Nesmiselno je zato, ker lahko predstavniki drugih držav nemoteno kupujejo satelitske posnetke takih območij, za prebivalce države pa so še vedno skrivnost. Nazadnje so razdelili še informativno gradivo o novih zasebnih satelitih, ki se ukvarjajo s komercialno prodajo satelitskih posnetkov. Tako bo verjetno že drugo leto mogoče kupiti podatke ločljivosti en meter krat en meter, ki so bili do sedaj (razen v vojaške namene držav lastnic satelitov) še nedosegljivi. Prispelo za objavo: 1997-09-19 Tinkara Zomada Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana 30. Geodetski dan Bilo je jubilejno leto z jubilejnim geodetskim strokovnim posvetom. Dogajalo se je marsikaj; zelo strokovno in zavzeto, komercialno, razvedrilno, športno. Še najbolj tako, kot smo pričakovali. Za vse se moramo zahvaliti organizatorjem: Primorskemu ~eodetskemu društvu, Zvezi geodetov Slovenije in Geodetski upravi Republike Slovenije. Se posebej pa številnim posameznikom, brez katerih posvetovanje ne bi bilo organizirano tako profesionalno! Zgodila se je tudi skupščina Zveze geodetov Slovenije, ki je za naslednja štiri leta soglasno izbrala novo-starega predsednika, g. Jurija Hudnika. V nadaljevanju dodajam samo še nekaj slikovnih in obvestilnih informacij. Delovno predsedstvo Okrogle mize: Gospodarjenje z nepremičninami - želja ali zadrega; z leve: poslanec Miroslav Jlllozetič, državni sekretar za prostor mag. Dušan Blaganje, minister za pra- vosodje Tomaž Mantšič in predstavnika Geodetske uprave Republike Slovenije dr. Božena Lipej ter Aleš Seliškar Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Govornik na svečani otvoritvi: Jurij Hudnik Ob 30. Geodetskem dnevu so bila podeljena tudi štiri posebna priznanja. Utemeljitve za priznanja Zveze geodetov Slovenije so bile naslednje: o g. Jurij Hudnik - za vodenje predsedstva in Zveze geodetov Slovenije v obdobju 1993-1997, za aktivno delo v tem obdobju ter povezave z Gospodarskim interesnim združenjem geodetskih izvajalcev, Zvezo inženirjev in tehnikov Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije. o ga. Ana Kokalj - za vestno in vztrajno izvajanje računovodskega poslovanja Zveze geodetov Slovenije v zadnjem lO~letnem obdobju ter za dolgotrajno vsestransko aktivno delo v Zvezi geodetov Slovenije o dr. Božena Lipej - za aktivno delo v Zvezi geodetov Slovenije, za 10-letno delo glavne in odgovorne urednice osrednjega geodetskega glasila Geodetski vestnik, za vodenje slovenskega nacionalnega komiteja mednarodnega kartografskega združenja ICA ter za delo v mednarodni geodetski zvezi FIG. Geodetski vestnik 41 (1997) 4 • g. Aleš Seliškar - za vodenje predsedstva in Zveze geodetov Slovenije v obdobju 1990 - 1993, za kasnejše aktivno sodelovanje ter za vzdrževanje dobrih odnosov med državno upravo in Zvezo geodetov Slovenije. Prispelo za objavo: 1997-11-05 dr. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Zapostavljen jubilej? 18. septembra minilo deset let, odkar smo odprli na Valvasorjevem Bogenšperku Slovensko geodetsko zbirko. Verjetno se je razen nas, sotrpinov, ki smo žrtvovali . veliko svojega prostega časa, jo z ljubeznijo in zavzeto pripravljali in pripravili, le redkokateri geodet spomnil tega jubileja. Takrat nam je bila v ponos, občudovali so jo mnogi ugledni gosti iz tujine, med njimi tudi Avstrijci. Prvi mož takratne geodetske službe v Avstriji je med drugim dejal: ,,V strokovnem pogledu smo sicer avstrijski geodeti dosegli več kot vi, ne premoremo pa tako obširne in vsebinsko kakovostne geodetske zbirke. Zavidam vam tudi postavitev geometričnega središča Slovenije - Geoss." In kakšna je zbirka ob njeni desetletnici? Njen videz je precej bolj žalosten kot vesel, saj daje vtis popolne zapuščenosti. Taka ne more biti več v ponos današnji, sodobni slovenski geodeziji, ki je v strokovnem pogledu od takrat bistveno napredovala. Bomo svojo zgodovino, svoje pomembne kulturne vrednote ponovno pustili pozabi, propadanju? Tudi zaradi velikih prizadevanj peščice takratnih zanesenjakov, zaradi dejstva, da smo zanje prispevali vsi takrat delujoči geodeti, je ne bi smeli zanemariti. Časi prostovoljnega dela so sicer minili, vendar takega bogastva ne bi smeli zapustiti vse dotlej, dokler je v državnem proračunu vsaj tolar za geodetsko službo. Njeno vzdrževanje bi moralo biti strokovno, zbirko je treba tako vzdrževati kot dopolnjevati. Biti in ostati nam mora v ponos, ne v sramoto. Vsako odlašanje je nedopustno, veča stroške, geodeziji jemlje ugled. Upam, da se bomo tega pravočasno zavedli! Ne vem, če sem že kdaj tako prizadeto napisal kakšen sestavek (čeprav jih je bilo veliko). Prispelo za objavo: 1997-11-13 Geodetski vestnik 41 (1997) 4 Peter Svetik Ljubljana