus tudi pripada. Na fotografiji: avtor priložnostne razstave nekaterih umetnikovih del in slavnostni govornik na prireditvi mag. Igor Kranjc. - o praznovanju na strani 3 Prireditve ob 200-letnici Prešernovega rojstva Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je pripravil v počastitev te pomembne obletnice vrsto kulturnih prireditev. Osrednja je bila na Kopanju, v Dobrepolju pa je tukajšnja šola organizirala kulturni dan, ki je bil posvečen Prešernu in Slomšku. Na njem je nastopila igralka Jerica Mrzel, ki je pela priredbe uglasbenih Prešernovih pesmi. e> stran 8 i lili a lil stran 5 PRIJETNO PRRZNOVRNIE ROŽIČNIH PRRZNIKOV IN SREČNO V t F71/ 2001! NRI SE MM IZP01NII0 VSR PRIČRKOURNIR. NRI R0 PRIHRIRIOČE LETO IZPOLNIENO Z DOGODKI. KI URM R0D0 PRINESLI ČIM VEČ OSERNEGR ZRD0-VOUSTUR. UREDNIŠTVO ČESTITAMO TUDI K DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN DESETI OBLETNICI PLEBISCITA Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec januarja 2001. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 120000161,11 Županova stran december 2000 Delovno tudi v novo leto Tole leto 2000 je bilo izredno kratko, vsaj tako se mi zdi. Minilo je kot bi pihnil in že smo pri zadnji letošnji številki Našega kraja. Približujejo se nam spet božični in novoletni prazniki, čeprav sedaj, ko to pišem, še nič ne izgleda, da bi bila res zima. Pomrznjeno je bilo samo dva do tri dni, drugače pa je kar lepo toplo. Smučarji, žič-ničarji in vzdrževalci cest zdihujejo. Prvi, ker se ne morejo smučati, drugi pa zato, ker ne bodo nič zaslužili. Mi, na občini, pa smo veseli, da je takšno vreme, saj s tem zelo veliko prihranimo, ker ni potrebno plačevati pluženja in posipanja cest, ljudje se ne jezijo, poleg tega pa se naša gradnja Jakličevega doma lahko nemoteno nadaljuje. Kot lahko vsi vidimo, smo že kar precej visoko in, če bo zima mila, bomo lahko kmalu pod streho. Zelo vesel sem, da se mnogo naših občanov za to gradnjo zanima in se skupaj z nami veseli našega novega dosežka. S to gradnjo bomo namreč rešili več stvari hkrati pod eno streho, poleg tega pa še popravili izgled Vidma, saj je bila nedokončana zgradba že prava sramota za naš center in kot vstopnica v občino dokaj slaba. Kot smo že pisali, in verjetno veste že vsi, smo najprej hoteli ohraniti del stare stavbe, to je spodnji del dvorane, do prve plošče. Ob poteku gradnje se je pokazalo, da takšna gradnja, kot je bila, ni primerna osnova za nadaljevanje. Zaradi tega smo prišli do odločitve, da je najbolje podreti do tal in zgraditi na novo. S tem smo pridobili nove kletne prostore, v katerih bo lahko več dejavnosti, zgrajeni so novi trdni temelji in urejeno odvodnjavanje, saj je teren, na katerem stoji Jakličev dom, zelo močviren in je talna voda zelo pod vrhom. Kot tudi vidite, bo zunanja podoba sprednje strani taka, kot je bila in tudi napis bo postavljen nazaj na svoje mesto. Čeprav vidim, da velika večina naših občanov odobrava, da smo porušili tudi ostali del, pa je med nami tudi nekaj takih, ki v vsaki stvari vidijo slabo in hočejo tudi to prikazati kot nekaj slabega in tako, kot da delamo nekaj na pamet. Za Jakličev dom so bili vsi načrti in vsa potrebna gradbena dokumentacija zelo skrbno in natančno izde: lani. Zelo težko pa je natančno ugotoviti, koliko železa je v zidovih, vezeh in prekladah in kakšna je kvaliteta materiala, dokler ne začneš podirati, saj kdor je kaj popravljal doma, ve, kako je s popravljanjem starih zgradb. Tako smo tudi tukaj mislili, da bomo kaj prihranili, pa so nam potem strokovnjaki dopovedali, da je le bolje, če to porušimo do tal. Zaradi tega je prišlo do določenega zastoja pri gradnji, vendar bomo tudi ta čas ujeli z milo zimo, saj bi bil lahko že skoraj cel november sneg. Vse nas seveda zanima tudi denar, ki bo potreben za dograditev Jakličevega doma. Jasno je, da bo vsako delo, ki je opravljeno, potrebno plačati. Tako bo potrebno plačati tudi več del, ki so nastala s spremembo. Ta razlika pa ne bo tolikšna, ker je popravilo starega tudi velik strošek. Po dosedanjih ocenah bo skupna razlika približno 30.000.000,00 SIT, kar pa predstavlja manj kot 10 % celotne vrednosti objekta. Celotna vrednost je bila namreč ocenjena preko 300.000.000 SIT. Občina ima v letošnjem proračunu zagotovljenih približno 150.000.000,00 SIT , kar predstavlja slabo polovico od vsega. V letošnjem letu bo plačana približno polovica predvidenih plačil za letos, ostalo se prenaša v naslednje leto, ko bodo zapadli računi. V letošnjem letu nam je uspelo pridobiti tudi več sredstev s strani države, kot smo prvotno planirali. Odobrenih je 30.000,000 SIT iz projekta CRPOV v okviru Ministrstva za kmetijstvo. To je tudi prvi rezultat tega projekta in smo ga zelo veseli, saj smo bili do njega včasih zelo kritični. Naša prizadevanja še potekajo in pričakujemo še kakšno pomoč od države. Seveda je vse odvisno tudi od naših lastnih virov in naše lastne sposobnosti lastne vire zagotoviti. Z 31.12.2000 poteče samoprispevek, ki nam je bil izredno dober vir. Poskušamo ga vsaj do polovice nadomestiti z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Brez lastnih virov pa seveda ne bomo mogli graditi ne cest ne Jakličevega doma ne vodovoda ne kanalizacije. To je dejstvo, in nesmiselno si je pred tem zatiskati oči. S tem lažemo sami sebi. Z ozirom na izkušnje iz preteklih let sem prepričan, da bomo zbrali toliko modrosti, da si razvoja v prihodnje ne bomo zaustavili po lastni krivdi. Nekaterih je tudi strah, da delamo na kredit. Nič do sedaj še nismo naredili na kredit, ne na cestah ne na Jakličevem domu. Manjši kredit pod ugodnimi pogoji smo vzeli samo za dokončanje odlagališča odpadkov, ki pa ne bo bistveno vplival na našo finančno sposobnost. Tudi v prihodnje nisem pristaš kakšnega večjega zadolževanja, to nam onemogoča tudi zakon, delali bomo toliko, kot bomo imeli denarja, ne moremo pa jamčiti, da bo šel ta razvoj tako hitro, kot je šel v teh nekaj zadnjih letih. Vsi namreč vsak dan poslušamo o zaostrenih finančnih razmerah v državi in to se pozna tudi na občini, če pa ne bomo zagotovili lastnih virov, bo to še malo težje. December je čas, ko se tudi na občini delajo analize in pripravljajo načrti za naslednje leto. To je prav gotovo tisti čas, ko se je smiselno vprašati, kako naprej. Spremenjeni predpisi, da rečem na splošno o nerazvitosti oziroma demografski ogroženosti, se sedaj spreminjajo. V veljavi je nov zakon o regionalnem razvoju, ki pa naši občini prinaša, vsaj trenutno, več škode kot koristi. Mi smo še vedno nerazvita občina, vtaknili pa so nas v najrazvitejšo regijo v Slovenij, v Ljubljansko urbano regijo, ki pa je v poprečju razvitejša kot poprečna razvitost Evropske unije, zato bo pridobivanje dodatnih sredstev iz naslova manjše razvitosti zelo težavno in omejeno z mnogimi birokratskimi ovirami. Spreminjajo se tudi parametri za ocenjevanje te stopnje nerazvitosti, ki so za nas manj ugodni, saj nam v določenih primerih kažejo, da smo na meji, ki nam ne zagotavlja dodatnih sredstev in nas vse bolj uvrščajo med tiste občine, ki bodo morale več sredstev zagotoviti same, to kažejo tudi statistični podatki. Teh lastnih sredstev pa z ukinitvijo samoprispevka nimamo oziroma jih imamo premalo, da bi lahko z njimi kaj mahali. Mi smo prav gotovo v tej regiji najmanj razvita občina in bi po tej logiki morali kaj dobiti, čeprav se bojim, da bodo postopki zelo komplicirani in birokratski in bo vsaj v naslednjem letu zelo težko na ta način kaj dobiti. Mogoče bo kasneje lažje, ko se bo zadeva že utekla. O temi financiranja se bomo seveda pogovarjali še mnogokrat in nikoli je ne bomo do konca dorekli. Županu se mnogokrat tudi očita, da misli samo na denar. Žal je to tudi res in gorje bi bilo, da župan ne bi na to mislil. Delo, zlasti na investicijah, bi se brez denarja hitro ustavilo, vsi pa tako radi vidimo, da se kaj novega naredi. Prepričan pa sem, da bomo tudi v naslednjem letu, ki je pred nami, znali najti skupni jezik za naš skupni napredek. Vaš župan Anton Jakopič /p- f/ rojeno, sin nam je t^Sz- dan" (Iz 9,5) Božič smo Slovenci od nekdaj zelo slovesno in z veseljem praznovali. Rojstvo je bilo tako ali tako osrednji dogodek v vsaki družini. Na božični dan pa kristjani praznujemo božje učlovečenje. Bog sam se je v podobi človeka rodil in živel z nami, zato da bi nam odvzel naše skrbi, saj nam je sam rekel: "Odvrzite svoje skrbi in preložite svoj jarem na mene." Podoživimo to veliko božično skrivnost in jo skušajmo doumeti. V tem božičnem času odprimo svoje srce, poglobimo svojo notranjost in uživajmo božično skrivnost v krogu svoje družine in čudoviti zavesti, da je Bog z nami. Vsem občankam in občanom občine Dobrepolje želim, prijetno praznovanje božičnih praznikov, naj nas učlovečeni Bog napolni z novimi upi in notranjim zadovoljstvom. Obenem pa tudi vsem čestitam ob državnem prazniku dnevu samostojnosti. Vsem želim tudi veselo praznovanje novega leta, v celem 2001 pa izpolnitev vseh skritih in manj skritih želja. Vaš župan Anton Jakopič OBČINSKI PRAZNIK IN 100 LETNICA ROJSTVA TONETA KRALJA Dobrepoljci smo praznovali Letošnji občinski praznik je bil združen s praznovanjem 100-letnice rojstva Toneta Kralja. Z dostojno počastitvijo te pomembne obletnice dobiva Tone Kralj v zavesti svojih rojakov tisto mesto, ki mu glede na svoj velik umetniški opus tudi pripada. Dokaz za to je tudi velika udeležba na kulturni prireditvi, 2. decembra na Vidmu. Slovesnosti se je udeležila vrsta uglednih gostov, med njimi umetnikova hčerka Tatjana, njegova vnukinja Irena Baar ter drugi sorodniki, Jakličeva hčerka Ivka Sluga, mag. Igor Kranj C, nekateri člani Fundacije Toneta Kralja in vrsta gostov i/, kulturnega življenja. Slovesnost se je začela v župnijski cerkvi /, mašo za Toneta Kralja. Slovesnemu duhovnemu doživetju je dalo svoj pečat petje operne pevke Irene Baar. Ob spremljavi Andraža Hauptmana je izvajala sakralna dela priznanih skladateljev. Še pod vtisom izrednega glasbenega do- živetja smo se preselili v stavbo občine, kjer je sledilo odprtje razstave nekaterih del Toneta Kralja. Razstavo je pripravil eden največjih poznavalcev umetnikovih del, višji kustos v Moderni galeriji mag. Igor Kranjc. Meti razstavljenimi deli velja posebej omeniti znamenito Kmečko svatbo in Kalvarija, ki sta sicer v lasti Moderne galerije ter osnutke in načrt za stensko poslikavo videmske cerkve in že vrsto drugih umetnin. Razstava, za katero je vladalo veliko zanimanje, je bila odprta do 12. decembra. Odprtju razstave jc sledila osrednja pri- reditev v osnovni šoli, na kateri je bil slavnostni govornik mag. Igor Kranjc, ki je svoje izvajanje posvetil Tonetu Kralju in aktualnemu pomenu njegove umetnosti. Za prireditev je bila značilna pisana množica nastopajočih in pristnost, obarvana z domačijskimi in nostalgičnim] prvinami v nastopih. Začutili smo jo že pri petju Za goriških fantov, ki so najprej zapeli pesem o Zagorici, rojstni vasi Toneta Kralja, nato pa še pesem Od svetega britofa. "Sanjal sem, da nam jutro vzide, ko bo človek spet človeka spoštoval...", smo prisluhnili lepemu besedilu in melodiji, ki Dobrepoljci so počastili umetnikovo stoletnico z velikim obiskom prireditve. Med uglednimi gosti sta bili tudi hčerka Toneta Kralja Tatjana Kralj in vnukinja Irena Baar. Nastop najstarejših - mešani upokojenski zbor Škrjanček Prijazna postrežba članic DPŽ Dobrepolje HRjIj Nastop najmlajših KNJIŽNICA GROSUPLJE Občinski praznik jo je pod vodstvom Romana Gačnika zapel šolski pevski zbor. Tone Kralj je imel rad otroke, in ko so poleg pevcev nastopili še mlajši - otroci iz vrtca Ringaraja in učenci OŠ Kompolje z dvema dobrepoljskima plesoma, seje ljudsko izročilo preplavilo s prisrčnostjo najmlajših. Prireditelj je poskrbel tudi za presenečenje, saj seje prireditev zaključila z nastopom najstarejših. Prvič seje namreč v javnosti predstavil pod vodstvom Vesne Fabjan upokojenski zbor "Škrjanček", ki je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci. Vmes je nastopila tudi dramska skupina "Scena" s skečem v do- brepoljskem narečju. Občinskemu prazniku, ki ga sicer praznujemo 6. decembra, na rojstni dan Frana Jakliča, paje namenil svoj govoržupan Anton Jakopič. "Če smo v prejšnjih letih dali večji poudarek Franu Jakliču, je prav, da se letos ob 100-letnici rojstva spomnimo Toneta Kralja", je dejal v začetku svojega govora Anton Jakopič, nato paje naštel uspehe, ki jih je občina dosegla v;šestih letih delovanja in se ob tej priložnosti zahvalil sedanjim in prejšnjim občinskim svetnikom, in vsem, ki so pripomogli k živahnemu kulturnemu utripu in vsestranskemu razvoju občine. Po prireditvi pa so k celovitemu vtisu kulturnega večera prispevale svoj delež tudi članice DPŽ Dobrcpoljc - Struge, ki so se ponovno izkazale z bogato ponudbo domačih dobrot, s svojo prjaznostjo in gostoljubnostjo. Po uspelem večeru bi lahko ponovili besede napovedovalca in povezovalca programa Igorja Ahačevčiča, ki je med drugim dejal, da se je Tone Kralj z dostojno počastitvijo stoletnice njegovega rojstva vendarle vrnil med svoje ljudi. M. Steklasa RAZSTAVA V POČASTITEV STOLETNICE ROJSTVA TONETA KRALJA Aktualni pomen umetnosti Toneta Kralja (slavnostni govor mag. IGORJA KRANJCA, avtorja razstave, na kulturni prireditvi ob stoletnici umetnikovega rojstva, 2. decembra) Genij Toneta Kralja se je v svojih začetkih navdihoval in oblikoval tudi ob neposrednem stiku z izročilom ljudske ustvarjalnosti. Njegova zrela izrazna moč pa je dosegla ob zgledih evropske in srednjeevropske sočasne umetnosti in tradicije visoko umetniško obliko. Po študijskih letih in umetniškem izpopolnjevanju v Pragi in na Dunaju med leti 1920/23 je s sodelovanjem na razstavah doma in z gostovanjem v galerijah in muzejih po svetu odločilno prispeval k ugledu naše likovne umetnosti in kulture. Po prvi svetovni vojni je bil z bratom pobudnik ustanovitve in aktiven član najbolj naprednih združenj likovnih umetnikov. To sta bila Klub mladih in Slovensko umetniško društvo. Osrednjemu stanovskemu društvu pa se je Tone Kralj pridružil v sredini tridesetih let. Vse do svoje smrti leta 1975 je sodeloval na domačih in mednarodnih slikarskih, kiparskih in grafičnih razstavah. Od leta 1921 do šestdesetih let je v osrednji Sloveniji, zlasti pa na Primorskem nastajal povsem samostojen, orjaški del njegovega umetniškega poslanstva - okrog petdeset poslikanih notranjščin cerkva. Med obema vojnama je bilo to za mejo naših zahodnih sosedov, toda v okolju s slovenskim življem, ki v času fašizma ni imelo najosnovnejših narodnostnih pravic in nikakršne kulturne avtonomije. Njegovo kvalitetno slikarsko in kiparsko delo je bilo tvegano zavzemanje in udejanjanje osnovne pravice obstoja samobitne kulture in svobodne umetniške ustvarjalnosti. To njegovo delo je dognana sinteza visoke estetske oblike in izvirne tradicije z neprecenljivo pomembnimi socialnimi, moralnimi in družbenimi razsežnostmi. Totalitarni režim onstran in tostran našega etničnega ozemlja so usodno spodje- dali obstoj posameznika in skupnosti. Kraljevo desetletja nastajajoče umetniško delo pa je neprecenljiv zgodovinski prispevek k osvoboditvi izpod teh jarmov. Likovna ustvarjalnost Toneta Kralja je vraščena v kulturno voljo in moč okolja, iz katerega je vznikla in ki mu je bila namenjena. S propadanjem njegove umetniške zapuščine se sesipa osnova, iz katere se razrašča sedanje v prihodnje svobodno in verodostojno umetniško ustvarjanje. Primer nesrečnega izginotja Kraljevih stenskih poslikav imamo v naši neposredni bližini, v notranjščini struške cerkve. Nastale so leta 1926, ko pa jih je bilo potrebno obnoviti, jim usoda ni bila naklonjena in prekril jih je belež. Častitljiva stota obletnica mojstrovega rojstva je trenutek, ki nas seveda navdaja s ponosom, da se lahko štejemo med njegove rojake, a nas hkrati na svoj način tudi obvezuje. K slovesnosti dogodka prispeva priložnostna razstava izbranih Kraljevih del v prostorih nekdanje šole, v katero je hodil Tone Kralj. Pobudo zanjo je dala dobrepoljska občina, uresničena pa je bila ob velikodušni pomoči posojevalcev umetnin in ostalega razstavnega gradiva. Vse to je gotovo važen prispevek za utrditev splošne zavesti o pomenu in vrednosti ustvarjalne osebnosti in umetniškega opusa Toneta Kralja. Istočasno je nam vsem ponujena priložnost za ponoven premislek, da z dna stoletja družbenih, socialnih in kulturnih katastrof s skupnimi močmi dvignemo zaklad struške poslikave ali vsaj tistega od nje, kar bi mogla restavratorska stroka še rešiti. Prepričan sem, da je to mogoče, zlasti ob pobudah iz ožjega okolja! Glede na širši umetnostni pomen tega dela pa je utemeljeno pričakovati tudi pomoč države, donatorjev, izkušenj Fundacije Toneta Kralja in drugih strokovnih ustanov. Zavest o konstitutivnem pomenu stvaritev Toneta Kralja za slovensko likovno kulturo potrjuje tudi mesto njegove ustvarjalnosti v reprezentativnih zbirkah Moderne galerije, v bogatih zbirkah Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, pa tudi v muzejih in galerijah v Velenju, Kopru, Mariboru in številnih, tudi zasebnih zbirkah, doma in v inozemstvu. Likovno tradicijo vašega okolja sta z modernistično smelostjo obogatila oba Kralja. Francetovo kiparstvo na videmskem pokopališču je pravi pregled modernih rešitev v tej umetniški zvrsti, tem delom lahko prištejemo še njegove umetnine iz bližnje okolice: veliki oltar v Hinjah, portret jezikoslovca S. Škrabca v Ribnici in J.E. Kreka v Šentjanžu, oltar v Sodražici, orgle v Kočevju itd. Ob Francetovih plastikah pa so Tonetove struške stenske poslikave predstavljale slikarsko dopolnilo, v katerem se kaže sinteza modernega kolorizma in monumentalne, kiparsko občutene ekspresivne figura-like. Revitalizacija in aktualizacija vseh teh velikih umetniških dosežkov bi prispevala k dvigu samozavesti ljudi iz tega okolja in bi potrjevala načela naših prednikov, da se gmotno in duhovno blagostanje zrcalita v tesnem sožitju življenjske resničnosti in prvovrstnih umetniških stvaritev. S strokovno obnovitvijo Strug bi mojstru vrnili njegovo delo, Stružancem veliko umetnino, Dobrepolju pa znamenitost, ki bi privabljala častilce Kraljeve umetnosti od blizu in daleč. Želel bi, da je kraljevsko izročilo vsem ustvarjalnim generacijam navdih za iskanje skladnosti med tradicijo in izzivi sodobnega sveta. december 2000 Delo OS, iz upravne enote 21. SEJA OBČINSKEGA SVETA Zaradi dolgih razprav seja v dveh delih, sprejeti pomembni sklepi 21. redna seja Občinskega sveta je bila 12. decembra inje vsebovala 12 točk dnevnega reda. Po skoraj šestih urah so sejo prekinili (po poslovniku naj bi seja trajala največ pet ur) in jo nadaljevali v ponedeljek, 18. decembra. V prvem delu so obravnavali 7 točk dnevnega reda. Po hitrem postopku so sprejeli popravek k proračunu za naslednje leto, potrdili nekaj imenovanj, sprejeli sklep o vključitvi v pripravo Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije in se seznanili z informacijo o poteku adaptacije in dozidavi Jakličevega doma. Najdaljša in najbolj polemična razprava je bila obravnava Odloka o nadomestilu za stavbno zemljišče, ki naj bi bil na predlog župana sprejet že na tej seji, da bi lahko stopil v veljavo 1. 1. 2001. Po županovih besedah je sprejetje odloka za občino zelo pomembno, saj bi z njegovo uveljavitvijo pridobili del sredstev za zagotavljanje lastnih finančnih virov v občini, ki so pogoj za pridobitev dodatnih sredstev. Med obravnavo te točke so si svetniki vzeli dva odmora za pripravo dodatnih amandmajev, kljub temu so se odločili, da to točko prekinejo in se po dodatnih informacijah odločijo za glasovanje v nadaljevanju seje čez nekaj dni. Na drugem delu seje je bil odlok sprejet. Podrobnosti z nadaljevanja seje bomo objavili v naslednji številki, prav tako pa tudi odlok. Informacija o adaptaciji in dozidavi Jakličevega doma Na eni od prejšnjih sej so svetniki sklenili, da povabijo na sejo strokovnjake, ki sodelujejo pri projektu Jakličevega doma. Od dveh povabljenih se je seje udeležil le g. Cradišar. Župan in tajnik občine sta na začetku obširno pojasnila celotne okoliščine adaptacije doma (glej Anton Jakopič: "Delovno tudi v novo leto", stran 2), nato pa se je razvila razprava, v kateri so svetniki zahtevali dodatna pojasnila. Med drugim so nekateri želeli vedeti, če se iz investicije za Jakličev dom res gradi kapelica v Predstrugah. Te govorice je župan odločno zavrnil. Na vprašanje, zakaj je novogradnja iz dveh materialov (opeka, beton), je g. Gradišar dejal, da se je tako odločil projektant, verjetno iz utemeljenih razlogov. Nekateri svetniki so bili mnenja, da je adaptacija, na način kot poteka, eksperimetira-nje s projektom in niso mogli razumeti, kako se je lahko spregledalo, da so slabi temelji. Tajnik in g. Gradišar sta pojasnevala, da ni šlo za slabe temelje. Ti bi zdržali, slaba je bila konstrukcija oziroma nosilne stene, česar se ni dalo ugotoviti v začetni fazi. Svetniki so želeli tudi natančno poročilo o tem, koliko dražja bo investicija zaradi dodatnega rušenja objekta. Župan je to natančno pojasnil (glej stran 2). Nekateri so opozorili, da je z rušenjem objekta nastopilo povsem novo stanje, pogodba pa je ostala ista. V zvezi s tem je Stane Škulj, predsednik nadzornega odbora, ki je bil tudi prisoten, dejal, da je NO pregledal pogodbo med občino in Gradbenim podjetjem Grosuplje in pri tem ugotovil, da ni bilo v pogodbi opredeljenega datuma o dokončanju del in da do sedaj v zvezi z dozidavo ni bilo sprejetega nobenega drugega akta ali aneksa k pogodbi, čeprav so se stvari bistveno spremenile. G. Gradišar je, enako kot občinska uprava, trdil, da je v določeni fazi, ko se je ugotovilo, da bo potrebno projekt porušiti, nastopil nov moment, z njim pa dilema, ali čakati na novo gradbeno dokumentacijo, kar bi gradnjo za dalj časa zaustavilo, ali pa reševati problem tako, kot se dejansko je. Ob koncu razprave so svetniki sprejeli sklep, da se na naslednjo sejo ponovno povabi strokovnjaka - statika. Zahtevali so tudi, da se na vsako od naslednjih sej uvrsti na dnevni red podrobna informacija o gradnji Jakličevega doma. Želeli so tudi na vpogled vso projektno dokumentacijo. Ostali sklepi Po prejšnji seji OS, ko je prišlo do ugotovitve, da so bili člani, ki so bili imenovani v svet šole s strani lokalne skupnosti, imenovani po napačnem postopku (ena od političnih strank ni imela možnosti dati svojega predloga), je ta postopek stekel znova. Statutamo-pravna komisija je prejela 4 predloge, po eno od vsake politične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu. Na predlog komisije je OS imenoval v svet JVIZ OŠ Dobrepolje Braneta Brodnika, Nevenko Novak in Janeza Šuštarja. Na predlog iste komisije (dobila je dva predloga) so imenovali Francija Žnidaršiča v Upravni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Na prvem delu seje je OS sprejel sklep o vključitvi v priprave Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006. Župan je v zvezi s tem dejal, da so dobrepoljsko občino predvideli v omenjeno regijo, ne da bi se o vključitvi lahko odločali sami. V Sloveniji sta po tej delitvi, ki je v skladu z zahtevami Evropske zveze, dve urbani regiji. Eden od sklepov seje je tudi ta, da bodo na cesti Predstruge - Zdenska vas na obeh straneh križišča na Cesti postavili "ležeče policaje", kar naj bi bila začasna rešitev za to nevarno križišče. Sicer pa so na seji sprejeli še osnutek novega proračuna, za katerega sprejemajo pisne pripombe do 3. 1. 2001. Po hitrem postopku so sprejeli tudi popravek letošnjega proračuna. Več o nadaljevanju seje v naslednji številki. M. Steklasa Nove potne listine Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve je načrtovalo, da bo januarja 2001 začelo izdajati nove potne listine za državljane Republike Slovenije. Zaradi obsežnosti projekta, uporabe novih materialov in tehnologij, kompleksnosti postopkov izdelave potnih listin in želja vseh, da bi bil potni list kakovosten, da bodo z njimi imetniki lahko brez težav prehajali državno mejo, pa bo prišlo do določenega zamika pri datumu začetka izdajanja novih potnih listin. Pri realizaciji projekta novih listin je Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi primerjalne študije potnih listin nekaterih evropskih držav izhajalo iz predpostavke, da je zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja na tem področju potrebno izdelati potni list, ki bo varnostno in tehnološko ustrezal zadnjim dosežkom na tem področju in tako preprečeval morebitne poskuse zlorabe za celotno obdobje njegove veljavnosti. Ob tem velja poudariti, da gre za izdelavo 12 različnih obrazcev potnih listin (potni list z 32 stranmi, potni list z 48 stranmi in skupinski potni list, izdelava v treh jezikovnih različicah, službeni potni list, diplomatski potni list ter potni list za vrnitev) in za popolnoma nov koncept izdelave oz. personalizacije (zapis podatkov za biografsko stran potnega lista) potne listine. Ta je skladno s standardi Evropske unije v celoti centralizirana, pri čemer se sam postopek izdaje potnega lista za državljana v ničemer ne spremeni. Takšen način izdelave listin zahteva tudi računalniško podprt sistem za podporo izdaji, izdelavi in distribuciji potnih listin, saj je potrebno vse postopke (od vložitve vloge, izdelave potne listine in njegove vročitve) evidentirati na način, ki v vsakem trenutku omogoča rekonstrukcijo postopkov in ugotovitev odgovornosti posameznika za pravilno izvedbo posameznega postopka. Vse to zahteva tudi celovito normativno ureditev, saj gre tudi za varstvo osebnih podatkov. Pri izdelavi novega potnega lista gre tako za uporabo različnih in novih materialov (kombinacija papirja in polikarbonata) kot Delo OS, iz upravne enote tudi za uvajanje povsem novih tehnologij, ki se uporabljajo pri aplikaciji posameznih zaščitnih elementov na potno listino. Tako bo v Sloveniji, kjer bo potni list izdelan v celoti, pri izdelavi novih potnih listin (aplikaciji zaščitnih elementov) prvič uporabljena tehnologija laserskega perforiranja serijske številke potnega lista, tehnologija za aplikacija intaglio (globokega in otipnega) tiska s t.i. učinkom latentne podobe, optično variabilnega črnila in kinegrama na polikarbonatno biografsko stran. Novost je tudi uporaba polikar-bonatne biografske strani, ki se danes pri izdelavi potnega lista uporablja le na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem in različica (papir, stisnjen s polikarbonatom) na Madžarskem. To zahteva poseben postopek aplikacije zaščitnih elementov (poseben postopek tiskanja motivov in zaščitnih elementov, izdelave gravur, laminiranja, več polikarbonatnih slojev, njihovo spajanje s papirjem in nazadnje všitjem v knjižico). Izdelava potnega lista poteka po fazah, ko so medsebojno odvisne, pri čemer je potrebno upoštevati tudi časovno dimenzijo za končanje posamezne faze. Ta je odvisna od tehnoloških karakteristik materialov za izdelavo potnega lista (npr. sušenje barv in lepila). Ob tem pa je potrebno z uporabo posebnih postopkov izdelave zagotoviti skladnost dveh različnih sestavin - polikarbonata in papirja. Na podlagi teh posebnosti pri izdelavi potnih listin, kot tudi tujih izkušenj, je potrebno opraviti še temeljita in nekatera dodatna testiranja ne le v Ministrstvu za notranje zadeve, temveč tudi pri neodvisnih in za tovrstne teste usposobljenih ustanovah. Gre za teste, kot so naprimer test pospešenega staranja materialov, klimatski test, test pregibnosti in všitja polikarbonatnega vložka, testi odpornosti na mehanske poškodbe ipd. Glede na navedene razloge in dejstvo, da za začetek izdaje novih potnih listov zakonsko še ni določen, da veljavnost prvih obstoječih potnih listov poteče sredi leta 2001, veljavnost večine, ki bodo sicer veljali še naprej, pa po določbah zakona poteče 5. avgusta 2002, se bodo nove potne listine začele izdajati nekoliko kasneje. Vesna Drole, Služba za stike z javnostjo MNZ "občina dobrepolje 200 m tj pošta 2°0 m f 1 jakličev dom 200 m -jTI | osnovna ŠOLA, vrtec 200 m f> 1 i" zdravstveni dom, 1 lekarna 300 m (f I I 1 PEKARNA blatnik ....._Jk 1 200 in f J Ena od dveh usmerjevalnih tabel v občini, ki sta bili postavljeni pred kratkim Informacija Krajevnega urada Dobrepolje Dne 28. 11. 2000 je bila v prostorih Krajevnega urada Dobrepolje predstavitev povezave krajevnega urada v informacijski sistem Ministrstva za notranje zadeve. Občinska uprava dobro sodeluje z Upravno enoto Grosuplje. Skupno so nazdravili tudi novi pridobitvi. Od leve proti desni: župan Anton Jakopič, načelnica UE Nevenka Dolgan, Anica Prijatelj, Simona Štrus, Marija Kramžar in Andrej Struna. Vprašanje informatizacije Krajevnega urada Dobrepolje je župan Anton Jakopič izpostavil že na prvi seji sosveta načelnice dne 7. 10. 1999 z namenom kvalitetnejšega servisiranja občanov na tem območju. Na to pobudo se je Upravna enota Grosuplje nemudoma odzvala in predlog posredovala Ministrstvu za notranje zadeve. Le to je konec leta 1999 sporočilo, da soglaša z informatizacijo krajevnega urada, ki je možno ob sodelovanju lokalne skupnosti pri nakupu ustrezne tehnične in programske opreme. To vprašanje je bilo ponovno obravnavano na 2. seji sosveta načelnice upravne enote, ki je bila 7. 2. 2000, na kateri je bilo dogovorjeno, da Upravna enota Grosuplje od CVI pridobi finančne podatke tako, da se bo Občina Dobrepolje iahko odločala o nakupu potrebne opreme. Občina Dobrepolje se je odločila za nakup informacijske opreme in na ta način omogočila vlaganje zahtevkov občanov na domačem terenu in tako prihranila precej poti v Grosuplje, kamor se občanom zaradi namena pridobitve spodaj naštetih osebnih dokumen- Župan je prvi od občanov podpisal vlogo za osebno izkaznico. tov ne bo več potrebno odpravljati. Od 1. 12. 2000 bodo tako občani Občine Dobrepolje na Krajevnem uradu Dobrepolje lahko oddali vloge * za novo osebno izkaznico; * za izdajo novega slovenskega potnega lista, za katerega sprejem vlog se bo pričel po novem letu; * ob volitvah bo možno sprejemati podpore kandidatom oziroma listam kandidatov za javno funkcijo. Ravno tako bo v primeru zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, zahteve za spremembo ustave ali zakona možno sprejemati podpore na lokaciji v Dobre-polju; * občani si bodo lahko pridobili potrdilo o državljanstvu in ostale izpiske iz matičnih knjig na podlagi izpiska iz računalniške evidence. Ob priliki predstavitve informacijske povezave je na Krajevnem uradu Dobrepolje kot prvi občan občine Dobrepolje oddal vlogo za osebno izkaznico župan Anton Jakopič. Upravna enota Grosuplje se zahvaljuje Občini Dobrepolje za sodelovanje pri realizaciji tega projekta. Pripravila: Dragica Urbas, dipl. upr. org. Predstavniki Zveze upokojencev pri SLS SKD so se zbrali v Dobrepolju Tako kot sta se združili nekdanja SLS in SKD, je prišlo 12. 6. 2000 tudi do podpisa sporazuma o združitvi Upokojenske zveze pri SLS in Zveze senior-jev pri SKD. V program združene zveze so zapisali poleg kratkoročnih še dva osnovna cilja, in sicer politično aktiviranje starejših članov stranke in prizadevanje za varno starost starejših ljudi. Anton Jakopič in Antonija Pugelj Druga redna seja Upravnega odbora Zveze upokojencev pri SLS SKI) Slovenska ljudska stranka je bila 7. decembra na Vidmu. Na povabilo UO podružnice Upokojenske zveze Dobrepolje so se zbrali v gostilni Brdavs predstavniki odborov iz vse Slovenije. Udeležba je bila presenetljivo velika, saj je prišlo kar 43 članov. "Na vsakem sestanku nas je več, eni nas sicer zapuščajo, vendar prihajajo novi," je z zadovoljstvom ugotavljala dr. Berta Jereb, predsednica /veze upokojencev pri SLS SKD. Sestanka seje udeležila tudi tajnica zveze Ivanka Brczigar. Prisotne je najprej pozdravil predsednik podružnice SLS SKD in župan Anton Jakopič, ki so ga udeleženci navdušeno pozdravili, deležen pa je bil tudi čestitk in pohval predsednice dr. Bcrtc Jereb, ki je dejala, da je dobrepoljska podružnica med vzornejši- mi, njen predsednik pa je po njenih besedah eden tistih, ki si na sestankih najvišjih organov stranke vedno upa povedati svoje mnenje, četudi je kritično. Anton Jakopič je nato udeležencem slikovito predstavil dobre poljsko občino, njene značilnosti, težave in uspehe, saj je bila večina prisotnih prvič v naši dolini. Povabil jih je na tradicionalne dobrepoljske prireditve, na kratko pa je predstavil tudi delovanje podružnice. Dejal je, da stranka uspešno deluje in dobro sodeluje /.drugimi strankami v občini, posebno s SDS. Dodal pa je tudi, da je v stranki prišlo, posebno v zadnjem času, do rahlih pretresov zaradi različnih mnenj glede vstopa v vlado. Udeležence je nato posebej pozdravila Tončka Pugelj, predsednica podružnice ZU pri SLS SKD in gostiteljica srečanja. Slednje je bilo sproščeno, zanimivo in je odražalo stanje v stranki po nedavnih volitvah. Ima od točk dnevnega reda je bil pogovor o volilnih rezultatih. Slišati je bilo različna mnenja in ocene. Dr. Berta Jereb je uvodoma dejala, daje bil namen stranko uničiti, napadali so jo z leve in desne, vendar popolni poraženci niso ostali. Izid volitev jih je prepričal, da se stranke ne da uničili, ne glede na to, čekaj narobe naredi. Sledila so različna mnenja, od najbolj samozavestnih, ki so hkrati obsojala dejanja drugih dveh pomladnih strank, posebno dejanje ustanovitve Nove Slovenije, in predstavljala dr. Franca Zagožna kot rešitelja Slovenije, ker je preprečil ustavno krizo, pa vse do bolj zmernih mnenj, ki so opozarjala, daje treba iskati napake tudi znotraj stranke. Nekateri so menili, da seje pokaza lo, da do združevanja SKD in SLS ni prišlo ob pravem času, bolje bi bilo nekaj let prej ali po volitvah. Drugi so opozarjali na premajhno povezavo z ljudmi na terenu in na prevelike, a neizpolnjene obljube. Rezultat je pesimistično razpoloženje med ljudmi na podeželju, odraz resignacijc je tudi izredno slaba udeležba na nedavnih volitvah v svet Kmctijsko-gozdarske zbornice. Sicer pa je razprava potekala odkrito, konstruktivno in v demokratičnem duhu. Prevladalo je mnenje, da združena stranka ni in ne sme biti radikalna, ampak zmerna stranka, le laka lahko dobiva podporo. Obravnavali so tudi aktivnosti po občinskih odborih, dopolnili program dela in razpravljali o pripravah na kongres stranke in lokalne volitve. O najvažnejših sklepih bomo poročali v naslednji številki. Po uradnem delu srečanja je gostiteljica Tončka Pugelj udeleženec odpeljala na ogled razstave Toneta Kralja v občinskih prostorih in njegovih grafik v avli osnovne šole, kjer so si gostje ogledali tudi vrtec in šolo, ravnatelj Ivan Grandovec pa jim je povedal nekaj o zgodovini teh krajev. M. Steklasa Razprava. Dr. Berta Jereb (druga z leve) .-—- Politične stranke Kultura Prešeren - ženski zapel jivec in pesnik V organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica smo Prešernovo leto ob 200.obletnici njegovega rojstva slavnostno začeli s premiero gledališko-glasbenega projekta z naslovom Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti. Prešernove poezije in njegov odnos do žensk je režiserka Simona Zore Ramovš z igralci ter pevci združila v zanimivo predstavitev velikega slovenskega pesnika. Osnovna nit predstave so Prešernove Gazele, kijih je pesnik napisal leta 1832. Leto poprej je Prešeren namreč spoznal mlado hčerko ljubljanske trgovke, vsem znano Julijo Primicovo. Gazele so pesnikova prva močna ljubezenska izpoved, namenjena njegovi veliki ljubezni, lahko pa gre preprosto za občudovanje žensk nasploh. V tem času se je novo upanje po otopelem stanju, v katerega so ga pahnila nesrečna druženja z ženskami na Dunaju in v Ljubljani. Prešeren je izhajal iz družinskega okolja, v katerem je glavno besedo imela mama Mina, zaslužna za številne odločitve svojih otrok. Prešernu je namenila vlogo duhovnika, vendar jo je z uspešnim študijem prava vseeno razočaral. Ta začetna materina nezadovoljnost in vplivi štirih sester - Jere, Katre, Urše, in Lenke so v njem ostali zapisani celo življenje. Sledilo je prvo razočaranje, koje spoznal prevaro dunajske lahkoživke in njene matere, ki sta ga pod pretvezo skušali pripraviti do poroke. Iz mladostniškega občudovanja ženske lepote in zvestobe seje spreobrnil v lahko-miselneža in zaničevalca žensk, kar se je izražalo tudi v njegovih dejanjih in besedah. Po vrnitvi z Dunaja mu je spodletela poroka z Jožefino Českovsko, zaman je zahajal v krčmo Jakoba Dolenca na Karlovš-ki cesti v Ljubljani, kjer tudi ljubezen do Dolenčeve hčere Zalike ni bila izpolnjena. Zagrenjenost je skrival s sarkastičnim mišljenjem in lahkoživim življenjem. V go-stilni Pri Metki na Griču, ki je bila pod stanovanjem prijatelja Mihe Kastelica, se je družil z Metko Podbojevo in prijateljeval z Reziko Hofbauer. V tem času ga je pod svoje okrilje ponovno vzela mama, ki gaje hotela odvrniti od Kastelica in ga prikleniti na urejeno malomeščansko življenje. Stric Jožef ga je zato želel poročiti s pobožno Julijano Sceuchenstuelovo, hčerjo pesnikovega predstojnika Antona. Vendar seje Prešeren zdel Julijani, kije prepisovala nabožne tekste za Metelka, preveč svobodomiselen. Nato gaje Franc Ksavcr seznanil z bogato graško Nemko Marijo Khlunovo, s katero sta bila v razmerju približno tri leta. Še pred koncem njune zveze je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal prelepo, a ošabno Julijo Primicovo... Tu se začne uprizoritev, v kateri poleg izvrstno upodobljenega - tako značajsko kot tudi z zunanjo podobnostjo - Prešerna (Mik Lampret) nastopa pet živahnih in dekliških gazelic (Maja Koželj, Katarina Oblak, Nina Rotner, Nataša Dežman in Ana Marija Ficko, na premieri je nastopila tudi Ajda Erjavec). Predstava se začne v sedanjosti s pogovorom med dvema študentoma, Matevžem in Julijo, ki razmišljata o neminljivosti velikih mož. Njihova slava ostane zabeležena na slikarskem platnu ali pa si sami zapišejo svojo usodo z večno poezijo. Slikar Matevž Langus, Prešernov sodobnik in prijatelj, seje uveljavil kot portretist ljubljanskega kulturnega kroga, med drugim je portretiral Julijo Primicovo. Tako je ostala njena podoba nesmrtna ne samo zaradi Sonetnega venca, ampak tudi po Langusovi zaslugi. Matevž, ki ga igra član stiske gledališke skupine Drzne in lepi - Roman Miklavčič, je spretno prehajal iz sodobnosti v Prešernov čas. Njegova vloga je v primerjavi s Prešernovo precej lahkotnejša, uspe mu "speljati" vse ženske, portretira vse pomembne trenutke uprizoritve, zapeljuje gazelice in na koncu ustvari nesmrtno podobo Prešerna kot slavni kip, ki ga poznamo z ljubljanskega Prešernovega trga. Dekleta, ki vznemirjajo Prešerna, so živahno recitirale poezijo ter na razumljiv način posredovale Prešernov nemir v vlogi vzvišene Primičeve Julije ter Nataša Dežman kot revna, a preprosta Ana Jclovšck. Zadnji je nesrečno usodo nezaželjene ženske in matere treh nezakonskih otrok zapela vokalna skupina Šentviški slavčki, ki je pod umetniškim vodstvom Tanje To-mažič - Kastelic izvrstno interpretirala Prešernovo pesem Nezakonska mati. Čisti vokal solistke irrmelodičnost besedila, ki ga je priredila zborovodkinja, sta prepričali vse gledalce v dvorani. Šentviški pevci so zapeli še pesem Pod oknom, mešani pevski zbor Kulturnega društva France Prešeren iz Račne pa Prešernovo pesem Strunam. Prešerna smo v tej predstavi spoznali še drugače. Ne samo kot velikega pesnika, temveč tudi kot nesrečnega zaljubljenca in nemirnega duha, ki gaje preganjala ljubezen do nedosegljive Julije ter obvezovala očetovska dolžnost do Aninih otrok. Predvsem so ustvarjalci predstave želeli prikazati njegovo poezijo kot najintimnejši odraz življenja, v katerega ga je pahnila nesrečna in neizpolnjena ljubezen. Jaz pa tebi sami, draga, želel sem dopasti je predzadnji verz njegove sedme gazele, po kateri je predstava dobila naslov. Prcšernovna-men je čisto preprosto ugajanje ljubljenemu dekletu, na način, ki ga je obvladal. Prek poezije je najbolj globoko izrazil tisto, kar je čutil. Režiserka uprizoritve Simona Zore Ramovš je z natančnim podajanjem poezije, lirično-glasbenimi vložki in koreografijo lahkotnih gazelic dosegla ravno tak vtis. Kontrastnost Prešernovega življenja in duha je umirjala scena Doreta Južne ter svctlo-tcmni lučni prehodi Vojka Hočevarja. Za ton je poskrbel Martin Bele. Kostume je oblikovala Renata Rudolf. Ali sedaj kako drugače razumemo in beremo Prešernove Poezije? Barbara Rigler Za SLKD Ol Ivančna Gorica Prešernove ženske - Prešeren in Julija Osrednja slovesnost na Kopanju V nedeljo, 3. decembra, smo ob 200-letnici Prešernovega rojstva pripravili osrednjo slovesnost Prešernovega leta na Kopanju. Na zanimivem hribčku nad Radenskim poljem, kjer je mladi France Prešeren preživel tri leta svojega otroštva, stoji majhna cerkvica z župniščem, prijetna šolska zgradba, kašča in miza pod lipo. V takšnem okolju se je začenjala življenjska pot našega največjega slovenskega pesnika. Za začetek je slovensko himno Zdravlji-CO zapel združeni moški pevski zbor, V katerem so svoje glasove združili pevci iz Rač-ne, Ambrusa, Šentjurski oktet, Stiski kvartet ter zbora Vokal in Pesem iz Grosupljega. Voditeljica in scenaristka priredi Ive Simona Zore Ramovš je zbrane pozdravila /. uvodnimi besedami o velikem slovenskem pesniku, ki je kot "prvi prestopil meje provincialne literature, prvi, ki je osamosvojil pesništvo iz poučnosti in poezijo konstruiral kot poezijo - avtonomno besedno umetnost" ter na oder - pred oltar kopanjske cerkve povabila prvega slavnostnega govornika gospoda Janeza Les-jaka, župana občine Grosuplje. Njegovim svečanim besedam se je pridružila tudi Mojca Sajovic, predsednica Krajevne skupnosti Račna. (lastni gost osrednje svečanosti, gospod Tone Kuntner, je interpretiral več Prešernovih pesmi. Igralec ljubljanskega Mestnega gledališča in pesnik, ki je izdal že enaindvajset pesniških zbirk, je na svoj način predstavil Pevca, Gloso, sedmi in osmi sonet Sonetnega venca ter Elegijo svojim rojakom. Gospod Kuntner je na zelo intimen način poudaril Prešernovo liriko in jo približal občinstvu v prenapolnjeni cerkvi. Voditeljica Simona Zore Ramovš je za konec iz njegove zadnje, pred nekaj dnevi izdane, zbirke Moja mati Slovenija prebrala pesem s pomenljivim naslovom Pozdravljena Slovenija. Med recitacijo pesmi se je skladno prepletala peta pesem. Zbori naših treh občin - Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica so zapeli priredbe Prešernove uglasbene poezije. Mešani in mladinski pevski /bor Kulturnega društva France Prešeren i/, Račneje pod vodstvom Venčcslava Za-dravca /apel pesem Strunam, Soldaško je odpel moški pevski /bor Kulturnega društva Pesem z zborovodjem Jernejem Kraljem. Z Zdravico Mihe Kastelica, Prešernovega sodobnika, je "nazdravljal" Stiski kvartet pod umetniškim vodstvom Vesne Fabjan, ki je vodila tudi vokalno skupino Mavrica iz Dobrcpolja. Dobrepoljska de- kleta so zapela Prešernovo pesem Dekletom. Najbolj presunljiva interpretacija Prešernove poezije pa je bila po mojem mnenju pesem Nezakonska mati v izvedbi vokalne skupine Šentviški slavčki iz Šentvida pri Stični, ki jih vodi gospa Tanja Tomažič - Kastelic. Pesem je vsekakor navdušila vse poslušalce, ki smo prireditev spremljali s cerkvenega kora, upam pa si reči, da tudi ostale. Za konec osrednje svečanosti je Zdravljico v priredbi Ubalda Vrabca zapel moški pevski zbor Vokal iz Grosupljega z zborovodjem Primožem Ce-dilnikom. Osrednjo svečanost, ki jo je organiziral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica z vodjo, smo zaključili v šotoru ob prijetnem druženju med pesmijo in klepetom. Barbara Rigler Vokalna skupina Mavrica na osrednji slovesnosti na Kopanju Kulturni dan ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška Obe veliki obletnici smo počastili tudi na OŠ Dobrepolje. Praznovanju je bil namenjen kulturni dan, ki ga je 30. novembra organizirala Ema Sevšek ob sodelovanju učiteljev predmetne stopnje. Posebna gostja je bila Jerica Mrzel. Učenci so se razdelili v več interesnih skupin in dve uri na različne načine spoz navali življenje, delo in pomen Franceta Prešerna. V likovni delavnici so pripravljali sceno, v eni od delavnic so orisali življenjsko pot velikega pesnika in ga uvrstili v zgodovinsko obdobje, drugi so pripravljali razstavo izdaj njegovih Poezij in posameznih pesmi ter del, ki so izšle o Prešernu. Ena od skupin se je preizkusila v prevajanju Zdravljice v angleščino, pevski zbor je vadil Prešernove pesmi, za nastop seje pripravljala i/razno plesna skupina. Tehnična skupina pa je medtem pripravila vse potrebno /a osrednjo prireditev, na kateri so se posamezne skupine predstavile z razstavo na panojih ali z nastopom. Tako sla na začetku uspešno nastopila pevski zbor z Zdravljico in ter izrazno plesna skupina, ki je s plesom poskušala predstaviti razburkano pesnikovo življenjsko pot. Po uvodnem delu je organizatorka in po- Kultura vezovalka programa Ema Sevšek napovedala nastop gledališke igralke in interpretatorke Prešernovih pesmi - Jerico Mrzel. Če je ta priznana igralka na začetku trdila, da znamo premalo ceniti največje Slovence in da je Prešernova poezija težka, je po njenem impresivnem nastopu učencem postal ta veliki pesnik bližji, bolj razumljiv in še večji v svoji veličini umetniškega ustvarjanja in pomenu za slovenski narod. Ob njem smo se spomnili tudi A. M. Slomška in njegovega pomena za slovenski narod, saj je Slovencem utrjeval samozavestnim dvigal duhovno kulturo in slovensko zavest, utrjeval lepo slovenščino, širil branje knjig in pisal v ljudskem in razumljivem jeziku, ki mu z veseljem prisluhnemo še danes. Sicer je igralka želela, da bi preživeli dan v prijetnem in sproščenem pogovoru, med katerim bi učencem vsaj malo odprla vrata v pesniški svet. In to ji je vceloti uspelo. Nevsiljiva, zanimiva razlaga o okoliščinah, ki so botrovale nastankom pesmi, kot so Zdrav- Ema Sevšek, v ozadju šolski pevski zbor ljica, O Vrba, Glosa, V spomin Andreja Smoleta, je učencem omogočila lažje razumevanje zapletenih Prešernovih verzov in globokih pesniških sporočil, katerih vrednost je brezčasna, večna. Jerica Mrzel je nato ob spremljavi kitare zapela še pesem lin hribček bom kupil, za katero je le malokdo vedel, da jo je napisal Slomšek, in nato še Ježkovo Prižgimo luč, ljudje. Zanimiv je bil tudi listi del nastopa, koje Jerica Mrzel odgovarjala na vprašanja učencev literarno-novinarskega krožka. Nekaj misli, ki jih je povedala v razgovoru z učenci: Jerica Mrzel med nastopom Kdo je uglasbi) Prešernove pesmi? Zakaj jih je začela peti in o razumljivosti Prešernove poezije: "Pesmi je uglasbil Jani Golob. Zakaj sem začela peti? Ker sem pogumna. Dokler si še zelo mlad, ne razumeš Prešerna. Človek mora veliko doživeti, da zares razume njegovo poezijo." O sreči in nesreči, ki spremlja človeka skozi človeka: "V življenju doživljaš oboje - srečo in nesrečo, dobro in slabo. Kadar je hudo, je treba misliti, da za hudim vedno pride dobro, kot za dežjem vedno posije sonce." O življenju: "To je eno samo, neponovljivo, enkratno in dragoceno. Vsakdan je posebej lep. In ker je življenje tako dragoceno, je treba izrabiti sleherni dan." In ta dan, ki smo se srečali z Jerico Mrzel je bil dobro izrabljen, saj je bil namenjen kulturi. Deležni smo bili koščka upanja, svetlobe, ki nam jo je z interpretacijo Prešernove poezije podarila Jerica Mrzel. M. Steklasa A A vo'i vam želi prijetno praznovanje božič- ^< m/i praznikov in vse najlepše v letu 2001. y ' ' a SREČNO! Pohod z baklami v Dobrepoljski dolini TD Podgora in vaščani tradicionalno letos že sedmo leto organizirajo pohod z baklami na Kamen vrh, ki se bo zgodil na božični dan, 25. decembra, ob 18.uri izpred cerkve sv. Nikolaja. Če bo vreme lepo, ne boste prikrajšani za pogled na ognjeno kačo, ki se ji bodo pridružile še tiste iz Ponikev, Predstrug, Podpe-či in iz Podgore, ki nam simbolizirajo, da je pozimi hrib še kako živ. Vse štiri skupine z vodiči za TD Podgora se bo s skupnimi močmi podalo na Kamen vrh, kjer se bomo vsi skupaj ob planinski koči okrepili s čajem ali kuhanim vinom. Po približno enournem postanku in kramljanju se bomo počasi vračali na izbrane štartne točke. V paket "Pohod z baklami" je vključena: organizacija, vodenje, čaj pred pohodom, bakla, čaj po pohodu, kmečka pojedina s plesom ob živi glasbi. Za pohod je zaželjena primerna obutev in obleka ter plesna obutev za večerjo, predvsem pa ne pozabite na dobro voljo. Izbira je vaša, ponudba pa naša, zato ne odlašajte s prijavo na tel.: 01/ 786 70 77, g. Andrej Strnad in 780 81 29 g. Škantelj Janez ali po pošti: TD Podgora, Podgora 28, 1312 Videm-Dobrepolje. Rok za oddajo prijave je 24.12.2000, od 15. do 20. ure, zaradi omejenega števila prijav. Plačilo prijave in dvig bonov za kmečko pojedino je v Podgori, na startnem mestu za pohod. Opomba: Odhodi in vodiči na dan pohoda z baklami: Ponikve: vodič Lenarčič Franci odhod ob 17.30, Predstruge: vodič Draženovič Milan odhod ob 18.oo, Podpeč: vodič Cimerman Tone odhod ob 18.30 in Podgora: vodič Meglen Franc odhod ob 18.00. december 2000 Iz turističnih društev Adventno Miklavžev sejem v Podgori Miklavževanje ima v Podgori že nekajletno tradicijo. Letos pa smo ga organizirali v obliki prireditve že sedmo leto zapovrstjo. Zanj smo se odločili zaradi ohranjanja tradicije in druženja vaščanov. Ker nam letos ni bilo ravno naklonjeno s snegom, smo ob soncu in skoraj letnih temperaturah pričeli s prireditvijo pred cerkvijo Sv. Nikolaja. Svele maše ob 11 .uri seje udeležilo veliko obiskovalcev, prav tako pa jih ni manjkalo niti pri blagoslovitvi adventnih venč-kov in pri prihodu Miklavža / angelom in parkeljni. Parkeljni so marsikomu izmed nas vzbudili strah in nas opozorili na grehe, ki smo jih storili skozi leto, voljo in upanje pa nam je dvignil angel, ki nam je z nasmehom namignil, da imamo še vedno čas... Letos smo prvič ponudili možnost foto- grafiranja otrok z Miklavžem, zato bomo tudi v prihodnje sodelovali s studiom FOTOŽALIK. Pod mentorstvom Jadranke Kastelic, so v soboto 2. decembra v prostorih Mizarstva Prijatelj, po domače pri "Primaževih", ustvarjali vaški otroci v Miklavževi delavnici. TD Podgora je tudi letos otrokom iz Miklavževe delavnice omogočilo razstavo novoletnih izdelkov, med ostalimi obrtniki, ki so s svojo ponudbo marsikomu olajšali nakup novoletnega darila. TD in vaščani Podgore se zahvaljujemo vsem obiskovalcem ter vas vabimo tudi prihodnje leto na Miklavžev sejem. TD Podgora, Saša Strnad Miklavž s spremstvom in pogumnim Klemnom Del ekipe TD Podgora ob kuhanem vinu Praznujte v miru, sreči, naši dragi; srebrni zvončki naj Vam zapojo naše iskrene želje in voščilo: »Prijatelji, imejte se lepo!« vam vsem skupaj želi Turistično društvo in vaška skupnost Podgora Začetek prireditve pred cerkvijo sv. Miklavža (vse fotografije je^ posnel Milan Žalik iz Ljubljane). Iz društev Iz Planinskega društva Dobrepolje Večja srečanja na Kamen vrhu so ob vsakoletnem obnavljanju pristopne poti in dodatnem urejanju ob koči organizacijsko vse laže izvedljive. Razen v zimi ob snežnih razmerah. Tudi občina skrbi za primerno stanje gozdnih cest; vaščani Podpeči so uredili obširno parkirišče ob cerkvi sv. Martina, od koder vodi lahka pristopna pešpot do koče. Letošnji društveni izlet je potekal pretežno po Pohorju z najvišjim 1346 m Žigartovim vrhom nad Ruško kočo (1246m). Na veliki jami je v bližini cerkev sv. Areha, ki edina ni bila uničena med drugo svetovno vojno. Vse ostale koče, domovi in ho-telčki so bili požgani. Ta predel se imenuje Ruško Pohorje s svojim sistemom smučarskih vlečnic. Sam pristop po cesti iz Moč je sedaj v celoti obnovljen. Polagoma obnavljajo tudi domove, apartmaje, da bi dosegli ponovno turistično oživitev. V drugačnih, skromnejših razmerah ne bi bil izlet ali dopust v bližini nič nenavadnega, danes se zahteva bistveno drugačna kvaliteta. Z modernejšimi napravami za letne in zimske športe s povezavami Mariborskega, Ruškega in Zreškega Pohorja jim bo to sčasoma uspelo. Nastopa pa vse resnejši problem zaradi izostanka zim z nekoč obilnim in dolgotrajnim snegom v teh področjih. Po slikah sodeč, to ni motilo našega izleta. Od Bolfenka (1044m), kjer je zgornja postaja kabin-ske žičnice iz Maribora (Habakuk) je celovit razgled na mesto z okolico. Po 1909 1. zgrajenega 20 metrov visokega kovinskega stolpa na 1160 m raz-gledišču smo prišli do začetka slovenske planinske poti s št. 1 pri Mariborski koči, 1068 m. Tuje tudi spominska plošča na koči in doprsni kip avtorja Slovenske planinske poti prof. Ivana Šumnika (1899 - 1984). Rojen je bil v Žalcu, profesor slovenskega, nemškega in angleškega jezika za meščanske šole in gimnazijski ravnatelj. Na kmečkem turizmu smo po "degustaciji" domačega vina zaplesali ob zvokih harmonike tudi s prvo spremljevalko vinske kraljice Slovenije. Komentiranja na temo Papeževega vina iz Morja je bilo v avtobusu kar nekaj, kar nam je omogočil sponzor in planinec Janez Kcrn. S svojega odgovornega direktorskega mesta nadaljuje družinsko tradicijo planinstva. Oče Rudolf Kcrn (med drugim je zgradil tudi prvi daljnovod Kočevje - Grosuplje) je nosilec najvišjih odličij PZS. Pot nas je vodila še na obisk glavne štajerske romarske cerkve na Ptujski gori preko, s sušo izjemno prizadetega, Ptujskega polja. Župnik - minorit je lepo predstavil zgodovino, stil, detajle cerkve z razlago, katere znane osebe tistega časa so kiparsko obdelane pod varstvom Marijinega plašča. Podobno sproščujoče in prisrčno je bilo tudi letošnje 14. popotovanje po Levstikovi poti. Start je bil v Litiji in po 22 km hoje na sončno Martinovo soboto cilj v Čatežu pod zaplazom za preko 10.000 pohodnikov iz vse Slovenije. PD je sedaj ponovno vključeno v MDO Ljubljana. Na letošnji pohod z baklami zvečer, 25. 12., vabimo s kresova-njem in ponudbo ob koči. Želeli bi le, da bi "fronto" petard zamenjavale varne rakete, ki so vidne i/, celotne Dobrcpoljske - Struške doline. Člani PD Dobrepolje želimo vsem občanom naše občine veliko sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu 2001. Alojz Nučič Fotografije so z izleta PDD 9.9.2000 na Pohorje SLAVKA POTOKAR Z VIDMA "Delati moraš s srcem" Med razstavljal kumi vezenin na letošnji poletni prireditvi TD Dobre-polje, "Ko zbrani gremo vsi skoz' vas" je bila tudi Slavka Potokar z Vidma. Do takrat sem jo le bežno poznala in komaj sem jo uspela pregovoriti, da je pristala na predstavitev v "Našem kraju". Ko je do najinega srečanja vendarle prišlo, sem ugotovila, daje prijetna in zanimiva sogovornica. VEZENINE - NJENO VESELJE vŠc vodno imam v spominu čudovite vzorce na njenih naštikanih in nakvač-kanih prtih. Koliko ur je treba presedeti za en sam prt, koliko vbodov narediti in kako narisati vzorec do milimetra natančno in simetrično? "Najprej je potrebna skica, ki jo je treba imeti v glavi. Za vsak prt posebej. Ne moreš kar nekaj nametati na papir, vsak vzorec zahteva drugačen pogled. Dobili moraš idejo, navdih in delati s srcem, ne le mehanično," pripoveduje Slavka. To je tisto - delati s srcem in imeti veliko veselja in potrpežljivosti, saj večji prti zahtevajo tudi pol ali celo leto dela. Vsak tega prav gotovo ne zmore. Za tako delo je potrebno izredno veselje in talent in najbrž, tudi motiv, da se ga razvije. Slavka ga je odkrila razmeroma pozno. "Začela sem šele takrat, ko sem zbolela za astmo. Z nečim sem se morala zaposliti, da nisem mislila le na težave. Teta Ida me je naučila, pokazala mi je postopek, potem sem se izpopolnjevala sama. Zdaj delam po cele dneve, če se mudi tudi do treh zjutraj," pripoveduje Slavka. Koliko prtov različnih velikosti je naredila, se ne spomni, saj jih sproti razdaja. Ljudje jih naročajo za darila oh raznih priložnostih. Sedem jih je naredila za Ameriko, nekaj za v Nemčijo, kdo ve, koliko za doma. POZNAVALKA ZDRAVILNIH ZELIŠČ Ročna dela pa niso Slavkino edino veselje in zanimanje. Ukvarja se tudi /. zdravilnimi zelišči. Veliko knjig je prebrala o njih, o marsikateri zdravilni rastlini zna povedati vse, od njenih značilnosti, pripravi in zdravilnih učinkih. Zelo ceni šentjanževko. "Ta je za vse: za živčne bolezni, za želodčne in zunanje rane, lahko se jo uživa ali namenja zunanji uporabi. Večino zdravilnih rastlin je najbolje nabirali, ko so na pol razcvetene, šentjan-ževka pa je najbolje, tla je do kraja raz-cvetena," pripoveduje, kot bi brala iz knjige. Zelo natančno pozna več kot 20 zdravilnih rastlin. In pridno jih nabira. Letos jih je nabrala malo manj, ker ni ujela pravega časa za nabiranje. Ko jo je nekdo vprašal, kje rastejo vse te zdravilne rastline, mu je odgovorila: "Povsod, največ pa jih je v srcu." NARAVA, DELO NA NJIVI, KNJIGE Zelo rada ima naravo, pomirja jo, zato precej časa preživi zunaj. Če ne nabira zelišč, pa dela na njivi, ki jo ima v najemu. Skrbno obdeluje gredice in vso zelenjavo pridela sama. V veselje ji je opazovati, kako raste zelenjava, ki jo vzgaja sama. Kljub temu pa je še najraje doma. Tu je njen svet. Rada ima vsa gospodinjska dela. Nikoli ji ni dolgčas. Plete ali kvač-ka, če pa ji ostane še kaj časa, prebere kakšno knjigo. Kadar jo kaj zelo zanima, se tako poglobi v branje, da ne vidi in ne sliši ničesar okrog sebe. Vedno je bila vedoželjna in veliko stvari jo je zanimalo. Ko je bila mlada, je celo opravila sprejemne izpite za medicinsko šolo. A ko bi morala v šolo, so starši rekli: "Ja, kdo bo pa doma delal?" IMELA JE TEŽKO ŽIVLJENJE In res se ji je usoda tako zasukala, da je bila doma nepogrešljiva. Rodila se je v veliki kmečki družini v Račni, v kateri je bilo osem otrok. Ko je bila stara deset let, ji je mama prvič zbolela. Slavka je še kot otrok prevzela vse njeno delo, od gospodinjskih opravil do vzgoje otrok. "Spravila je gor" vse svoje brate in sestre in zraven skrbela še za teto, ki je bila kar osem let hudo bolna. Do svojega 20. leta je garala od jutra do večera, dekliška leta so ji minevala, ne da bi občutila njihov čar. Tudi starševska ljubezen, ki jo je bila deležna, je bila po kmečko trda, kot je bilo življenje samo, brc/ nežnih objemov in kazanja čustev do svojih otrok. V letih odraščanja, ko je najbolj rabila pogovor in tolažilnih besed, ni imela nikogar, da bi mu zaupala. Vse je nosila v sebi. Mlada, še nerazgledana in nepoučena o življenju se je odpravila v svet, v Nemčijo, da bi zaslužila za kosilnico za očeta. Kaj jo bo čakalo tam, ni mogla vedeti. Sama, med tujimi ljudmi, brez znanja jezika, bila je povsem izgubljena. Potem ji je le uspelo navezati stike z nekaterimi zdomci, ki so ji pomagali najti službo. Hkrati pa ji je to prineslo tudi prvo grenko ljubezensko izkušnjo. Ni zdržala, tako hudo je bilo. Po dveh letih se je vrnila domov, z otrokom, civilno poročena. Med tem časom je mama ponovno zbolela, odšla v bolnico in se ni več vrnila.Slavka je spet prevzela vso skrb za 13-člansko družino. Spet je bil dan enak dnevu - kuhanje, pranje na roko, delo - Naša gostja, prireditve_) na njivi... Počasi so bratje in sestre odhajali od doma in se osamosvajali. Kasneje se je tudi Slavka zaposlila. Pri 37. letih pa sta se s sedanjim možem preselila v Dobrepolje in šele tedaj se ji je življenje uredilo. Od takrat je lahko več časa namenila tudi stvarem, ki so jo vedno zanimale. NAJBOLJ JO PRIZADENE KRIVICA Mladostna neizkušenost in naivnost ostaneta v zrelih letih le spomin. Življenje teče naprej svojo pot in na srečo pušča za seboj vse odvečno in odmrlo. Ostanejo pa izkušnje, znanje, modrost. Kmečko življenje te nauči varčnosti, marljivosti, pravičnosti in skromnosti. S to doto poskuša Slavka živeti tudi sedaj, ko je upokojena. Ob dobrem možu in prisrčnih vnukih. Čim starejša je, tem več razmišlja o življenju in odnosih med ljudmi. Najbolj jo prizadene krivica, vse preveč jo je izkusila. V življenju pa si je pridobila sposobnost, da lahko že ob prvem stiku oceni, komu lahko zaupa in komu ne. Ta občutek je skoraj nikoli ne prevara. Sicer pa pravi, da je v vsakem človeku nekaj dobrega. "Če naletiš na nekoga, ki ima slab namen, mu pomagaj, svetuj mu dobro, slabega nikdar, to pride samo," pravi Slavka in razmišlja naprej: "V življenju je na žalost veliko slabega, vendar moramo vedno stremeti za nekim ravnovesjem med dobrim in slabim. Le to lahko privede do boljših odnosov in boljšega sožitja med ljudmi. Lažje bi do tega prišli, če bi se več družili med seboj," je prepričana Slavka. Tako razmišlja o življenju, iz svojih izkušenj gradi pogled na svet in košček tistega, kar nosi v sebi, je zaupala tudi nam. Gospe Slavki se zahvaljujem za njeno pripoved in ji želim še veliko užitkov in veselja ob stvareh, ki jih v življenju najraje počne. M. Steklasa MISLI "Nenavadno je, kako malo je potrebno, da smo srečni, in še bolj nenavadno: kako pogosto nam prav to malo manjka. " Ivo Andrie "Biti srečen pomeni biti svoboden, ne bolečine ali strahu, temveč skrbi ali tesnobe. " W. H. Auden Na božično-novoletnem sejmu v Ponikvah V nedeljo, 3. decembra, vsaj po vremenu sodeč, še ni bilo mogoče sklepati, da je leto naokoli in da so spet pred vrati prazniki. Ce pa ste se zapeljali proti Ponikvam, vas je gotovo zajelo praznično vzdušje. Učenci tamkajšnje podružnične šole so v vaškem centru spet pripravili božično-novoletni sejem. Bil je bogat kot vsako leto. Stojnice so bile obložene z različnim pecivom, darilnimi vrečkami in zavitki, z različnimi novoletnimi okraski, okusno narejenimi voščilnicami in advetnimi venčki. Po nedeljski maši je nastala na sejmu velika gneča in kljub polnim stojnicam je nekaterih reči v hipu zmanjkalo. Ker so bili učenci zelo zaposleni s prodajo, sem poiskala njihova mentorja in jih povprašala, kako jim je uspelo pripraviti tako bogat sejem. "Starši so pomagali speči drobno pecivo, vse ostalo smo naredili z učenci. Pripravljali smo se ves mesec. Najprej je bilo treba nabrati smrečje, potem pa smo začeli delati izdelke. Učencem je šlo dobro od rok, saj so tega dela vajeni že iz prejšnjih let. Denar, ki ga bodo zaslužili, pa bomo najbrž porabili za izlet z božičnim vlakom," sta mi še povedala prizadevna mentorja Mateja Hočevar in Sašo Vlah. Seveda vsem skupaj želimo, da bi se na izletu z božičnim vlakom imeli čim lepše, saj so si ga zares zaslužili. M. Steklasa PODELITEV PRIZNANJ ZA KRVODAJALCE Na srečanju s krvodajalci Živimo v času potrošniške družbe, ko v svoji sebičnosti in skrbi za lastno udobje komaj še opazimo stisko sočloveka. Na srečo pa na svetu še vlada humanost in krvodajalci so tisti, ki jih odlikuje kar največja stopnja plemenitosti. Tudi v našem okolju jih ni malo. Njihovo humano dejanje je nemogoče poplačati, zato se je OO RK Dobrepolje odločil, da se jim bo s podelitvijo priznanj poskušal vsaj simbolično zahvaliti. Redni krvodajalci dobijo priznanja, ko darujejo kri petkrat, nato se jih odbor spomni ob vsakem ponovnem petem darovanju krvi. Krvodajalci in člani 00 RK na srečanju Letošnje srečanje je bilo 4. decembra na Vidmu. Povabljenih je bilo 17 krvodajalcev, žal se jih je odzvalo nekaj manj. O njih ni potrebno izgubljati velikih besed, označujejo jih njihova humanitarna dejanja, njihovo plemenitost pa lahko začutimo tudi iz besed, ki so jih povedali za "Naš kraj". STANKO KOSTANJŠEK (25-kratni darovalec): "Preprosto sem začutil potrebo, da bi lahko ljudem pomagal. Ker že dolgo vrsto let delam v raznih dobrodelnih organizacijah, mi to daje dodatno spodbudo in moč, da komu koristim. Mislim, da bi grešil proti svojemu verskemu prepričanju, če krvi ne bi daroval. Zato jo bom daroval toliko časa, dokler se bom počutil zdravega. Priznanja, ki sem ga dobil, sem vesel, vendar mislim, da je več vredno enkrat darovati kri, kot prejeti priznanje." MARJAN PRIJATELJ (25-kratni krvodajalec): "Moj sin Domen je bil na operaciji srca, ko mu je bilo komaj enajst mesecev.Takrat se je v meni nekaj premaknilo. Kri sem prvič dal pri vojakih, po tem dogodku pa sem začel kri dajati intenzivneje. Pred dvema letoma je Domen uspešno prestal drugo operacijo. Tedaj sem rekel, da ne bom mogel nikoli dati toliko krvi, kot jo je moj sin dobil. Dajem jo večkrat na leto." TONE STEKLASA (20-kratni krvodajalec): "Nikoli nisem pretirano razmišljal, zakaj dajem kri. Prijeten je občutek, da lahko nekomu, ki ga niti ne poznaš, pomagaš ali celo rešiš življenje. Nenazadnje je tudi v šoli ena od učnih ur pri biologiji v 7. razredu namenjena transfuziji in krvodajalstvu in malo težko je o tej humani akciji govoriti in prepričevati učence, če sam nisi krvodajalec." ZORAN TAVŽELJ (20-kratni krvodajalec): "Prepričan sem, da je treba ljudem v težavah pomagati. Če gre za reševanje življenj, še toliko bolj. V sebi čutim dolžnost, da komu pomagam, zato se tudi udeležujem krvodajalskih akcij." JOŽICA MEGLEN (10-kratna krvodajalka): "Kaj me je spodbudilo, da sem postala krvodajalka? Zelo me je prizadelo, ko se je sin Jožko pri treh let in pol močno opekel. Bilo je zelo hudo, preživljali smo težke čase. Cel mesec je bil na intenzivni negi, vendar so mi otroka le rešili. Takrat sem začutila v sebi dolžnost, da na nek način tudi jaz pomagam ljudem." JELKA AHAČEVČIČ (10-kratna krvodajalka): "Vsakokrat, ko dam kri, me obide zadovoljstvo, da bom s tem dejanjem komu pomagala. Zdi se mi, da mi ta občutek da še več energije za življenje." JOŽE VOLEK (5-kratni krvodajalec): "Že 21 let sem v službi na cesti in vsak dan sem priča nesrečam, zato sem se odločil, da bom postal krvodajalec in tako morda komu rešil življenje. To je prijeten občutek, in nikoli se ne ve, če bom nekega dne kri potreboval tudi sam." ANTONIJA PUGELJ (članica Občinskega odbora RK Dobrepolje): "Kri ima neprecenljivo vrednost. Najbrž se ne zavedamo, da z njo ne rešujemo le življenj ob nesrečah, poškodbah ali hudih operacijah. Pogosto jo morajo uporabljati tudi pri novorojenčkih in pri krvnem raku, kjer je edini način zdravljenja s transfuzijo krvi. Zato ljudem, ki dajejo kri, ne moremo poplačati z ničemer, saj s tem humanitarnim dejanjem dajo del sebe za druge. Lahko jim rečemo le 11 VALA." Letošnji dobitniki priznanj Priimek in ime, naslov Kri je daroval: AHACEVCIC JELKA, Podpeč 19 10x HEKIC ROMAN, Mala vas 6 10x HOČEVAR JANEZ, Podpeč 20 10x HREN JOŽE, Zagorica 27 5x KASTELIC ANTON, Podgora 13 10x KOSTANJSEK STANKO, Videm 36c 25x KRALJ MAJDA, Mala vas 22 5x MEGLEN JOŽICA, Kompolje 54 10x NOVAK FRANC, Kompolje 96 15x NOVAK JANEZ, Videm 32c 10x PRIJATELJ MARJAN, Kompolje 120 25x STEKLASA TONE, VIDEM 41c 20x STRAH MATEJ, Videm 61 a 5x TAVZELJ ZORAN, Hočevje 9 20x VOLEK JOŽE, Zdenska vas 2b 5x VRSCAJ JOŽE, Zdenska vas 39 5x ZRNEC JOŽE, Zdenska vas 51 10x Marjan Prijatelj in Stanko Kostanjšek sta dala kri že 25-krat Za humanitarno dejanje se ni mogoče nikoli dovolj zahvaliti Občinski odbor RK Dobrepolje pomaga pri organizaciji krvodajalskih akcij in ostalih dejavnostih RK v občini. Sestavljajo ga: LJUBA LAHARNAR, ANTONIJA PUGELJ, MARIJA STANKOVIČ in TONE STEKLASA Ob tej priložnosti sem zaprosila za kratek pogovor predsednico OO RK Dobrepolje Ljubo Laharnar. Kako uspešna je bila letošnja krvodajalska akcija na Vidmu, ki je bila 1. decembra? Letos je bil odziv zelo dober, bilo je več kot sto krvodajalcev. Opažamo, da je med ljudmi precej razumevanja za to humanitarno akcijo in da se interes povečuje. Koliko časa že organizirate srečanja s krvodajalci? Zadnjih nekaj let. Odločili smo se, da se posebej zahvalimo krvodajalcem vsakih pet let s podelitvijo priznanj in skromno pogostitvijo. Ali so ta srečanja v občinskem merilu? Ne v celoti. V Strugah in Ponikvah jih organizirajo posebej. Ta delitev obstaja že ves čas, tudi pri drugih dejavnostih Rdečega križa. Kaj je bil motiv za podelitev priznanj in organizacijo srečanj? Mislim, da je naša moralna dolžnost, da se zahvalimo tem ljudem. To je seveda le simbolična zahvala, saj se za tako humanitarno dejanje ni mogoče nikoli dovolj zahvaliti. Obenem pa jih želimo spodbuditi, da vztrajajo v tej svoji humanosti in da s svojimi dejanji in vzgledi vplivajo na svoje otroke in na svojo okolico. Kakšni ljudje so krvodajalci? To so ljudje, ki se tudi sicer odlikujejo po humanosti in so vedno pripravljeni pomagati sočloveku. To dvoje je skoraj vedno povezano. Kako se počutite na nocojšnjem srečanju? Lahko rečem samo to, da sem počaščena, da sem v družbi teh ljudi. M. Steklasa Nov uspeh v igri Abeceda Malih sivih celic Naključje je bilo, da je bila v prvi oddaji Malih sivih celic po regijskem predtekmovanju v Dobrepolju izžrebana za tekmovanje v igri Abeceda učenka iz Osnovne šole Dobrepolje Kristina Prijatelj, ki obiskuje 8. razred. Čeprav se na pripravah ni osebno izkazala, je bilo povsem drugače v studiu. Tu je Kristina izkoristila prenagljene napačne odgovore nasprotnice iz Črešnjevcev in zmagala z rezultatom 5:3. Novo naključje pa je bilo, da so v tej oddaji prikazali tudi reportažo o regijskem predtekmovanju v Dobrepolju. Po 14. dneh je Kristina znova zmagala, tokrat z rezultatom 5:1 in se uvrstila v tretje kolo tekmovanja. Čestitamo ji za ta uspeh. Matej Kalan L- mm december 2000 o Božični čas - čas miru Mir ali poznamo to besedo, ali jo res razumemo in čutimo? Kaj nam ta beseda pomeni? Ali je to le stanje brc/ vojne? Morda kaj več? Ali je mir tudi razumevanje v družini, v okolju, kjer živimo in delamo? Če bi napravili anketo, v kateri bi ljudi spraševali, ali živimo v miru, bi verjetno dobili največ pozitivnih odgovorov. Seveda živimo v miru, saj ni vojne. Če bi ljudi vprašali, ali živijo mirno življenje, hi večina to verjetno zanikala. Zunanje razumevanje miru kot stanja brez vojne je le prvi nivo razumevanja pravega miru. Vsak najprej pomisli na stanje brez vojne, vendar obenem začuti, da mir pomeni nekaj več, nekaj globljega. Pravi mir pomeni notranji mii- in zadovoljstvo, ki ga čuti vsak posameznik. Mir je doživetje, ki ga vsak človek doživlja na sebi edinstven način, gapa nedvomno izžareva tudi v svojem življenju. Človek, ki se ne razume s svojimi starši, otroki, ženo, prijatelji, gotovo ni miren. Človek, ki ne zna prijazno pozdraviti, se nasmehniti sočloveku, mu prijateljsko stisniti roke, prav tako ne doživlja v sebi pravega miru. Prav tako tisti, ki je ves čas nervozen, slabe volje. Izraz pravega miru je prijaznost, zmožnost razumevanja in pripravljenost delili ta mir tudi z ostalimi. Ideal celotnega človeštva je Zemlja brez sovraštva; zemlja ljubezni in miru. To je cilj, ki ga vedno znova ruši posameznikova ali narodova sebičnost; in kdor je sebičen, v sebi nikoli ni miren in kot tak ne more prispevati k miru skupnosti in celotnega človeštva. Miru ne moremo ustvariti z zakonom, s prisilo ali dogovorom. S tem lahko ustvarimo le pogoje za zgraditev pravega miru. Mir se začne graditi v najbolj vsakdanjih medčloveških odnosih: v odnosu med očetom in materjo, staršem in otrokom, bratom in sestro, prijatelji, znanci ... Vsaka lepa beseda, prijazen pozdrav, stisk roke prebuja mir v človeku. Ko se tudi v človeku, ki ga srečaš, prebudi dovolj miru, ga ta ponese v svoje okolje, med svoje ljudi. In tako se mir širi kot ogenj, ki se iz ene sveče Od dopisnikov prenese na nešteto drugih. Postanimo budilci miru tudi mi in ga v tem božičnem času zasejmo v srca vseh ljudi, ki jih bomo srečali. Janez Tomšič Ali se znamo čuditi? Alojz Rebula je nekje zapisal: "Brez daru čudenja smo stari in dolgočasni, kakor je tudi svet star in dolgočasen." Ali se sploh še znamo čuditi? Ali smo še sposobni priznati svojo majhnost ali pa hočemo in smo prepričani, da znamo vse razložiti s pomočjo našega "zveličavnega" razuma. Gledamo letalo z dvesto potniki, ki poleti daleč nad oblake, pa se nič ne čudimo ... Tipkamo na računalnike, ki opravijo zapletene operacije v nekaj stotinkah sekunde, pa se nič ne čudimo ... Rodi se novo življenje, nov otrok. Pred očmi se nam naslika čudovito nebo zahajajočega sonca, pogled na zasnežene planine ... Tekač na sto metrov je izboljšal svetovni rekord. Na travniku raste na tisoče različnih cvetic, pa se nič ne čudimo ... Današnji človek je naveličan in zdolgočasen. Vse, kar se dogaja okrog njega, zna logično razložiti. Letalo leti zaradi vzgona, računalnik je pač sestavljen, rojstva otroka je logičen biološki proces, gore so posledica geoloških gibanj v preteklosti... To je dovolj. Zakaj pa naj hi se vsemu temu še čudil?! Majhen otrok, ki spoznava svet, se čudi. Čudi se, da kocka vedno pade na tla. Čudi se, da je svet tako velik. Čudi se, ko se pelje z avtomobilom ... Vsemu se čudi in njegovo življenje je zanimivo in srečno. Vsi, še posebej pa mladi, bi morali v sebi najti tistega otroka, ki se čudi. Vedno bi morali bili polni energije, želje po spreminjanju sveta, želje po spoznavanju novega. Čudenje ni posledica neznanja ali nerazumevanja. Čudenje je odraz preprostosti, opazovanja in pozornosti. Če bomo znali v sebi ohranjali tistega otroka, ki se zna čuditi, bo naše življenje vedno zanimivo in veselo. Janez Tomšič 26. december je DAN SAMOSTOJNOSTI, državni praznik, ko se Slovenci spominjamo dogodka iz leta 1990, ko smo se na plebiscitu odločili za samostojno in neodvisno Slovenijo. Prav je, da pokažemo svojo zvestobo neodvisni Sloveniji ... Naj Dobrepolje ta dan krasijo slovenske zastave! 21 (Tomaž Humar) Viem Udcem mtabimke itvum ieftit&n\o ott dneou t&n\oito'y\oiti in 0uu\ želimo Ue^oilovliem božične pt-amike te* olilo (teče 0 nouem tetu! SMEH JE ZDRAV O POLICAJIH - Na vlaku. V polnem kupeju moški vstane in vpraša: "Ali veste najnovejšo o policajih?" Eden od potnikov skoči pokonci: "Pazite, jaz sem policaj!" Nič hudega, vam jo bom potem razložil!" POKVARILA GA JE - Mati ni bila prav nič zadovoljna, da se je njen Vlado poročil z Danico. Mladoporočenca sta šla na poročno potovanje in čez nekaj dni je Vlado poslal mami telegram: "Imava se čudovito. Zelo sem srečen!" Mama je telegram pokazala možu: "Vidiš! Ca je že naučila lagati." POMOTA - Deček, ki je na počitnicah pri teti, telefonira domov staršem: "Halo, kdo je tam?" Oče, ki je prepoznal glas svojega sina, se hoče malo pošaliti in odgovori: "Najpametnejši človek na svetu!" "Oprostite, pomota!" pravi deček in odloži slušalko. MISLI Kdor s prevzetnostjo zajtrkuje, bo z revščino obedoval in zaničevanje večerjal. (Jurij Humar) Otroci so ogledalo, če jih obdaja ljubezen, jo odsevajo. Če ljubezni ni, nimajo kaj odsevati. (Antony de Mello) Še vedno drži stari rek: svet je neobčutljiv za tvoje težave in nevoščljiv za tvoio srečo. Od dopisnikov_j Razpoloženje ob praznikih V družinah je vedno manj družinskega načina praznovanja. Ne le prazniki, tudi praznično preživljanje nedelj izginja. Starejša generacija pripoveduje, da so delali vse dni v tednu, ne pa v nedeljo in ob praznikih. Takrat so šli k maši in si tudi odpočili. V družinah je bilo praznično in tudi hrana je bila boljša. Obiski med sorodniki in prijatelji so bili prihranjeni za nedeljske popoldneve. V srednji generaciji se občutno povečuje zaposlenost ob nedeljah in praznikih, tudi slovesnega počutja in izbranosti v prehrani je manj. Srednješolci pa že trdijo, da so v njihovih družinah vsi dnevi enaki, ni ne praznikov, ne nedelj, ne delovnih dni. Življenje zato postaja monotono, dolgočasno in izpraznjeno doživljanja čisto navadnih in preprostih stvari, ki človeka obogatijo in osrečijo. Veliko k temu prispeva način zaposlovanja in šolanja, ki se iz delovnega tedna prenaša delo na nedelje in praznike. Zato so razumljive pritožbe, da postajajo vsi dnevi enaki. Prav tako izobilje v prehrani - med tednom je tolikšno, da dobro nedeljsko kosilo ni nič posebnega. Mudi pa se vsem članom družine - ne le med tednom, tudi ob nedeljah. V času po drugi svetovni vojni pa vse do osamosvojitve so bili verski prazniki in njihovo praznovanje prepovedani. Sama sem kot otrok kar nekaj let doživljala take praznike. Priznati moram, da so mi bila tudi takšna praznovanja všeč. Polna so bila sreče, tihega miru in pričakovanja. Vsak je po svoji osebni veri spremljal in doživljal vsebino p razni kov. Krivični bi bili do današnjih dni, če ne hi priznali, da se praznovanje vrača. Vendar v povsem drugi obliki. Prinesli so povsem drugo ozračje - ozračje "prazničnega nakupovanja". Ponudba je izjemna in mikavna za mlado in staro. Ljudje kupujejo bolj kot praznujejo. Nakup vsemogoče "praznične krame" in želja po ugodju ne prinese tistega veselega prazničnega počutja, kot ga prinese duhovno dogajanje, ki je bilo včasih središče praznikov. Mladi niso neumni in sami po sebi zaradi samih sebe zdolgočaseni in naveličani življenja s tožbo, da so vsi dnevi enaki in monotoni. Dajmo, vrnimo jim smisel doživljanja dni. Začnimo z novim letom. Začnimo s praznovanjem praznikov, nadaljujmo z odgovornim delom v delovnih dneh in spoštujmo vmesne postaje - nedelje, ko se srečamo sami s seboj in s svojo družino v razsežnosti, ki je mnogo večja in pomembnejša od zemeljske! A. Štrubelj Iz Društva upokojencev Piše: Konrad Piko ■tal Na prejšnji seji, deveti po vrsti, smo se dogovorili, da bo silvestrovanje v našem domu in da naj poizvem, če bi lahko dobili hrano v gostilni Brdavs. Zdaj vam moram povedati, da nam pri Brdavsu ne morejo ustreči, ker bodo imeli tudi pri njih silvestrovanje. Zdaj pa se sliši, da Kompoljci, nečlani upravnega odbora in še nekateri drugi, prirejajo silvestrovanje Pri Zori. To je prav. Pa naj bo enkrat malo drugače. Tudi naš prostor je majhen in prevroče je v njem. Ne vem pa, če bodo s tem vsi člani zadovoljni, ker bi nekateri raje prišli v naš dom. Sam sem si zmeraj prizadeval, da bi bilo čim bolj prav za vse. Pod vodstvom Vesne Fabjan je naš mešani pevski zbor Društva upokojen-cevnastopil na občinskem prazniku, ki je bil 2. decembra v šoli. Zapeli smo pesem Pa se sliš'. Z veseljem smo sprejeli povabilo, da tudi mi sodelujemo in da nastopimo doma. V Lenti, na Madžarsko, je šlo 2. decembra 19 naših članov, devet iz Rašice in 10 iz Ljubljane, skupaj 38. Kot sem slišal od njih, so kar dobro nakupovali. Za Vrtojbo ni bilo zanimanja, v Kladuši pa so bili trije i/. Dobrepolja. Iz ZDUS-a smo dobili sporočilo, da bo od 1.1. 2001 dalje članarina vzajemna samopomoč 750 tolarjev. Do zdaj je bila 650 tolarjev, posmrtnimi pa 28000 tolarjev. Tudi naša članarina bo 1000 tolarjev. Tako je bilo sklenjeno na občnem zboru oziroma na letni konferenci maja. Vsem članom Društva upokojencev želim vesel božič in zdravo, srečno, predvsem pa zadovoljno novo leto 2001. JVIZ OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE OŠ Pob|.epolje KAJ PRINESLO BODE LETO, NOVO LETO ZDAJ ZAČETO, NAM ODKRITO, ZNANO NI. ALI BO NAM SREČNO, MILO, ALI V REVI NASTOPILO, SKRITO NAM JE PRED OČMI... (četrto berilo za obče, ljudske in nadaljevalne šole, 1904) VOŠČIMO \:IM \1SI.CI. BOZIC.SI. n boLkepoplie iona ipoUnik ot^aanizacil ))obt>cpotyc Športno društvo Kompolje se zahvaljuje vsem svojim donatorjem za materialno pomoč v letošnjem letu, hkrati pa vam vošči vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2001! MUSTAR AVTOKLEPARSTVO RIGLER \ JELIX NOVAK JOŽE s.p. AVTOPREVOZNISTVO KOMPOUE 68a OKREPČEVALNICA MAJOLKA MAS. s.p. POVIRKd.oo. ^^ol*lŠTVO Skrjanc 1SCAB SLOVSNIJA cl.c MIZARSTVO MEGLEN TRG^jANdoo GALANTERIJA OKREPČEVALNICA "ZORA" KOMPOUG proizvodnja, uvoz in izvoz novo mesto d.o.o, Šolski kotiček, oglasi_J POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA ZA VSE GOSPODINJSKE APARATE Marjan Peterlin s.p., Dolščaki 10a, 1314 Rob Tel.: 01/7881-456 Mobi: 050/648-783 Lepe božične praznike in srečno novo leto 2001 Moji prvi nerodni stavki m. PfeAST il k LAVI' IkiT sem Lidij* ;pl)KLAVZ J^s SE BOJIM. PAmUm, M-KLAvi ima veliko AHaftaa ■1 FBI* I orli Furtima in ostali d.ii.o. Nudimo Vam: • Računovodske storitve in svetovanje • Računalniško svetovanje • Plastificiranje • Spiralne vezave Strokovnost, ažurnost, ugodne cene, zadovoljni poslovni partnerji Želimo Vam vesel Božič in srečno novo leto 2001 Naslov: ForTi Fortuna in ostali d.no. Pod gozdom c. 11/11, SI - 1290 Grosuplje Tel.: (01)786 25 03 Web: http:\\www.forti.si Fax: (01) 786 25 03 e-mail: mail(5)forti.si p£ PO JŽALO se je MlKLAV2r5\ANJE. m SriO ma ljubljanski grad |AH smo SI OGLEDALI lutkovno, predstavo trnuljčica. '21 nahi vSO BiLi bratci jjv SE -strce, pa judi star&i.dlo nas je 23. imeli smo tudi delavnico, xi jo je vodila gospa Jadranka kastel/c. ymiklavževi delavnic/ smo izdelovali miklavže, angelčke in msKEučKB Imeli smo se lepo. jud/ drugo leto ^e; uikio da bo tako MM IN MOMiKT^ december 2000 Zahvale, voščila 29 ZAVOD ZA Q0ZD0VE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KRAJEVNA ENOTA DOBREPOLJE Izteka se leto 2000, leto velikih prerokovanj, leto velikih pričakovanj. Mnogim so se pričakovanja uresničila, mnogim žal ne. In vendar ostaja upanje, da se pričakovanja še vedno izpolnijo. Mogoče že v teh prazničnih dneh ali v prihajajočem letu. Na področju gozdarstva ni bilo kakšnih prelomnih dogodkov. Vse je potekalo po ustaljenih tirnicah. Veliko pričakovanj pri lastnikih vzbuja na novo ustanovljena Kmetijsko gozdarska zbornica, ki se je konstituirala v letošnjem letu. V celoti naj bi zaživela šele v prihodnjem letu. Na pragu prazničnih dni, vam Zavod za gozdove. Krajevna enota Dobrepolje želi doživete, milosti polne božične praznike ter zdravja, z veliko družinske sreče in z mirom napolnjeno novo leto 2001. Vaši gozdarji (tospod, ne sprašujemo, zakaj si nam jo vzel. Hvala, da smo jo imeli, hvala, da si nam jo dal... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE GRANDOVEC s Ceste se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje, sveče ter jo v lako velikem številu pospremili v njen zadnji dom. Posebna zahvala vsemu zdravstvenemu osebju ZD Videm, g. župniku, pevskemu zboru, gospodu za zaigrano Tišino, ge. Marinki Kocjan za oris maminega življenja in njeni mami ge. Minki Kocjan terge. Konstanjško-vi za sočutno prebrana govora pri mašni daritvi. I Ivala vsem, ki slejo med njeno boleznijo obiskovali, bodrili in ji vlivali upanja, da je lahko tako dolgo živela med nami. Nam pa so ostali spomini na njen neskončen optimizem, hvaležnost dobrim ljudem in neizmerno dobroto, ki jo je delila do zadnje ure svojega življenja. Vsi njeni V svetem raju se sprehajam, vam naproti se smejim, svojo roko vam podajam inksehi vas želim. ZAHVALA Ob nenadni smrti ljubečega moža in očija JANEZA NOVAKA z Vidma 32c se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in krajanom Dobrcpolja za nesebično pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji zemeljski poti. Zahvaljujemo se tudi Planinskemu društvu Dobrepolje za ganljiv govor ter podjetjema Vele d.d in ISE za finančno podporo. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Skulju za lep pogrebni obred in besede tolažbe ter Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za občuteno petje ob slovesu. Lepa hvala vsem, ki ste skupaj z nami molili za njegovo dušo in vsem, ki ste ga imeli radi. Domači Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob smrti naše ljube mame SLAVKE VIDMAR Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe in izrazili sožalje, ter se od naše mame množično poslovili, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, potrebe cerkve, humanitarne namene, cvetje in sveče ter ji posvetili molitev in dobro misel. Posebna zahvala g. župniku F. Skulju za opravljeno sveto mašo, g. D. Gačniku za somaševanje, pevcem Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje, dr. KI Shavvis-hu za požrtvovalnost in skrb, sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Voščila ZDRUŽENA LISTA socialnih itmokratm Čas je prazen prostor, ki ga zapolnijo šele dogodki, misli in občutja. (Humboldt) Naj bo čas v letu 2001 izpolnjen z lepimi dogodki, dobrimi mislimi in občutji sreče vsem občankam in občanom želi Predsedstvo Območne organizacije Grosuplje SLS iSKD Slovenska ljudska stranka 00 SLS SKD Slovenske ljudske stranke želi vsem našim članom volivcem in simpatizerjem ter vsem našim občankam in občanom vesele božične praznike. Naj nas novorojeni odrešenik napolni z novo energijo in notanjim mirom. Ta mir naj se naseli v naša srca in prijetna zavest, da smo na tej zemlji le gostje in da nam je Kristus s svojim prihodom odprl vrata večnega veselja, nam bo dala nove energije, da bomo na svet okoli sebe gledali z vedrimi očmi in veselim obrazom in bomo znali v vsakem človeku, tudi tistemu, ki ne misli tako kot mi, videti tisto, kar je v njem dobrega in pozabljati na njegove slabosti. S to mislijo v srcu želimo vsem tudi obilo božjega blagoslova v letu 2001 in izpolnitev vseh vaših želja. Občinski odbor SLS SKD Slovenske ljudske stranke Dobrepolje SDS Vsem občankam in občanom želimo lepo praznovanje božičnih praznikov, v novem letu pa obilo sreče in izpolnitve osebnih želja ter načrtov. VESELO IN SREČNO V LETU 2001 vam želimo. Občinski odbor Socialdemokratov Dobrepolje LDS Liberalna demokracija Slovenije OOLDSDobrepolje SREČNO ! SlavcPalear predsednik december 2000 Voščila 31 M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Želimo Vam (epe božične praznike, V noVem (etu 2001 pa obilo svete, zdravja in osebnega zadovoljstva. OBČINSKI ODBOR AJ.Si D0BREP0LJE Območno združenje borcev in udeležencev NOB Grosuplje vam ob bližajočih se praznikih želi vsem članicam in članom ZZB, kakor tudi vsem prebivalcem občine DOBREPOLJE, obilo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva v NOVEM LETU STRAH FRANC s.p prodaja plinov in prevozništvo "S_ ■"I unistvo Mnogo prijetnih trenutkov v bližajočih se prazničnih dneh, iskrenosti polno v vaših očeh, zadovoljstva obilo v preprostih rečeh. SREČNO IN STRPNO V LETO 2001 VAM ŽELIMO ISKRENO! STRAH FRANC PRODAJA PLINOV Videm 6 ta i DIMNIKARSKO PODJETJE VIČ d.o.o. STO - SERVIS d.o.o. Dimnikarske storitve LJUBLJANA, LINHARTOVA 62A Vsem uporabnikom naših storitev želimo vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2001. Telefonske številke za morebitna naročila: - naročila na tel. tajnico 01/437-22-17 - direktor in tehnični sektor 437-22-15 - fax: 437-23-29 - mobitel vodje del 041/670-639 KO SRECAS CRNUHA IN GUMB ZAVRTIŠ, BOG VE KAJ SI MISLIŠ IN KAJ SI ŽELIŠ, ON VOŠČI VAM SREČO, USPEHE NAJBOLJE, OSTANI VSE LETO PRAV ZIDANE VOLJE. Adamičevi Cene veljajo od 14.12. do 27.12.2000 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z DDV. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.