Poštni urad 9021 Cetovec — Vertagspostamt 9021 Kiagenfurt
tihaja v Cetovcu — Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod $ či!., mesečna naročnina 12 šiiingov
P. b. b.
Vsi na protestni zbor!
Diktatu, s katerim nam hočejo v pariamentu in v koroškem dežeinem zboru zastopane stranke in zvezna vtada vsititi ugotavijanje manjšine, to je pravi nov pte-biscit, koroški Siovenci ne bomo ktoniii.
Ves dosedanji potek, kako izvesti od nacionaiističnih si) zahtevano ugotavtja-nje, kaže, da zagovornikom tega načina reševanja v bistvu gre za zožitev v državni pogodbi zajamčenih pravic, torej za revizijo avstrijske državne pogodbe.
Gre torej za naše pravice, gre za nadatjnjo usodo našega tjudstva na Koroškem.
V tem resnem trenutku Narodni svet koroških Stovencev in Zveza stovenskih organizacij na Koroškem sk!icujeta za nedetjo, dne 21. marca 1976 ob 15. uri v vetiki dvorani Doma gtasbe (Konzerthaus) v Cetovcu
PROTESTN) ZBOR
odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Stovencev.
Zaradi izredne važnosti pričakujemo, da boste prišti na zborovanje vsi, da podprete naše narodne zahteve in tozadevno prizadevanje obeh osrednjih organizacij.
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem Narodni svet koroških Stovencev
4
:
4
4
4
:
4
4
4
:
4
4
Naše vprašanje pred komisijo OZN za človekove pravice
Koroški Siovenci ne potrebujejo „tretje site"
Zveza slovenili? organizacij na Koro%e??! je v v^e/? svojih izjava/?, v ^apai/? vlogah z Narodnim svetom &oro%i/? Slovencev in v števi/-ni/? č/aa^i/? v svojem gladila ^ioven-s^i vestnih že vedno nasprotovaia agozavijanja manjšine. Norosti iio-venci so izre^ii svoje predioge, ^a^o Maj /?i se na Noroš^em reši/ narodnostni pro/dem. Zveza s/ovens^iZ? organizacij je ^o?:E?:ai?'aao zavračala fa&oiTMenovano „trdo pot" in smatrala je za manjšino nekoristno vse — izjave in dejanja — kar ki tako zaostreno sitaacijo in pot povzročilo.
e enkrat je treka podkrepiti, da nasprotajejo koroški .Slovenci kot celota nameravanem preštevanja. Če koroški deželni glavar meni, da se koroški Siovenci zaradi svojega stališča podajajo na področja izvenpar-iamentarne opozicije, potem ki kilo zanimivo vedeti, pod katero kategorijo prišteva tiste kroge, ki so leta 7972 trgali dvojezične topografske napise po jažni Koroški. Ti krogi so vsekakor nastopili proti veijavnema zakona in s tem sklepa avstrijskega parlamenta. Predlog o agotavijanja manjšine pa trenatno okravnava parlamentarni pododkor, čeprav zastopnik Zvstrije na mednarodni/? jora-mik trdi, da avstrijska zvezna vlada tozadevnega sklepa še ni sprejela. Deželni glavar je s svojo izjavo, da je sklep strank in avstrijske vlade predmet okravnave v pododkora parlamenta nekote postavil na laž aniv. prof. Ermacoro. Zveza siovenskik organizacij je napovedala, da ko nameravano štetje skašaia preprečiti in se pri tem noče posiaževati metod,
jik je izokiikovaia znana izven-pariamentarna opozicija v Zvezni re-pnkiiki Nemčiji. ZVkrnia ko drago pot, o kateri meni, da je koij efektivna. Nima namreč namena, da ki še &o!j zavozila sitaacijo, kot sta to storile vlada in sklep trek v parlamenta In v koroškem dežeinem zkora zasto-panik strank. Če pa kodo merodajni ciniteija vztrajali na svojem diktata m nam vsilili agotavijanje ter na ta način revidirali državno pogodko, kodo ie-ti odgovorni za eventaaino Imjšo zaostritev.
Zveza siovenskik organizacij je prepričana, da je v nacionainik zade-vak važna enotnost vsek koroškik Slovencev. Ko v zadevi agotavijanja manjšine zaapa lastnim silam, istočasno tadi zastopa mnenje, da je važno, da doseže čimvcčjo podporo med nemškogovorečim demokratično usmerjenim prekivaistvom Avstrije.
koroški Siovenci prav gotovo ne potrekajemo neke	siie"	in
-.kompromisov". Kdor ko vestno prc-stad;rai predloge osrednjik organizacij koroškik Slovencev, ko našel tam dosti pripravljenosti za kom-^°tnise. Pristanek k agotavijanja manjšine pa ni kompromis, zato tadi Za koroške Slovence nesprejemljiv.
Na zaključnem zasedanju komisije OZN za človekove pravice, je dne 5. marca 1976 v Ženevi spregovoril jugoslovanski delegat Aleksander Božovič tudi o našem vprašanju.
V izčrpnem temeljitem prikazu pomena človekovih pravic za manjšine, katerim mora biti zagotovljena polna človeška, socialna in politična atirmacija, ne glede na to, ali pripadajo številčno močni ali mali skupini in brez ozira na njihovo število, sklicujoč se na Capo-tortijevo poročilo, je prišel do zaključka, da je nSporazum treh avstrijskih političnih strank v nasprotju z duhom in črko avstrijske državne pogodbe, in če ga bo avstrijska vlada uresničila, pomeni dejansko revizijo ustreznih določil državne pogodbe". Končno je iznese) upanje, „da bo avstrijska vlada izpolnita svoje obvejnosti brez kakršnihkoli pogojev in s tem dokazala, da gotove tendence, ki v Avstriji obstojajo, da se državna pogodba revidira in da je avstrijska vlada pripravljena, da v duhu Helsinške deklaracije konkretno prispeva k mednarodnemu sporazumevanju in sodelovanju in k polni zaščiti človekovih pravic, vključujoč tudi pravice manjšin, kakor so zapisane in zaščitene z državno pogodbo '.
Na iznašanje jugoslovanskega delegata A. Božoviča je takoj odgovoril avstrijski delegat protesor dr. Fetix Ermacora. V svojem odgovoru je menil, da pri Koroški gre za približno enako ozemlje kot pri Cipru, da ima približno 300.000 (!) prebivalcev in v njenih obmejnih okrajih živi mešano prebivalstvo, ki govori nemški in slovenski jezik in elementi, ki govorijo nekakšen dialekt. V nadaljnjem je trdi), da je Avstrija že izpolnila vse obveznosti državne pogodbe na šolsko-vzgoj-
nem in sodnijsko- in upravno- jezikovnem področju in da je odprto le še vprašanje dvojezičnih topo-gratskih napisov, ki ga je Avstrija tudi že poskušala rešiti, vendar je pri tem naletela na težkoče, ker je del prebivalstva bit mnenja, da v tem ali onem kraju dvojezični napisi niso upravičeni.
Napovedal je, da Avstrija pripravlja manjšinski pospeševalni zakon, ki bo vseboval vse zaščitne in pospeševalne ukrepe, ki so sedaj koditicirane v različnih zakonih in s katerim naj bi pravice in položaj posameznih članov narodne skupnosti in skupnosti kot celote, ne bi bili poslabšani, marveč nasprotno okrepljeni. Pri tem obstoja celo načrt, da se kulturno delovanje etničnih skupin tinančno podpira, kar se dogaja že od leta 1922. Edini problem predstavlja vprašanje, kje in kako določiti takoimenovano dvojezično ozemlje in kje je število dvojezičnega prebivalstva močno dovolj, da se postavijo dvojezični napisi.
Avstrijske stranke so se odločile za 25 odstotkov in v tem vlada sporazum med strankami in to podpira tudi tisk, nista pa o tem sklepala še parlament in vlada. Pri tem je iznesel mnenje, da je notranja zadeva Avstrije ugotoviti trenutni sestav prebivalstva v gotovih pokrajinah, če naj izvede zakonite ukrepe gotove vrste in če je ta sestav v diskusiji. S tem avstrijska vlada ne dela ničesar v nasprotju z mednarodnimi načeti in človekovimi pravicami.
Klavzula 25 "/o za njega kot manjšinskega eksperta sicer ni najboljša pot za določitev, katera pokrajina naj bi dobila dvojezične napise, je pa možna in dovoljena pot. Obstojajo tudi druga gledišča in poti, vendar državna pogodba
iz leta 1955 ne predpisuje niti poti oblike, niti za reševanje in je zato stvar države, da ugotovi kakšna je pot, da državno pogodbo v celoti izpolni in ustvari pogoje, da jo izpolni.
K temu iznašanju ugotavljamo:
1.	Dr. Ermacora kot politik govori drugače kot znanstvenik. Kot znanstvenik je namreč večkrat poudaril, da Avstrija še dolgo ni izpolnila vseh obveznosti državne pogodbe in to ne samo glede vprašanja dvojezičnih napisov.
2.	Določitev § 5 člena 7 dr. Ermacora enostavno zamolči, čeprav je v izvedbi le-tega ključ za rešitev odprtih vprašanj.
3.	Kot protesor za mednarodno pravo bi moral dr. Ermacora vedeti, da je interpretacija nejasnih postavk mednarodne pogodbe zadeva vseh partnerjev pogodbe in ne le obvezne države same.
4.	Dr. Ermacora je govoril neresnico, ker je trdil, da avstrijska vlada še ni sprejela klavzule o 25 % ko je vendar sporazum treh strank že posredovala pristojnemu pododboru parlamenta.
5.	Priznamo pa dr. Ermacori, da v nasprotju z nekdanjem iznaša-njem dr. Pahra pred komisijo OZN za odpravo vseh vrst rasne diskriminacije, prizna vsaj obstoj etničnih skupin v Avstriji.
6.	Prav tako pozdravljamo, da je pred odborom OZN le ugotovil, da 25 % klavzula ni najboljša pot. Kako bo nastopil tozadevno pred parlamentom proti stališču svoje stranke, ki ji je še 25 % premalo.
V ostalem mu je na iznašanje, da je Avstrija že izpolnila svoje obveznosti iz državne pogodbe najbolje odgovoril jugoslovanski delegat v svoji repliki na njegova iznašanja, da je najboljši sodnik o stanju manjšina sama!
FUEV FOUDARJA:
Štetje
manjšine
„ogromen korak nazaj"
Tako znotraj Avstrije kot tud! na mednarodni ravni se širi krog posameznikov in organizacij, ki odkianjajo tri-strankarski diktat o štetju posebne vrste ter zahtevajo popotno izvedbo čtena 7 brez kakršnega koti preštevanja ati ugotavtjanja manjšine.
Federatistična unija evropskih narodnostnih skupnosti [FUEVj je svoj protest zoper steherno preštevanje izrazita kancterju Kreiskemu in zveznemu predsedniku Kirchschta-gerju. FUEV je poudarita, da podpira Stovence in Hrvate v Avstriji v njihovem odporu proti manjšinski ureditvi, kakor jo načrtujejo tri v parta-mentu zastopane stranke. Štetje posebne vrste pomeni hud diskriminacijski ukrep, je rečeno v protestu FUEV, in takšna manjšinska ureditev predstavijo v današnjem po-tožaju ..ogromen korak nazaj" na področju obravnavanja manjšin, kar je v očitnem nasprotju z duhom tako državne pogodbe iz teta 19$$ kakor tudi zaktjučnih dokumentov hetsinške konference.
Mtada generacija v SPU je napovedata, da bo sedanjemu kongresu SPO, ki zaseda na Dunaju, predtožita posebno resotucijo proti preštevanju oz. ugotavtjanju manjšine. Posebno izjavo proti štetju posebne vrste pa je te dni objavita tudi organizacija katotiške detavske mtadi-ne Avstrije. Omenjena organizacija odktanja takšno štetje kot pogoj za izpotnitev čtena 7 ter tzjavtja, da bi tak ukrep te še povečat narodnostno sovraštvo na južnem Koroškem, prebivatstvo pa odvračat od drugih važnih sociatnih, gospodarskih in potitičnih vprašanj. Organizacija poudarja, da morejo medsebojnemu sporazumevanju stužiti te ukrepi, ki se sprejmejo v sporazumu s prizadeto narodnostno skupnostjo. Zato se organizacija katotiške detavske mtadine, ki so-detuje tudi v Sotidarnostnem komiteju za pravice koroških Stovencev, zavzema za takšen manjšinski pospeševatni zakon, ki ga bodo odobrite in sprejete narodnostne skupnosti.

Tudi v Avstriji prodira spoznanje
da pravice manjšine j ne morejo biti odvisne od števiik
Da je ..demokratični " sktep treh v partamentu in koroškem dežetnem zboru zakopanih :trank o posebnem štetju ter dotočitev 25-odstotne ktavzute za izvajanje doiočii čiena 7 v resnici skrajno protimanjšinski ukrep, poiagoma uvideva in priznava tudi če-daije širša javnost v Avstriji. Pa tudi na visokih uradnih mestih izgieda, da počasi ie prodira spoznanje, da s takšnim izrazito restriktivnim .reševanjem" manjšinskih vprašanj Avstrija nikogar ne bo mogia prepričati, da kot pravna država spoštuje mednarodne pogodbe in izpoinjuje svoje pogodbene obveznosti. Nekatere izjave v zadnjem času namreč kažejo, da se na merodajnih mestih začenjajo zavedati siabe vesti — bodo pa seveda morate besedam siediti predvsem tudi ustrezna dejanja, kajti obijub je biio v Avstriji že vse preveč, da bi jim mogei še kdo verjeti; ziasti pa bo morata Avstrija spraviti besede v sogiasje z dejanji tedaj, če gre za nastope pred mednarodnimi forumi.
Tak primer smo doživeli tudi prejšnji teden, in sicer v Ženevi, na zasedanju komisije OZN za človekove pravice, kjer se je moral avstrijski predstavnik dr. Ermacora počutiti kot šolarček, ki ga je učitelj okregal, ker se je obnašat, kakor da bi bil sam v razredu. Priznanje dr. Ermacore, da mera 25 odstotkov kot podlaga oz. pogoj za izvajanje določil člena 7 .morda ni najboljša pot", brez dvoma potrjuje pravilnost naše uvodne ugotovitve. Njegovo .argumentacijo", da je ta mera kljub temu .dopustna in možna, ker državna pogodba ničesar ne predpisuje v tem pogledu", pa je postavil na pravo mesto jugoslovanski delegat Božovič, ko je Ermacoro kot znanega pravnika strokovno poučil, .da je teorija, po kateri je dovoljeno, česar zakon izrecno ne prepoveduje, dokaj nevarna". Ravno takšna — namreč dokaj nevarna — pa je celotna igra, ki jo v Avstriji igrajo okoli vprašanja ugotav-tjanja manjšine (v kakršnikoli obliki) kot pogoja in podlage za izpolnjevanje obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba.
Na to nevarnost v zadnjem času vedno bolj pogosto in zaskrbljeno opozarja tudi del avstrijskega tiska, kjer se množijo kritične opombe v zvezi s tristrankarskim sklepom o preštevanju manjšin ter z določitvijo 25-odstotne klavzule. Tako na primer dunajski dnevnik .Neue Kronen Zeitung" v komentarju pod naslovom .Koroška elegija" pravi, da sta tristrankarski sporazum o štetju po-
Stalna opozorila
na neizpolnjene obveznosti Avstrije
V zadnji številki smo ugotoviti, da je v sedanjem trenutku, ko je stovenska narod nostna skupnost na Koroškem konfrontirana z nevarnostjo, da bi jo s prefriganimi števitč-nimi igrami ogoijufaii za priborjene pravice, težko govoriti o dobrem sosedstvu in prija-tetjskem sodeiovanju med Koroško in Sto-venijo oziroma med Avstrijo in fugosiavijo. Med drugim smo tudi poudariti, da na merodajnih mestih v Avstriji ne bodo verovati v resnost protestov (proti nameravanemu štetju — op. ured.j, dokter bodo vzporedno z verbatnimi svariti pred negativnimi poste-dicami za meddržavne odnose še naprej potekati prijatetjski pogovori o razširitvi gospodarskega sodetovanja med Avstrijo in šugostavijo; pri tem smo posebej mistiti obisk jugostovanskega ministra za zunanjo trgovino dr. Emita Ludvigerja, ki se je na Dunaju pogajat ravno v tstem trenutku, ko so biti predstavniki obeh osrednjih stovenskih organizacij prisitjeni, da prekinejo pogovore s pravosodnim ministrom dr. Brodo.
Predsednik jugostovanskega zunanjega ministrstva Mirko Katezič je zdaj na tiskovni konerenci v zvezi z Ludvigerjevim obiskom v Avstriji izjavit, da je što za detovni obisk, ki je bit kot takšen predviden že prej, vetja) pa je vprašanjem sodetovanja na področju trgovine in gospodarstva. Posebej pa je Katezič nagiasU: „Pr) vseh naših uradnih srečanjih opozarjamo na neizpotnjevanje mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe s strani Avstrije, ki se nanašajo na uresničitev pravic siovenske in hrvaške manjšine; tako je bito o tem razumtjivo govora tudi ob tej pritožnosti."
sebrtert vrste ter 25-odstotna klavzula dejanje, s katerim je v Avstriji .večina premagala manjšino". List se opira na mnenje uglednega avstrijskega izvedenca za manjšinsko pravo prof. Veiterja, da bi štetje posebne vrste pomenilo .smrt naroda", ter poudarja, da bi bila z uveljavitvijo 25-od-stotne klavzule slovenska narodnostna skupnost na Koroškem .dejansko iztrebljena".
.Morda pa to celo hočejo," sarkastično ugotavlja list, .kajti tako bi bila stvar vsekakor preprostejša." Manjšine zahtevajo toleranco, varstvo, izdatke za upravo itd. — zgolj nemška Koroška pa bi bila vendarle veliko bolj praktična. Komentator meni, da se v Avstriji razburjajo zaradi tragične usode južnoameriških indijanskih plemen ali propadanja kutture v .črni" Afriki, ne pa tudi zaradi usode lastnih manjšin. Večine Avstrijcev .usoda koroških Slovencev ne vznemirja" — pravi avtor članka — ker imajo Avstrijci že tako dovolj svojih preglavic, kot so na primer načrti za letovanje ali sitnosti voznikov zaradi prevelikega prometa ...
Toliko bolj razveseljiva je solidarnost s koroškimi Slovenci, ki jo izražajo posamezne organizacije, naglaša pisec in ko posebej omenja tozadevno izjavo katoliškega moškega gibanja Avstrije (o tem smo poročali v zadnji številki našega lista — op. ured.), izraža prepričanje, da se bodo temu gibanju verjetno pridružile še druge organizacije, ki so bolj širokosrčne in ne mislijo samo na sprotne in lastne interese. „Ce ne pokažemo razumevanja za našo majhno manjšino," je rečeno ob koncu članka, .potem si tudi ne moremo pri velikih državah obetati razumevanja za našo majhno državo."
Kje so pravzaprav korenine oziroma vzroki za takšno protimanjšinsko usmeritev avstrijske manjšinske politike, odkriva dunajski tednik ,Die Furche", ko glede tristrankar-skega sklepa ugotavlja, da .sklep z Dunaja ni nič drugega kot diktat iz Celovca". V komentarju, ki ima naslov .Brez diktata iz Celovca", izraža avtor mnenje, da so sporazum treh strank na Dunaju diktirala koroška deželna krila socialistične, ljudske in
37opensčHia v javnosf; provocira?
VeJzzo se rz% seJežzz rzahT orgzzzzžzzzcž; zzz v Kz*eJrzžštv% rz<Meg% /žsfg og/zzMjo /jzzJje, poro&zjo o tež<w%/:z, M<2 ^ztere so rZiJete/z v zazzzz/z zzngJzT szzzzzo zato, %er* so govorzfž s/ofens^o.
Tu Jz eJezz žzzzzeJ voJJzzž/z zzz*zzJzzzAov zz% Z.;zz^e/;zz je prej zzeJzzvzzžzzz zzjzzf J, Ja ižstž, Tzz govor/ s/ouens^o, provocira. Gotovo je rnzt/J ra^o s/ovensezne v zzraJzJz. Tfajtz Jozrza zrzeJ stzržrzzž stezzazHŽ žzz rzzorJa pri žzvzzzz v Nevrt po zzzzzezzjzz Jo/očerze vrste /jzzJž wa Ko-ros^ez?! se /aMo govoržzrzo siovezz^o — toJa v javzzostž pozzzezzž sJovezzsčžzza „provo-^zzczjo".
Sicer pa ta^a rzzzsebzost zza Koroš^ezzz rti zzzč zzovega. Saj se je zze^oč ceio sazzz Je-žeizzi giavar po/zvaizi, Ja je pristezz Korošec, ^er zze zzza siovezzs^o. (Po pravi/z^ ta^e iogi^e torej tisti, zzzajo siovezzs^o, zziso pravi Korošci). 7*a^e it? yoJo^zze izjave so to-ii^o (toij zzeJezzzo^ratzčrze izz prodzzzzzzzjšžzzs^e, če prihajajo iz zzst avstrijskega tzraJtiika, v časzt, ko opravtja svojo pokiiczzo Joižzzost, v Jeiovzzi okieki oz. zzzziorzzzi — kot v ozzzezzjezzezzz prizzzerzz carizzik zza Pjake/ja.
Zato zziti zzi se čzzJiti, Ja so zza Koroškezzz ztzzi/orzzze v zavesti zzzzzogik Siovezzcev po-vezazze z vsezzz tistizzz, kar je zzeJezzzokratičzzo, prot/Jovezzs^o. Nekote se zzzarsikJo spozzzzzi pregarzjarzja Siovezzcev v čast? Jrzzge svetovzze vojzze — kozzcezztracijskik takorišč, izseije-vazzja, zasiiševazzje izz pretepazzja.
Nikakor zzočezzzo trJiti, Ja ki Mo tisto, kar se je Jogajaio zzzeJ zaJzzjo vojzzo, isto, kar Joživijazzzo Jazzes. VezzJar pa iakko zzzirzze vesti trJizzzo, Ja je zzacističzza zzzisei-zzost še veJzzo zzzočzzo razširjezza izz Ja se okiasti zziti zziso Jošti potraJiie, Ja ki jo iz-treki/e. z!/z zzi taji zgoraj ozzzezzjezza izjava po vsekizzi izz zzziseizzezzz ozzzjjzz zeio poJokzza zzekJazzjezzza tzacittičtzettza poveija „Karzztzzer sprick Jeatsck/"?
Kieizze Zeitazzg je 77. 7. 7973 v čiazzka z zzasiovozzz „Das Sictvezziscke izz KJrzzZezzs rTzzzterzz" opozarjaia zza tako izzzezzovazzi Nevzoietov oJiok z Jzze S. #. 7933 izz zza pozzzejši TVaaerjev oJiok, s katerizzza je kiio „arejezzo" Joioči/o čiezza 7 Jzžavzze pogoJke o siovezzskezzz araJzzezzz jezika v apravi. Aieizze Zeitazzg je takrat taJi zapisaia, Ja ti oJtoki javzzosti Joigo časa spiok zziso kiii zzzazzi, ter je prišia Jo praviizzega zakijačka.* OJioki pa zzič zze koristijo, če tisti, zza katere se zzazzašajo, o zzjik zzič zze veJo.
Koroški Siovezzci izzzazzzo taJi Jržavzzo pogoJko izz zzjezz 7. čiezz, v katerezzz zzi zziti keseJice o agotavijazzja zzzazzjšizze zziti o 23-oJstotzzz kiavzaii; izzzazzzo raziičzze oJ/oke izz preJpise, izzzazzzo svečazzo izjavo koroškega Ježeizzega zkora iz /eta 7920, izzzazzzo zzeštete ok/jake zzajkoij viJzzik avstrijskik poktikov ter še zzzzzogo Jr/zgr/z /epik keseJ. /zzzazzzo — vsaj zza papirja izz v keseJak — vsega Jovo/j, to Ja v praksi še veJzzo ve/ja.* Tisti, ki govori sZovezzsko, izziva/
zlit' so take izz poJokzze izjave ter razzzi protisZovezzski akrepi prispevek zlvstrije k JokrososeJskizzz oJzzosozzz, k zzzeJsekojzzezzza razazzzevazzja izz sožitja, k graJitvi skapzzosti ezzakopravzzik evropskzk zzaroJovč Ne, to je poszzzekovazzje vsezzza, kar je Jezzzo^rzzdč-zzo, izz pozzzezzi zzazaJzzjaštvo ter zavirazzje razvoja izz zzapreJka avstrijske izz koroške Jražke. Zato je taJi v zzaši JežeZi izz Jržavz čeJaZje pogosteje sZišati gZasove, ki se zze strizzjajo več z JoseJzzzzjo zzzazzjšizzsko poZitiko Avstrije. To pa je razveseZjivo izz oketa-joče za zzaJaZjzzji razvoj.
Pripis: Bratce prosimo, da nas sproti obveščajo o težavah, ki so jih imeti ati jih bodo imeti zaradi rabe stovenščine v javnosti in v uradih.
svobodnjaške stranke Avstrije. V zvezi z na-meravanim posebnim štetjem je v članku rečeno, da ni mogoče govoriti o svobodi in fajni opredelitvi, če je priznati se za Slovenca dejansko toliko kot izpostaviti se diskriminaciji, kar se danes žal še vedno pogosto dogaja. .Zato rezultat sedanjega ugotavljanja ne bi dokazal, kdo dejansko (še) govori slovensko, marveč kdo se upa priznati, da je Slovenec." In ob koncu še vprašuje, kako je mogoče, da se Avstrija žene za pravice južnih Tirolcev, če pa v lastni državi ni pripravljena rešiti vprašanja manjšine, ki tu živi stoletja — torej zelo odločno opozorilo na dvotičnost avstrijske manjšinske politike.
Da sklenjena klavzula petindvajsetih odstotkov .verjetno ni zadovoljiva", pa priznava celo eden izmed zastopnikov .diktata iz Celovca" — namreč deželni glavar Wagner. Vendar zanj to samokritično spoznanje ni tako pomembno: .važno je, da je najprej zajamčeno načelo in da bodo krajevni napisi stali; če se bodo ljudje nanje enkrat navadili, bomo pozneje lahko bolj
Nacistična preteklost
je očitno „dobro priporočilo"
Za pristojno ministrstvo ven-
Meseca decembra lani je pri- od teta 1938 pripadnik SS ter redit Ktub stovenskih študentov na Dunaju skupno z De-
od teta 1940 čtan nacistične dar dokazitno gradivo ne za-stranke. Napredne študentske dostuje in tako postaja Avstri-mokratično študentsko zvezo, organizacije so poudarite, da ja bogatejša za nov primer, ka-Komunistično študentsko zve- osebe, ki so kompromitirane z ko na merodajnih mestih razu-zo in Zvezo sociatističnih štu- nacistično pretektostjo, ne mo- mejo obveznosti, ki jih toza-dentov Avstrije na dunajski rejo voditi tako važnih javnih devno nataga državna pogod-
' ustanov, kot je univerza; zah- '	'	'	*
univerzi informativno priredi tev pod nastovom „Proti ugo- tevate so njengov odstop, tavtjanju manjšine — za izpot-nitev čtena 7". Rektor univerze je skušat prireditev najprej
preprečiti, vendar so ga demo- zanikat vsakršno čtanstvo v SS kratične študentske organizaci- , NSDAP. Ker pa so biti jepotemprisitite, dajojekonč- dokument, e preveč obreme-no te dovotil. O uspešnem po- "''n. (med drugtm njegov tast-
našem
teku prireditve smo v tistu obširno poročati.
Zadržanje rektorja dr. Seitt- v°r°m. k'. so -breme nje-bergerja pa seveda ne presene- Rove nactsttcne pretektostt te ča, če pogtedamo nekatere po- sc povečati. Saj je njegov ,,za-drobnosti iz njegovega „živtje- govor", da se je v SS vktjučit
ba. Dokazitno gradivo je „po-manjktjivo", ker za pristojne , obtasti pač niso merodajni do-octtke [smetiti, ampak so merodajne edinote izjave, ki jih z nacistično pretektostjo obremenjene osebe dajejo danes — ne gtede na to, kaj so iste osebe izjav-
,	.	. . tjate nekdaj, ko so se v tako
noročno naptsam ztvtjenjepis tz
Rektor Seittberger je najprej ..odtočno" zavrnit
!et^942 rr rz:!Z.T^ot ---	Po-
našate s svojtmt „junaštvt .
Vsitjuje se vprašanje, kaj so detate obtasti v tetih po vojni, da se je totiko tjudi z nacistično pretektostjo ktjub zakonu o
da je v tedanjih
njeptsa": organtzactje sociati- samo zato, stičnih in komunističnih štu- razmerah tahko končat študij, registraciji nacistov .rešito
botj zgovoren in prepričtjiv kot vsi drugi dokumenti.
dentov so namreč rektorju Seittbergerju očitate, da je bil
visoke potožaje v demokratični republiki Avstriji?
širokogrudni." Kako s takšnim modrovanjem pravzaprav omalovažuje načelnost manjšinske politike in zlasti mednarodne obveznosti, Wagner očitno niti ne opazi, saj tudi sicer noče pogledati stvarnosti v obraz, ko pa bi moral prav on dobro vedeti, da pri Heimatdienstu ne gre toliko za določeno organizacijo, ampak mnogo bolj za miset-nost, za tako imenovano .koroško mentati-tefo", v kateri se pač — prosto po Wagner-ju — le blago posebne vrste dobro prodaja. Dokaz, kako vplivna in v manjšinskem vprašanju očitno sploh edino zveličavna je ta posebna koroška miselnost, je vsekakor dejstvo, da ji slepo sledi ne le uradna Koroška, marveč se je .diktatu iz Celovca" morat podvreči celo Dunaj.
Vendar pa to nikomur ne daje pravice, da bi nas zmerjal z .izvenparlamentarno opozicijo" z vsemi posledicami, ki jih ta pojem ima v avstrijski družbi, z .ekstremisti", ki še naprej netijo nemir, in drugimi nedemokratičnimi in celo protidržavnimi .naslovi" — samo zato, ker slej ko prej odločno in dosledno odklanjamo sleherno preštevanje ali ugotavljanje manjšine kot pogoj in podlago za reševanje manjšinskih vprašanj ter za izpolnitev mednarodnih obveznosti Avstrije. Spoznanje, da je naše odklonitno stališče edino pravilno, polagoma prodira tudi v avstrijsko javnost; želeli bi samo, da bi to spoznali in upoštevali tudi na merodajnih uradnih mestih!
KHD spet rovari
V kritiko tistih, ki odktanjajo ugotavtjanje manjšine oz. štetje posebne vrste kot pogoj za izpotnitev čtena 7, se je zdaj vktjučit tudi koroški Heimatdienst. Na piko je vzet predvsem dr. Ernsta Watdstetna, čtana nemško-stovenskega koordinacijskega odbora škofije. Zameri mu, da je sodetovat na zasedanju katotiškega moškega gibanja, ki je — kakor smo poročati v zadnji števitk) — tz-rekto soiidarnost koroškim Stovencem v njihovem boju za dosego pravic; hkrati pa mu očita, da ..zanemarja interese nemških vernikov na južnem Koroškem.
tzgteda, da gremo nasproti novi dobt .preganjanja čarovnic". Dogaja se sicer v drugačnih razmerah in iz drugih vzrokov, je pa totiko botj sramotno za družbo, ki se šteje za omikano in demokratično.
Ne ijudsko štetje ne ugotavijanje manjšine
ne more hiti podiaga za izpoinitev manjšinskih doiočii državne pogodbe
Vsi uradni avstrijski popisi prebivalstva po drugi svetovni vojni v letih 1951, 1961 in 1971 imajo za slovensko manjšino v Avstriji značaj statističnega ..genocida". Ta je bil prisoten pri odvijanju vseh faz treh povojnih popisov prebivalstva po občevalnem jeziku, od priprav, izvedbe, obdelave in do interpretacije popisnih podatkov v tiskani obliki. Ze sama statistična protislovnost popisnih rezultatov o jezikovni sestavi prebivalstva dokazuje, da je bila uradna državna statistična služba na deželnem in zveznem nivoju pod vplivom protislovenskih elementov, ki so dali ton vsebinski zasnovi in izvajanju popisov glede na občevalni jezik, kar poleg številnih avtorjev podrobno tolmačijo v svojih delih B. Grafenauer,1 V. Klemenčič,^ J. Pleterski,4 D. Druš-kovič** in A. Malle.s
Popisi prebivalstva na narodno mešanem ozemlju Koroške in avstrijske Štajerske niso bili izvedeni z dvojezičnimi popisnicami, prebivalstvu tudi niso bila na razpolago dvojezična navodila in druge javne objave, ki so povezane s popisi prebivalstva. To bi bil dolžan poskrbeti po določili 7. člena avstrijske državne pogodbe Avstrijski statistični centralni urad. Slovencem ni bila nikoli dostopna dokumentacija rokopisnih podatkov iz popisov prebivalstva. Le-ta je služila delu avstrijskega tiska, ki je s svojo protislovensko naravnanostjo popačeno tolmačil rezultate popisov o jezikovni strukturi prebivalstva na narodno mešanem ozemlju Koroške.
Ob pripravah na popise in v času samih popisov prebivalstva se je s srdestvi javnega obveščanja in z izdajo posebnih lepakov ustvarjalo napeto vzdušje zoper koroške Slovence, da bi ti ob popisih tako preusmerjeni v kar največji meri prikrili svojo je-
zikovno ter posredno s tem tudi slovensko narodnostno pripadnost.
Med priprave za popise prebivalstva je sodilo s strani upravnih organov tudi zbiranje takih oseb za popisovalce — števne komisarje, ki so bili pripravljeni v kar največji meri, če je bilo potrebno tudi z različnimi oblikami pritiskov, preprečiti slovenskemu prebivalstvu vpis slovenščine ali te v kombinaciji z nemškim jezikom v rubriko občevalnega jezika. Za dosego ciljev prikrivanja dejanskega števila slovensko govorečega prebivalstva ter njihovega sklenjeno poseljenega območja so števni komisarji kršili najosnovnejša načela strokovnega zbiranja in zajamčeno tajnost statističnih podatkov. Statisnič-ne strokovne službe so se pri analizah, tabeliranju ter publiciranju in interpretaciji podatkov o jezikovni strukturi prebivalstva posluževale tudi metod, ki presegajo vsako normo strokovnosti statističnega zbiranja, urejanja in analize podatkov. Po podrobni analizi rezultatov popisov in statističnega gradiva o občevalnem jeziku lahko trdimo, da so bili le ti izvedeni s ciljem, prikazati čim manjše število slovensko govorečega prebivalstva in čim manjši obseg s slovenskim prebivalstvom sklenjeno poseljenega ozemlja Koroške. Težili so za tem, da bi z rezultati popisov prikazali poselitev koroških Slovencev v obliki med seboj slabo ali teritorialno sploh nepovezanih otokov.
Veliko zmedo je povzročila v rezultatih popisa uporaba jezikovnih kategorij, ki so povezane z oznako „windisch". Na Koroškem žive le Slovenci in Nemci, jezikovne skupine ali naroda „windisch" pa med koroškim prebivalstvom doslej etnično, lingvistično ali historično še ni mogel nihče utemeljiti, zato tudi te
Tabeia 1	
Primer Mevitk za 16 statističnih jezikovnih skupin, ki	S 1
rekonstruira!) iz desetih Mevitk za 10 jezikovnih skupin, zbranih po	
popisu prebivaistva ieta 1931	
1. ,deutsch" po prvi varianti	428.784 4. 7
2. .deutsch" po drugi varianti	448.345 8, ?
3. ,deutsch-slowenisch" po prvi varianti	8.617 4
4. ,deutsch-slowenisch" po drugi varianti	19.561 7
5. „slowenisch-deutsch" po prvi varianti	5.888 4
6. „slowenisch-deutsch" po drugi varianti	11.2187
7. ,slowenisch" po prvi varianti	7.707 4
8. ,s!owenisch" po drugi varianti	11.3167
9. ,slowenisch" po tretji varianti	22.534 7
10. .deutsch-vvindisch"	10.944 4
11. „windisch-deutsch"	5.330 4
12. ,slowenisch-windisch"	117 4
13. ,windisch-slowenisch'	38 4
14. ,windisch"	3.454 4
15.	.sonstige, unbekannt" po prvi varianti 16.	.sonstige, unbekannt" po drugi varianti	3.885 7
	26.419 s
oznake pri avstrijskih ljudskih štetjih pred drugo svetovno vojno, poleg kategorij „deutsch" in „slowenisch", ne moremo zaslediti. S to oznako so prvič koroške Slovence uradno označile nacistične oblasti in to pri popisu prebivalstva leta 1939, ki ugovor tedanjega slovenskega tiska zoper to oznako sploh niso upoštevale.
Kako naj razumemo, da se je mogla pri avstrijskem ljudskem štetju leta 1951 ponovno uveljaviti oznaka „windisch"? Taka in podobna preimenovanja tudi drugih narodov s strani nacistične „znanosti" so služila kot oznaka za manjvredne in brezpravne rase, ki so jih podobno kot Slovence, nameravali nacisti sistematično izseliti ali iztrebiti.
Trdimo lahko, da so sami popisi prebivalstva akt diskriminacije koroških Slovencev in kot primer statističnega „genocida", ki bi ga težko našli v statistični praksi še kje drugod. Le kje v svetu najdemo na ozemlju s skupno okoli 110.000 prebivalci dveh narodov pri objavljanju rezultatov popisov prebivalstva po občevalnem jeziku, tako kot to najdemo v različnih avstrijskih statističnih publikacijah, prebivalstvo razčlenjeno na skupaj več kot 25 umetno stvorjenih in strokovno statistično nedefiniranih jezikovnih skupin (Tabela 1, 2, 3, 4).
Da podatki o jezikovni strukturi prebivalstvo na narodnostno mešanem ozemlju Koroške po drugi svetovni vojni niso mogli nastati v normalnih pogojih popisovanja prebivalstva,
nam še dodatno dokazujejo primerjave številk za posamezne jezikovne skupine treh povojnih popisov prebivalstva po nekaterih izbranih občinah (Tabela 4). Protislovenski značaj popisov prebivalstva se razkriva s primerjavo med številkami odnosno odstotki za jezikovne skupine „deutsch" ter „slowenisch" in „slo-wenisch" v kombinaciji z „deutsch", ter za jezikovne skupine „windisch" in „-windisch" v kombinaciji z „deutsch". Od enajstih v tabeli izbranih občin (po upravni razdelitvi leta 1971), izkazujejo vse, razen občine Radiše, nesorazmerno visoko povečanje relativnega števila vpisanega prebivalstva v jezikovno skupino „deutsch". Za občino Radiše si ne moremo razložiti vzroka za spreminjanje odstotka prebivalstva, ki je bilo vpisano v jezikovno skupino „deutsch". Leta 1951 so v tej občini uvrstili v jezikovno skupino „deutsch" okoli 45 "/o prebivalcev, leta 1961 11,2 "/o, leta 1971 pa je odstotek v tej jezikovni skupini uvrščenega prebivalstva znašal okoli 41 odstotkov.
Za občino Medgorje si ne moremo po nobeni statistični logiki razložiti tako povečanega odstotka prebivalstva v jezikovni skupini „deutsch". Še leta 1951 so v tej jezikovni skupini našteli manj kot 10 "/o prebivalcev, leta 1961 eno četrtino, leta 1971 pa že 76,4 "/o.
V občini Djekše so našteli leta 1951 v jezikovni skupini „deutsch" dobro polovico prebivalcev, leta 1961
dobre tri četrtine, leta 1971 pa že več kot 90 "/o prebivalcev.
V	občini Šmarjeta v Rožu so našteli leta 1951 v jezikovni skupini „deutsch" le slabo četrtino prebivalcev, v letih 1961 in 1971 pa že dve tretjini.
V	občini Žitara vas so v isti jezikovni skupini našteli leta 1951 le okoli 16 "/o, v letih 1961 in 1971 pa že skoraj polovico prebivalstva.
V	dveh občinah, ki ležita na dveh geografsko različnih območjih: v Selah pod Karavankami in v Medgorju na Vzhodnih Gurah, so pri popisu leta 1951 uvrstili vse prebivalce v jezikovne skupine „deutsch", „slowe-nisch" in „slowenisch" v kombinaciji z „deutsch". Pri naslednjih dveh popisih prebivalstva, v letih 1961 in 1971, so vpisovali prebivalce tudi v jezikovne skupine „windisch" in „windisch" v kombinaciji z „deutsch". V občini Vernberk, vzhodno od Beljaka, so števni komisarji odkrili vin-dišarje le pri popisu prebivalstva leta 1961, pri ostalih dveh popisih pa nobenega. Zakaj se je moralo pojaviti vpisovanje prebivalstva v vindišar-ske jezikovne skupine v občinah Sele in Medgorje šele pri popisih 1961 in 1971, v Vernberku pa le enkrat, pri popisu 1961, si lahko pojasnjujemo le z nestrokovnostjo in protislovensko naravnanostjo avstrijskih državnih popisov prebivalstva. Najbolj nazoren dokaz za take domneve nam služi občina Medgorje, kjer kot že rečeno, niso pri popisu leta 1951 uvr-
(D^dje 3. strani)
Tabeta i
Primer statistične popačenosti Mevitk o jezikovni sestavi prebivatstva po nenemikih jezikovnih skupinah, ki se kaiejo v iuči primerjave popisov prebivaistva v ietih 1951, 1961 in 1971 6,10, n
Popisi prebi- vaistva	„deutsch- s!owenisch"	deutsch"	„,!.weni,ch"		„windisch- deutsch"	„windisch"	Skupaj „s)owenisch- „windisch- v nenemških vvindisch" s!owenisch" jezikovnih skupinah
1951	8.617	5.888	7.707	10.944	5.330	3.454	117	38	42.095
1961	3.300	2.200	8.300	7.400	2.500	1.600	—	—	25.300
197)	10.935	758	6.214	3.394	124	454	9	—	21.918
Tabeia 3
Primer statistično nepojmijivega prikaza dveh raziičnih načinov čienitve prebivaistva na skupine občevai-nega jezika pri dveh popisih prebivaistva v ietih 1961 in 1971 1?. H
Leto	Skupaj staino naseijeno prebivaistvo Koroške	„deutsch"	„siowenisch"	„deutsch-stowenisch" „s)owenisch-deutsch"	„windisch"	„deutsch-windisch" „windisch-deutsch"
1971	525.728	501.350	6.223	11.7)1	454	3.518
Leto	Skupaj Avstrijski driavijani na območju izbranih občin	„deutsch"	„siowenisch"	„windisch"	„deutsch- s)owenisch"	..sontige, unbekannt"
1961	109.438	84.320	7.986	1.580	15.345	207
ANTON SVETINA:
Iz zgodovine PMberka in okoiiee
17
1- marca 1670 je tožil Jakob Pevc, bivši kaplan v Pliberku in sedanji kaplan in spovednik pri ljubljanskih nunah, pliberškega kaplana Mihaela Stergarja na plačilo polletne kolek-v znesku 47 goldinarjev 8 krajcarjev. Škofijski ordinariat je izdal Mihaelu Stergarju dekret, da poravna v enem mesecu svoj dolg, v nasprotnem primeru bo kazensko poklican ^ Ljubljano in bo tu kontumaciran, dokler ne poravna dolga. Kaplan Mihael Stergar in njegov brat pliberški vikar Jurij Stergar nista bila ined seboj v dobrih odnosih. Vikar je svojemu bratu kaplanu očital, da prepogosto zahaja v družbo pliberških meščanov in da živi lahkomiselno. Vikar Stergar je zaradi tega dne 10. oktobra 1671 predlagal škofijskemu ordinariatu, naj brata Mihaela sprejmejo v Marijanišče Y Gornjem gradu, da se bo v starosti naučil ^tth disciplin, ki se jih v mladosti ni naučil, kohjski ordinariat je vikarju Stergarju odgovoril takole: Več je vredno dobro razumevanje v skupnosti kot oseba enega nepobpljšlji-^ga človeka; da ne bi pokvaril s svojimi sla-'mi lastnostmi vse črede, se prošnji vikarja Razumljivo ne more ugoditi. V sporu med Jan-P*n /Pevcem in Mihaelom Stergarjem v zadevi P ačila dolžne kolekture pa je prišlo na razpravi pred škofijskim konzistorijem v Ljublja-* dne 18. septembra 1670 do poravnave, po ateri se je toženec obvezal, da poravna svoj ° g v živilih in sicer 16 in pol mernika pše-
nične moke in 35 mernikov ovsa.
20. januarja 1673 je vikar Stergar poročal generalnemu vikarju ljubljanske škofije Filipu Terpinu v zadevi dveh parov zaročencev, ki so prosili za dispenzo zakonskega zadržka krvnega sorodstva. V prvem primeru je šlo za dve osebi iz kmečkih krogov, Vida Gradišnika in Marijo Riva, ki sta bila med seboj v 4. oziroma v 3. kolenu v sorodstvu. Kot razlog za poroko je Gradišnik navajal, da je dobrega vedenja in marljiv in da ima dobro kmetijo, ki jo namerava podariti nevesti kot doto, nevesta pa je revna brez premoženja. V drugem primeru pa je šlo za otroke pliberških meščanov. Klement Jamnik je bil zaročen z Marijo Vernar, ki je v pričakovanju sklenitve zakona postala z njim noseča. Poroko pa je preprečil nedostojen mladenič Jožef Puglič, ki je pomotoma tudi enkrat spolno občeval z imenovano Marijo, ker ni vedel, da je bila zaročena s Klementom Jamnikom. Klement Jamnik in Jožef Puglič sta bila v krvnem sorodstvu 4. kolena, bila sta torej bratranca. Tudi Marija je mislila, ko je prišel Puglič ponoči k njej, da to ni nihče drug kot njen zaročenec Jamnik, s katerim je bila vajena večkrat spolno občevati. Po izvršenem dejanju je pomoto prva opazila Marija ter je vsa ogorčena in nestrpljiva začela kričati in je jokaje zapustila sobo. Vikar Stergar je bil dal poklicati predse vse tri imenovane osebe in jih je v navzočnosti
šego izjaviti, da se je vse to zgodilo po pomoti in so prosili, naj bi se v izogib javnega škandala izdala čimprej dispenza zakonskega zadržka sorodstva 3. kolena, da bi mogla zaročenca skleniti zakonsko zvezo. Generalni vikar je na ti dve prošnji odgovoril, da se bo v prvem primeru izdala dispenza, čim bo vikar predložil dokaze o stopnji sorodstva. Za drugi primer pa je generalni vikar dal pojasnilo, da v tem primeru ni potrebna nikaka dispenza, ker je v primerih spolnega občevanja potrebna dispenza le med sorodniki iz 1. in 2. kolena krvnega sorodstva (sicl).
Leta 1669 se je zopet vršila vizitacija župnije Pliberk. Vizitacijski zapisnik nam prikaže tole: Poklicani cerkveni ključarji Bartolomej Figon, Matija Guethold, Simon Kocianič, Bartolomej Anhuber, Tomaž Guetman in Matija Mohar so se pritožili, da se ob nedeljah služba božja prepozno začenja. Zaslišani vikar Jurij Stergar je izjavil, da je rojen v mestu Kranj, star je 55 let in 28 let duhovnik. Služboval je vedno v območju ljubljanske škofije in to dve leti v Svibnem, nato je bil 7 let vikar mesta Slovenj Gradec in 18 let v Pliberku. Študiral je logiko s kazuistiko. Njegovo življenje in obnašanje je vzorno in je dober pater familias. Pogorelo župnišče je dal lepo popraviti, da je njemu v čast in prijetno bivališče za goste. Tudi cerkev lepo popravljajo razen zidave novega stolpa. Zakristijo in svete posode vzdržuje vikar v največji čistoči. Pri sebi ima mater, sestro in nečake. Župnija šteje 4432 duš; za veliko noč so prejeli vsi obhajilo razen ene osebe, gospoda Crucigerja pl. Studach, za katerega se ne ve, kje se je izpovedal. Dohodki župnika so razvidni iz urbarja, ki je shranjen v Gornjem gradu. Vikar Stergar ima v posesti
duhovnika Valentina Castallanija ter še dveh prič zaslišal. Vsi trije so pripravljeni pod pri-tudi beneficij sv. Janeza Krstnika, ki mu do-naša letno 200 goldinarjev dohodka. Meščani so nsalovili na vladarja pismeno prošnjo, naj bi jim dovolil, da oni predlagajo beneficiata v primeru smrti prejšnjega za imenovanje. Škof izjavi, da je proti temu in bo prosil cesarja, da da pravico do predlaganja novega beneficiata njemu, ker bi meščani, če bi dobili tako pravico, to izkoristili sebi v prid in ne v prid cerkvi. Pri župniji Pliberk sta stalno nameščena dva kaplana. Vsak izmed njiju upravlja en del župnije s celebriranjem maš, pridiganjem in oskrbovanjem zakramentov. Njihovi dohodki obstajajo iz bire tako, da daje vsak kmet dogovorjeni del mernika pšenične moke in pol mernika ovsa, in iz štolnine za cerkvena opravila, in pride vsak kaplan na letni dohodek 100 zlatnikov. Hrano jima daje vikar. Prvi kaplan je Mihael Stergar, rodni brat vikarja, ki je bil že večkrat vizitiran. Svojo službo opravlja dobro, sicer je bil poprej na glasu, da je pokvarjen, sedaj se je pa poboljšal, kakor so to potrdili meščani sami ter cerkveni ključarji. Drugi kaplan je Jurij Riedl, pliberški domačin, star 29 let, duhovnik je štiri leta, od tega je bil eno leto in en četrt uslužben pri grajski kapeli, sedaj je drugo leto pliberški kaplan. Ti-tulum mensae je prejel od mesta Pliberk. Je dober, pameten in ljubezniv mož in svojo službo opravlja v zadovoljstvo vseh. Vizitator je na koncu še naročil vikarju Stergarju, naj začenja ob nedeljah službo božjo ob 7. uri, ker so meščani za to prosili.
(N%d%/jefdHjf f prihodnji
Zveza slovenskih žena proslavljala mednarodni praznik žena
V ponedeljek 8. marca so imele siovenske žene na Koroškem v dijaškem domu SŠD v Tarviser Strahe v Ceiovcu svoj redni občni zbor, katerega so povezaie z mednarodnim praznikom žena. Pred 30. teti so siovenske žene ravno na ta dan ustanovite s svojo žensko organizacijo — Antifašistično fronto žena, v kateri so bite zasidrane izkušnje in spoznanja, ki so se porodita v težkem času fašističnega nasiija. Na-siednica Antifašistične fronte žena, sedanja Zveza siovenskih žena pa ima danes, ko se v naši dežeii bohoti nemški nacionaiizem in neonacizem, pred katerim so kapituiiraii viada in stranke, prav posebno in pomembno viogo. Pri tem je mišijena 2S-odstotna kiavzuia pri štetju naše manjšine, ki jo koroški Siovenci odtočno odkianjamo.
Mednarodnega praznika žena, ki ga vsako ieto organizira ZSŽ, se je udeiežiio okrog 130 siovenskih žena in gostov, med njimi tudi jugosiovanski konzui v Ceiovcu Peter Zupančič s soprogo, predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, zastopnice ženskih organizacij iz Maribora in predstavnici avstrijske ženske organizacije — Bund demokratischer Frauen Maria Rabitsch in tovarišica Mimica.
Predsednica Zveze siovenskih žena Miiena Groblacherjeva je v svojem poročiiu seznanila koroške žene z deiom organizacije in z bodočimi naiogami ter govorita o pomenu mednarodnega praznika žena. Med drugim je tov. Groblacher-jeva v teku svojih izvajanj omenila, da so v vladi zastopane stranke prišle do enotnega sklepa v škodo koroških Slovencev, da izvedejo štetje posebne vrste, ki naj bi bilo podlaga za izpolnitev določil v členu 7. Takšnemu diktatu, ki pomeni za našo narodnostno skupnost smrt, se bomo odločno uprli. Zveza slovenskih žena, ki je včlanjena v Zvezi slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta proti tej .rešitvi" odločno protestirala, slovenske organizacije pa so v podkrepitev poslale številne proteste. Prav ta enotnost v borbi za dosego naših pravic pa nikakor ni všeč deželnemu in državnemu vodstvu. Zato je prišlo do izjav vidnih avstrijskih predstavnikov, da naj koroški Slovenci ne sledimo našim voditeljem in da naj se ustvari nekakšna tretja sila, to so osebnosti, ki bi bile dostopne željam in ciljem vlade. Tem metodam zabijanja klina med naše ljudstvo in njegovo vodstvo, naše ljudstvo ne bo nasedlo in skrivne nade naših narodnih sovražnikov, da bodo tudi med koroškimi Slovenci našli Robase, so nerealne.
Tovarišica Groblacherjeva je ob zaključku svojega poročila pozvala vse slovenske žene, da skrbijo za čim večjo prijavo otrok k dvojezičnemu pouku, tako v ljudskih šolah in seveda tudi v slovenski gimnaziji. Prosila je zbrane žene, da po-
kažejo več pobud, da bi tudi v otroških vrtcih bili naši otroci deležni slovenskega materinega jezika ter da bi se slovenska beseda s pomočjo knjing še bolj uveljavila med našim ljudstvom.
Zbranim ženam je spregovorit tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter, ki je ženam za njihov praznik iskreno čestital in se hkrati dotaknil najbolj perečega vprašanja — štetja posebne vrste. To štetje ne more nikdar pokazati dejanske narodne slike, kako tudi, ko pa na Koroškem ne prenesejo niti enega dvojezičnega krajevnega napisa. V takšnem vzdušju je preštevanje nemogoče, poleg tega pa ga državna pogodba tudi ne predvideva. Dr. Zvvitter je zaključil svoje besede s pozivom, da moramo biti enotni in strnjeni v lastnih vrstah, da moramo iskati podporo avstrijskih demokratov in računati s podporo matične države.
Čestitkam za mednarodni praznik žena sta se pridružili tudi zastopnica žena iz Slovenije in zastopnica avstrijskih žena (Bund demokratischer Frauen). Obe sta izrazili vso podporo v boju za dosego pravic koroških Slovencev.
Po razrešnici starega odbora, ki se je dobro izkazal, je bil le-ta pod vodstvom predsednice Grob-lacherjeve ponovno in soglasno potrjen.
Na občnem zboru so zbrane žene soglasno sprejele tudi protestno resolucijo naslovljeno na avstrijsko zvezno vlado in koroško deželno vlado s sledečo vsebino:
Odtočno odktanjamo kakršnokoii ugotavijanje pripadnikov narod-
nostnih skupnosti v Avstriji, kot podiago za izpoinitev čtena 7 avstrijske državne pogodbe. Protestiramo pa tudi proti poskusom razdvajanja pripadnikov stovenske narodnostne skupnosti in trdno stojimo za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem, v katero je Zveza siovenskih žena včianjena. Siovenske žene, zbrane na občnem zboru vemo, da je bii deiež koroških Siovencev pri zmagi nad fašizmom in vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije veiik. Zato temboij upravičeno zahtevamo od avstrijske zvezne viade, da se zavzame za tako rešitev našega narodnostnega vprašanja, ki bo odgovarjata v namenu in zasnovi čie-nu 7 avstrijske državne pogodbe.
Po proslavi in občnem zboru, se je v dvorani razvila prijetna družabnost, na kateri so bile vse udeleženke lepo pogoščene. Mladi dijaški ansambel pa je skrbel za prijetne melodije, kar je celotni prireditvi dalo še bolj svečano obeležje.
Razstava o Drabosnjaku v Ljubtjani
Prejšnji pete& so v Prešernom: Jvo-ran! ^4^dJewIje znanost! In Mmetnost! v Z.jHZJj%n! <?Jpr/I spominsko r%zs;%-vo o/? /30-/etnlcI smrf! zlnJrejtt 3%-iterja Drg^osM;%&R.
L/voJnI govor je Ime/ %^aJen?!^ KfMv. proj. Jr. Rrgf^o Rrejt, ^1 je or:M/ /Ifergrno Je/o ^oroš^egg pionirja s/ovens^e /irerafare ter pri rem nag/asi/, Ja je končno čas, Ja DraPos-nja^ Jo/J pravo mesro v s/ovens^i književnosti, kajti to kar je za osreJ-njo 5/ovenijo pomen!/ Anton Pontaž Pinkart, je v koroškem meri/a ki/ taji Drakosnjak. Govornik je Dra-kosnjaka prikaza/ kot pravega re-
ŠTETJE NA ODRU
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku vabi na
kabaret, kabaret...
1x1=1
v soboto 13. marca 1976 ob 20. uri v dvorani Schwarzi v Piiberku.
Režija in avtor: Anita Hudi.
Ogiejte si posebni kabaret o štetju posebne vrste.
Vsi prisrčno vak/jeni/
vo/aeionarja tistega časa ter socia/ne-ga kritika.
Otvoritvi razstave so prisostvova/i taji č/ani SPD „Drakosnjak" s /kostanj, katere je govornik posekej po-zJravi/. /Šoštanjčani so ok tej pri-/ožnosti zaigra/i Jva oJ/om^t iz Drd/?osnji?^oveg<z /zgak/jenega sina in tako navzočim prikaza/i pristno govorico Drakosnjaka, ki je še Janes živa na Šoštanja/? in oko/ici. šot igra/ci so nastopi/i AnJrej Mačnik, /Jerman A/ačnik, A/onika Zeicken in Janez Pesjak. A/eJ okiskova/ci razstave pa je ki/ taJi ravnate/j s/oven-ske gimnazije Jr. Zak/atnik, ki ve/ja kot raziskova/ec Drakosnjakove zapuščine, ter pesnik AnJrej šokot ro-Jom iz Šoštanj in proj. Janko Zer-zer.
Razstavo je pripravi/ proj. Jr. Niko šaret, ki je navzočim razkaza/ in raz/aga/ razstav/jene eksponate. Razstava je ojprta vsak Jan oJ /0. Jo /3. are in oJ /3. Jo /P. are. Priporočamo, Ja si to razstavo og/eJa čimveč rojakov s šoroške.
„Gost 76" bo jutri odpria svoja vrata
Jutri se bodo na celovškem sejemskem razstavišču odprla vrata 8. strokovnega sejma gastronomije in turizma .Gost 76", ki bo trajal do nedelje 21. marca. Ker je turizem pomemben činitelj zlasti v koroškem gospodarstvu, postaja razstava .Gost" iz leta v leto privlačnejša in pomembnejša.
Velika pridobitev letošnje razstave .Gost" je v tem, da bo zasedala v novi sodobno zgrajeni hali 5, ki so jo zgradili v rekordnem času (pol leta) in bo mnogo pripomogla, da bo razstava .Gost" prišla še bolj do veljave. Razstava .Gost 76" se bo odvijala v znamenju kuhinje. Začela se bo s posebno razstavo .ognjišče in kuhinjska naprava v spremembi časa" in končala v demonstraciji kuhinje. V okviru že tradicionalnega tekmovanja mladih kuharjev se bodo tokrat med seboj pomerili kuharji s Tirolske, Madžarske, Poljske in Jugoslavije in pokazali svoje kuharske sposobnosti.
Kot novost razstave .Gost 76" bo srečanje časnikarjev gastronomske stroke, za katerega se je prijavilo izredno veliko avstrijskih časnikarjev. Prav tako bodo letos predstavniki nemške trgovinske zbornice imeli prvič z zastopniki koroške trgovinske zbornice strokovni razgovor oz. sestanek, ki se bo v glavnem bavil z vprašanji turizma v zvezi z gosti iz Zvezne republike Nemčije.
Razstava .Gost 6" ne bo samo prodajnega značaja, temveč bo velik poudarek dajala intormiranju gastronomije, kar je razumljivo, saj so želje s strani gostov, ki prihajajo k nam, vedno zahtevnejše.
Sejemski direktor dr. Kleindienst je na tiskovni konferenci pred nedavnim z veseljem ugotovil, da se je razstavna površina v halah povečala od 11 052 na 18.252 nJ; razstavna površina na prostem pa od 8948 na 11.348 m^, skupno torej od 20.000 na 29.600 m^. Na razstavi .Gost 76" bo razstavljalo skupno 708 podjetij, od tega 381 domačih in 327 iz inozemstva.
Najboljšo informacijo s področja gastronomije bo seveda posredoval obisk razstave, ki ga zaradi številnih novosti in posebnosti prav iskreno priporočamo.
Siovenska prosvetna društva — .Bitka" v Bitčovsu, .Gorjanci" v Kotmari vasi, .Kočna" v Svečah in .Rož" v Št. Jakobu v Rožu
vabijo na
1. rožartski izobraževatni teden
od 7. do 14. marca 1976
Program:
Petek 12. marca ob 14.30 uri — farna dvorana v Št. Jakobu v R. .Pastirci" — mladinski tilm, predvaja Slovenska prosvetna zveza
ob 19.30 uri pri Adamu v Svečah
.Pastirci" — mladinski film, predvaja Slovenska prosvetna zveza
Sobota, 13. marca ob 20.00 uri pri Adamu v Svečah Koncert rožanskih zborov
Pomen .Rožanskega izobraževalnega tedna", predava nadzornik dr. Valentin Inzko
Hedeija 14. marca ob 19.30 uri — gostilna Miklavž v Bilčovsu Podijska diskusija: Koroški Slovenci v sodobni družbi — izobraževanje odloča o naši bodočnosti.
Rriprav/ja/n! oJ/?or
Proračun občine Žeiezna Kapia, tokrat ni izravnan
Na zadnji seji občinskega odbora v Železni Kapli so med drugim sprejeli tudi redni občinski proračun za ieto 1976, ki tokrat ni bii izravnan. Primanjkljaj bo znašai 1,8 milijona šilingov. Zaradi tega proračuna je prišlo do ostre debate. Tako je komunistični mandatar očital, da je poraba izrednih stroškov župana in občinskega predsedstva prevelika, član predsedstva arhitekt Klaura (GVP) pa je gospodarski položaj občine označil za nepovoljen. Župan Lubas je v zvezi s proračunom dejal, da so finančne potrebe občine vedno večje in da pri vsej štednji ni bilo mogoče proračuna izravnati. S protiglasom komunističnega mandatarja je bil končno proračun le sprejet.
Do nadaljnjega spora, ki se je končal z odhodom (eksodusom) GVP-jevske frakcije, je prišlo zaradi kino-poslopja, to pa zato, ker je župan poročal, da bodo to poslopje dali v najem Konzumu. Zupan je to namero utemeljil s tem, da bi bilo vsakršno popravilo kinoposlopja ali celo grad-
nja kulturnega doma nerentabilno. Ker občina nima namena, da bi prodala kinoposlopje, se je odločila, da bo dala poslopje v najem tistemu, ki bo največ nudil in to je bil Kon-zum. Kljub odhodu 6-članske UVP-jevske frakcije je bila seja sklepčna in predlog z glasovi socialistov in glasom zastopnika KPA sprejet. Proti temu sklepu sta glasovala slovenska zastopnika. Zakaj so bili OVP-jevska frakcija in oba slovenska mandatarja proti socialističnemu predlogu, ni jasno, ker niso postavili nobenega protipredloga.
Med nadaljnjimi točkami dnevnega reda je bil sprejet tudi predlog živinorejske zadruge, da bi zvišali prispevek za oplemenjevanje živine. Proti je glasoval občinski odbornik (KPA). Izid pregleda računov, ki ni ime! nobenh pomanjkljivosti, je bil soglasno sprejet in odobren. Tudi sporazum z bodočim zdravnikom je bil pozitivno rešen. Prakso bo odprl v začetku aprila. Pri tem mu je občina šla zelo na roke.
Koncert KKZ
Krščanska kulturna zveza je v nedeljo 7. marca priredila v celovškem Domu glasbe koncert, na katerem so sodelovali zbor graških študentov pod vodstvom Aleša Schusterja, izbrani zbor slovenske gimnazije in zbor Jakob Petelin-Gallus, oba pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča.
Medtem ko je bil prvi del koncerta posvečen slovenski ljudski pesmi, zlasti koroški, sta v drugem delu koncerta izbrani zbor slovenske gimnazije in zbor Jakob Petelin-Gallus izvajala kantato .Jettejeva prisega" (Simon Gregorčič — P. Hugolin Sattner). Povezovalne besede med pesmimi je podala Eva Krautova.
Slavnostni govor na koncertu, ki je bil posvečen 5. obletnici smrti dr.Francenta Cigana, je imel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Tischler.
Ni naš namen govoriti o kvaliteti
koncerta, je pa treba povedati nekaj besed o njegovem političnem okviru. Prof. Cigan ni bil samo učitelj na slovenski gimnaziji ter glasbeni strokovnjak; v zadnjem času je bila odkrita in dokumentirana tudi njegova medvojna povezava z zloglasno .Črno roko", edinico, ki jo imenujejo .Slovenski SS". V tej luči dobi prireditev nekoliko drugačen značaj in je vprašanje, ali je umestno sodelovanje šolskega zbora na takšni izvenšolski prireditvi.
Siovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Št. Vidu v Podjuni vabi na
OBČN!ZBOR
ki bo v soboto 20. marca ob 19.30 uri pri Vogiu v št. Primožu. Po občnem zboru bo fiim „Gewai! und Gewissen".
Vsi čiani in prijateiji društva prisrčno vabijeni!
Protestna resolucija kapelskih žena
V nedeljo, na predvečer 8. marca, se je velika množica slovenskih žena iz Železne Kaple in okolice zbrala v Lepeni, kjer je po stari navadi množično praznovala mednarodni dan žena. Ob tej priložnosti so slovenske žene predlagale in soglasno sprejele protestno resolucijo naslovljeno na zvezno vlado in koroško deželno vlado s sledečo vsebino:
Siovenske žene, zbrane ob priiožnosti praznovanja mednarodnega dneva žena v Lepeni — Žeiezna Kapia, odkianjamo predvideno ugo-tavijanje narodnostnih manjšin v Avstriji kot podiago za popoino in do-siedno izpoinitenv čiena 7 avstrijske državne pogodbe.
Prepričani smo, da bo takšno ugotavijanje močno stopnjevaio narodnostno mržnjo v našem kraju in da bo škodovaio odnosom med pripadniki siovenske nardnostne skupnsti in pripadniki večinskega naroda.
Zato zahtevamo od avstrijske zvezne viade, da končno po 20 ietih brez predhodnega ugotavijanja odstotkov izpoin) čten 7 avstrijske državne pogodbe.
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na igro
KR!VOPR!$EŽN!K
ki bo v nedeijo 14. marca 1976 ob 20. uri pri Vogiu v Št. Primožu. Z igro se bodo predstaviti igratci domačega prosvetnega društva.
Prisrčno v^/jeni/
Siovensko prosvetno društvo „Obir" in Siovenska prosvetna zveza vabita na
DTERARN! VEČER
ki bo v soboto 13. marca 1976 ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem.
Sodetujejo: Čiani Pododbora društva siovenskih pisatetjev v Mariboru in ženski oktet SPD ..Obir".
Ljubitetji siovenske besede in pesmi prisrčno vabijeni!
Krščanska kutturna zveza v Cetovcu vabi na
KONCERT
SLOVENSKE LJUDSKE !N UMETNE PESM! v nedeijo 14. marca 1976 ob 14.30 uri v Kongresni dvorani v Beijaku.
Sodetujejo: Graški študentje, izbrani zbor stovenske gimnazije v Cetovcu in zbor Jakob Petetin-Gattus.
Prisrčno udM/eni/
Stovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrti vasi vabi na
REDN) OBČN! ZBOR v nedeijo 14. marca 1976 ob 10.00 uri v društveni dvorani v Dobrti vasi.
Vsi prijatetji društva vabtjeni!
Odf?or
Stovensko prosvetno društvo v Št. Janžu vabi na dramo Leonarda Franka
JEZUSOV! APOSTOL! v nedeijo 21. marca 1976 ob 19.30 uri pri Tištarju v Št. Janžu. tgra je nastata ob sodeto-vanju čianov SPD v Št. Janžu in SPD ..Bitka" v Bitčovsu in obravnava aktuatno temo povojnega časa.
Ne tjudsko štetje ne ugotavijanje manjšine...
/N^dcijcMnje s 3. stran:) stili v vindišarske jezikovne skupine nobenega prebivalca, leta 1961 pa že več kot 70 "/o, leta 1971 pa le dobrih 10 "/o. V občini Slovenji Plaj-berk so leta 1951 našteli v vindišar-skih skupinah dobrih 70 "/c, leta 1961 okoli 45 "/o, leta 1971 pa le 36 "/o prebivalcev.
Če bi lahko verjeli tem uradnim avstrijskim statističnim podatkom, bi lahko „sklepali", da se je v dveh desetletjih v občini Medgorje kar dvakrat zamenjala narodnostna struktura prebivalstva in to pri prostorsko manj mobilnem, na zemljo navezanem kmečkem ali delavsko-kmečkem prebivalstvu. Po objavljenih popisnih podatkih državne uradne avstrijske statistične službe naj bi bila občina Medgorje leta 1951 poseljena s pretežno slovenskim, leta 1961 s pretežno vindišarskem in leta 1971 s pretežno nemškim prebivalstvom. Samo ta primer je dovolj zgovoren dokaz potvorb, ki so jih storili uradni avstrijski popisi prebivalstva v zvezi z jezikovno strukturo.
Občina Globasnica sodi med tiste izjemne občine, kjer so pri popisu leta 1951 vpisovali prebivalstvo tudi v edinstveni jezikovni skupini „slo-wenisch-windisch" in „windisch-slo-wenisch". Tako so našteli v jezikovni skupini „windisch-slowenisch" več kot eno tretjino od skupnega števila v letu 1951 v to jezikovno skupino uvrščenega prebivalstva na celotnem dvojezičnem ozemlju Koroške in več kot so skupaj našteli na tem ozemlju tako uvrščenega prebivalstva pri popisu leta 1971 v obeh jezikovnih skupinah, „windisch-slowenisch" in „slo-wenisch-windisch". Te številke o sestavi prebivalstva po občevalnem jeziku v občini Globasnica so lep pri-
mer „ statistične telovadbe" s podatki občevalnega jezika, ki ne prenese nobene kritike.
Kako nezanesljivi so popisni podatki o občevalnem jeziku, seveda le v škodo slovenskemu prebivalstvu, nam nazorno kažejo podatki o jezikovni strukturi prebivalstva v občini Št. Štefan v Ziljski dolini. Tu so v času nacizma pri popisu prebivalstva leta 1939 našteli manj kot polovico prebivalstva z nemškim občevalnim jezikom, pri popisu leta 1951 pa že 100 "/o, pri popisih leta 1961 in 1971 pa več kot 99 "/o. Več kot prepričljivo je, da ni moglo v dvajsetih letih, med popisoma prebivalstva leta 1939 in 1951, pa tudi še ne do leta 1971, izumreti slovensko govoreče prebivalstvo v tej še precej agrarni občini, ki v tem času ni doživela kakih bistvenih gospodarskih ali demografskih sprememb. To nam dokazujejo tudi uradni podatki o sestavi šoloobveznih otrok po materinem jeziku, ki so jih zbrali učitelji v tej občini na šolah v Št. Štefanu in Št. Pavlu v šolskem letu 1954/55. Na obeh šolah so našteli več kot 30 "/c otrok s slovenskim materinim jezikom. Če bi lahko verjeli statističnim podatkom vseh treh povojnih avstrijskih popisov o sestavi prebivalstva po občevalnem jeziku, bi lahko sklepali, da izumro manjšine tudi v krajih, kjer so v prevladi, v dobrem desetletju.
Podobna nezanesljiva vrednost popisnih podatkov o jezikovni strukturi se nam razkriva tudi v občini Brdo v Ziljski dolini s primerjavo uradnih podatkov o materinščini šoloobveznih otrok v šolskem letu 1954/55. V tej občini so leta 1951 našteli v jezikovni skupini „deutsch" okoli 61 odstotkov prebivalcev, v letu 1961
75 "/c in v letu 1971 več kot 91 "/o; pri popisu šoloobveznih otrok po materinem jeziku so pa našteli skoraj 80 "/o otrok s slovenskim materinim jezikom.
Taki, s statističnimi manipulacijami pridobljeni podatki o jezikovni strukturi prebivalstva, so služili Avstriji kot osnova pri pripravi za Slovence nesprejemljivi zakonov o dvojezičnih topografskih napisih in o uporabi slovenščine na sodiščih.
Ugovori koroških Slovencev pri avstrijskih vladnih organih zoper vse, kar jih je diskriminiralo pri popisih prebivalstva, pa niso imeli pozitivnega odziva.
Kritična osvetlitev ravnanja popisnih komisarjev in avstrijske statistične službe pri vseh treh povojnih popisih prebivalstva, še posebej statistikov, ki so pripravljali, sprejemali, obdelovali in objavljali statistično gradivo o jezikovni strukturi prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške, nam je pokazala, da niti avstrijska statistična služba niti celotno družbeno okolje na narodnostno mešanem ozemlju Koroške ob še tako idealno izdelani metodi za preštevanje prebivalstva posebne vrste ne morejo v sedanjosti zagotoviti takih popisnih rezultatov, ki ne bi škodovali koroškim Slovencem. V taki družbeni klimi, ki je prežeta s protislovenskim razpoloženjem določenega dela prebivalstva si tudi ne moremo zamisliti, da ne bi preštevanje prebivalstva posebne vrste izzvalo še hujšo in nevarnejšo protislovensko vzdušje kot so to povzročili vsi dosedanji avstrijski povojni popisi prebivalstva. Dosedanje izkušnje nestrokovnega ravnanja avstrijskih statistikov in avstrijske statistične službe s popisnimi podatki o jezikovni
Tabela 4
Prikaz očitne protislovnosti treh povojnih popisov o jezikovni sestavi prebivaistva, ki so posiedica drobijenja na strokovno neutemeijene jezikovne skupine na primeru nekaterih občin Koroške v ietih 1931, 1961 in 1971 6,7,14
19 5 1
19 5 1
K
-Sok -E 'o X 5
/Mil šMi
a
5 o ^
i E i LM /Mil BS
19 7 1
5 °
j! 'o X 5 ^
z /Mil šMi
strukturi prebivalstva ne morejo biti jamstvo pred mahinacijami s popisnimi podatki preštevanja prebivalstva posebne vrste. Zagotovitve varnosti koroških Slovencev pred novo napetostjo ter zajamčene tajnosti popisnih podatkov ne moremo pričakovati, pa čeprav bi Avstrija prepustila to posebnim, posebej organiziranim zveznim institucijam, saj doslej avstrijska vlada ni mogla zagotoviti niti izvajanja zakona o dvojezičnih krajevnih napisih.
Viri in iiteratvra
1	Grafenauer Bogo: Teorija in praksa ljudskih štetij od srede 19. stol. do danes, referat na 2. koroških kulturnih dnevih leta 1970, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (Arhiv).
2	Klemenčič Vladimir: Kritični pretres avstrijskega popisa 1951 z ozirom na jezikovno strukturo na Koroškem, Razprave in gradivo, Ljubljana 1950, št. 2, str. 101—182.
3	Pleterski Janko: Die Volkszdhlung vom 31. Marž 1951, Razprave in gradivo,
št. 4—5, Ljubljana 1955, str. 155—217.
4	Druškovič Drago: Nekaj vprašanj koroških Slovencev (Po 19 letih avstrijske državne pogodbe). Razprave in gradivo, štev. 5, Ljubljana 1974, str. 10.
5	Malle Avgust: Ljudsko štetje 1971, 5. koroški kulturni dnevi, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu (Arhiv).
5 Volkszahlungsergebnisse der Gemein-den mit zvveisprachigen Schulen 1890— 1951, Beilage zum Sonderabdruck aus Nr. 49 der ..Karntner Landes-Zeitung" vom 18. Dez. 1953". „Entwurf zum neuen Karntner Schulgesetz".
7	Ergebnisse der Volkszdhlung vom
1. Juni 1951. nach Gemeinden Karnten. Bearbeitet und herausgegeben vom Osterreichischen Statistischen Zentral-amt Wien 1952, str. 14.
8	Ergebnisse der Volkszdhlung vom
1. luni 1951. nach Gemeinden Karnten. Bearbeitet und herausgegeben vom Osterreichischen Statistischen Zentral-amt Wien 1952, str. 3—13.
9	Statistisches Handbuch filr die Republik Ostereich. Herausgegeben vom Osterreichischen Statistischen Zentralamt Wien 1952, str. 14.
10	Karntner Nachrichten, št. 11/1952.
11	Wohnbevdlkerung Karntens nach Um-ganssprache (detailtierte Gliederung), Staatsangehdrigkeit und Gerichtsbezir-ken 1971 (Gebietsstand 12. Mai 1971), Statistische Nachrichten, 28. Jahrgang (Neue Folge), Hett 7, str. 405.
12	Ostereicher nach Umagangssprache 1971 und 1951 in ausgevvahlten Gemein-
Brdo — Egg
St. Stefan — St. Stetan
Sele — Zeli
Medgorje — Mieger
Žitara vas — Sittersdorf
Globasnica — Globasnitz
Slovenji Plajberk — Wind. Bleiberg
Vernberk — Wernberg
Radiše — Radsberg
Djekše — Diex
Smarjeta — St. Margarethen
°/.	°/.	°/.	°/.	%	"7.	°/.	v.	%	den Karntens (Gebietsstand 12. Mai
40,8	23,9	35,3	75,1	9,8	14,3	91,2	5,2	3,6	1971), Statistische Nachrichten, 28. 3ahr-
100	—	—	99,5	0,3	—	99.3	0,3	0,3	gang (Neue Foige), Heft 7, Tabeiie 3,
2,4	94,6	—	4,7	83,1	11,7	5,5	91,9	2,6	str. 410.
8,6	91,4	—	25,0	3,2	71,8	76,4	12,7	10,9	13 Die Umgangssprache 1961 in aus-
15,6	14,8	69,7	48,1	13,6	38,1	49,8	36,7	13,5	gewah)ten Gemeinden, Statistisches
11,6	37,2	51,2	16,4	46,6	37,0	29,0	59,0	11,9	Handbuch des Landes Karnten, 12. 3ahr-
18,7	10,0	71,3	23,1	30,3	44,7	23,1	40,6	36,3	gang 1966, str. 17.	1
79,5	20,5	—	97,4	2,1	0,5	98,5	1.5			14 Die Umgangssprache in den gemischt-
44,9	46,9	8,2	11,2	61,8	27,0	40,6	46,2	13,2	sprachigen Gemeinden, Ergebnisse der
53,9	2,4	43,7	76,0	8,9	15,1	92,7	5,2	2,1	Voikszahiung vom 1. 3uni 1951 nach Ge-
23,2	12,3	64,5	66,3	14,3	19,4	64,5	16,9	18,6	meinden Karnten, Wien 1952, Heft 4, str. 14.
JOŽE KROFLIČ	17
Skozi smrt v življenje
Takega uradnega tatu ne smem kaznovati, talko si je menda mislil paznik, saj bi moral potem kaznovati tudi sebe. Kriminalec policist in paznik sta marsikaj skupno pokradla iz zavojčkov, ko so pošiljali domači svojim dražjim perilo. A razjezil se je in nekaj dni oni ni smel nositi političnim pripornikom hrane. Tudi to je bila za požrešnega policista huda kazen. Ni si mogel nabrati in nakrasti od političnih pripornikov krompirja in moral je srebati pač le vodo in čisto čorbo, za nameček pa dva ali tri gnile krompirje.
Razen tega mu je dejal paznik, da njemu prav za prav v zaporu ne gre slabo. .Poglej politične pripornike, kako stradajo, dneve in dneve so brez hrane in za nameček še strašno trpljenje, nikdar nobenih priboljškov. Ti pa si takim siromakom še kradel!" Tako mu je rekel.
Toda naduti policist ni molčal in se je odrezal:
„Jaz bi v takih okoliščinah že davno sebe pokončal!"
Slovenci pa ne klonimo v takih okoliščinah. In čeprav so nam vzeli vse: imetje, otroke, brate in sestre, starše, svobodo — nečesa nam niso mogli vzeti: trdne volje: rajši v smrt kakor v prostovoljno sužnost!
Paznik je pogledal po drevesu. Zmajal je z glavo. Kaj je neki mislil? Morda to, da ga žalostnim in obupanim ni Postavil. Postavil ga je zaradi inšpekcije, postavil zase.
In zato to božično drevo ni lajšalo bolečin ubogim 1'pinom, ne ran, ne bridkosti, ne trpljenja.
Kakor bi se trpljenje za nekaj časa ustavilo, tako se je Rdelo Marijanu in Jožetu, ko sta se pogovarjala o obisku, ^ gestapovcu s keksi, o družini, o otrocih, o Mariji in Mag-^aleni, o božičnem večeru. In zašla sta s pogovorom celo daleč naprej: k svobodi.
Zvonilo je poldne. Iz lin je udarjal le en zvon, edini Rvon v mestu, njegova pesem pa je bila veličastna kakor Pesem tisočerih strun.
Jožeta so gestapovci strašno mučili in ni imel druge želje kot postati spet človek. Človek v svobodi, lepi, zlati svobodi, ki mora priti. A spomnil se je strašne obsodbe, katero so bili zanj izrekli gestapovci: smrt s strelom.
Nekaj časa je molčal, nato pristopit k Marijanu in dejal: .Marijan, če me kdo reši, če reši edinega skrbnika naši Magdaleni in Mariji, bom postal vzgojitelj in pastir našega naroda in vso skrb bom posvetil vzgoji svojih sester."
Marijan je pogledal Jožeta in sam ni izrazil zaradi smrtne obsodbe posebnih želj. Nekaj trenutkov je mislil, stopil tri ali štiri korake proti linici na vratih in prisluhnil, če kdo ne posluša. S hitrimi koraki se je vrnil.
.Peščena ura meri čas in trpljenje in šteje življenje le za zatiran narod. Toda, Jože, počakaj! Obrniti bo treba to uro in drobna sipa bo še dalje merila čas in življenje — toda ne za naju, ne za naš narod! Merila bo čas in štela ure življenja tudi tem groznim preganjalcem! Jaz verujem in upam!"
.Res je, Marijan, saj bi moralo vse umreti, če bi ne bito upanja!"
.Tudi ljubezen bi morala izkrvaveti, če bi ne bilo upanja!" je odvrnil prijatelj.
.Teh nasilnežev ne bomo nikdar več ljubili. Celo naša svoboda ne more več razplamteti ljubezni. Gorje vam! Gadja zalega, zavrženi rod! Hinavci, ovaduhi! Ni zlobe, sramotnejše od vaše!"
Jože se je razvnel. Skoraj je pozabil, da ga oklepajo debeti in vlažni zidovi, močni zapahi. Zdelo se mu je, kakor bi se sklonila nebesa in terjala zase življenje. Drobne misli so mu padale v čisto dušo in želel je, naj bi kmalu dotekta zadnjemu trpinu ura v tej strašni hiši.
Marijan in Jože sta se pripravljala na božični večer. Mračilo se je že in iz lin se je spet oglasil večerni zvon z avemarijo. Na mizico sta si postavila košček črnega kruha s sirom in priboljšek od dopoldanskega obiska — kekse. Na božični večer in na večje praznike večerje v zaporih niso delili. Le košček sira, ki si ga lahko z dvema grižljajema zmlel — to je bilo vse.
Iz neke celice, kjer je bilo zbranih več pripornikov, se je slišalo ubrano petje božične pesmi:
Sveta noč, blažena noč .. .
Toda sredi kitice so nenadoma utihnili in zapahi so popustili. Zaslišala sta klicanje imen.
Se nekoliko trenutkov in tudi v njuno celico so stopili gestapovci in oboroženi policisti.
.Marijan Vidmar in Jože Križan, napišita poslovilni pismi!"
Marijan in Jože sta prebledela. Srce jima je za trenutek obstalo in znoj jima je polil telo. Dobila sta vsak košček papirja in začela pisati pismi.
Jože je pisat:
.Magdalena in Marija!
Vidim vaju v duhu, kako sta žalostni, in vem, da sta tudi zapuščeni. Saj nimata ne očeta, ne matere, ne sredstev, niti starosti za samostojno življenje. Magdalena, ti nisi še velika, vendar si starejša od Marije in s punčkami se ne igraš več. Magdalena, ti boš prevzela nad najino najmlajšo sestrico materinsko oblast! Mlakarjevo Ano prosi za pomoč, sporoči ji, da jo tudi jaz prosim — menda bom šel k materi in očetu — ti pa čakaj z Marijo na novo pomoč — pomoč svobode! Poljublja vaju vajin
Jože."
Ko sta Marijan in Jože pismi napisala, je gestapovec prebral vsebino. Marijanovo pismo je takoj iztrga). Ni povedal zakaj. Jožetovo je odda! službujočemu pazniku. Med pisanjem sta si obsojenca nekoliko opomogla. Marijan je vprašal gestapovca:
.Ali naj se oblečeva?"
.Ne, ne, kar taka ostanita! Vse lahko pustita v celici! Ne bosta potrebovala ničesar!"
Verige so zarožljate in oba sta bita kmalu pripravljena na pot. Na pot v — večnost.
Namesto božičnega večera so ju močno vklenili, namesto pričakovanja svete noči miru — jima je legal v dušo nemir, obup.
Ne, ni bil obup! Ne, saj to ni mogoče, saj to ni pot v
" — Štev. 11(1752)
12. marec 1976
Caj za dober spanec
No /?!	^ ^arerciM $iiirosiMe?M
o/?i/o/?)M so /?Me/i z otro^o/M	czgo/Mi/?
tfMV, /?: /<i/ oJgofor v<?čzH<? roi/iže/je-o; „V o/?-
i/oZ-jii Micr/ JrKg:?M :M tretjim /etom."
je otro^, je /^i/ </o svojega tjritgegit /etit stitrsem /e f fese/je, M^og/jiti m prii/cM, tzetiitJomit postit/ Sitmofo/jeti, spoztiit/ cKt/ežito /ieset/o „Me" m „rtoeem", MgrMMto, t/tt /?/ ^ot t/os/ej, Mitret/iV vse, ^itr mtt it^itžemo, priče/ t/e-/itti po svoje, /rt če mtt nočemo izstreč/ — ttt-^rttt se/e iiiisfopi tritget/ijit.' otro^ postittie /?Mr/, včitsi/i tii^o /iiti/, t/it tepe vstt^ogitr, Z?! m ti ne t/ovo/i, t/it /?/ /zpe/jtt/ tisto, ^itr se je /?// Mtt-metti/, it/i pit tit^o rtesrečeti itt ttžit/jeti, t/it ot/ jo^it Miti t/o Sitpe rte prit/e iti pomot/ri v o/trttz. /Ve^itteri otroci pre/<o/ijo to oMo/?je, ^i git pogosto imenujemo „o/?i/o/?;e trme", Mit MMMj t/rastičeM MttčiM, vse^it^or pit je ztt večiMo stitr-šev to čtts, v ^itterem se sprttsttjejo, ^ttj je Mitro/te z otrobom, t/it se je priče/ ttt^o vesti.
P?*i7?OM:Miži MiorMiMo, t/tt ti pojitvi Mttstopijo pri Me&%teri/? otroci/? že pret/ t/rttgim /etom iM /tt/i^o trttjitjo pre^o tretjegit /etit, veMt/itr pit t/osežejo pri večmi otro^ svoj više^ met/ t/rttgim iM tretjim /etom.
Z t/vemtt /etomit se je otroZ: t/o^ttj osttmo-svoji/ iM postit/ it^fiveM č/itM t/rttž/Me, ttt/e/ežttje se t/ritžiMs^egtt živ/jeMjtt, sot/e/itje pri jet/i, ZMit že spoštovati Z?tsMt ret/, oziromit ve, t^itj je t/o-vo/jeMo iM ^itj Mi iM že mtt/o pomttgit v go-spot/iMjstvtt. Otro^ je spozMtt/, t/it /it/i^o rte^itj stori it/i Me stori iM t/tt je to ot/visMO ot/ Mjegtt, živi v tem svojem ot/^ritjtt iM gtt ttve/jttv/jit. Otrobov ,,/Ve/" iM ,,/Vočem/" pomeMi, t/tt se je otro& priče/ zttvet/ttti sttmegit se/?e iM itgotttv-/jitti, t/tt Mi več povsem Me/?og/jeM iM ot/viseM ot/ mtttere, pričeMjit postitjitti ose/?Most. PiiZiiiM/jivo je, t/tt še Me ZM% its^/itt/iti svoji/? že/jit z že/jtt-mi stttršev, t/tt včttsi/? M<tvit/ez trmttsto iM o/?ttp-Mo /?rttMi svoje iMterese.
Zt/itj pit, ^tt^o rttvMitti z otrobom v tem o/?-t/o/?jtt, ^tt^o rttvMitti z otrobom, ^i tež^o pre-živ/jit to o/?t/o/?je iM pri/?ttjtt v števi/Me ^OMj/i^te s svojim o^o/jem? Namreč — vse /epo iM prav, t/a otro^ ttve/jav/ja svojo vo/jo, veMt/ar oče mora v s/ttž/?o !M Me more ostati t/oma, če se otro& s tem Me striMja. /z/?rtt/?i otrokove jeze pa so Z?rez t/voma MeprijetMi za starše iM za otroka.
Če otro^ reče „Nf/", ga Me smemo vet/MO Mače/Mo prisi/iti, t/a Maret/i tisto, &ar mi že/imo. Pitstimo mtt, t/a se itve/jav/ja v Me^ateri/? stva-re/?, sicer mtt /?omo z/omi/i vso vo/jo iM iMicia-tivo. Pret/vsem Me pozabimo, t/a ta .Ne/" Me pomeMi trme a/t Z?ttt/o/?ije, temveč je izrečeM zarat/i za^oMitosti MotraMjega t/aševMega razvoja otroka, ^i t/o/oča, t/a se mora otro^ Me-&oč postaviti Ma /astMe Moge. V tem o/?t/oZ?jtt ma moramo pomagati, t/a se Maači as^/at/iti svoje /astMe že/je z že/jami staršev. Ner pa je ta&o maj/?eM otro^ /e ma/o t/ovzeteM za pre-pričevaMje iM ^er ma veMt/ar Me smemo t/ovo-Ziti, t/a vet/MO o/?ve/ja Mjegova vo/ja, se pos/a-žajemo t/o/očeMi/? MačiMov, s katerimi otroka premotimo iM pripe/jemoM t/o tega, t/a stori,
V vsakem organizmu v naravi opažamo določeno ritmiko. Ena od teh ritmičnih sprememb pri živih organizmih je periodično menjavanje budnosti in spanja. To menjavanje je pri človeku nadvse nujno, saj bi predolgo trajajoča budnost povzročila hude okvare centralnega živčevja. Zdravo spanje je velik dar, saj nič tako ne pomladi človeka kot dober nočni počitek.
Zal pa je ravno nespečnost tista težava, nad katero se ljudje pogosto pritožujemo. Povzročajo jo lahko različne bolezenske motnje (kašelj, dušenje, bolečine, temperatura), pogosto pa so vzroki tudi drugačni. Poznamo več tipov nespečnosti, vendar naj gre za kateregakoli, najbolje bo, če skušamo nespečnost odpraviti na kar se da neškodljiv način. Jemanje različnih uspaval je danes zelo razširjeno, a tudi škodljivo, zato po njih sezite le poredkoma in če jih že morate jemati, skušajte menjavati vrste uspaval. Priporočljivo je tudi, da o nespečnosti ne razmišljamo preveč, kajti čim bolj se boste mučili, tem hujša bo nespečnost.
Za dober spanec je zvečer priporočljivo popiti kozarec toplega mleka, osladkanega z medom. Po takem napitku je spanje daljše in trdnejše.
Veliko manj škodljivi od pravih uspaval so zdravilni čaji, ki si jih lahko pripravimo iz naslednjih zdravilnih rastlin: baldrijan, kamilice, hmelj, vrtni timijan, med, melisa, materina dušica, jeglič, zdravilna medena detelja, šentjanževka, robida, koper, dišeča perla, dišeča vijolica in meta. Iz več naštetih zdravilnih rastlin lekarnarji izdelujejo različne pripravke, farmacevtska industrija pa zlasti iz baldrijana in hmelja izdeluje lahka uspavalna sredstva, ki jih lahko kupimo brez recepta.
&ar žc//?MO, /?rez večji/? MevšecMost/. Če otro^ r-eagii-a Ma prepovej z Mava/o?M jeze a/i jo^a, pOS^KSiiMO o/?rM!fi Mjegovo pOZOZMOSt Jr%-ga?M, a/i poča^ajiMo iM pos&K$i?MO čez Me^aj časa poMOvifi svojo že/jo a/i a&az Ma </raga-čeM MačiM. Vse^a4or pa izraža?MO svoje že/je iMirMO, p?*ijafe/js&o iM i/o/??*o/'otMo. Če pa pri-ča^ajerMO ot?*o^ov ot/por, ?Ma Ma?*oči?Mo v fa/?i o/?/i^i, i/a se Z?o Mavr/aši/ za tisto, ^a?* Mia prei/-/aga?Mo. Na priMier*.* „A/ojca, gre?MO r/o?Mov/" A/ojca priČMe jokati; „Ne, MOČeMi/" Na?Mesto i/a /?i otr-o&a s si/o or/v/e^/i i/oMiov, pos^asi?MO iNagače. „A/ora?Mo iti pog/ei/at, &aj t/e/a ^a-že^. Naj/?rž je že /ačeM iM A/ojca ga Miora Ma-/?!*aMi'ti."
BALDRIJAN
je razširjen po vsej Evropi. Najraje raste na vlažnih predelih, med grmovjem, na travnikih in ob vodah. Pri tem pa naj kar takoj pripomnimo, da moramo pri nabiranju vselej dati prednost rastlinam, ki rastejo na suhih tleh, ker so bolj aromatične in bolj učinkovite. Baldrijan ima koreniko, votlo, vitko in pokončno steblo.
Listi so pernato deljeni, nasprotni, lističi pa so suličasti, celorobni ali nazobčani. Na vrhu stebla so rožnati, v socvetju združeni cvetovi, ki so včasih škrlatno rdeči, včasih tudi beli. Rastlina cvete od maja do septembra, korenine in korenike pa izkopavamo septembra in oktobra. Baldrijan lahko gojimo tudi na domačem vrtu, vendar ga moramo zavarovati pred mačkami. Enako velja za korenike, ko jih sušimo. Duh po batdrija-
Za.skrb)jeni kmet toži, da ima že dalj časa bolečine, kadar gre na blato. Zadnje čase pa opaža, da mu ob iztrebljanju izstopi tudi črevo. Zdravnika se boji, zato sprašuje, kako bi se lahko sam pozdravil. Če pa bo že moral k zdravniku, bi rad vedel, kaj bodo naredili z njim.
Veseli me, da vam strah pred zdravniki ni preprečil napisati tega pisma. Za težavami in znaki, ki ste jih opisali, se lahko skrivajo različne bolezni. Zelo pogosto so tem težavam vzrok hemeroidi ali po domače zlata žila. Hemeroide prdestavlja razširjen žilni pletež v sluznici danke. Vzroki za prizadetost teh žil so različni: podedovana nagnjenost, sedeči poklic, dvigovanje bremen, ob katerem pride do povečanega pritiska v trebušni votlini, neka-
Tež/m je svetove:/ Zii t?M& j?ri?Mer posebej, ?ber /?o fMŠM MMMM M??M Mgj/?o/je vei/e/<z, ^%j /MM otro^ Mdjr%je iM	g% /%/?&o preMioti.
Z.%Z?^o po^iihie tiidi šd/j/vo, saj se dce/etMi^ rad s?Meje iM če o/?rMete situacijo Ma s?MeŠMO, /?o Maj/?rž ti<di' Maredi/, /?ar za/?tet?ate. 3e enkrat pc?Mat?/ja?MO.' Me dregajte se z otro&o?M, saj je Mjegovo fedeMje v te?M o/?do/?ja MajMO ia^o, pc?s^asite ?MK pOMiagati, da se /?o Maači/ či?M /?o/je as^/ajevati st?oje že/je z že/jaMii iM za/?-tefa?Mi o/io/ja, spoštajte otrokove že/je iM ji?M t? Mieja/? ?MoŽMosti asfrežiie. Ne /?odite zas^r/?/je-Mi, /?er /?odo težat?e, ji/? i?Mate, čez Me^aj Miesecev po?Miri/e, če /?oste z oiro^o?M ravMa/i prat?i/Mo, raza?Met?ajoče iM aMiirjeMO.
nu povzroča pri mačkah čudno zanesenost in se ob divjem mijavkanju valjajo po korenikah ali po nasadu.
Rastlino so poznali že stari grški in rimski zdravniki, ki so z njo zdravili v glavnem ženske bolezni. Zdravljenje z baldrijanom je sprejela tudi sodobna medicina.
Baldrijanov čaj je koristen tudi pri živčnih, nemirnih otrocih, ki imajo pogosto črevesne krče. Nasploh pa ga priporočajo pri prebavnih motnjah, ki so živčnega izvora, zaradi nezadostnega izločanja prebavnih sokov v želodcu in črevesju in pri živčnem bruhanju.
Eterično baldrijanovo olje v majnih količinah draži živčevje in prek njega vpliva na srce, krvni obtok in mišice. Posebno mešanica baldrijana s hmeljem je priporočljiva pri trajni nespečnosti. Pri tem se nam ni treba bati škodljivih stranskih učinkov, vendar po dveh do treh tednih za nekaj časa prenehajmo piti čaj. Predolgo uživanje velikih količin baldrijana lahko izzove slo po baldrijanu, to pa povzroča ohromitve in srčne težave.
tera obolenja na jetrih in prebavilih, starost itd. Sluznica tega področja je zelo ranljiva. Pogosto pride do majhnih ranic v obliki razpok, ki močno bolijo, tako da se bolnik boji vsakega iztrebljanja. Če bolezen traja dalj časa, se lahko pojavi prolaps (izstop, izbuh-njenje) sluznice ali pa cele črevesne stene iz danke. V prvem primeru lahko sluznico namažemo z vazelinom in previdno s prsti spravimo nazaj, v drugem primeru pa nam običajno to ne uspe. Zdravljenje je različno. V lažjih primerih, ko zistopi le sluznica, lahko to pozdravimo s posebnimi injekcijami. V težjih primerih pa je potrebna operacija. Ob koncu lahko zaključiva, da bo prvi korak na poti k ozdravitvi, obisk pri splošnem zdravniku, ki vam bo verjetno dal napotnico za kirurga. Da bi vas še bolj prepričal o potrebnem pregledu in zdravljenju pri zdravniku, naj dodam še tole: opisal sem vam le najpogostejše obolenje, ki je običajno vzrok težavam kot jih imate vi. Za takimi težavami pa se lahko skrivajo tudi druga, sicer redkejša, vendar resnejša obolenja, ki zahtevajo natančno in zgodnjo diagnozo ter pravočasno in primerno zdravljenje.
Opozoriti moram vse ostale bralce stare nad 40—50 let, da naj ne odlašajo z obiskom pri zdravniku, kadar se pojavi in ponavlja brez pravega razloga kri na blatu, kadar se poprej ustaljen način iztrebljanja spremeni, kadar se pojavijo dnevi zaprtja, ki jim slede 1—3-dnev-ne driske, kadar se pojavi občutek siljenja na blato, ki je lahko stalen. Našteti znaki so lahko odraz rastočega tumorja na črevesju. V sedanjem času je uspešen način zdravljenja le dovolj zgodnja diagnoza in nato operacija.
Hemeroidi ali zlata žila
smrt, to so le sanje! Na sveti večer ne hodi smrt okrog oglov, na sveti večer hodijo le rojenice ..
Deset političnih .zločincev" so naložili na avto in odpeljali proti Trojanam.
Naletaval je sneg. Politični .zločinci" so molčali, od mraza so jim šklepetali le zobje. Policisti so bili nejevoljni in surovo suvali vklenjene obsojence. Snežni meteži so zadrževali hitro vožnjo avtomobila. Le počasi so se prerivali dalje. Šofer je končno ugasnil luči, reflektor, s katerim je po mestu in bližnji okolici tako bahavo svetit, je zamrl.
.Ozemlje upornikov!" je šofer povedat policistom. Le-ti so se stresli in kakor obsojenci tudi oni zašklepefali z zobmi. Prileten policist je kmalu ponudil nekemu obsojencu cigareto. Sam ni vedel, ali se mu je zasmilil, ali zaradi strahu, ali se mu je hotel prikupiti? Obsojenec je skrivoma pokadil cigareto, menda zadnjo v življenju. Policistu se je zahvalil in šaljivo dodal, da se bo na onem svetu tudi njega spomnil.
Policist ni menda nič pomislil in je kar tjavdan rekel: .Mogoče bom jaz prej tam kot ti."
Vozili so že kaki dve uri. Nenadoma je šofer ustavil avto. S prednjimi kolesi je zadel ob deblo, poleženo čez cesto.
.Sakra!" je dejal. .Sedaj smo tu!"
.Kaj je, kaj je?" so preplašeno spraševali policisti.
.Nič ni, nič ni!" se je oglasil za debelo jablano močan glas. .Kar lepo izstopite in orožje položite na kup, da boste laže hodili!"
Trije policisti so skočiti z avtomobila in planili v obcestni jarek. Usmerili so brzostrelke proti deblu, od koder so slišali poziv na oddajo orožja. Še predeni so sprožiti, je iz ozadja zapela strojnica in onemogočila boj.
Drugi policisti so pometali orožje kar z avtomobila na kup in poskakali z dvignjenimi rokami na tla.
Od vseh strani so na preplašene policiste režale cevi slovenskih domoljubov.
Komandant policistov je moral razkleniti verige poli- ] tičnim zločincem, ki so se veselo objemali, prenovljeni v življenju — saj so jim rojenice na sveti večer drugič v življenju podarite življenje.
O božiču so srca nepopisno polna veselja. Na božičnih drevescih gorijo lučke. Prijetna toplota dviga srca in blažen mir je v naravi. Vse hiti domov, k svojim dragim, in v kotih bogatih in bornih hiš brli lučka pri jaslicah. Otroci široko odpirajo oči in poltiho govorijo pred jaslicami. Na božični večer je malo hiš, ki niso spremenjene v svetišče.
Križanovo Marijo so odpeljali z avtomobilom v neko zavetišče v Gradcu. Magdaleno pa so s skupino drugih otrok naložili na vlak.
Oster žvižg se je razlegel in odjeknil po mestu od hiše do hiše. Lokomotiva je počasi potegnila proti rajhu. Okna so bila zastrta in nihče ni smel gledati skoznje.
Ubogi otroci niso imeli božičnega večera.
Policisti tudi pri teh otrocih niso odložili orožja. Zvesto so tiščali puške k sebi. Skupina za skupino se je menjavala na straži. Prižigali so cigareto za cigareto in zameglili železniški voz, da se ni videlo iz kota v kot. Neki fantalin z eno zvezdo je razložil ob sebi dobrine in jih slastno pospravljal. Otroci so požirali sline. Neko deklico je želja po sladkarijah premamila in proseče je nastavila roko.
.Marš, marš!" se je zadrl vanjo (ant. Dekle je osramočeno zlezla na kup in niti pogledala ni več suroveža.
Vlak je enakomerno udarja! in otroci so drug za drugim zadremali.
Magdalena je slonela na culi. Razjokane in razbolele oči so jo pekle in srce ji je hitreje bilo kakor po navadi. In je zaspala.
.Marija, Marija, prinesi pastirčka, tistega dobrega pastirčka, ki nese ovčko na hrbtu. Postavim ga pred jastice!"
!n Marija ji je dala pastirčka.
.Mama, mama, poglej, poglej, kako lepo brli lučka!"
Magdalena je videla mater in Jožeta in Marijo in se v sanjah lepo nasmejala. Policist jo je začudeno pogledal, rekel pa ni nič, saj je imel polna usta.
Magdalena je še kar sanjala. O domu, o Mlakarjevi Ani, o sosedih, o Jožetu. !n spet se ji je prikazala mati in jo božala.
Ko se je prebudila, je zagledala poteg sebe mrkega
policista. Bilo je že jutro in zavese na oknih so bile odgr-njene. Nekje v Gornji Avstriji so pognali otroke iz voz in jih peljali v taborišče.
Na zbornem prostoru je stalo veliko žen in otrok. Oblečeni so bili v cebraste obleke in strmeli so v nove prišlece.
Esesovke so košato hodile okrog čet. Ob kolkih so jim še bolj bahavo visele pištole.
Slovenske otroke so peljati v kopalnico, tam so dobili številke in pobrali so jim še tiste reči, ki so jih imeli s seboj.
Magdalena se je kmalu zavedela in iz cule vzela sliko, na kateri so bili mati, Jože, Marija in ona sama. Tega edinega in najdražjega imetja pač ni mogla zaupati taboriščnemu skladišču.
Nato so jih peljali v barako.
Čudno, na božični dan je bila na velikem zbornem prostoru postavljena velika smreka in okrog nje so stali ubogi otroci. Gledali so božično drevo, ki pa ni bilo tako kot doma. Le nekaj svetlih okraskov so bili navesili nanj in nekaj belega je viselo na njem, kar naj bi predstavljalo sneg.
Božični prazniki so minili in Magdalena je bila nesrečna, kajti spomini na drage ob takih dneh so najslajši . ..
Odslej so tekli dnevi, tekli so, počasi, a nepretrgano.
Do svobode.
Do drugega božiča.
Trda je bila otrokom v taboriščih. Delali so od jutra do večera na poljih in v raznih delavnicah, kjer so jih napihnjene esesovke pretepale in suvale in zmerjale za vsak najmanjši prekršek.
Dež, sneg, veter, vihar, lakota, tegar, griža, tlegmona, jetika, pegavica — to so bili zvesti spremljevalci pripornic. Minevali so meseci. A glej, zarja svobode se je že svetlikala izza gora.
In nekega dne so prišli osvoboditelji v to grozno taborišče in čez nekaj tednov se je vrnila Magdalena v domovino.
Na postaji sta jo čakala Jože in Marija.
(NoMfc/
HAJOS FERENC - KLEMENČIČ VLADIMIR:
Dvojezičnost v SR Sioveniji na narodnostno mešanem ozemiju v Prekmurju
Iz zadnje štefd^e) Glede na skupno število zaposlenih Slovencev je le-teh zaposlenih v sekundarnem sektorju 59 odstotkov, v terciarnem 17 odstotkov, v kvartarnem pa 24 odstotkov. Ravnotežje v zaposlenosti v neagrarnih dejavnostih se kaže tudi z razmerjem med zaposlenimi Slovenci in Madžari od skupnega števila zaposlenih. Med temi je 34 "/v Madžarov in 55 odst. Slovencev, kar približno odgovarja razmerju Slovencev in Madžarov v Lendavi. Sorazmerje v zaposlitvi med madžarskim in slovenskim prebivalstvom glede na razmerje med absolutnim številom pripadnikov slovenske in madžarske narodnosti se kaže tudi v nacionalni strukturi zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih na podeželskem delu nacionalno mešanega ozemlja. V teh dveh dejavnostih je zaposlenih 51"/« Slovencev in 44 "/o Madžarov, ostali del delovnih mest teh dveh dejavnosti pa zasedajo prebivalci drugih jugoslovanskih narodov.13
Med pomembne dejavnike socialne mobilnosti sodi tudi možnost izobraževanja prebivalstva. Prvo možnost pogojuje dobro organizirano dvojezično osnovno šolstvo, drugo pa štipendijska politika, ki zagotavlja možnost nadaljevanja šolanja vsemu prebivalstvu, ne glede na narodno pripadnost. Enakopravna možnost za dosego izobrazbe vseh vrst in stopenj se najbolje izraža v izobrazbeni strukturi po nacionalni pripadnosti prebivalstva. Da so Slovenci in Madžari imeli doslej enake možnosti za doseganje izobrazbe, nam kažejo na primer ti podatki. Popolno osnovno šolo je zaključilo od vsega prebivalstva na nacionalno mešanem ozemlju 56 "/o prebivalstva, od vsega madžarskega 61 "/o, od vsega slovenskega prebivalstva pa 50 "/e. Srednjo, višjo in visoko izobrazbo je med madžarskim prebivalstvom doseglo 11 "/o, med slovenskim pa 21 "/o. Vzrok za relativno slabšo izobrazbeno strukturo pri madžarskem prebivalstvu moremo iskati v njihovi relativno večji navezanosti na zemljo in s tem povezani manjši težnji po šolanju v srednjih, višjih in visokih šolah. Trend deagrarizacije pri madžarskem prebivalstvu se je v zadnjem razdobju izenačil s trendom deagrarizacije slovenskega prebivalstva. Novi zakon o štipendiranju v Sloveniji daje možnost za pridobitev štipendije za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah predvsem kmečkemu in delavskemu prebivalstvu, ki jima večinoma pripada prav madžarsko prebivalstvo in sploh vse prebivalstvo na nacionalno mešanem ozemlju. To omogoča izobraževanje v enaki meri madžarskemu in slovenskemu prebivalstvu na vseh stopnjah šol.
Možnost razvoja madžarskega jezika in madžarske kulture pogojujeta dva dejavnika. — Izobraževalni sistem na nivoju osnovnega šolstva, ki temelji na principu dvojezične šole, to je takega tipa šole, ki zagotavlja otrokom pripadnikov madžarske skupnosti obvladovanje modernega madžarskega jezika v pogovorni in pismeni obliki ter prav tako obvladovanje modernega slovenskega jezika v obeh že navedenih oblikah. Tak tip šole daje tudi možnost obvladovanja madžarskega jezika otrokom večinskega slovenskega naroda, kar predstavlja hkrati osnovo za sporazumevanje med prebivalstvom obeh narodnosti v obeh jezikih do take mere, da lahko govorita v vsakodnevnem življenju pripadnika slovenske in madžarske narodne skupnosti vsak v svojem jeziku in sc ob tem razumeta ati pa v pogovoru izmenično uporabtjata en ali drug jezik, Pa naj bo to v šoli, na delu, v upravi, ob nakupih, v prostem času, ob zabavi, športu ali kulturi. Druga pomembna komponenta, ki zagotavlja razvoj jezika in kulture ob modernizaciji družbe, ki jo prinašata industrializacija in urbanizacija, je možnost vsakodnevnega povezovanja madžarskega prebivalstva s svojim matičnim narodom onstran meje, na Madžarskem, ki jo še posebej krepe Programi, zastavtjeni v posebnih kul-mrnih koncesijah med Jugoslavijo m Madžarsko. Pripadniki večinskega slovenskega naroda pa se seznanjajo ^ jezikom in madžarsko kulturo v "Y°jczični šoli in z vsakodnevnimi sdki z madžarskim prebivalstvom na nacionalno mešanem ozemlju v Slo-
veniji ter z madžarskim prebivalstvom prek odprte jugoslovansko-maažarske meje v obmejnih krajih Madžarske.
Sistem dvojezičnega šolstva in z ustavo, zakoni ter s statuti zagotovljena enakopravnost razvijanja madžarskega jezika in madžarske kulture na dvojezičnem ozemlju v vseh oblikah vsakodnevnega življenja, je prispeval do oblikovanja pravega funkcionalnega tipa dvojezičnega ozemlja, ki sloni na pristni dvojezičnosti pripadnikov večinskega in manjšinskega naroda. Dvojezičnost je za ta moderni funkcionalni tip dvojezičnega ozemlja karakteristična in se razlikuje od večine drugih evropskih dvojezičnih ozemelj v tem, da velika večina tistega dela pripadnikov večinskega slovenskega naroda, ki zaradi značaja delovnega mesta v vsakodnevnem življenju in ob svojemu delu komunicira s prebivalstvom madžarske in slovenske narodnosti, če že ne obvlada, pa vsaj razume madžarski jezik.
Poizkus ugotavljanja znanja madžarskega in slovenskega jezika med prodajalci in kupci v trgovinah Lendave je pokazal, da od prodajalcev slovenske narodnosti razume madžarščino 94 "/o, razume in govori madžarščino 81 "/e, razume, govori in piše pa 62 "/o prebivalcev. Med prodajalci Madžarske narodnosti razumejo, govorijo in pišejo vsi slovensko in madžarsko. Med kupci, ki so bili istočasno anketirani, pa je navedlo 67 "/o kupcev, da madžarščino razumejo, 63 "/e, da jo razumejo in govore, 60 "/e pa je navedlo, da madžarščino razumejo, govore in pišejo. Med kupci madžarske narodnosti je bilo 84 "/o takih, ki so navedli, da slovenščino razumejo in govore, 76 "/o pa je izjavilo, da slovenščino razumejo, govore in pišejo.^
Podrobna analiza o. znanju madžarščine med slovenskim prebivalstvom na podeželju nacionalno mešanega ozemlja, ki je bilo leta 1974 zaposleno v terciarnih in kvartarnih dejavnostih, pa je prav tako pokazala velik delež zaposlenih v teh dejavnostih, ki vsaj razumejo, če že ne obvladajo poleg materinega jezika še madžarski jezik. Med temi je obvladalo v ustni in pismeni obliki oba je-
ALBINA LOK
Madžarski živelj se je v Prekmurje priseljeval že v času oblikovanja etnične meje v 13. stoletju in pozneje z migracijami. V 19. stoletju in v začetku našega veka je na tem ozemlju prevladovala težnja madžarskih oblasti, da bi asimilirali slovensko prebivalstvo s pomočjo madžarske šole in administracije. Po razpadu Avstro-ogrske monarhije, je narodnostno mešano področje Prekmurja pripadlo kraljevini Jugoslaviji.
Prebivalstvo madžarske narodnosti prebiva na skrajnem vzhodnem delu Prekmurja od Hodoša do Pinc na področju, ki je široko 5 do 8 km in obsega vasi na robu vzhodnega Goričkega in Lendavskih goric. To ozemlje je na osnovi določil Ustave SR Slovenije dvojezično narodnostno mešano območje, kjer sta madžarski in slovenski jezik enakopravna. Večji del tega ozemlja spada v Lendavsko, manjši del pa v Murskosoboško občino. Na območjih, kjer živijo skupaj Madžari in Slovenci, sta na osnovi določil ustave SR Slovenije (člen: 250) slovenski in madžarski jezik enakopravna. Statuta obeh občin podrobneje opredeljujeta, kateri kraji sodijo v takoimenovano narodnostno mešano dvojezično območje. Tako obsega celotno dvojezično območje 36 krajev in sicer 25 v lendavski občini, 11 pa v murskosoboški občini.
Gotovo je v življenju vsake narodne manjšine eden od bistvenih dejavnikov, ki pripomore k njeni narodnostni ohranitvi m razvoju ali pa tak razvoj ovira oziroma celo prepreči, zasnova in usmeritev vzgojno-izobraževalnih institucij. V življenju madžarske narodne manjšine v Sloveniji je bila vloga te ustanove v skladu s splošnimi družbenimi usmeri-
zika 40 "/o zaposlenih, poleg teh pa je še 28 "/o zaposlenih razumelo madžarščino. Da je med večinskim narodom več kot dve tretjini takih, ki lahko poslujejo v obeh jezikih, je rezultat dela dvojezične šole in znak pristnega bilingvizma na dvojezičnem ozemlju.^
Zaključki
Madžarska narodna skupnost je skupaj s slovenskim prebivalstvom kot večinskim narodom socialno, gospodarsko in politično enakopravna ter predstavlja integralni del nacionalno mešanega ozemlja v Severovzhodni Sloveniji. Madžarska kultura in madžarski jezik nista le formalno pravno zaščitena, temveč sta tako vtkana v družbeni proces in v vse oblike vsakodnevnega življenja, da jima je zagotovljen tudi njun razvoj. Razvijata se z družbeno ekonomskim razvojem, za katerega so karakteristične tendence razkroja klasične agrarne in oblikovanje moderne industrijske družbe v pogojih celotnega mehanizma specifičnega tipa samoupravne socialistične družbe. Madžarsko prebivalstvo se v tem procesu, za katerega so karakteristične tendence širjenja neagrarnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključuje glede na svoje število in odstotek od skupnega števila prebivalstva v približno taki meri na delovna mesta v industriji ter v terciarnih in kvartarnih dejavnostih kot to lahko sledimo pri slovenskem prebivalstvu in pri drugem doseljenem prebivalstvu jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Na nacionalno mešanem ozemlju Severovzhodne Slovenije so intencije za uveljavljanje popolne funkcionalne dvojezičnosti v procesu razvoja družbenega življenja jasno začrtane v zvezni jugoslovanski ustavi in v ustavi SR Slovenije ter v občinskih statutih občin Lendava in Murska Sobota. Pogoji za oblikovanje funkcionalne dvojezičnosti v vseh oblikah družbenega življenja so podani z dvojezično šolo. Znanje madžarščine med večinskim narodom se je v zadnjih desetih letih razširilo, prav tako se je povečalo število različno kvalificiranih delavcev med madžarskim prebivalstvom, s čemer je že ustvar-
tvam v različnih obdobjih. Madžarska narodna manjšina je imela po prvi svetovni vojni v okviru verskih, občinskih in državnih šol možnost pošiljati svoje otroke v šole v materinem jeziku. Pouk v šolah za madžarsko manjšino je potekal po učnih načrtih in predmetnikih, predpisanih za madžarske šole v Vojvodini. Do tretje šolske stopnje je bil madžarski jezik učni jezik pri vseh predmetih, od tretje šolske stopnje naprej so ga poučevali le kot učni predmet. Leta 1926 so bile v Lendavskem okraju ukinjene vse madžarske šole, oziroma je bil v teh šolah uveden pouk v slovenščini. V madžarskem jeziku je potekal pouk le še v treh vzporednicah na prvih štirih šolskih stopnjah na območju murskosoboškega okraja (Prosenjakovci, Domanjševci, Hodoš), ki pa so bile po letu 1932 ena za drugo ukinjene. Do madžarske okupacije Prekmurja je potekal pouk v madžarskem jeziku le v madžarski vzporednici na Hodošu na nižji šolski stopnji — slovenščino so tam poučevali kot predmet. Na višji šolski stopnji je slovenščina potstala učni jezik, madžarščina pa učni predmet. Do leta 1935 so v madžarske šole oz. oddelke vpisovali otroke tistih staršev, ki so to želeli, po tem letu pa so vpisovali učence v madžarske oddelke na osnovi narodnosti, oz. le tiste učence, katerih oba roditelja sta bila Madžara.^
Po drugi vojni je bilo šolstvo za pripadnike madžarske narodnosti zasnovano na njihovem materinem jeziku. Takšna zasnova je temeljila na „ Smernicah za delo šol narodnih manjšin", ki jih je 10. 8. 1945 izdal začasni prosvetni svet Ministrstva prosvete Demokratične federa-
jeno tudi določeno ravnotežje v socialni strukturi med pripadniki madžarskega in slovenskega naroda. S tem so dosežena izhodišča za nadaljnje izpopolnjevanje in razvijanje funkcionalnega dvojezičnega ozemlja v vseh tistih oblikah, ki se doslej niso mogle izoblikovati zaradi pomanjkanja znanja madžarščine pri slovenskem in pomanjkljive kvalifikacijske strukture pri madžarskem prebivalstvu.
Za nadaljnje oblikovanje funkcionalne in pristne dvojezičnosti so v primerjavi zakonske osnove za uvajanje dvojezičnosti v vsakodnevnem poslovanju delovnih organizacij in njihovih samoupravnih organov ter predpisi o zunaj vidnih obeležjih, ki izražajo značaj in enakopravnost dveh narodov: topografski napisi, napisi gospodarskih, političnih, upravnih in podobnih organizacij. Prav tako je v pripravi uvajanje madžarskega jezika v srednjih šolah Murske Sobote, ki leži kot centralni kraj sicer izven dvojezičnega ozemlja, a se v srednjih šolah tega kraja šolajo otroci madžarske narodnosti iz dvojezičnega ozemlja. Na teh šolah naj bi bila dana možnost izpopolnjevanja v madžarščini učencem madžarske narodnosti, fakultativno pa tudi učencem slovenske narodnosti. V pripravah so tudi predpisi in zakonske dopolnitve, po katerih bodo lahko pripadniki madžarske narodnosti uporabljali svoj jezik na nivoju republike ter na nivoju občin Lendava in Murska Sobota.
Utrjevanje in oblikovanje funkcionalnega narodno mešanega ozemlja ob dvojezičnosti večinskega in manjšinskega naroda, ki sloni na razumevanju oziroma dejanskem obvladovanju ter uporabi obeh jezikov je zasnovano v mejah zgodovinske poselitve avtohtonega madžarskega prebivalstva. Zagotovitev enakopravnosti madžarskemu jeziku v pogojih dvojezičnosti in družbene stvarnosti na nacionalno mešanem ozemlju ni bila, pa tudi v bodoče po jugoslovanski ustavi ne more biti vezana na pogoja, kot sta število in odstotek madžarskega prebivalstva, dobljena s kakršnimikoli preštevanji prebivalstva pri uradnih oziroma popisih posebne vrste.
14 Mednarodni mladinski geografski raziskovalni tabor — Pomurje IV, 7. do 17. Vil. 1975 v Lendavi.
Socialnogeografsko proučevanje narodnostno mešanega ozemlja na primeru mesta Lendava (Redakcija: Darka Uranjek). Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, Ljubljana 1975, tipk. slov., 41 str.
tivne Jugoslavije. Te ..Smernice" so predvidevale celotno dejavnost šol narodnih manjšin po istem učnem načrtu kot za druge šole v republikah, vendar pa je bilo podajanje snovi predvideno v jeziku narodne manjšine. Hkrati je bilo treba učencem predočiti pomembnejša poglavja iz zgodovine in zemljepisa madžarskega naroda. Od tretjega razreda dalje so poučevali slovenski jezik kot predmet tri ure tedensko.
Ob izvajanju teh smernic so nastajale številne težave in problemi. 2e sama splošna problematika šolstva, ki je prav v prvem desetletju razvoja prestajala mnoge vsebinske in organizacijske spremembe, je bila ne-vzpodbudna in se je še posebej negativno odražata prav pri šolstvu narodnih manjšin. Za učbenike in pa usposobljanje učnega kadra je v tem obdobju skrbela Vojvodina. Tako smo imeli v madžarskih šolah v Sloveniji učbenike, ki so bili sestavljeni na osnovi učnih načrtov Vojvodine, kar ni ustrezalo potrebam madžarskih šol v Prekmurju. Kar zadeva učni kader, ki se je šolal v Vojvodini, je popolnoma razumljivo, da ni mogel učencem posredovati tolikšnega znanja slovenskega jezika, da bi lahko nemoteno nadaljevali šolanje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tako je na področju nadalj-nega šolanja mladine iz vrst madžarske narodne manjšine nastal začaran krog. Znanje slovenskega jezika, ki so ga pridobili v šolah z madžarskim učnim jezikom ni bilo zadovoljivo, da bi lahko nadaljevali šolanje na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, saj so ponavadi padli že na sprejemnem izpitu iz slovenskega jezika. Ce pa so odhajali na šolanje v Voj-
Šolstvo na narodnostno mešanem območju
v Prekmurju
7. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu
vodino v madžarske šole druge stopnje, so bili, če so se sploh vrnili, po končanem šolanju prisiljeni ostati na dokaj omejenem narodnostno mešanem območju, saj so jim bile zaradi nezadostnega poznavanja slovenskega jezika možnosti za zaposlitev izven tega območja praktično zaprte. Večina tistih, ki so odšli na šolanje v Vojvodino — takšnih, ki so zmogli stroške šolanja pa je bilo malo — se je tam za stalno nastanilo. Tako je madžarska narodnost v Sloveniji v težnji za boljšo izobrazbo prej izgubljala, kakor pridobivala, čeprav je imela vse možnosti za izobraževanje v materinem jeziku. To se je tudi odrazilo na sprva postopnem, kasneje pa čedalje bolj skokovitem upadanju vpisa v šole in oddelke z madžarskim učnim jezikom. Nekako do leta 1955 opažamo še porast oddelkov z madžarskim učnim jezikom, po tem letu pa začnejo na narodnostno mešanem območju skokovito naraščati oddelki s slovenskim učnim jezikom, kar nikakor ni mogoče razložiti samo z naravnim prirastkom, ki je sicer zaradi značilnega madžarskega rodbinskega prava pri Madžarih nekoliko nižji kot pri Slovencih. Hitro naraščanje učencev v slovenskih oddelkih je treba vsekakor pripisati dejstvu, da so madžarski starši iz zgoraj navedenih razlogov svoje otroke množično vpisovali v oddelke s slovenskim učnim jezikom. Okrajni šolski svet je skušal z nekaterimi ukrepi pojav vpisovanja madžarskih otrok v slovenske šole omejiti. V Lendavi so v poletnih mesecih pripravili vsakoletne tečaje za izpopolnjevanje učiteljev v madžarskem in slovenskem jeziku. V šolskem letu 1955/56 je bil na željo staršev uveden pouk slovenskega jezika že v drugi razred — smernice so določale po tri ure slovenščine na teden od tretjega razreda osnovne šole dalje — v višjih razredih pa so povečali število ur slovenščine na štiri ure tedensko. Vendar se zmanjševanje števila učencev v madžarskih oddelkih ni zaustavilo. Nezadovoljiva kvaliteta pouka zaradi pomanjkljive usposobljenosti učnih moči in pa skromne možnosti nadaljnjega šolanja so bili odločilnejši faktorji kot argumenti in prizadevanja lokalnih šolskih organov, da bi madžarskim otrokom zagotovili osnovnošolsko izobrazbo v materinem jeziku.s
V tem obdobju, leta 1958 se je v okviru splošnih družbenih premikov in prizadevanj za reformo šolstva, ki v celoti ni zadovoljevalo, ponudila zakonska možnost tudi za organiziranje primerne oblike šolanja pripadnikov madžarske narodnosti v SR Sloveniji. Splošni zakon o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28/1958), ki je zagotavljal narodnim manjšinam šolanje v materinem jeziku v skladu z zakonom in mednarodnimi obveznostmi FLRJ (člen 13), je v svojem 76. členu ponudil možnost, da se „na območjih, na katerih živijo narodne manjšine skupaj s prebivalstvom jugoslovanskih narodov, ustanavljajo v skladu z možnostmi tudi šole z dvojezičnim poukom". Iz določil Uvodnega zakona za splošni zakon o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28/1958) pa izhaja, da republikam pripada dolžnost, da s predpisi uredijo vse, kar zadeva organizacijo in delo šol za narodne manjšine. Ker prizadevanja za izboljšanje kvalitete pouka in povečano število ur slovenskega jezika v madžarskih šolah niso zmanjšale odliva, se je pri odgovornih forumih, okrajnih in republiških, družbeno-političnih in šolskih organih čedalje bolj pogosto razpravljalo o možnostih, pogojih in načinih za uvedbo dvojezičnega pouka. Potrebo po oblikovanju takšnega sistema šolanja za pripadnike madžarske narodnosti, ki naj bi zagotovila popolno in dejansko enakopravnost tako v jezikovnem kot v družbenem pogledu in jim dala enakopravne možnosti za nadaljnje šolanje in zaposlitev ter s tem za dvig družbene ravni, so dojeli vse družbeno politični forumi.
(D%/je f prihodnji številki)

S L

# VU. smučarske tekme SPD „Zarja"!ep uspeh
Čeprav v neugodnem času — vreme ni kazalo drugače kot na pustno nedeljo — je SPD „Zarja" v Železni Kapli izvedlo ob lepi udeležbi svoje tradicionalne smučarske tekme, ki so bile po krajšem odmoru 7. po vrsti.
Organizatorji, ki so priredili teden prej san-karske tekme, so se najbolj bali, da bo zmanjkalo snega in da bodo šle tekme in z njimi tudi dragocene nagrade dobesedno po vodi. Da le ni bilo tako, se je treba zahvaliti Dimni-kovim fantom in ostali mladini ter navdušenim športnikom v Lepeni, ki so izredno pripravili tekmovalno progo. Tudi senca je doprinesla svoj delček. Na dan tekmovanja je bila proga tako trda, da je imela večina tekmovalcev težave ostati v idealnem slogu ali sploh prevoziti nekoliko skrajšano progo na Dimnikovem bregu do konca. Od 40 tekmovalcev jih je le 22 privozilo do cilja. Vzroke številnih izpadov, kot meni organizator, pa je treba iskati deloma tudi v neugodnem času tekem — štart je bil na pustno nedeljo že ob 9. uri in nekaterim so se še poznale posledice pustnih plesov — kakor tudi v dejstvu, da navdušena mladina v Železni Kapli in okolici že tri leta nima prave priložnosti smučanja, ker stalno primanjkuje snega.
Kljub temu so bili doseženi kar dobri rezultati:
šolarji: 1. Kogoj Herbert (90,2), 2. Oraže Jožef (92,8), 3. Oraže Ciril (103,7), 4. Ošina Jožef D32,4);
dekleta: 1. Ošina Ani, 2. Blajs Marija; miadinci: 1. Haller Helmut (64,3), 2. Rozman Franc (71,9), 3. Eberwein Horst (72,4), 4. Klaura Andreas (76,1), 5. Ošina Willi (85,1); starostna skupina: 1. Kuchar Viktor, 2. Ošina Michael;
spiošna skupina: 1. Blajs Konrad (60,0) dobitnik pokala, 2. Pasterk Viktor (64,9), 3. Hribar Ciril (71,5), 4. Lamprecht Franc in Podgoršek Jožef (oba 90,0).
Treba je tem potom SPD „Zarja" pohvaliti za prizadevnost, ki jo kaže društvena športna sekcija pri tradicionalnih sankarskih in smučarskih tekmah. Slovensko prosvetno društvo v Železni Kapli se na ta način tudi na športnem področju trudi z vso zavzetostjo za lepši razvoj življenja v občini in na vzgleden način doprinaša in želi, da bi se življenje razvijalo v smislu športnega duha tudi na ostalih ravneh v resnični enakopravnosti.
^ Prve sankarske tekme SPD „Obtr"
Pred kratkim je Slovensko prosvetno društvo „Obir" s svojo športno sekcijo pripravilo na Obirskem sankarske tekme, na katerih je tekmovalo 54 tekmovalcev iz vseh kapelških dolin. Mlado prosvetno društvo je tako kar ob začetku svojega obstoja razširilo svoje delovanje tudi na športno področje. Mladi športni funkcionarji Mirko Oraže, Hanzi Maloverš-nik, Jože Hribar, Dolfi Štern in ne nazadnje tajnica SPD Marta Polanšek, ki so bili odgovorni za brezhiben potek sankarskih tekem, se bavijo že dalj časa tudi z namiznim tenisom. V mislih imajo, da bi na Obirskem v sklopu SPD „Obir" tekmovala namiznoteniška ekipa, ki bi se sčasoma pridružila tudi koroškemu namiznoteniškemu prvenstvu — kot to z uspehom dela že več let športno društvo v Selah. Zainteresiranih mladih športnikov je na Obirskem dosti — kot so pokazale nedavne sankarske tekme.
Izid sankarskih tekem je bil sledeči: mladinke: 1. Smrtnik Regina, 2. Oraže Irma,
3. Hribar Elizabeta;
mladinci: 1. Smrtnik Franc, 2. Paulič Štefi,
3. Haderlap Stanko; dekieta: 1. Urh Emi, 2. Travnik Inge,
3. Blajs Matilda;
moški: 1. in najboljši dneva Jerlich Jakob,
2.	Brumnik Daniel, 3. Miklav Flori; seniorji: 1. Stane Jožef, 2. Lesjak Simon,
3.	Haderlap Feliks.
^ innauer pojete) na 176 m, Wa)!ner dvakrat 173 m
Teden smučarskih poletov v Oberstdorfu se je končal z izrednim novim svetovnim rekordom, ki ga je izboljšal Avstrijec Toni Innauer na 176 m. Sploh so stali smučarski poleti v znamenju Innauerja, ki je že prvi dan izboljšal stari Wosipiwov in Steinerjev svetovni rekord od 169 m na 174 m. Njemu se je istega dne z daljavo 174 m pridružil še Falko Wei(špflog iz NDR.
Med najdrznejše skakalce na skakalnici velikanki v Oberstdorfu je nedvomno štel tudi Za-homčan Hanzi Wallner, ki je dvakrat poletel na 173 m, a pritiska v skakalniški krivulji ni
RADiO CELOVEC	SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, t!.	6.00 Jutranja telovadba — 8.10 Dru-
žinski obzornik — 10.00 Otvoritev „Gost 76" — 11.00 Poročila — 13.00 Deželni razgledi — H.60 Lepi glasovi, prifjubljene melodije — 14.00 Voščila — 15.30 Koroške ijudske viže — 16.00 Servis — 17.10 Govoriina ura pri dr. Weil3u — 18.30 Kulturni obzornik — 20.50 Vašo številko, prosim! — 22.10 Šport — 22.20 Plesna glasba po naročilu — 00.00 Poročila.
NEDELJA, 14. !.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Zadovoljni v nedeljo — 10.30 Radijska pravljica — 10.30 Dopoldanski koncert — 13.15 Iz mestnega gledališča — 13.45 iz domovine — 14.30 Voščila
—	16.00 ..štiri stene" — 17.05 Veselite se živijenja — 18.15 Koroške ljudske viže — 19.00 Nedeljski šport —
19.30	Glasba — 20.05 Avstrijska ral!ye — 21.30 Satirični tedenski obzornik — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 15. !.: 6.00 Jutranja telovadba — 8.05 Oddaja za starejše ljudi — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Koroške ljudske viže — 10.00 Zadovoljni z glasbo —
11.05	Iz dežele, za deželo — 15.00 Deželni razgledi —
14.30	Z zvenečo glasbo — 15.00 še vedno priljubljeno
—	16.00 ..čudežna dežela glasbe" — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Melodija za vsaki letnik — 19.45 Mali zabavni orkester stuadia Oberosterreich —
20.05	„štiri stene" — 21.05 Evergreeni humorja — 21.30 Udarec za udarcem — 22.10 šport.
TOREK, 16. 5.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.50 Veselo zaigrano — 14.45 Iz ljudskega življenja — 15.00 še vedno priljubljeno —
16.00	..Skrivnost belih krokarjev" — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva— 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Ljudska glasba — 20.05 Kaj radi slišimo — 21.10 Iz koroškega glasbenega živijenja — 22.10 šport.
SREDA. 17.	6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro
jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 Za potrošnike — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja deiavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Kjer je petje, tam se da lepo živeti" — 19.50 Za prijatelja planin — 20.05 V sredo zvečer v studiu Oberosterreich — 21.50 Kriminaika —
22.00	Poročila — 22.10 šport.
ČETRTEK, 18.	6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Do-
bro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba — 10.00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.00 Program za otroke — 17.10 Zveneči operetni vodič — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.07 Avstrijske pihalne godbe — 20.05 Lovska oddaja — 21.00 En dan v življenju deželnega glavarja Leopolda Wag-nerja — 22.10 šport.
PETEK. 19. !.: 6.00 Jutranja telovadba — 6.55 Dobro jutro na Koroškem — 9.05 šolska oddaja — 9.30 Avstrijska ljudska glasba — 10 00 Zadovoljni z glasbo — 11.05 Iz dežele, za deželo — 13.00 Deželni razgledi — 14.30 Pridite in pojte — 15.00 še vedno priljubljeno — 16.15 Mladinska oddaja — 17.10 Za konec tedna — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 19.07 Melodija mesta — 20.05 Erich Marckhi: glasba — 21.30 Predvsem za smeh — 22.00 Poročila — 22.10 šport.
VABILO
na
#	seminar za zakonce, od 13. marca ob 15.00 uri do nedelje 14. marca do 12.00 ure
#	duhovne vaje za može, od nedelje 14. marca ob 18.00 uri do torka 16. marca do 18.00 ure
#	večerni seminar — Novi zakon o zaščiti potrošnikov — v sredo 17. marca ob 18.00 uri
#	tečaj za stikanje na stekio, od sobote 20. marca ob 15.00 uri do nedelje 21. marca do 17.00 ure
Katoliški dom prosvete
Sodaiitas v Tinjah
zdržal. To mu je naposled prineslo le tretje mesto za Wosipiwom iz NDR, ki je drugo mesto utemeljil z izrednimi skoki, ki jih je dosegel prvega dne smučarskih poletov.
Končni skupni vrstni red: 1. Toni Innauer (Avstrija) 614,5 (174,168,176), 2. Heinz Wosi-piwo (NDR) 560,5 (151, 166, 166), 3. Hanzi Wallner (Avstrija) 559,0 (144, 165, 168), 4. Falko WeiRpflog (NDR) 157,0 (174, 156, 163), 5. Walter Steiner (Švica) 551,5 (156, 153, 164).
^ Schnab) zmaga! na Finskem
Olimpijski zmagovalec Karl Schnabl iz Za-homca je te dni tekmoval na nordijskih smučarskih tekmovanjih v Lahtiju na Finskem in svojim izrednim uvrstitvam v letošnji sezoni dodal še eno prvo in eno drugo mesto. Najprej je zmagal na otvoritvenem tekmovanju v Lahtiju z daljavama 111 m in 107,5 m ter oceno 254,2 pred Ditrachom Kampfom iz NDR (109,5 m - 107 m, 246,9) in Alfredom Grosche-jem iz ZRN (106 m - 114 m, 246,8), nato pa je za celih 0,4 točke zaostanka zasedel za Fincem Eskom Rautionahom (101,5 m - 112,5 m, 246,4) drugo mesto. Tretji je bil Jochen Dan-neberg iz NDR.
SOBOTA, 15. 5.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDEUA, 14. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši ieiji.
PONEDEUEK, 15. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik— Zborovska giasba.
TOREK, 16. 5.: 9.30 Narodnozabavna giasba — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 17. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Pisani svet.
ČETRTEK, 18. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Narava poje v poeziji.
PETEK, 19. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Kar po domače.
HOTEL BREZ N j K PLtBEHK BLEtBURG
išče kvalificirano, pošteno
natakarico
veščo slovenščine in nemščine Nastop 1. 4. 1976 Tel. (0 42 35) 226
A V S T R ! J A 1
SOBOTA, 1!.	15.30 Tudi šerif potre-
buje pomoč — 17.00 Gradbišče „časo-pis" — 17.30 Black Beauty — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske —
19.30	čas v sliki in kultura — 19.55 šport — 20.15 Veseloigra — 21.50 šport — 22.10 Derek Flint, trd kot kremen.
NEDELJA, 14. !: 15.15 Ljubezen, ples in 1000 popevk
—	17.00 Živalski leksikon — 17.30 Viki in močni možje
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev
—	18.30"Operni vodič — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 šport — 20.15 Mesto dejanja — 21.45 Poročila in šport.
Ponedetjek, 15.	9.00 Za predšolske otroke — 9.30
19. stoletje — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Agentska parodija — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali
—	18.25 Mi 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Po-nedeljski šport — 20.50 Akcija v Manhattnu — 21.35 Poročila in šport.
TOREK. 16. !.: 9.00 Zb predšolske otroke — 9.30 Notranjost kovine — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Derek Flint, trd kot kremen — 17.30 Za predšolske otroke —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Lepa Marjana — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Kdor trikrat laže — 20.50 Med potjo — 21.35 Kmetje — 22.20 Poročila.
SREDA, 17. !.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Ljubezen, ples in 1000 popevk — 17.00 Rožnatordeča očala — 17.25 Rdeči avtobus — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Vsi moji dragi — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Tiralica — 20.45 Panorama — 21.30 Poročila in šport — 21.35 Jezus in Muhammad.
ČETRTEK, 18.	9.00 Za predšolske otroke — 9.30
Organizacija pisarne — 10.00 šolska oddaja — 10.30 Pomota v onstranstvu — 17.30 Za predšolske otroke
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Fo!lyfootova farma — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport
—	20.00 Rigoletto — 22.00 Poročila.
PETEK. 19. !.: 9.00 Za predšolske otroke — 9.00 Svetloba na temnem ozadju — 10.00 šolska oddaja —
10.30	Počasi naraščajoča ijubezen dveh — 17.30 Za predšolske otroke — 17.55 Otrokom za lahkno noč —
18.00	V 80 dneh okoli sveta — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Peter Voss, tat milijonov —
20.55	Zelo priljubljena Avstrija — 21.55 Upor na ladji Bounty — 00.05 Poročila.
AVSTRjJA 2
SOBOTA. U. !.: 16.00 Koncertna ura —
17.00	Gradiščanski letni časi. „Zima" —
18.00	Brez nagobčnika — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Operacija — 19.45 Ikebana — 20.00 Galerija — 20.15 Oddaja „Večer ob kaminu" — 21.45 Teleobjektiv.
NEDELJA. 14. !.: 17.00 Hruščov se spominja — 17.45 Vonj, ki ubija — 18.00 Spotlight — 18.30 Novele z divjega zapada — 18.55 To je podarjeno — 20.00 Enciklopedija — 20.15 Spoznate melodijo? — 21.00 Literatura stoletja.
PONEDELJEK, IS. !.: 17.55 Kemija — 18.25 Angleščina za začetnike — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Evropska dediščina — 20.00 Kmetje — 20.50 Svet knjige — 21.35 čas v sliki.
Slovensko prosvetno društvo ..Košuta " Sele-Kot vabi na mladinski film
PASURC!
v petek 19. marca 1976 ob 13. uri v šoli v Kotu.
P!es SAK
Slovenski atletski klub prireja že leta svoj ples, ki ga obiskuje predvsem športna mladina. Letos so naši športniki priredili ples SAK v soboto 28. februarja, to je ob pustnem času, pri Šošfarju v Globasnici. Tradicionalni ples je lepo uspe), saj je bila dvorana pri Šošfarju nabito polna. Za prijetno zabavo in ples je skrbel znani ansambel Toneta Čelana.
Kljub lepo uspeli prireditvi pa moramo nar žalost ugotoviti, da razen obeh blagajnikov Štefana Rigelnika in Milana Blažeja, ki stat ta ples sama organizirala, ni bilo navzočega predsedstva Slovenskega športnega društva. Če so že prišli na ples igralci z Dunaja in Gradca, potem tudi ne bi bito preveč, če bi se potrudili priti v Globasnico tudi predsedniki in tajnik. V soboto 28. februarja popoldne je SAK prvič v letošnjem letu preizkusil svoje moči v prijateljski tekmi proti Sinčt vasi. SAK je zmagal 1:0. Gol je ustrelil Jože Fera.
Stovenksemu atletskemu klubu želimo v novi sezoni mnogo uspeha in predvsem, da bi mu uspelo priti v 1. razred.
TOREK, 16. 5.: 17.55 Kmetijstvo danes — 18.25 An-gteščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Deieta brer vode — 19.45 Oči v oči — 20.00 Samo še spomin —
21.55	čas v stiki in kuitura.
SREDA, 17. 5.: 17.55 Organizacija pisarne — 18.25 Francoščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Tiratico — 19.15 Na tračnicah skozi divji zapad — 20.00 Pomota v onstranstvu — 21.45 čas v stiki in kuttura.
ČETRTEK, 18. 5.: 17.55 Svettoba na temnem ozadju — 18.25 Ruščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Smešni ptiči — 19.35 Batetni fitm — Naraščajoča tjubezen dveh — 21.40 Čas v stiki in kuttura.
PETEK, 19. 5.: 17.55 19. stotetje — 18.25 Nemščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 tzkopati bodo bodočnost — 19.50 čistitna kope) — 20.00 Novo v znanosti —
20.55	10. mednarodni !MDT-Workshop 1975 — 21.50 ča& v stiki in kuttura — 22.20 šef.
		JUGOSLAVjJA
*		SOBOTA, 1S. $. 9.30 šotska oddaja — 14.25 Nogomet — 18.00 Obzornik — 18.20
Potop — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepotitični komentar — 20.00 tzvrienci —
22.05	Moda za vas — 22.15 Dnevnik — 22.30 625 — 23.10 lazz na ekranu.
NEDEUA, 14.	8.35 Poročita — 8.40 Za nedetjsko
dobro jutro — 9.10 625 — 9.50 Vzpon čtoveka — 10.40 Otroška matineja — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.15 Poročita — Nedetjsko popotdne — 15.40 Baikansko smučarsko prvenstvo — 16.40 Košarka — 18.25 Hišica v preriji — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Kapetski kresovi — 21.10 Votja je pot — 21.35 športni pregted — 22.10 Dnevnik.
PONEDEUEK, 15. 5.: 8.10 šotska oddaja — 17.15 Prav-tjica iz tutkarjevega vozička — 17.40 Otroški spored
—	17.55 Obzornik — 18.10 Sodobna medicina — 18.30 Mozaik — 18.45 Mtadi za mtade — 19.30 Dnevnik —
20.00	Soba s petimi stenami — 21.10 Kuiturne diago-nate — 21.40 Mozaik kratkega fitma — Dnevnik.
TOREK, 16.	8.10 šotska oddaja — 17.20 Vrtec na
obisku — 17.30 Mihec iz Lonneberga — 18.00 Obzornik
—	18.15 Ne prezrite — 18.45 Narodna gtasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Mi med seboj — 20.05 Fetiks in Otitijo
—	22.00 Dnevnik.
SREDA, 17.	8.10 šotska oddaja — 17.15 Kaj je naj-
tepše — 17.30 Mojstri stare japonske obrti — 17.55 Obzornik — 18.10 Po stedeh napredka — 18.45 Gtas-beni amaterji — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fitm tedna: Zakaj te očka pušča samo — 21.45 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 21.50 Dnevnik — 22.05 Nogomet.
ČETRTEK, 18. 5.: 8.10 šotska oddaja — 16.40 Cvettična pravtjica — 16.55 svetovno prvenstvo v hokeju na te-du — ttatija : Jugostavija — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kam in kako na oddih — 20.10 V itvo — Poročita — Goti Evrope.
PETEK, 19. S.: 8.10 šotska oddaja — 17.10 Križem kražem — 17.20 Pisani svet — 17.55 Obzornik — 18.10 Rock koncert — 18.45 Kako vidijo iivati — 19.10 Kako uporabtjamb stovar stovenskega jeztka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepotitični komentar —
20.05	Carinik — 20.50 S poti po tatinski Ameriki — 21.20 Dnevnik — 21.40 šerif v New Yorku — 23.15 Hokej Švica :3ugostavija.
tzdajatetj, zatožntk in tastntk: Zveza stovenskth organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik- Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Ktagenfurt — Cetovec, Gasometergasse 10, tet. 32-5-50 — Tiska: Zatožntška in tiskarska družbo z o. j. Drava, Cetovec — Borovtje.