Lct» XIII
Ravne na Koroškem, 15. septembra 1976	St.	13
Izdaja odbor za informiraj, nje in kulturno dejavnost' 2elezarne Ravne
Ureja uredniški odbor Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater
Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304
Tiska CGP Mariborski tisk Maribor
Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
Naloge po volitvah
vau ^0rmalnem smislu po volit-I^J-^legatov v delavske svete »esa n'srno daleč do dokonč-v I . organiziranja novih TOZD koJe/arni Ravne in dokončnega eije 'hiranja delovne organiza-č6ijč 1 bo delovala po novih na-sti • samouPravne organizirano-odnQm samoupravnega urejanja
Prazno
V J .
frio planskem smislu pa stopajo fazo uresničevanja novih fiaio ov’ ^ smo Rb šele zastavili, 'igotavi-n- enostavna, kar smo hijj . uali že pri pripravi začetke otcumentov, predvsem ana-2°vih Tpog°iih za organiziranje ted	v	Železarni Ravne.
aJ smo ugotavljali, kar je
iz VSEBINE
žele-
%pr .
za°iZvodnja Slovenskih
% J* ® Mju
anketa: Delavci o reor
% 0 lzhaciH
sni?* kovanju samoupravnih
% ™oSnih aktov
in,?r,ai vsak deseti delavec —
%avahd
Ob •
% p lzvolitvi novih delegatov p0S°stn°sti nesreč pri J37G v železarni za I. polletje
. ... s*anka %n or0anizaciJa se~
^malno branje % l^ne police
J GiblT^ in šport
% Mi zaposlenih adi Južinar
prisotno tudi danes, da naše samoupravljanje v železarni nima še takih oblik, po katerih naj bi delavci čimbolj neposredno od-' ločali o delu in pogojih dela in o ustvarjenem dohodku. Z organiziranjem novih TOZD to odpravljamo, saj uvajamo na tem področju nove kvalitete. Na drugi strani pa vsi živimo in tudi že poskušamo misliti po načelih pričakovanega novega zakona o združenem delu. Ko smo delavci razpravljali o osnutku tega zakona, smo obenem ugotavljali, da ne smemo izpustiti sedanje priložnosti pri organiziranju novih TOZD in šele kasneje naše delovanje prilagoditi razmeram, ki jih bo prinesel zakon, ampak smo dolžni že v sedanji fazi uresničevati nove kvalitete.
V naši železarni pričenja na področju samoupravnega urejanja odnosov delovati dvajset temeljnih organizacij. Tako delovanje v okviru delovne organizacije zahteva zavestne samoupravljavce in da našega delovanja ne bomo korigirali na podlagi negativnih izkušenj, smo dolžni pričeti z družbenopolitičnim izobraževanjem. To izobraževanje naj zajema ne le nosilce samoupravnih funkcij, ampak v določeni obliki vse delavce TOZD, ker le skupaj odločamo o najpomembnejših zadevah dela in poslovanja. Potrebno bo pripraviti izobraževalni program, ki mora biti v skladu s politiko samoupravljanja.
Pri nadaljnjem konstituiranju delovne organizacije je morda ena najbolj aktualnih nalog, ki jo je treba rešiti v res kratkem času, vzpostavitev novih dohodkovnih odnosov. Ze v naslednjem mesecu bomo sklepali in odločali o teh odnosih, saj smo dolžni skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev. Na tem področju smo imeli še dosti pomislekov pred obravnavo osnutka zakona o združenem delu. Ce bo zakon v tem delu sprejet v obliki, kot to določa osnutek zakona, bodo dileme odpravljene, naša naloga pa bo, da zakonska načela oživimo v praksi. Prvi korak k temu pa je vsekakor sklenitev sporazuma.
Čestokrat se pojavlja vprašanje, kdaj bomo po novi začrtani poti dejansko polno zaživeli. Vsekakor po konstituiranju delovne organizacije. Rezultati nove organizacijske oblike združenega dela pa se morajo pokazati že sedaj, ne pa morda ob koncu naslednjega poslovnega leta, ko bomo ugotavljali uspehe dela novih
TOZD po zaključnem računu. Od nove samoupravne organiziranosti pričakujemo ne le nov odnos do samoupravljanja in nove rezultate na tem področju, ampak v prvi vrsti tudi boljši odnos do dela in boljše delovne
rezultate. Ta misel mora biti prisotna že sedaj, ko uvajamo nove kvalitete, saj nam bodo le delovni rezultati potrdili, da je večja produktivnost in večji dohodek materialni temelj samoupravljanja.
Kako dosegamo gospodarski
načrt
Zmanjšanje naročil v predelovalnih obratih in obratih mehanske obdelave se v mesecu juliju odraža v proizvodnji skoraj vseh obratov, tudi jeklarne. Cela de-
lovna organizacija je izdelala 41,2 '%> manj izdelkov kot predvideva mesečni načrt, od obratov
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kmalu bo jesen
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa je le obrat strojev in delov za 25,4 % presegel plan.
Tako porazen rezultat je posledica pomanjkanja naročil in zmanjševanja zalog, ki so se v zadnjih mesecih nabrale predvsem v valjarni. Zato je jeklarna ustavila eno od 40 t elektro obločnih peči, valjarna pa je za predelavo uporabila gredice iz zaloge.
Če je odločitev o zmanjševanju zalog polizdelkov vplivala na skupno proizvodnjo, pa nikakor ne bi smela vplivati na blagovno proizvodnjo, ki je prav tako za 33,9 % nižja od načrtovane. Vzrok je v teh primerih treba skoraj izključno iskati v pomanjkanju
naročil in v posameznih obratih v neustreznem asortimentu izdelkov, ki so jih izdelali v juliju.
Čeprav smo odpremili nekaj izdelkov tudi iz zaloge, je vrednost prodanih izdelkov 10,9 % nižja od planirane. V primerjavi s podatkom o količini izdelkov za prodajo (blagovna proizvodnja) je takšen obseg prodaje boljši od pričakovanega. Analiza pa kaže, da je znatno presegel planirano realizacijo obrat strojev in delov, kar pomeni, da je poleg drugega vplivala na realizacijo predvsem struktura prodanih izdelkov.
Kako so dosegali planirano proizvodnjo in prodajo posamezni obrati in TOZD, prikazuje tabela.
	% doseganja planirane skupne proizvodnje		% doseganja načrta eksterne realizacije	
Obrat (TOZD)	mesec julij	kumulativno za 7 mesecev	mesec julij	kumulativno za 7 mesecev
Jeklarna	56,0	90,9	—	—
Jekloli varna	82,4	96,3	76,4	100,5
Valjarna	57,2	81,0	76,7	86,9
Kovačnica	66,8	98,0	71,7	91,4
Jeklovlek	56,3	77,1	55,9	72,1
Skupaj TOZD metal, proizv.	57,8	86,5	73,3	88,5
Obrat strojev in delov	125,4	103,8	170,8	104,3
Obrat ind. nožev	35,2	81,8	82,5	76,7
Obrat pnevmat. strojev	79,5	78,8	115,6	95,4
Vzmetarna	66,9	75,4	76,8	82,7
Skupaj TOZD mehanske obdel.	91,7	89,2	131,9	94,3
TOZD TRO Prevalje 68,0		80,6	80,5	84,2
Skupaj delovna organizacija	58,8	86,6	89,1	90,0
V juliju so predvsem obrati TOZD metalurške proizvodnje veliko zaostali za mesečnim načrtom. Jeklarna je proizvodnjo jekla prilagodila predelovalnim obratom, jeklolivarno je pestila slaba kvaliteta livarskih peskov, valjarna nima ustreznih naročil, asortiment sprejetih naročil pa je takšen, da zmanjšuje produktivnost, kovačnica je prvič v juliju morala znižati proizvodnjo zaradi pomanjkanja naročil, jeklovlek pa se s tem problemom spopada že vse leto. Tako je TOZD MP izdelala za 42,2 % nižjo proizvodnjo kot predvideva načrt, vred-
zaradi pomanjkanja naročil in neustreznega asortimenta.
Tudi TOZD TRO Prevalje ne izpolnjuje načrta, vzroki za to pa so podobni kot v prvih dveh TOZD.
Zaradi slabih proizvodnih rezultatov in novih predpisov, ki določajo način ugotavljanja dohodka (po plačani realizaciji), smo I. polletje zaključili z izgubo. V juliju pa ugotavljamo, da so zmanjšali proizvodnjo tudi obrati, ki so v prvem polletju dosegli dobre rezultate. Zato moramo pričakovati, da bo tudi za julij finančni rezultat slab. Za mesec avgust so napovedi bolj optimistične v valjarni, drugi obrati pa
še ne predvidevajo večjega P večanja proizvodnje.	.	,
Proizvodnja predelovalne in® stri j e v naši državi ponovno P časi raste, zato lahko pričakuj mo, da bo tudi za našo delov® organizacijo več naročil. Slab P ložaj pa bomo popravili lahko ' če si bomo vsi (vsak na svoje področju dela) prizadevali,_ da ® mo ponovno dosegali takšne pehe kot v preteklosti.	•„
V teku je akcija za poveča®^ obsega proizvodnje in prodaj®-^ zadnjih štirih mesecih sicer bomo mogli nadomestiti vS.Ž0 zamujenega, bistveno pa l®n izboljšamo rezultate, ki jih do gamo sedaj.	*•
nost prodanih izdelkov pa za 26,7 % zaostaja za načrtom. Valjarna je odpremila večjo količino paličastega jekla iz zaloge, zato pri realizaciji ne zaostaja toliko za načrtom kot pri proizvodnji.
TOZD mehanske obdelave je v juliju dosegla 91,7 0/1) planirane proizvodnje samo zaradi velike proizvodnje obrata strojev in delov, ki je presegel mesečni načrt za 25,4o/o in je edini obrat, ki presega kumulativni načrt proizvodnje in prodaje. Ostali obrati mehanske obdelave dosegajo veliko slabše rezultate predvsem
Obroči
Proizvodnja železarn
Konec avgusta, po enomesečnem deževnem obdobju, se še komaj spominjamo, kako vroče je bilo julija. V mesecu vročine in dopustov so bili že običajno proizvodni rezultati pod letnim mesečnim poprečjem. Letošnji podatki so slabši kot nekaj let nazaj, dotok naročil pa še vedno ne kaže na večjo potrebo oživljanja proizvodnje, vsaj v juliju ne, medtem ko se stanje v avgustu popravlja.
Proizvodnja surovega železa, razen februarja letos, že dolgo ni bila pod 16.300 ton. Vzrok za to je treba iskati v slabi kvaliteti rude iz Ljubije in pri vseh posledicah, ki nastopajo pri jeseniških plavžih. Leta 1975 je bila julijska proizvodnja ena boljših mesečnih dosežkov in je bila za okoli 1.250 ton večja od letošnje. Zbirni podatek kaže, da je v sedmih mesecih proizvodnja surovega železa še vedno 2 % nad načrtovano, čeprav je bil mesečni načrt dosežen samo 98 %.
Za proizvodnjo jekla, ki je bila že prejšnji mesec po dolgem času prvič pod 60.000 ton, moramo žal ugotoviti, da je bila ta mesec še nižja. Julija meseca 1973 je znašala 57.464 ton, 1974. leta je bila 61.228 ton, lansko leto 64.895 ton in letos 55.934 ton. Ob koncu sedmega meseca so znašale zaloge ingotov in gredic oziroma vložka za valjarne okoli 48.0001 ali samo 8.000 ton manj, kot je znašala proizvodnja jekla v preteklem mesecu. Izvršitev mesečnega plana je razumljivo odvisna predvsem od potrebe vložka za valjarne. Pri tolikšni zalogi vložka je bila proizvodnja jekla zadrževana in znaša samo 84% linearno načrtovane mesečne količine.
V Železarni Jesenice je mesečna izvršitev 89 %, v Železarni Ravne 56% in v Železarni Store 96 %.
V Železarni Jesenice so obratovali ves mesec s štirimi SM pečmi in že med temi je obratovala tudi najmanjša peč. V Železarni Ravne je stala 40-ton-ska elektro peč. V Železarni Štore pol meseca ni obratovala SM peč in je bil kolektiv na letnem dopustu.
Mesečni načrt blagovne proizvodnje ni bil dosežen v nobeni železarni in znaša skupna izvr-
zunanjih tržiščih pa občutno p žujejo ta uspeh, saj znaša raL|" med količinskim in vrednos
izvrševanjem 12 %.
Slovenskih v juliju
bila
šitev 86 %. Količinsko je. blagovna proizvodnja lani j® ^ skoraj enaka kot letošnja, }e ^ je bila praktično vsa proizv nja tudi odpremljena iz želez ^ letos je pa okoli 5% ostal® skladiščih.	.	vI»
Zbirni načrt v 7 mesecih lZ j šujemo 96 % in proti lanskol blagovni proizvodnji ob julija je letošnja za 3% nizJa'
Pri delovnih organizacijah P delovalcev žice je mesečni P® tek o izvrševanju načrta bia&^j ne proizvodnje še slabši in z® 66%, od tega je 6% neodpr.^, ljeno. Nobena delovna orga®1 cija ni dosegla načrtovane P izvodnje, le v Plamenu so ®' mili celo več, kot so proizv -0 Za zbirnim načrtom zaostaj -a predelovalci 15 % in lfl° proizvodnja je 10% manjša. j je bila v enakem obdobju Za SOZD Slovenske želez^ je bilo doseženo v mesecu J%j, 85 % mesečno načrtovane K p čine blagovne proizvodnje- .. zbirnim načrtom znaša z®°? bil° 5%, kar je 3% manj, kot j® r v prvih 7 mesecih lani pr®1 deno za prodajo.	p
Pri slabi možnosti Pro^a%ol'
domačem tržišču vsi iščejo nosti za povečanje izvoza sjci ne preseneča, da je koli®1> mesečni načrt izvoza PrfSvJiil' skupno in pri večini delo p organizacij. Dosežene cenfzai'
id®11,0
Pri vsem, kar je že nav® ^ za proizvodne rezultate re-premo v mesecu juliju, ne g0d-mo pričakovati, da bi bili nejši podatki za eksterno zacijo. Železarne so dosegle načrtovane vrednosti, in to . tri skoraj z uspešnostjo. ^re valci so skupno realizirali -po načrtovane vrednosti in s" po Slovenske železarne 86 %• ^ j sedmih mesecih zaostajam® <^3 no 14 % za načrtom in let -^ja, eksterna realizacija je 7% ® ujii kot je bila v enakem ob®
lanL	orv^
O poslovnem uspehu v H sjd polletju je razpravljal del® svet SOZD Slovenske žele2 a na svoji seji 29. julija in oP^al na kritično stanje ter z. da vse delovne organizacije
^repajo, da bi v drugem polletju Popravili poslovne rezultate. Po-atki o dosežkih v juliju nič ne 5?zejo na izboljšanje. Po vesteh, Prihajajo iz delovnih organiza->1 v avgustu, se stvari le postop-,° izboljšujejo in lahko pričakujemo za ta mesec ugodnejše po-
datke. V zadnji tretjini leta bi se moralo stanje docela normalizirati in še več: da ne bi leta zaključevali z negativnimi poslovnimi rezultati, bi morali mesečne načrte izdatno presegati.
Milan Marolt, dipl. inž.
S seje skupnega odbora za gospodarjenje
B Odbor je na zadnji seji razbijal o analizi dosedanjega sloyan j a ter ocenah obsega in 1 P^šnosti poslovanja do konca „.° njega leta. Ob tem je bil go-0 ukrepih, ki bi jih za iz-
e poslovanja bilo po-
Sanj
ta , sPreieti v železarni, ob-,Vnaval je korekture dosedanjih .^Pskih cen in prevrednotenje J* razpravljal in odločal pa s a' o nekaterih drugih zadevah Področja svoje pristojnosti.
ZAOSTAJANJE ZA PLANIRANIM REZULTATOM
^Poliže dosedanjih rezultatov
šnr an!a kažei°> v Precei~
tiini rnei'l zaostajamo za planirali rezultatom. Določeni podatki let°Cena gospodarjenja do konca p a Pa kažejo, da bodo rezultati sijanja v drugem polletju še £e se ne bomo na vseh i°vnih mestih in področjih hit CsAn° usmerili v akcije za rej še izboljšanje sedanjega
Stav,
aja. Poleg ugotovitve, da skopi" Y vseh obratih zaostajamo za ljj,niranim obsegom skupne in cjjL®°Vne proizvodnje ter realiza-CrJ > ge ponekod v primerjavi s čujlsnjim obdobjem precej povedel
Pt3'
‘i.elevi, vendar ker so slabi n>ki, se izdelki, dokler ni za-
■,e tudi obseg neuspele proiz ■■'e. ozir°ma izmeček. V raz-je bilo rečeno, da v neka-ttig/1' Predvsem obratih v TOZD doh nske °bdelave, na količine konxV vPHva tudi obseg nedo-t6r ane Proizvodnje. Za neka-V j kupce so naročeni izdelki že
Mač
^°vljeno plačilo, ne dokončajo. doi^3 vpliva tako na obseg ne-»a °n^ane proizvodnje kot tudi t)rQ. °oseg doseženih rezultatov Je nZv°dnje in realizacije. Vzroke lia]P°Pek°d po mnenju razpravah,6''. iskati tudi v nezadostni f>0„ YPi in tehnološki disciplini. <W. Pei je bilo podčrtano, da bo koa0 ’ ki ga bomo dosegli ob id u leta, odvisen od količine ter rednosti prodanih izdelkov ženj str°škov proizvodnje. Dose-cijj dohodek po plačani realiza-n	osnova	za	obra-
in akumulacije. Vsi pa
akC°’ da se tako OD kot tudi
si ulacija ne bi znižala, zato v$6v *Po morali skupno vsi in na da u delovnih mestih prizadevati, San, 0rn° poslovno leto zaključili v°ljivo.
predlog akcijskih programov, ki vsebuje minimalen obseg proizvodnje in vrednosti prodaje, če želimo poslovanje v letošnjem letu zaključiti brez izgube. Po predlogu, ki ga je odbor potrdil, bi za izvedbo akcijskega programa v železarni morali sprejeti predvsem naslednje ukrepe:
— prodajne službe morajo preskrbeti naročila za dodatno količino izdelkov. V sodelovanju s finančno službo morajo tudi preučiti možnost delne konsigna-cije izdelkov 114. panoge;
— izvozna služba mora preskrbeti manjkajoča naročila za izvoz, obrati pa izdelati potrebno količino za planirano vrednost izvoza. Hkrati mora izvozna služba pričeti z akcijo za sklenitev pogodb za naslednje leto, tako da se v 1. polletju naslednjega leta zadrži kontinuiteta izvoza, količina pa mora biti v skladu z izvozom, ki smo si ga začrtali s srednjeročnim planom;
— zaostriti se mora tehnološka in delovna disciplina z namenom, da se izboljša kakovost materiala in izdelkov ter zniža izmeček;
— novo sprejete delavce in po potrebi prerazporejene že zaposlene je treba zaposliti predvsem v tistih obratih in pri strojih, kjer je dovolj naročil, da se doseže boljše izkoriščanje kapacitet in višja produktivnost dela v celoti;
— znižati je treba zaloge gredic in valjanih palic. Vse strokovne službe v TOZD morajo v naj večji meri svoje delovanje usmeriti v razreševanje problemov v proizvodnji in izboljševanje tehnoloških postopkov.
Akcijski program naj bi do konca avgusta sprejeli delavski
sveti TOZD, s tem da naj bi bili akcijski programi in naloge konkretizirane za vsak posamezen obrat. Delavskim svetom TOZD je priporočati, da ob sprejemu akcijskih programov določijo rok in časovno opredelitev za pričetek izvajanja akcijskega programa in izvršitev posameznih nalog.
NOVE CENE FEROLEGUR, ODPISI IN IZRAVNAVE
Odbor je bil seznanjen, da je bil z domačimi dobavitelji fero-legur podpisan samoupravni sporazum, s katerim so se povečale cene vsem feroleguram, ki jih izdelajo domača podjetja. Prav tako je bil seznanjen, da so po ugotovitvah naše uvozne službe na svetovnem trgu v porastu cene železovim zlitinam, povečujejo pa se tudi uvozne dajatve. Sedaj veljavne planske cene fe-rolegur smo v železarni sprejeli z letnim gospodarskim načrtom. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je bila predlagana sprememba planskih cen legur. Cene so tudi osnova za kalkulacijo naših izdelkov. Sprememba pa istočasno zahteva popravek plansk.h cen izdelkov in polizdelkov, ki jih imamo na zalogi, kar pomeni prevrednotenje zalog. Prevrednotenje zalog naj bi se z veljavnostjo od 1. 7. 1976 dalje izvršilo takoj. Odbor je menil, da je predlog na podlagi posredovanih informacij utemeljen, zato je korekture planskih cen in prevrednotenje zalo o z veljavnostjo od 1. 7. 1976 dalje odobril.
Pri uvozu raznih ferolegur in drugega materiala iz raznih vzrokov nastajajo pozitivne in negativne razlike. Po predpisih Narodne banke mora o vseh razlikah odločati in jih potrditi ustrezen samoupravni organ. Na predlog uvoznega oddelka in priloženih listin je odbor odobril:
— odpis negativne razlike v znesku 324,15 DM. Razlika je nastala kot posledica naknadno zaračunanih stroškov zavarovalnine za dobavljeni ognje odporni material, ki smo ga uvozili iz Belgije;
— izravnavo negativne razlike v znesku 5.260 šilingov. Razlika se nanaša na znesek začasne in pozneje dejansko predložene fakture za dobavljeni ferovolfram, ki nam ga je dobavilo podjetje
Treibacher Chemische Werke Avstrija;
— izravnavo pozitivne razlike v znesku 154,98 DM. Razlika je nastala med bruto in neto težo dobavljenih diamantnih brusnih plošč, ki nam jih je dobavilo podjetje Studer Murr iz Zahodne Nemčije;
— izravnavo pozitivne razlike v znesku 52.118 šilingov. Razlika je nastala med uvoženo in plačano vrednostjo feromangana, ki ga je dobavilo podjetje Schulte iz Avstrije.
SLUŽBENA POTOVANJA V INOZEMSTVO
Na predlog posameznih vodstev TOZD in sektorjev ter na podlagi predhodnega mnenja strokovnega sveta je odbor odobril službena potovanja v inozemstvo, in to: Francu Uršniku 3 dni v Zahodno Nemčijo, inž. Antonu Letonji en dan v Avstrijo, inž. Milanu Do-bovišku 5 dni v Zahodno Nemčijo in 1 dan v Avstrijo, inž. Janezu Permanu 5 dni v Francijo. Stanku Vrhovniku 5 dni v Bolgarijo, Francu Faletu in inž. Ivanu Zupanu 4 dni v Zahodno Nemčijo, inž. Antonu Navodniku štiri dni v Bolgarijo, Francu Gorniku 4 dni na Češkoslovaško, Francu Kadišu in Francu Boštjanu 1 dan v Avstrijo, Mirku Kranjcu, Mirku Čreslovniku in Dragu Vrstovšku 4 dni na Češkoslovaško, inž. Jožetu Geršaku 2 dni v Avstrijo, inž. Mitji Šipku in inž. Mirku Pikalu 6 dni v Francijo, Maksu Strmčniku 2 dni v Avstrijo, Vladu Petriču 4 dni v Avstrijo, inž. Jožetu Zuncu 7 dni v Vzhodno Nemčijo, inž. Milanu Dobovišku in inž. Jožetu Rodiču 6 dni v Zahodno Nemčijo ter inž. Ivanu Globočniku, Andreju Pandevu, Radu Reberniku, Karlu Vugrincu in Vidu Rateju 8-dnev-no strokovno prakso v Zahodni Nemčiji.
-et
IZREKI
Orel spočne orla, sova sovo.
Ruski pregovor *
Odsotni nikoli nimajo prav.
*
Stare čebele ne dajejo medu.
pRedlog akcijskih
PROGRAMOV
Podlagi analize dosedanjih
fataTo
^tošn-OCen Poslovanja do konca sBoh.,Jega leta je sektor za go-Oenje za vse TOZD izdelal
tQv poslovanja in predvi-
Jasa
L
NAŠA ANKETA:
Delavci o reorganizaciji železarne
0 OBLIKOVANJU SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV
S splošnimi samoupravnimi akti določamo predpise (norme), s katerimi urejamo razmerja ne samo v organizacijah združenega dela na področju gospodarstva (kot v prvem obdobju samoupravljanja), ampak že na celotnem področju družbenega življenja. Ta proces je v intenzivni obliki prisoten posebno od uveljavitve nove ustave dalje. Tako samoupravno urejanje odnosov že dominira na področjih, kjer smo do nedavnega to urejali s ti. državnimi normami. V procesu samoupravnega urejanja odnosov v družbi samoupravno pravo dobiva vedno večji obseg in tudi vsebinski pomen; vzporedno pa v našem pravnem sistemu določene odnose še reguliramo s pravnimi normami družbenopolitičnih skupnosti. Normativna dejavnost ima nalogo, da vgrajuje v naš pravni sistem nove predpise in tako ustvari skladnost v družbenem razvoju. Posebno mesto pa ima normativna dejavnost na
področju urejanja predpis0 ^ splošnimi samoupravnimi 3^0' morajo biti odraz našega upravljanja tako, kakor to °° ustava.	.	pa
Ob normativni dejavnost1^ področju urejanja samoupf® do odnosov se srečujemo z ^ ^o' »nomotehnika«. Z izrazom 0.. ;0 tehnika označujemo vedo, %,j-ukvarja z oblikovanjem P1!, jih sov —■ tako tudi predpisov, k ^ določamo s splošnimi samoUP nimi akti. Ce se kot samouP^j, ljalci ukvarjamo s samoupr mi predpisi — jih določam0 vSjj po njih ravnamo — moram0 vjo-na splošno vedeti, kakšna J® njii ga nomotehnike pri oblik0 samoupravnih splošnih a^ raV |
1.	Vsak splošni sam°uP ' ^ akt je normativni akt, ker 0 jjjti določene predpise. Zato m°r te' | tak akt zgrajen po nekem jfl mu, ki omogoča interpreta0*! a preglednost nad vsebino, pomore k uporabnosti. V nem smislu splošni samouP
Zadnje čase smo v železarni največ razpravljali in govorili o samoupravnem sporazumu o delitvi osebnega dohodka, zdaj pa je na vrsti reorganizacija našega podjetja. Znano nam je, da bomo odslej imeli kar 20 TOZD in tri delovne skupnosti. Kaj menijo o reorganizaciji železarne, smo vprašali nekatere delavce. Takole so povedali.
Albin Vavče
Albin Vavče, rezkalec v stari mehanični:
»Da lahko delovna organizacija uspešno posluje in ustvarja dohodek, menim, da se mora najprej dobro organizirati. Sedaj, ko to zahteva tudi novi zakon o združenem delu, je to obveznost; seveda tam, kjer je možno. Če pogledam prednosti reorganizacije, menim, da bo odslej dokaj boljše že pri obveščenosti delavcev, saj se bodo po novem lahko delegati dosti bolje znašli pri reševanju zadanih nalog. Nedvomno se bodo tudi povezovali z bazo bolje kot doslej. Ze nove člane za delavske svete smo izbrali tako, da ima sedaj vsaka delovna enota po enega zastopnika v DS. Sicer pa moram reči, da od reorganizacije dosti pričakujem, saj se bo sedaj moralo
Mirko Pristolič
izboljšati poslovanje, odnosi med TOZD in seveda tudi delovna disciplina.«
Mirko Pristolič, KSS:
»Vsaka reorganizacija mora praviloma dati določen boljši rezultat na katerem koli področju. Gotovo pomeni te vrste reorganizacija v naši samoupravni družbi velik korak naprej. Prepričan sem, da bomo znali to tudi izkoristiti tako na področju samoupravljanja kot na področju gospodarstva. To pa pomeni našo ekonomsko varnost in seveda s tem boljši standard. Nedvomno bomo morali pri tem biti vključeni vsi zaposleni v delovni organizaciji, ker bomo lahko le na ta način uresničili naše želje in potrebe. Sicer pa sem mnenja, da so nam dosedanje izkušnje v samoupravljanju dale dokaj dobre rezultate. Te bo v novi samoupravi možno še bolj poglobiti, saj manjše samoupravne enote dajaj o možnost boljšega pregleda nad vsem. To pa pomeni hitrejše reševanje vseh problemov ter hitrejše samoupravno odločanje. Seveda pa moramo v reorganizacijo vključiti celoten proizvodni proces z enako skrbnostjo kot samoupravljanje. To bo sedaj še dosti lažje, ker bo neposredna odgovornost prenesena na manjše enote, s tem pa bo tudi večja samoupravna kontrola nad slabostmi gospodarjenja. Nepravilnosti, ki jih bomo odkrili, ne smejo ostati samo pri ugotavljanju slabega gospodarjenja, temveč jih bomo morali sproti odpravljati.«
Jože Planinšec
Jože Planinšec, kovač:
»Z reorganizacijo našega podjetja se bo stanje bistveno spremenilo še posebno na področju delavskega samoupravljanja, saj bo po novem sodelovalo neposredno več predstavnikov iz raznih obratov pri samoupravljanju. Mi v kovačnici bomo lahko po reorganizaciji bolj vplivali na delovno disciplino. Tu predvsem mislim na prodajo gotovih izdelkov in seveda na njihovo proizvodnjo. Nedvomno bomo lahko bolj sodelovali pri izboljšanju tehnične opremljenosti kovač-
nice. Tudi naši delegati bodo lahko po reorganizaciji svoje poslanstvo dosti bolje opravljali, kot so ga do sedaj, saj je dosti lažje zastopati manjšo sredino kot večjo. Naši predstavniki v delavskih svetih in raznih komisijah bodo lahko bolje in vidnejše sodelovali pri razvojnih načrtih. Tu predvsem mislim na delovne pogoje delavca in zaščito neposrednega proizvajalca.«
med obrati in seveda več delo' ne discipline vsakega posameZ nika na delovnem mestu.«
Alojz Hrašan
Alojz Hrašan, mojster v valjarni:
»Pri reorganizaciji našega podjetja se bo nedvomno znatno izboljšala tudi delovna disciplina. Z razdelitvijo na več TOZD se bo tudi neposredna odgvornost razdelila. Tu imam v mislih predvsem vodilne odgovorne ljudi v obratih in oddelkih. Gotovo pa bo reorganizacija boljša tudi, kolikor bolje bodo samoupravni organi pravilno odigrali svojo vlogo. Posebno se mora izboljšati delovna in tehnološka disciplina, kar pa bo možno. Sicer pričakujem po reorganizaciji dosti boljše obveščanje, manj notranjih trenj
Savo Burja
■ 25'
Savo Burja, topilec P01 elektro obločni peči:	.
»Menim, da bodo po re0^lza zaciji prišli obrati bolj do *zj kot doslej. Ze pri nas v top*1^ smo delegirali delegate iz vS g3j zaključene delovne skupin0; jj bodo sedaj lahko dosti bolje >*° pregled nad celotnim samoUP* ^ ljanjem. Tudi vpliv vodilni" j, delegate bo dosti manjši Prl določanju in reševanju v sa e. upravnih organih. Sicer Pa ^ nim, da naj bi končno postal v lavski svet res delavski sveJsta katerem se bodo reševala i, vprašanja, ki se tičejo nep°s ^e-nega proizvajalca, njegovega Jj, lovnega okoliša, osebnega °° »je-ka in socialnega položaja. dvomno bodo morali dela sveti posvetiti v bodoče ve JfO-zornosti razvoju nekaterih 0 tov, ki zaradi zastarele teh° ji gije dela ne morejo ustva«^ takšnega dohodka, kot b* lahko.«
F. R°ta
akt
označimo (z nazivom, ki je
draz vsebine), določamo poglavja, oddelke, člene in odstavke ali Pa kakorkoli drugače označujemo °rrnalno vsebino.
2- V materialnem smislu ima aak akt naslov, preambulo, normativno besedilo in eventualno Se Podpis,
Z naslovom označujemo vrsto °rmativnega akta in vsebino, asno je, da mora biti naslov rI??ek> jedrnat, tako da v upo-aM pri navajanju akta ni težav. Kot preambulo označujemo Vod ali začetek akta, v katerem ] , Potrebno navesti pooblastilo aajateljskega akta. Tudi v sa-Va0aPravni zakonodaji je že v na-gaoi, da se pri nekaterih splošnih "Oioupravnih aktih v preambuli avede motiv za izdajo. Normativno besedilo ima več Sol 1 po vsebini pa ločimo: Plosne določbe, osrednji del, d pPtualne sankcije, prehodne Jočbe in končne določbe. V nor-ativnem besedilu so lahko sa-0 Predpisi, za katere ima izda-
jatelj pooblastila. V splošnem delu normativnega besedila pišemo določbe, ki veljajo običajno in skoraj vedno za celoten normativen akt. Te določbe so take narave, da tvorijo v materialnem smislu osnovo tudi za ostale dele normativnega besedila. V osrednjem delu pa navajamo norme, s katerimi reguliramo razmerja po posameznih delih (v odvisnosti od vsebine). S sankcijo zagotavljamo izvrševanje norm. Te so lahko v samoupravnih splošnih aktih različne (izključitve, odpoved). S prehodnimi določbami zagotavljamo prehod na nov status in te določbe imajo običajno začasno veljavnost. S končnimi določbami pa zaključimo normativni akt. V tem delu je potrebno tudi navesti, kdaj akt prične veljati.
V prihodnjem sestavku se bomo seznanili z izdelavo normativnega akta in postopkom sprejemanja splošnih samoupravnih aktov.
R. L.
PREGLED IZOSTANKOV ZARADI BOLEZNI V JULIJU 1976
Organizacijska
ehota
Jeklarna ^klolivarna Jatama f^ačnica
Žklovlek
-kupne sl. TOZD MP ‘OZD METAL.
. pROIZV.
Kalilnica
'r- str. in delov
Ob
Ob,
Ob
'rat ind. nožev 'rat pnev. str.
petama
TQUpne sl. MO
'dZD. MEHAN. °BDEL.
f,J1®Jgetske službe
St trotehn- služba r°jnogradb. službe ransport
w Pne sl- tehn. sekt. OS^CN! SEKTOR St,,Ll SEKTORJI >PAJ DSSS ^kpAj
železarna
Pilar'110 °r0dje Ski
rna
1 Tro
Poprečno Izgubljene zaradi bolezni »/o mes. % mes. dnine v »/o j 1976 L m5		
6,88 (skupaj s porodom) 8,04		7,75
7,62	8,62	9,18
7,12	7,74	8,06
4,52	6,70	5,82
6,50	6,03	7,59
2,98	7,71	6,36
5,96	7,80	7,78
5,02	7,55	5,07
3,85	6,16	4,64
7,38	7,95	7,80
9,34	9,86	7,39
8,72	8,41	7,28
4,83	9,23	6,45
5,76	7,46	6,14
2,33	3,88	1,20
2,89	4,65	1,57
5,88	5,43	3,62
1,87	2,25	6,44
2,25	4,34	0,85
3,75	4,46	3,24
4,23	9,45	5,48
3,92	6,95	4,36
5,26	6,74	5,77
2,78		
4,35		
D 3,45		
3,41	6,58	8,07
5,13	6,66	6,92
, 0(latki kažejo nenormalna odstopanja v TOZD mehanske °bde-kii?0sebno v obratu pnevmatičnih strojev, kjer je bilo samo bolite«, izostankov 9,34 %>, skupaj z izostanki zaradi poroda pa kar 1 “.Sledi obrat vzmetarne z 8,72 ®/o bolniških izostankov in obrat “Arijskih nožev z 7,38»/» bolniških izostankov, s porodniškimi izo-i vred pa 8,87 %. Julijska vročina in dopustniški mesec sta letos Prizadela delavce v mehanski obdelavi kot v metalurških obratih, ,J..nerazumljivo, ker so v vročih poletnih mesecih imeli vedno vi 11 bolniški stalež le metalurški obrati. Podatki pa nam kaze j o ..^izboljšavo zdravstvenega stanja delavcev v TOZD TRO Pre-' ker so se izostanki zaradi bolezni znižali od 8,07 /» na 6,58 /o s Porodniškimi izostanki v poprečju prvih 7 mesecev letošnjega
IT? __.	.	—	 1^«n1rnrrn	1 ofo
Pregled pogostnosti nesreč pri delu v železarni Ravne za I. polletje 1976
S sprejetjem novega zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74) je bilo uveljavljeno ustavno načelo, po katerem ima delavec ne le pravico do dela, temveč tudi pravico do dela v združenem delu s sredstvi dela, da odloča o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. Konkretno urejanje varstva pri delu je prepuščeno samoupravnemu urejanju v organizacijah združenega dela, kjer si delavci v poglobljenem iskanju, razvijanju in izpopolnjevanju lastnih samoupravnih rešitev zagotavljajo optimalne delovne razmere in varno delovno okolje. To omogoča hkrati, da se tudi na področju osebne varnosti delavcev uveljavlja samoupravno sporazumevanje kot edini način in sredstvo urejanja pravic, obveznosti in dolžnosti delavcev v združenem delu.
Pri urejanju in izvajanju pravic, obveznosti ter ukrepov varstva pri delu se razvija tudi v naši organizaciji združenega dela ter v njenih posameznih temeljnih organizacijah združenega dela široka iniciativa samoupravnih vprašanj, ki zagotavljajo delavcem varno delovno okolje in varne delovne razmere. Z varstvenimi ukrepi in normativi, ki smo jih v naši delovni organizaciji organizirali in izvajali za zagotovitev pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in varne delovne razmere, se je v letu 1975 in v prvem polletju 1976 občutno izboljšala stopnja varstva pri delu.
S kazalci pogostnosti in resnosti nesreč pri delu lahko ugotavljamo, da je stopnja varstva pri delu v naši delovni organizaciji z upoštevanjem specifičnosti in značajem dela v popolnoma realnem okviru. V prvem polletju 1976 znaša pogostnost nesreč pri delu v celotni delovni organizaciji železarne Ravne 2,96 °/o ali 5,92 ®/o po predvidevanju ob koncu leta.
To pomeni, da se je v tem obdobju pri staležu 4.555 zaposlenih delavcev pripetilo pri delu 118 in na poti na delo ali z dela 17 ali skupno 135 nesreč. Od vseh sta bila le dva primera s težjimi posledicami, vse druge so bile lahke. Smrtnega primera ni bilo nobenega. Če odštejemo nesreče na
poti na delo in z dela, na katere nimamo neposrednih možnosti odprave, je odstotek nesreč samo pri delu v prvem polletju 2,59% oziroma v letni primerjavi 5,18 »/». Ta podatek je še toliko bolj pomemben, če ga primerjamo z nekaj leti nazaj, ko je bil odstotek nesreč precej višji, npr. leta 1973 10,22»/», leta 1974 7,70«/» in leta 1975 6,57 «/o. Vse od leta 1973 dalje pogostnost nesreč upada.
Med osnovne vzroke za izboljšanje varstva pri delu lahko brez dvoma štejemo boljšo organizacijo in strokovno kadrovsko strukturo v službi za varstvo pri delu, ki je še kljub nepopolni zasedbi že na marsikaterem področju pričela strokovno reševati naloge, ki so ji poverjene z novim zakonom o varstvu pri delu.
Najbolj se je zmanjšal odstotek nesreč v TOZD TRO Prevalje od 9,25 »/o na 2,44 »/o. Izredno ugoden je tudi rezultat pogostnosti 7,76% v TOZD metalurške proizvodnje, kjer so zaradi značilnih delovnih in tehnoloških procesov dela naj-večje nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Neznaten porast pogostnosti nesreč pa je bil zabeležen v TOZD mehanske obdelave od 4,95% na 6,16%, v tehničnem sektorju od 4,10 »/o na 4,64 % in v ostalih sektorjih od 2,62 % na 3,28 »/o.
Med posameznimi obrati metalurške proizvodnje se je zadržala enaka pogostnost kot leta 1975 v obratu kovačnice (12,94“/»), v vseh ostalih obratih pa je nižja.
Posebno je padla pogostnost v obratu jeklarne, kjer se je odstotek nesreč znižal od 14,81 % na 7,94 %.
V TOZD mehanske obdelave je bil večji porast pogostnosti nesreč v skupnih službah MO od 1,45% na 5,66 »/o in v obratu kalilnice od 4,54»/» na 8,52%. V obratu strojev in delov se je pogostnost nesreč nekoliko znižala od 6,12»/» na 5,58%. V vseh ostalih obratih mehanske obdelave pa je približno enako kot lansko leto.
V skupnih službah tehničnega sektorja v prvem polletju ni bilo nobene nesreče. Največji porast v tehničnem sektorju pa je bil za-
(Nadaljevanje na 6. strani)
aPaj
F. K.
Trakovi sonca
Po posameznih TOZD je pogostnost nesreč naslednja:
		leto 1975	prvo polletje 1976		
	stalež	število nesreč	°/o stalež	število 0/ nesreč	%> za letno primerjavo
TOZD met. proizv. TOZD meh. obdel. TOZD TRO Tehnični sektor Ostali sektorji	1.788 1.051 335 853 481	145 + 21 46+6 28+3 31+4 8+4	9,28 1.806 4,95 1.071 9,25 327 4,10 863 2,62 488	61 + 9 3,88 27 + 6 3,08 4 1,22 19 + 1 2,32 7 + 1 1,64	7,76 6,16 2,44 4,64 3,28
Opomba: + pomeni nesreča na poti na delo in z dela.					
beležen v energetskih službah, kjer se je pogostnost povečala od 1,19 na 9,64 °/o. Po drugem kazalcu stopnje varstva pri delu, to je resnost nesreč, lahko ugotavljamo po številu izgubljenih delovnih dni		na posamezno nesrečo poleg zdravstvenega, socialnega in političnega moralnega pomena še ekonomski pomen varstva pri delu. Zaradi nesreč pri delu je bilo v prvem polletju 1970 skupaj izgubljenih 2.892 delovnih dni. Na		posamezno nesrečo odpade 21,4 izgubljenih delovnih dni. Po posameznih organizacijskih enotah je resnost nesreč poleg števila izgubljenih delovnih dni naslednja:	
		leto 1975		prvo polletje 1976	
	število nesreč	število izgubljenih delovnih dni	izgubljenih ., delovnih Hni na število izgubljenih nncomnvnn nesreč delovnih posamezno , . nesrečo dm		izgubljenih delovnih dni na posamezno nesrečo
TOZD metal, proizv. TOZD mehan. obdelave TOZD TRO Tehnični sektor Ostali sektorji	166 52 31 35 12	4.089 1.230 315 715 380	24.6 23.7 10,2 20,4 31.7	70 1.730 33 560 4 36 20 376 8 190	24.7 17,0 9,0 18.8 23,7
Število izgubljenih delovnih dni na posamezno nesrečo je v prvem polletju 1976 najvišje v TOZD metalurške proizvodnje — 24,7, sledijo ostali sektorji s 23,7, tehnični sektor z 18,8, TOZD mehanske obdelave s 17 in TOZD TRO z 9.
Naj višji izostanek na posamezno nesrečo je zabeležen v skupnih službah MP in znaša 47,5. Sledijo vzmetama 47,2, valjarna
34.0, jeklarna 31,7, kovačnica 23,2, strojno gradbena služba 20,8, energetske službe 20,0, obrat industrijskih nožev 17,4, jeklolivar-na 14,3, obrat strojev in delov 13,6, skupne službe MO 13,1, elektrotehniške službe 12,0, transport
11.0. Razmeroma nizek izostanek na posamezno nesrečo je v TOZD TRO, in to 9, v jeklovleku 7,5 in v obratu pnevmatičnih strojev 5,5.
Število izgubljenih dni na posamezno nesrečo je v poprečju še vedno visoko, kar je prav gotovo povezano z značajem dela v posameznih obratih. Najbrž pa bo visoke izostanke v nekaterih organizacijskih enotah treba podrobneje analizirati in z vsemi možnimi ukrepi poskrbeti, da bi jih bilo čim manj.
V prvem polletju sta bila od skupno 135 nesreč pri delu in na poti na delo oziroma z dela le dva primera težje nesreče. V aprilu si je v obratu valjarne delavec Paradiž Mihael pri adjusti-ranju gredic težje poškodoval mezinec leve roke. Do poškodbe je prišlo zaradi tega, ker se mu je na prst skotalila gredica. V maju se je na poti domov težje poškodoval Rakovnik Ludvik iz obrata valjarne. Delavec se je peljal domov z avtobusom, ki se je med potjo prevrnil.
Pri razčlembi vzrokov nesreč pri delu, ki so se pripetile v prvem polletju 1976, smo ugotovili, da je bil kar v 65 primerih vzrok nesreče nesmotrn ali nezanesljiv način dela pri posamez-
niku. 20 primerov nesreč je nastalo zaradi kršitev predpisov o varnosti, ker delavec ni poznal nevarnosti ali ni bil dovolj o njej poučen, zaradi naglice pri delu, nediscipliniranosti pri izvajanju predpisanih varstvenih ukrepov. Razmeroma veliko je bilo prometnih nesreč na poti na delo in z dela — 16. Med drugimi vzroki so še pomanjkanje ustreznih osebnih varovalnih sredstev, zaradi katerih je bilo 5 primerov nesreč, neurejenost transportnih poti in prostorov za nakladanje in razkladanje materiala ter sredstev, ki so povzročile 4 primere nesreč. Pomanjkljivo urejene ali vzdrževane delovne priprave in naprave so prav tako povzročile 4 primere nesreč, za-trpanost prostorov, prehodov in delovišč ter slabo vzdrževanje teh kot tudi slaba organizacija dela, je bila povzročitelj 9 primerov nesreč, pomanjkanje poklicnih izkušenj je povzročilo 2 nesreči, pomanjkljive varnostne naprave so povzročile 2 nesreči, motnje v normalnem tehnološkem procesu so povzročile prav tako 2 nesreči. Po en primer nesreče pa je nastal zaradi slabega ročnega orodja, slabega nadzorstva pri delu, zaradi pomanjkljive razsvetljave, utrujenosti delavca, premajhnega počitka v prostem času, zaradi drugih vzrokov in zaradi višje sile.
Prav zaradi velikega števila vzrokov osebnega faktorja, v katerem je bila osebna posredno ali neposredno povzročitelj nesreče, smo v letu 1976 pričeli poleg ostalih varstvenih ukrepov s sistematičnim preverjanjem znanja in varstva pri delu za vse delavce, ki imajo opravka z vodenjem in nadzorovanjem del, in za delavce, ki delajo na delovnih mestih s povečanimi nevarnostmi za življenje in zdravje. V prvem polletju se je izvršilo periodično
preverjanje znanja iz varstva pri delu za delavce v metalurških obratih. V drugem polletju pa bodo vključeni v to še vsi delavci na nevarnejših mestih in ostali vodstveni delavci iz proizvodnih obratov.
Poleg varstvenega izobraževanja, ki mu dajemo v letu 1976 primaren pomen, si za izpopolnitev in napredek varstva pri delu
Razpotje
prizadevamo tudi z izpolnitvi!0 drugih nalog in ukrepov iz P°' sebnega varstvenega program0’ ki so ga obravnavali in spreje11 pristojni samoupravni organi.
Prepričan sem, da so prikazanj ugodni rezultati na področja varstva pri delu v letu 1975 }Jj prvem polletju 1976 delo skupnjjj prizadevanj vseh strokovni služb in odgovornih delavcev, kot tudi neposrednih proizvajalce®1 ki si prek organov samouprav' ljanja prizadevajo za potreb11? materialna sredstva, s katerim1 se izvajajo sanacijski in prevenj tivni programi ter vsi mož*1 ukrepi za zagotavljanje varnež3 delovnega okolja in varnih de' lovnih razmer.
Franc Cegovnik, varn. inž’
SKORAJ VSAK DESETI DELAVEC - INVALID
Število delovnih invalidov v železarni niha med 410 in 420. Od tega jih 372 že ima odločbo (28 jih dela po 4 ure na dan), drugi pa so še v postopku. Takole so pridobili svoj »status« po obratih: topilnica je »dala« 61 invalidov, livarna 32, čistilnica 53, valjarna 46, kovačnica 55, jeklovlek 4, kalilnica 3, stroji in deli 14, industrijski noži 8, pnevmatično orodje 17, vzmetama 15 itn.
Med njimi ne prevladujejo takšni, ki bi postali invalidi zaradi nesreč pri delu. Večinoma je vzrok bolezen prebavnih ali dihalnih organov, hrbtenica ali kombinacija več obolenj.
Referent za invalidske zadeve Milan Praznik je razložil, kako teče postopek pri ugotavljanju invalidnosti ter pri rehabilitaciji oziroma, kako naj bi potekal.
Pri delavcu, ki je dalj časa bolan, zdravnik npr. ugotovi, da so na obolenje vplivali delovni pogoji in da bi se bolezen ponovila, če bi se delavec vrnil na staro delovno mesto. Zato naredi predlog za invalidsko komisijo. Ta potem na podlagi opisa delovnega mesta predlaga premestitev na lažje delo.
Zaradi kvalifikacijskega sestava je le malo primerov, da bi se invalidi prekvalificirali za opravljanje novega dela na kakšni šoli zunaj Raven. Večinoma gredo
delavci na poskusno delo za m®' sec, dva in se priučijo. Nato invalidska komisija ustrezne 0 ločbe.	.	.
Tako naj bi torej bilo. V resni®1 pa stvari ne potekajo niti zel hitro niti zelo lahko.
Zaplete se lahko že pri dela, ki ga delavec opravlja. ~ je premalo natančen ali prema*0 nazoren, bo zdravnik težko pravo predstavo o njem. Nered*0 pa se pojavijo težave zaradi od' porov po obratih, kjer naj bi.?a« poslili invalide, saj si razuml.ilV povsod želijo mlade in zdra'®0 delavce. Je pa res, da so invalid bolj rahli in prej zbolijo drugi. Tudi zaradi tega bohm' kega rizika se jih kje branijo-
Nadaljnje resnice pa so, da s^ mlajši invalid lažje privadi nO' vemu delu kot starejši, pa tu0 občutljivost oziroma zagrenjeno* zaradi invalidnosti ni pri vs& enaka.
Ker smo tovarna težke indu' strije, pogojev na delovnih n>®' stih ne moremo izboljšati take mere, da invalidov pri na kdaj sploh ne bi več bilo. Lah* pa jih izboljšujemo in predvsem — lahko smo do invalidov, nas1* delovnih tovarišev, bolj solidarnj Ne samo, da je to humano, ah1' pak že jutri se lahko vsak 0 nas znajde med njimi.
m. k-
I
VI
RAVNE
priloga mladih delavcev Železarne Ravne
ZVEZA PIONIRJEV IN ZSMJ
Spet so se odprla šolska vrata in učenci se ponovno srečali s svojimi problemi, jih mladim menda nikoli ne zmanjka. Tisti v nižjih razredih se bodo organizirali v zvezo pionirjev, v sedmem in osmem pa Se bodo srečali že z mladinsko organiza-c'jo. Od vodstva te organizacije pa bo odvisno, ali bomo čez leto, dve dobili v svoje Vrste usposobljene mladinke in mladince a'h bodo imeli interes in znanje za uspešno Nadaljevanje našega dela.
Toda: ali lahko vso stvar prepustimo vodstvu in mladinskemu mentorju na šoli, niso izkušnje iz preteklosti dovolj jasno pokazale, da se mladinske organizacije na s°iah preveč ukvarjajo le z delom, ki je Vezano samo na šolo, vse premalo pa se vključujejo v življenje in delo zunaj šole? ladinske šolske ure so obravnavale le Probleme znotraj šole, medtem ko se je Tladina zunaj šol ukvarjala z vsemogo-, Ni in imela drugačen pristop do dela. Ho-Cern prikazati dejstvo, da so mladinske or-Sanizacije po osnovnih šolah vse premalo Oznanjene z delom mladinskih organizacij prriaj šole in prav zaradi tega ne morejo No Vol j uspešno nadomestiti mladih, ki iz Mladinskih vrst odhajajo. Predvsem so tu ‘•isti mladi, ki po končani osnovni šoli ne Nadaljujejo šolanja, pa tudi tisti, ki se vključujejo v poklicne šole.
četudi se mlad človek šola na katerikoli ^Npnji, ga to vendar ne usposablja dovolj *a delo v krajevni samoupravi in sploh za Nelo v mladinski organizaciji v krajevni skupnosti. Ce pa vseeno so usposobljeni in Ponekod je to tudi res, se lahko zahvalijo 6 osnovni organizaciji, ki jih je znala tudi 2Unaj šole pritegniti v svoje vrste, ki je počasno imela pravilen pristop in posluh 0 takega mladinca.
Rešitev problema, čeprav ga težko ime-Ntjemo problem, pa se mora začeti mnogo ?.reK v prvi organizaciji, s katero mlad °vek pride v stik — v zvezi pionirjev.
. ^ smislu uresničevanja akcijskega in Nejnopolitičnega programa mladinske or-?.aNizacije je zveza pionirjev kolektivni , .aN ZSMJ. Tako tudi svoje članske praks uresničuje v organih ZSMJ prek svo-v!n delegatov. Pri nas je ta vez vse pre-j! ka in neučinkovita. Zveza pionirjev ob-^kuje socialistično zavest otroka, mu daje ,rve napotke in smernice za delo v mla-hskj organizaciji. Ce hočemo zgraditi snQtno fronto mladih ljudi, mora ZSM ^Premljati razvoj zveze pionirjev in kar ajtesneje sodelovati z mentorji. Še manj ja sNaerno pozabiti na to, da je tudi v oko-^N, kjer žive, treba najti pravilen pristop °trok — pionirjev.
ciljem, da mlajši generaciji že v rani Ndosti zagotovimo usposobljenost in prirejenost za nadaljnjo revolucionarno
preobrazbo družbe, bi morali iz svojih vrst izbirati aktivne in vzorne mladince za delo s pionirji, ki bi jih sistematično pripravljali na vstop v zvezo socialistične mladine. Zelo pomembno je tudi delovanje že obstoječe mladinske organizacije na šoli, saj lahko s svojim aktivnim delom znatno razbremeni mentorje pionirskih organizacij. V zvezi s tem pa je treba premostiti razmejitev med delom OO ZSM in pionirskim odredom na šoli. Pionirje je treba že na začetku seznaniti z delovanjem in značilnostmi mladinske organizacije, temeljnimi vrednotami samoupravnega socialističnega sistema ter našo družbeno usmerjenostjo, seveda na način, ki so ga glede
mladosti sposobni osvojiti in razumeti.
Torej lahko vidimo, da smo pri delu naših pionirskih odredov prepuščali veliko stvari naključju im presoji mentorja, ki je za tak pionirski odred skrbel. Vsekakor pa je to naloga konference mladih v šolstvu, bi mora v novem šolskem letu pristopiti tudi k nadzoru in delu pionirskih organizacij, jih vključiti v svoj program, z eno besedo, bdeti mora nad delom pionirjev, se povezati z njihovimi mentorji, da bo delo steklo v pravd smeri, povezano z mladinsko organizacijo. Enako skrb pa bo treba posvetiti tudi vsebini mladinskih ur v OO ZSM po vseh šolah. Od tega bo v mno-gočem odvisno delo omenjenih osnovnih organizacij kakor tudi usposobljenost njenega članstva za reševanje mladinskih problemov še zunaj šolskega poslopja.
Rudi Mlinar
Dela vsa pozornost
Mladincem remonta dviga moralo predvsem šport
Na začetku leta smo v OO ZSM SGS in SSTS sestavili programe dela po posameznih področjih, kot so DEO, SLO kultura in šport. Vsi ti programi so bili zasnovani na podlagi izkušenj iz preteklosti pri delu mladine, kar je bilo tudi merilo za njihov obseg. Odgovorni za realizacijo programov v OO so bili referenti in po polletnem delu lahko ugotavljamo, da je premalo nekaj napisati tako, da to člani sprejmejo, če potem zadolženi niso sposobni tega izvesti. Na vseh omenjenih področjih naj bi naša osnovna organizacija sledila komisijam koordinacijskega sveta OO ZSM železarne, zato so referenti v OO čakali na pozive predsednikov komisij in pri tem z nezaupanjem opazovali, kako naloge s programov prehiteva čas, ne da bi bilo kaj storjenega. Na koncu leta bomo lahko le nekatere referente za šport v OO pohvalili, da so uspeli s predsednikom komisije toliko sodelovati, da bomo vsaj program na športnem področju realizirali za več kot 50 %>.
V OO SGS in SSTS ZSM smo po enoletnem nedelu morali zamenjati referenta za šport, ker smo spoznali, da smo zgrešili pri zadolžitvah. Novoizvoljeni športni
Brigadirji zadnjih izmen končujejo delovne akcije, se v mislih že napol selijo v šolske klopi, na fakultete, na delovna mesta, nekateri pa razmišljajo še dalje — na nova delovišča mladinskih delovnih akcij, ki so v načrtu za prihodnje leto.
Delovne organizacije v občini Ravne so to poletje omogočile več kot 50 mladincem odhod v brigade. Šli so v Slovenske gorice, v Posočje, na Brkine, v Sisak 76 . . . Vrnili so se kot udarniki ali še več: kot udarne brigade nam in sebi v ponos.
Z udeležencem zvezne mladinske delovne akcije »Modro oko 76« na Korčuli smo se pogovarjali o poteku njihovega dela. Na predlog vodstva tovarniške mladine je
Za doseganje norme je potrebna pridnost
referent pa je res vreden zaupanja, ki smo mu ga izkazali, saj je uspel s svojo ambicioznostjo v kratkem času organizirati množična tekmovanja v rekreacijskem smislu in se je tako aktivnost mladincev v remontu zelo povečala. Zainteresiral pa je tudi mladince, ki dolgo niso pokazali pravega zanimanja za delo v mladinski organizaciji.
V zadnjem mesecu smo organizirali tekmovanje v malem nogometu, kjer smo v remontu sami zbrali pet ekip, ena pa je zaradi generalnih popravil v železarni morala odstopiti. V tej akciji je sodelovalo več kot 30 mladincev. Zadnja akcija pa je bila še za širše področje, saj smo k sodelovanju povabili tudi druge osnovne organizacije, ki si same tekmovanj ne organizirajo. Tudi na kegljišču se je srečalo kar osem ekip, prva pa je bila ravno ekipa remonta.
Morala pri mladincih remonta je zadnje mesece zrasla in tako se je pokazalo vsaj upanje, da bomo v septembru brez težav sestavili novo vodstvo osnovne organizacije, saj je sposobnih mladincev v naši OO dovolj. Sekretarka OO ZSM SGS in SSTS Ivanka Valtl
med vigredjo in poletjem odšel na akcijo, ki je trajala 30 dni do naslednje izmene. MDA je bila sestavljena iz treh brigad in je štela 120 mladincev. Miran je pripadal brigadi »Norbert Veber«, katere pokroviteljica je bila železarna Sisak, sestavljali pa so jo mladi vseh železarn Jugoslavije; Slovencev je bilo šest. Po strukturi je štela delavska mladina eno tretjino MDA, drugo študenti in dijaki.
Trasa: regionalni vodovod Neretva— Korčula. V tem delu Dalmacije je bila to sploh prva delovna akcija in začeli so dobesedno iz nič. Ob prihodu niso imeli urejenih niti najosnovnejših stvari za bivanje. Sprva so se nastanili v nekem starem zapuščenem hotelu. Potem pa so s prvim dnem akcije začeli urejevati naselje. Dopoldne so delali na trasi, popoldne so si urejevali naselje, a kljub temu so normo dosegli. Po enem tednu je bil tabor nared in so se v celoti posvetili delu na trasi. Teren je bil skalnat, kar je zahtevalo ogromno fizičnega napora. Na razpolago pa so imeli samo kramp, lopato, navor, o kakšni mehanizaciji ni bil govor. Skopali so 2300 metrov jarka za vodovod, dosegli in presegli plan za 35 °/o ali 400 norma/ur.
Miran Franc je bil komandir čete v brigadi »Norbert Veber«. V njegovi brigadi je bilo 28 članov ZK, na celotni akciji pa 42 članov ZK, sicer pa je omenjena brigada dobila 42 °/o priznanj in udarniških značk od predvidenih 100 %> za celotno akcijo. Kriteriji za podelitev udarniške značke so bili ostri, saj so se morali mladi za to priznanje polno angažirati na vseh področjih brigadirskega življenja. Naš Miran je bil dvakratni udarnik. Udarniško značko pa je dobil še Jurij Kerbev, tudi ude-
Medsebojna pomoč
leženec te akcije. Iskreno čestitamo ^ ranu, Juriju in vsem drugim brigadirie — udarnikom!	Z. S-
Obisk iz Varvarina
Srečanja mladih >iz Slovenije in
republik postajajo vse pogostejša. Bržko
je odveč posebej omenjati, da so ta sreL,
nja temeljnega pomena za krepitev bra
stva in enotnosti med narodi Jugoslavir'
Ni važno, na katerem koncu domovine K
v • • ifl
živi, ampak to, da vse mlade družijo enotijo isti cilji — boj za demokrati® samoupravno socialistično družbeno ur^ ditev. Vzporedno s tem pa mladi spozna varno tudi svojo domovino v geografske . smislu. To pa pomeni, da nam vsak košček domovine, ki ga spoznamo, posta11 bližji in dražji.	«
V drugi polovici avgusta so nas obi&k mladi iz pobratene občine Varvarin iz ^ cialistične republike Srbije. Sprejeli s,°2< predstavniki tovarniške mladine in pr stavniki občinske konference ZSM RaV Srečanje je bilo toplo in prisrčno, saij . se mladi obeh občin že večji del sp°ZI\ : med seboj. Naši mladinci so jim dva nudili gostoljubje na svojih domovih. “ kazali so jim kulturne in druge zna*1* . nitosti Raven in okolice. Mladi VarvarJ1^ so bili še posebej navdušeni za naše šP°r_ ne objekte, mnogi od njih pa so tudi P izkusili naš zimski bazen. Drugi dan nP.^j vega bivanja pri nas so jih naši odpelJ^j na Poljano, kjer so položili venec P ^ spomenikom NOB. Na večer tega dne gostje poslovili in izrazili željo po p011 j nem srečanju ne glede na to, da je nami in njimi 800-kilometrska razdad Vredno jo je prepotovati, se videti, Pv kramljati in utrditi bratske vezi — to sel so izrekli oboji.	r-a'
KRAMP IN LOPATA
j
NOVI SEZONI NAPROTI
Pri industrijskih nožih
Spet je pred nami jesen, ki pomeni, da Se bodo marsikje začeli pripravljati na no-v° gledališko sezono. Oživeli bodo odri in spregovorili v svojem vedno svežem je-u- Tisti trenutki pričakovanja, preden jfe zavesa odgrne in se igra začne, tisti ma-zapleti in trema, ki vlada med igralci, nazadnje aplavz kot plačilo za ure in garanja, vse to me je že od nekdaj nvlačevalo. Toda pot, ki pelje od aplavza
0 srečnih oči gledalcev, je dolga in težka, arsikdo obstane na polovici in nikoli ne pzivi radosti, ki jo predstava nudi vsem,
1 80 jo videli.
Kdor ni nikoli obstal sredi poti, ne bo 'koli vedel, kaj vse se dogaja v tebi, tisti v6*13! ki bi ti podal roko in te potegnil ez zapreke, ki jih pred gledališko skupino oj mrgoli. cutek praznote, podrti upi, izgubljena "Panja, ko ne najdeš izhoda, ko ni člo-
, Vse to moraš doživeti, da se začneš spra-''ati, zakaj imamo samo nekaj režiserjev, *aJ gledamo na mladinske poskuse igrala tako mačehovsko? Še veliko vprašajev > veliko odgovorov din veliko poti k rezanju teh problemov. Ni denar zapreka, tem smislu smo našli z OZKPO skupen ,ezik. Tudi bi bilo krivično, da bi krivice s ali samo na enem kraju. Toda dejstvo e’ da so kadri že leta in leta problem pri 38 in nobeno opravičilo, noben izgovor e ne bo prepričal, da smo ali bolje reče-°> da se je v preteklosti pa tudi danes v arilo vse, kar se je lahko, da bi to stanje ®aj malo omilili.
t^ato obstajamo sredi poti, ko iščemo v pot, ki jo človek začne že s tem, ko ti	— pot, ki se je moraš naučiti. Kajti
tih, ki bodo ocenili tvoje delo, ne zani-l^jo tvoje težave, tvoje neznanje, njih iiz-inčno zanima samo izdelek.
rez strahu si upam trditi, da bi z do-v vodstvom imeli tako na Lešah kakor dnK	'n Lokovici poprečne, če ne celo
re mladinske skupine, ki bi lahko do-, Popolnile potrebe po predstavah, ki jih ""o pri nas.
a v omenjenih osnovnih organizacijah ^ usmerjajo mlade na področje kultu-j ’ ^rektno na področje dramatike, smo •Uk- ° ze nekaj let. Res pa je tudi, da W0r’ 'zvzamem Reko, niso prišli dalj do lokalnih predstav — čeprav je tudi v"speh, 5e
samo pogledamo, s kakšnimi ZaVami se v teh sredinah srečujejo .
La ••
Us hm po vseh teh, lahko rečemo ne-skufih, še ni pošla volja in še vedno podih a^°’ Se moramo zahvaliti peščici mla-^ ' i imajo veselje do dela z gledališčem 0 Pa je tudi vse, kar imajo za to delo.
di^k0 bo letos, je najbrž prezgodaj trse ’ ^°da zaradi izkušenj prejšnjih let ni-ba. Prevelik optimist. Zaradi tega pa vse-,°r ne bom trdil, da bo vse po starem, Pa' °?0 sPremenili odnos do dela vsi sku-p^' bi našli skupen jezik za rešitev, bi morebiti... Toda to naj pokaže ltlQdnost.
Spominjam se, da smo že nekajkrat poskušali s kulturno skupnostjo najti skupno pot pri kreiranju kulturne politike pri nas, saj se navsezadnje srečujemo z enakimi cilji — približati kulturo vsem, najbolj pa mlademu človeku, kajti prav mlad človek najbolj potrebuje vse vrste kulture. Žal nismo našli vedno najboljših rešitev in bi vsekakor veljalo, da bi izopet poskusili, saj, kot sem omenil že prej, interes je brez dvoma obojestranski.
Morda bi kazalo, da se že zdaj, ko je brez dvoma še čas, začnemo resno pripravljati na jesen, vsekakor pa bi kazalo, da bi se vse gledališke mladinske skupine, ki imajo namen na jesen pričeti z vajami, že zdaj povezale s kulturno skupnostjo, saj je že izbor dela stvar, ki marsikoga zanese tako daleč, da pozneje ugotovi, da z ljudmi, ki so na razpolago, ne bo kos zadani nalogi.
Še kup pomanjkljivosti je, od samega pristopa k delu do pomoči, M je ni od nikoder, od prevelikih želj in nerealnih hotenj, na katerih se grade razporedi, ali kakor se je zgodilo lami, ko je propadla revija Naša beseda. Vse to je, mislim, dovolj resno opozorilo vsem, da so težave v našem gledališkem življenju resne in je treba temu narediti konec z resno akoijo, tembolj, ker se konec koncev vsi po malem zavedamo, da to, kar imamo danes — ni dovolj.
Bilo je že pošteno mučno. Štiri ure in petnajst minut smo se že vozili. Proga: Ljubljana—Vinica. Končno sem zagledala znano tovarno, cerkev, šolo. Samo še malo, še čisto malo... Že od petih zjutraj potujeva. Ampak samo da smo prišli.
»Nasvidenje počitniško lenarjenje, dober dan tabor!« sem morda takrat vzkliknila, ampak tega ne vem točno.
Republiška konferenca klubov OZN Slovenije je letos že drugič pripravila »poletni študijski tabor«. Lanski je bil na Debelem rtiču, letošnji v Vinici. Da delo klubov OZN med počitnicami ne bi čisto zamrlo, saj jih je za sedaj le nekaj v krajevnih skupnostih, drugi pa so vsi na osnovnih, srednjih, nekaj tudi na višjih in visokih šolah, bo odslej tak tabor ena izmed vsakoletnih akcij republiške konference. Lani sta se tabora iz naše občinske konference klubov OZN udeležili dve članici, letos smo bile že štiri in skoraj prepričana sem, da nas bo drugo let več — če bo le šlo. Ena učenka ŠC in tri gimnazijke smo se torej letos odpravile združiti prijetno s koristnim — počitnice z izobraževanjem — v Vinico.
»Kam bomo šli?« sem vprašala Majdo. Majdo in Georga sva spoznali na tej dolgi vožnji in kar kmalu smo ugotovili, da se peljemo istemu cilju naproti. Majda je bila obveščena nekoliko drugače kot Georg — ona je rekla: »Na osnovno šolo!« Georg pa: »V avtokamp.« Sprevodnik, s katerim smo
Da, zopet je pred nami jesen, ko se bodo marsikje začeli pripravljati na novo gledališko sezono. Koliko skupki bo letos ostalo na pol poti?	Rudi	Mlinar
se že po naših prvih: »kako dolgo se bomo še vozili v Vinico?« spoprijateljili, nas je povabil, da se peljemo kar z njim do avtokampa, kjer avtobus obrača. Povabilo smo seveda sprejeli, toda... Na avtobusni postaji smo. Vstopi bradač in pravi: »OZN, za mano prosim!« Gremo torej ven, poberemo prtljago in se poslovimo od šoferja in sprevodnika. »V avtokamp gremo, kar za mano!« nas hrabri bradač, ko kislo ogledujemo kup potovalk, nahrbtnikov, torb, spalnih vreč... »V avtokamp greste?« vpraša sprevodnik, »zakaj se pa potem ne peljete z nama?« in vsi veseli lezemo nazaj v avtobus. Pogledam skozi okno: nova trgovina, pošta, banka, potem spomenik, kup hiš in cesta se začne spuščati. Na levi se mi odpre pogled na Kolpo. Nisem si je tako predstavljala. Širša je, bolj lena in bolj zelena. Tam na oni strani je že Hrvaška. Breg je tam ves temnozelen. Med drevjem zagledam mlin: star, zapuščen, barva se lušči in kolo se ne vrti več. Nad mlinom pa, zazdi se mi, da jih slišim — slapovi.
»Tabor!« skoraj vzkliknem, pa čeprav ni potrebno. Drugi so ga opazili prej kot jaz. Trije oranžno zeleni šotori na desni, nato na vsaki strani sedem manjših. Sredi simboličnega V-ja, ki ga tvorijo šotori, stoji jambor, na njem pa plapola zastava, naša zastava — modra, z grbom OZN. Postajam nestrpna. Na parkirišču izstopimo. Še enkrat se zahvalimo sprevodniku in šoferju. Prav prijetna družba sta bila, če-
Prvi dan na taboru v Vinici
prav sta imela bolj malo časa. In tisti poduk starejši ženski tam nekje med Žužemberkom in Novam mestom: »Pri nas ni revnih. Če delaš, če se znajdeš, se ti ni treba bati revščine!« jd je povedal sprevodnik. Nasmehnem se, ko pomislim na to, ter ga nehote primerjam s sprevodnikom na Viatorjevem avtobusu v naši regiji. Peljala sem se v Črno z Ljubljančanom ... kakšna razlika... Toda to ne spada sem. O tem bi se dalo napisati nov sestavek.
»Prijetno taborjenje in mnogo, mnogo sonca!« nam zaželita. Druge želje še ne vzamemo resno, saj popoldansko sonce toplo sije na Belo krajino, se lesketa v Kolpi in odseva z naših obrazov. Ogledujemo si tabor. Tu bomo preživeli osem dni, na bregu Kolpe med zlatimi brezami, ki še ne dajejo sence, pa nas vendar simbolično opozarjajo, da smo v Beli krajini.
Sedimo na potovalkah in se pogovarjamo. »Lanski« si imajo toliko povedati, mi »novi« pa samo poslušamo in zdi se mi, da že kar poznamo tiste, ki jih letos ni, pa o njih govorijo. Dejan, naš taborovodja, drugače pa sekretar republiške konference, nas je prišel pozdravit. Stisnil nam je ro-
ko, poklepetal z nami in znova sem začutila nekaj domačega, kot da se že dolgo poznamo. Tako je minil neuradni popoldan.
Ob sedmih zvečer pa se začne, uradno, naš poletni študijski tabor. Razdelimo se v štiri vode. Nato Dejan beire urnik: ob 6.30 vstajanje, jutranja telovadba, zajtrk, predavanja, po kosilu rekreacija, večerja, danes zvečer taborni ogenj, ob pol enajstih mora biti v taboru popolna tišina.
Verica, taborni starešina že prosi vodnike, naj pripravijo program za zvečer. Pri večerji me pošteno zebe. Od Kolpe piha. Zdi se mi, da so večeri tu mrzli. Ob tabornem ognju je topleje. Sedimo tesno skupaj in klepetamo. Mladinke iz Vinice zapojejo. Pripravile so nam kratek kulturni program, mi pa s svojim bolj šepamo.
Plešemo kolo, utrujeni, a veseli. Ko potem ležem v spalno vrečo, se mi zdi, da nisem tako utrujena, da ne bi mogla strniti vtisov prvega dne v en sam prijeten vtis, pa vendar: ko poskušam doživljaje razvrstiti v neko celoto, mi oči lezejo skupaj, nekje daleč vidim breze, pa Kolpo, pa mlin ... pa slapove... znova breze... Bela krajina.	Blanka	Lenassi
Dan graničarjev
Na braniku svoje socialistične domovine že več kot trideset let stoje čuvarji budno in dostojanstveno. Tam stoje v slabem atli grdem, v mrazu ali vročini v neprestani pripravljenosti braniti mejo pred vsakim, ki bi jo iz kakršnegakoli vzroka skušal kršiti. Te in vse druge naloge naših graničarjev so izvedene uspešno in prav gotovo bodo tudi v prihodnje.
15. avgusta — ob dnevu graničarjev — ki ga slavijo z novimi uspehi, so mladinci železarne Ravne obiskali vojake na karavli Sonjak na Holmcu.
Življenje graničarjev se v mnogočem razlikuje od življenja drugih vojaških kolektivov. Tudi drugi vojaki hodijo na stražo in se izpopolnjujejo v vseh potrebnih
Na vse se je treba spoznati
Naj hujši boj se je vnel med ekipa1113 SGS I. in TRO I., saj je ekipa SGS • prva le s štirimi keglji prednosti. Na te* movanju pa je prišlo tudi do nesporazum3' ker je za ekipo industrijskih nožev tekm0"
val igralec, ki je član kluba Fužinar,
zaW
Začetek oblikovanja
veščinah za primer vojne, vendar je še pri tako resnih manevrih jasno, da ne gre zares, ampak le za vaje. Pri graničarjih pa nasprotno gre lahko zares vsak dan, pri vsaki straži in obhodu. Zato sta tudi napetost in pripravljenost veliki.
A v prostem času se ti mladi fantje le otresejo skrbi in se sprostijo. Z zelenim načrtom si izboljšujejo jedilnik pa še prihranijo zraven.
Vojaki so vselej veseli našega obiska. Simbolična darila kar nimajo pravega pomena v primerjavi s tem, da smo z njimi mi, da pokramljamo o vsemogočem, se pomerimo v športnih igrah. Mladinci so jim pripravili tudi krajši kulturni program, ki so ga z navdušenjem sprejeli, čeprav recitacij niso posebno dobro razumeli zaradi jezikovnih razlik. Morda njihov praznik res ne bi bil toliko praznik, če bi ga praznovali sami. Naša prisotnost je razbila njihov vsakdanjik, prinesla šalo, igro in smeh. Skoraj ves popoldan smo preživeli z njimi. Slovo pa kot slovo — rahlo skrem-ženo in z obljubami, da se znova snidemo.
r. a.
Kegljanje med OO ZSM
7. avgusta je bilo tekmovanje v kegljanju. Prijavilo se je sedem ekip. Ekipa je štela štiri mladince in eno mladinko. Na tem tekmovanju smo ugotovili, da se mladi bolj zanimajo za kegljanje kot pa za katerokoli drugo rekreacijsko panogo, saj se je tekmovanja udeležilo kar petinštirideset mladih iz večine osnovnih organizacij. In glede na to, da se udeleženci ukvarjajo s kegljanjem le rekreacijsko, smo dobili kar solidne rezultate ekip in posameznikov. Pa tudi množičnost bi verjetno bila še večja, če tekmovanje ne bi bilo ravno v času dopustov.
smo to ekipo diskvalificirali. Seveda eldP1 to ni ustrezalo in je iskala krivce pri 01 ganizatorju. Ne moremo reči, da nismo di mi nekaj krivi, namreč mi bi m<>ra^ pismeno obvestiti vse ekipe, da na rek^J acijskem tekmovanju ne sme nastop9 igralec, ki je član kateregakoli kegljaške^ kluba. To pa zato, ker veljajo ista Prf vila za mladino, kot so pri sindikatu, smo menili, da jih pozna vsak, ki se nima za rekreaaijo. Preden je tekmoval Fužinarja nastopil, je bil opozorjen in veda tudi vodja ekipe, da je posledica te» izločitev ekipe. Seveda se moramo v doče potruditi, da do takih nesporazum ne bo prihajalo.
Rezultati
Ekipno
1. SGS I. z 879 keglji,
2. TRO I. z 875 keglji,
3. SGS II. z 846 keglji,
4. industr. noži z 842,
5. TRO II. s 768,
6. stroji in deli s 686.
Ekipa industrijski noži I. je bila diskv9 lificirana.
Posamezno — moški
1. Obreza Jože — SGS, 200,
2. Retko Janko — ind. noži, 200,
3. Uršič Marjan — SGS, 197,
4. Šteharnik Peter — SGS, 194,
5. Verdinek Jože — str. in deli, 192-
Zenske
1. Poročnik Marija — TRO, 182,
2. Kramolc Štefka — ind. noži, 153,
3. Petrič Štefka — ind. noži, 151,
4. Fink Silva — TRO, 148,
5. Svetec Marija — TRO, 147.
Oto Kričei
»Mladi fužinar« izhaja kot občasna pri'0* »Informativnega fužinarja«.	.	,fl
Ureja ga uredniški odbor: Rudi Ivanka Valtl, Jože Pačnik in Zlatka Strg*r' je odgovorna tudi za vsebino.
A
OB IZVOLITVI NOVIH DELEGATOV
Ob reorganizaciji delovne or-dv -Z^ciie bomo to jesen na j^0lnih volitvah, za organe in delovne organizacije v jj Si fazi, izvolili iz svojih sre-h več sto delegatov v samoupravne organe in delegacije.
evil0 sodelujočih na samo-“Pravni shemi se bo tako precej večalo. Angažiran naj bi bil šesti ali sedmi delavec, lii *em se *30<^° skoraj zanesti^ Pojavij ali pričakovani, a Vs l. nePričakovani problemi. V . akern primeru bo ponovno na s.^.Vnern redu vprašanje uspo-ja°l]anja delegatov. O tem ob-Sho veliko govorimo, načrtujejo konkretne akcije, izmed ftiz ’ ie ^ii0 t0 Pri orga-{j !ranju šole za delegate v ob-d *’ vprašanje izobraževanja in lepf g3 usposabljanja de-in , ostaja slej ko prej odprto
n aktualno.
dpfesP°rno je precejšnje število egatov iz vseh sredin in okolij 2ad°Pravljanje svojih funkcij ne-. Postno usposobljeno. Nesporno ta, najbrž tudi, da bo še dolgo fa ?> saj izvirnih rešitev za sani-J' stanja še ne bomo kmalu ^ Družbenopolitične organi-dh. . ’ zlasti sindikat kot tudi Vaj 1 .dejavniki, si sicer prizade-8at *n zastavljajo nalogo dele-e dodatno izobraževati in us-^.abljati, vendar je vprašanje, d J s' s pojmom usposabljanja K^Sata sploh zamišljamo in Pa ■ se Rlvari lotevamo. Sicer ai bistvo problema v načinu lem in o^^ki izobraževanja, kizč^ vsai v začetku v samem bivanju pojma vloge in ga..va delegata. Dokler vsi dele-ojj.1 'n drugi delovni ljudje ter d0 aPl tovrstnih pojmov nimajo gajj i razčiščenih, dokler dele-tjpj ne vedo, kakšen je njihov vsjrPski položaj, funkcija, pred-“osr obveznosti in odgovorov .° vsebini in obliki izobra-ljatan.ia ni dosti haska razprav-W:> 6e izvzamemo, da spada v5n' razčišeevanje in opredelje-w'Ie Pojma »delegat« v samo-V Q?Vn' socialistični družbi tudi kvir tega izobraževanja.
Ijati^ar koli je govor o usposab-5jj Ib delegatov, je praviloma tii2 izključno govor o orga-°b tCl^ seminarjev, tečajev in dat mogoče še o kakšni do-t)f6 * literaturi, po možnosti ne gag “simi, ker je delegati dru-^ ,ne bodo brali, vsaj večina Vj,r ? n.iih ne. Zastavlja pa se tli g, an.ie, kaj takle nekajdnevna,. celo samo nekajurni semi-^aelegatu lahko da. fo a hjem se delegat pouči o kogg1,'^elegatskega sistema; kdo Prifa, am pošilja in kaj od njega dtUj,u.ie; o sestavi organov cuopolitičnih in drugih ti^ti; o vlogi družbenopoli-^ražh orSanizacij v sedanjem tre enem sistemu; o nekaterih ali »j ,.°. aktualnih ekonomskih ?ofe ,‘ličnih vprašanjih in mo-Vse , 0 kaj. Nesporno je, da je <ieie-0 Petrebno in da bi morali Pozf,a. to tematiko podrobno u '• Zmotno pa je mišljenje, k0m^° že s samim tem dobili gata ^no usposobljenega dele-Usppb * bo kot tak garancija za ha§i H , izvrševanje nalog. Ti kregati niso in ne bodo ne-1 Politiki v malem, temveč
se bodo ukvarjali s čisto določenimi konkretnimi življenjskimi problemi vsak na svojem področju in v svoji sredini. Samo poznavanje temeljev družbenoekonomske in politične ureditve, pa še tisto zelo skopo, in mogoče še malo splošnega znanja pa je za opravljanje tako zastavljene vloge delegata absolutno premalo.
Precej grešimo, ko enostransko poudarjamo vlogo delegata kot povezovalca med bazo in organom, kamor je delegiran. Tako se je izoblikovalo nekakšno absurdno pojmovanje delegata v vlogi kurirja, prenašalca odločitev, ki smo jih že prej sprejeli na neki širši osnovi in od katerih ne odstopamo, ali vsaj mnenj in stališč. Premalo pa poudarjamo delegatovo osebno angažiranost in soodgovornost za sprejete odločitve.
Do sedaj je bilo to področje res zelo nejasno in smo precej tavali v temi. Zakon o združenem delu pa, razen redkih izjem, stvari jasno postavlja. Med drugim, kar je zelo pomembno, razčiščuje in jasno opredeljuje sam pojem delegatske baze.
Naši delegati se morajo v samoupravnih organih ali v skupščinah družbenopolitičnih in drugih skupnosti, kamor jih pošiljamo, dogovarjati in usklajevati stališča. Neke vrste imperativni mandat, ki je bil po sprejetju zadnje ustave uveden, ni mišljen tako, da bi onemogočal dogovarjanje, ravno nasprotno, na dogovarjanju naš sistem ravno sloni.
Izhajajoč iz tega stališča pridemo do zaključka, da potrebujemo delegata, ki bo v samoupravnem organu, občinski skupščini ali skupščini samoupravne interesne skupnosti znal tudi katero reči, se dogovarjati in nazadnje svoji delegaciji in svoji delegatski bazi tudi pojasniti, zakaj njihove pripombe k določenemu gradivu niso sprejete. Za takega delegata pa ni dovolj samo znanje, pridobljeno na tečaju za usposabljanje delegatov, temveč se mora predvsem sam neprestano izobraževati tako na delovnem, strokovnem, kot na splošno izobraževalnem področju (ekonomsko, politično, kulturno). Neprestano mora zasledovati dnevno in drugo časopisje, aktivno sodelovati v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, v krajevni skupnosti in mogoče še kje. Na vse to bi morali delegate vsekakor opozoriti že prej. preden sprejemajo kandidaturo. Tisti, ki je pripravljen sprejeti kandidaturo, ker mu pač godi, da je nekam izvoljen, ni pa pripravljen za to nič žrtvovati in je do celotne družbene stvarnosti popolnoma indiferenten, dela delovni skupnosti, ki ga je delegirala, samo škodo, saj se njeni interesi po takem ali podobnih delegatih vsekakor ne morejo uveljaviti.
V naši samoupravni socialistični družbi potrebujemo tako izobražene delegate, da bodo dorasli nalogam, ki jim jih zadajamo. Proces njihovega izobraževanja pa ne sme biti izoliran in trenuten, temveč kontinuiran, del splošno izobraževalnega procesa. Ta mora biti takšen, da bo dvignil splošno izobrazbeno struk-
turno raven, da bo vsak delovni človek brez posebnega dodatnega usposabljanja sposoben opravljati delegatsko funkcijo.
Potrebno bo seveda še mnogo vetra, da bi zajadrali v tako idealne vode. V sedanji situaciji pa bomo verjetno še naprej nadaljevali s tečaji in seminarji, ki sicer niso nekoristni, koristijo pa le tistim, ki so že spoznali, da se
V prejšnji številki je bilo podano nekaj splošnih pravil in mnenj o vodenju sestanka. Sedaj še nekaj o pripravi sestanka in nekaterih drugih vprašanjih, ki bodo bržkone zanimiva vsaj za novo izvoljene člane samoupravnih organov.
Načrtna in teamska priprava
Načrtna priprava seje ali sestanka zahteva od nas, da razmislimo o namenu in vsebini, pa tudi o načinu, kako bomo udeležencem vsebino sestanka prikazali, in o metodi doseganja predvidenih ciljev. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na vrsto organizacijskih in tehničnih vprašanj, od obveščanja, zagotavljanja udeležbe, do izbire ustreznega prostora za sestanek.
Pred vsakim sestankom moramo ne le razmisliti, če je v resnici potreben, ampak tudi točno določiti njegov namen: kaj hočemo z njim doseči. Cilj sestanka je najtesneje povezan z vsebino in metodo: kaj bomo na njem obravnavali in kako se bomo lotili vprašanj, ki smo jih predvideli za dnevni red. Priprava na sestanek je sama po sebi tako važna, da je večkrat že v tej fazi potrebno kolektivno delo. Ožja skupina, odbor, sekretariat ali podobno lahko namreč mnogo bolj kot posameznik vsestransko obdela vse navedene vidike priprave, zavzema določena stališča oziroma izoblikuje predloge in alternativne variante, o katerih bomo razpravljali in odločali na sestanku.
brez nenehnega, trajnega izobraževanja v vseh smereh in na vseh področjih ne morejo uveljaviti niti kot delegati niti kot samoupravljalci nasploh ter se zavedajo, da je vsestransko izobražena družba pogoj za dosego v ustavi proklamiranih socialističnih samoupravnih odnosov.
j. d.
Sestavni del organizacijske priprave je točno določen in razčlenjen načrt sestanka. Vključuje dnevni red, vsebino vsake točke in to, kdo bo pripravil zanje potreben uvod, katero gradivo je potrebno za udeležence vnaprej pripraviti. Zavestno se moramo tudi odločiti, kateremu vprašanju bomo na celotnem sestanku ali pri posamezni točki dali prednost, kaj spada po pomembnosti na prvo, kaj pa na drugo mesto.
Vnaprej aktivirati udeležence
Pred mnogimi sestanki je potrebna predhodna analiza stanja ali problemov, kar lažje opravi skupina kot posameznik. Včasih je potrebna tudi objektivna ocena javnega mnenja in razpoloženja v neki skupnosti, kar lahko dobimo s predhodnim neposrednim stikom članov pripravljalne skupine s članstvom, s pripravljalnimi sestanki po manjših enotah ali s predhodnim posvetovanjem s tistimi, ki bolje poznajo probleme in stališča celotnega članstva. To ni le stvar metodologije, ampak tudi sredstvo demokratičnega pripravljanja odločitev, ki se že v pripravljalni fazi naslanja na mnenje in voljo članstva. Vse to je še zlasti pomembno v sedanjem času intenzivnega uvajanja in uveljavljanja delegatskega sistema dogovarjanja in odločanja v vseh sredinah in na vseh odločitvenih ravneh.
Kadar gre za zelo pomembne odločitve, ne moremo vse problematike zajeti na enem samem
V Črni je bil od 14. do 22. avgusta 21. koroški turistični teden. Tudi letos so turistični delavci pripravili obiskovalcem dokaj pester spored. Nedvomno je bilo najbolj veselo, ko so koroški kmetje pripravili sprevod vozov s prikazom kmečkih opravil. Uspela sta tudi tekmovanje predic ter nastop pevskih zborov iz Mežiške doline in zamejstva. Sicer pa so prišli na svoj račun stari in mladi
Priprava in organizacija sestanka
sestanku. Precenjevali bi možnosti, ki jih ima sestanek kot oblika kratkotrajnega združevanja misli in volje ljudi, če bi v takih primerih že v pripravljalni fazi ne poskrbeli za zadostno obveščenost članstva, če ne bi vplivali na javno mnenje in razpoloženje že pred sestankom in tako pripravili ugodne pogoje za zavestno sprejemanje odločitev. V ozadju te nujnosti je tudi psihološka resnica: če smo sami sodelovali pri izoblikovanju nekih predlogov in smo se zanje zavestno opredelili, nas to notranje obvezuje, da pozneje pri njihovem uresničevanju tudi aktivno sodelujemo. Če pa nam je nekaj naročeno od zgoraj, jemljemo to kot samovoljo, ki poraja v nas odpor, češ saj nas ni nihče nič vprašal, čeprav bi nas verjetno moral, ali pa bi se to vsaj spodobilo; oni so sklenili, mi se bomo temu pač podredili in nič več.
Poljudno in ne vsiljevalno
Vodja sestanka in posamezni poročevalci se morajo vnaprej snovno temeljito pripraviti. Uvod v vsako posamezno točko mora dati dovolj izčrpne podatke in potrebne oporne točke, da se lahko razprava razvije in da vsi udeleženci vedo, za kaj gre, v čem so odprta vprašanja, kakšne so alternativne možnosti za določeno rešitev in podobno. Brez izčrpnih in jasnih uvodnih pojasnil ne more biti uspešne razprave, kolikor to seveda ni že v gradivu zadosti pojasnjeno. V takem primeru bi bilo dodatno obširno pojasnjevanje bolj ponavljanje že napisanega in čista izguba časa.
Važen je tudi metodičen vidik priprave snovi, ki se kaže v tem, da morajo biti pojasnila pripravljena tako, da so razumljiva čim večjemu številu, ne le ožjemu krogu strokovnjakov. Popolnoma nasprotno s to zahtevo torej ravnajo nekatere strokovne službe, ki pripravljajo za delavski svet poročilo v takem jeziku, kot bi imeli pred seboj same ekonomiste, inženirje ali pravnike. Tak uvod ne odpira kolektivne razprave, ampak jo preprečuje.
Običajno je prav, da udeležencem sestanka vnaprej pošljemo osnovno gradivo, poročilo ali teze za razpravo, o katerem naj bi razpravljali. Z metodičnega vidika so take teze napačno sestavljene, kadar so presplošne in ne-problemske, da naravnost vsiljujejo sklep, ker je vse tako jasno in nesporno, da ni več kaj pripomniti. Vnaprej poslane teze za razpravo morajo namenoma pustiti odprte nekatere stvari. Če smo v analizi ali predlogih navedli več variant in dilem, dajemo bralcu občutek, ne le, da dopuščamo, ampak naravnost pričakujemo od njega, da bo povedal svoje mnenje. Zato bo sam trezno razmislil, se posvetoval s sodelavci in se na sestanku javno opredelil. Na ta način seže snovna priprava do vseh udeležencev sestanka. Le če je sestanek namenjen samo obveščanju oziroma na dnevnem redu ni spornih vprašanj, je lahko gradivo temu primerno neproblemsko.
Živahno, kratko, pozitivno usmerjeno
Hkrati ko načrtujemo vsebino sestanka, moramo predvideti tudi
trajanje. Trajanje sestanka ne zavisi le od naše volje, če pri tem mislimo na to, koliko časa je neki sestanek lahko ploden. Intenzivno umsko delo lahko traja le nekaj ur, nato pa je potreben odmor, če je sestanek v dopoldanskem času. Kadar pa je popoldne in smo že od dopoldanskega dela zamorjeni, pa ga je potrebno zaključiti še prej. Sicer pa je splošno ugotovljeno, da je optimalno izkoriščen čas sestanka ura in pol do dve uri. Več kot tri ure sestanek v nobenem primeru ne bi smel trajati. Zaradi tega imamo v železarni tudi v splošnih aktih določilo, da lahko sestanek traja maksimalno tri ure; o podaljšanju morajo prisotni posebej glasovati.
Pri umskem naporu v zvezi s sestankom ne gre toliko za objektivno utrujenost (pri tem je treba še zlasti ločiti splošno utrujenost in zamorjenost v večernem času), kot za subjektivno utrujenost, naveličanost in zdolgočasenost. Vse to je še zlasti odvisno od zanimivosti obravnavane teme in živahnosti razprave na sestanku.
Pri načrtovanju vsebine in trajanja sestanka smo često pred dilemo: obseči vrsto vprašanj in jih zato obdelati le površino, kar na žalost samoupravna družbena stvarnost nenehno postavlja pred nas, ali se osredotočiti le na nekaj poglavitnih problemov in zadev in te res vsestransko proučiti. Z vidika uspešnosti bi se prej odločili za drugo varianto, čeprav bodo, kot že rečeno, v praksi marsikdaj potrebni tudi kompromisi.
Pri pripravi množičnih sestankov ali posvetovanj moramo realno računati, da bo, kot običajno, zelo malo spontanih disku-tantov, pa še tisti bodo morebiti obrnili pozornost prisotnih od dnevnega reda ali k nepomembnim vprašanjem, če hočemo, da bo razprava poglobila in dopolnila uvodne besede ali poročilo, moramo vnaprej zagotoviti vsaj nekaj dobrih diskutantov oziroma pripraviti nekaj diskusij. To še ni nedemokratično dirigiranje razprave. Prav diskutanti pomagajo prebiti led, da se razprava sploh začne, pozneje pa dajo pobudo in usmeritev drugim, da se lahko aktivneje vključijo.
Nedemokratične oblike pa so tiste, ko z nedemokratičnimi sredstvi pred sestankom nekega samoupravnega organa ali podobno, prepričujemo posameznike, naj za vsako ceno zagovarjajo in glasujejo za neki predlog, da bo imel potrebno večino glasov. Ni pa nedemokratično, če se pred nekim sestankom, na katerem bodo člani dali prednost širšim družbenim ali pa ozkim lokalističnim interesom, organizirano pripravi bolj zavestna skupina, da bo vplivala na bolj pravilno opredelitev vseh v javnem in svobodnem boju mnenj na sestanku. Tudi na to je treba misliti v nekaterih primerih, ko pripravljamo sestanek, da ne bo ožje vodstvo ali skupina z mogoče naprednejšimi koncepti ostala osamljena, medtem ko so druge sile ostale pasivne in neorganizirane.
Pomemben sestavni del gradiva, zlasti kadar gre za občne zbore, letne konference ali podobno, so poročila, za katera zlasti velja:
— da mora biti vsebina urejena smiselno in sistematično; prav zato po navadi ne smemo navajati preteklega dogajanja po kronološkem zaporedju ali zaporedju prejšnjih sestankov, pač pa raje po problematiki; vsako področje predstavlja svoje poglavje, v katerem navajamo ne le opravljeno delo, ampak tudi pregled stanja in načrte za bodočnost;
— da je poročilo strnjeno in pregledno, ne pa razvlečeno in zamotano, da se v njem še avtor ne znajde;
— da bo podano jasno, s poudarkom na bistvenem, da se poslušalci lahko hitro osredotočijo na glavno in najpomembnejšo problematiko;
— da je ocena dela ali problematike stvarna in objektivna, ne pa morda enostranska in osebna, hvalisava ali tendenciozna, kritično uničujoča; zato je treba oceniti stanje in probleme prej v ožjem krogu, sicer lahko nepre-tehtanost določenih trditev povzroči nove probleme in zaplete.
Podobno je z referatom, ki ima širši vsebinski obseg kot poročilo, vsaj kot je v navadi pri družbenopolitičnih organizacij ah, ko poročevalec ob širših jubilejih in občasnih sestankih obravnava nekatera temeljna aktualna vprašanja v družbi, z aplikacijo na določeno okolje in na prihodnje delo članstva. Pri pripravi referata se lahko naslonimo, zlasti kadar gre za širšo družbeno problematiko, na enega ali več virov, ki pa nam morajo nuditi vsebinsko in identično podlago in usmeritev.
Odprta vprašanja in priprava nanje
Med najbolj zanimive, življenjsko usmerjene in razgibane sodijo tisti sestanki, na katerih se lotevamo stvarnosti in odprtih vprašanj problemsko, kritično razčlenjujoč stanje, pomanjkljivosti in težave, da bi našli zanje kar najbolj ustrezno rešitev.
Take problemske sestanke in konference srečujemo zlasti pri delovanju družbenopolitičnih organizacij (javne razprave, problemske konference itn.) V delovnih kolektivih so to navadno sestanki o aktualnih perečih problemih. Za vse take problemske sestanke je značilno, da postavimo na zatožno klop določen pojav ali pa izberemo pereč problem in ga damo pod lupo, da bi ga bolje in vsestransko osvetlili in razčlenili. Če odkrijemo vzroke napak, objektivne ali subjektivne krivce določenim negativnim pojavom, smo blizu diagnoze, ki nam omogoča tudi iskanje izhoda oziroma saniranje stanja.
Problemske sestanke uvaja običajno problemski uvod. V njem moramo dati udeležencem izhodiščne informacije in vsebinski okvir razprave. Nakazati moramo vzroke in posledice ter nekaj, po možnosti alternativnih možnih rešitev. Problemski uvod mora navzoče predvsem motivirati za nadaljnjo aktivno udeležbo v razpravi, jih postaviti odločno pred odprta vprašanja, katerim morajo sami najti rešitev.
Notranja zgradba naj bo približno takale:
— opredelitev problema ali pojava, ki ga moramo obravnavati;
izbrani problem moramo kar da točno opredeliti, da ne bo 0®' sporazumov in stranskih “' skusij;
— v opisu pojava ali probleb^ in njegovih oblik naj se nakaz -kakšne so njegove razsežnost stopnje oziroma obseg krizne si' tuacije, ki jih pojav povzročanj ego ve posledice itd.;
— navedba vzroka P0ia^0. kot: pogoje za nastanek doloc®' nega pojava, subjektivne vzrol navidezne ali nebistvene obrobo pojave, resničnih in glavn* krivcev ipd.;	.	!
— ugotavljanje metode 1 sredstev za reševanje problerOr j kako se lotiti, kaj ukreniti, ko in kaj nam lahko pri tern P“. maga, kaj lahko storimo in k»J ; moramo sami storiti, itd.; ,
— uvod končamo z odpiranj^ vprašanj: poudarimo na Pria|e«j da smo dali samo nekaj izhodi za skupno kritično razmišljanj: da moramo za tem skupno iska in tudi najti najboljšo možno * šitev. Zaradi tega se vodja s stanka obrača na udeležence rektno na primer: kaj vi m.’ kateri so po vašem mnenju izkušnjah glavni vzroki, v ka rih pojavnih oblikah najbolj ® čutimo navedene probleme ipd'
Problemski uvod bo največkf^ trajal, zlasti kadar so sestanki ožjem krogu, dobrih 10 i?'1?^ niti več niti manj. Če bi a . krajši, običajno ne bi mogli <* j uvodne usmeritve, niti ne « ogreli udeležencev. Če pa bi b v uvodu razvlečeni in preveč L črpni, bi uspavali navzoče ib e jim dali varljiv vtis, da sm°. pomembno že samo povedali da je zato njihovo aktivno s°° lovanje nepomembno.
Slabe in dobre teze
Po takem uvodu, ko smo zbf ^ določen krog udeležencev, ki s razpravo o konkretni probleU*" tiki aktivno vključujejo, bo ra prava stekla, se poglobila in ra, širila uvodna razmišljanja osvetlila zadeve z vseh potreba aspektov.
^se-
Podobno zgradbo, stil m bino imajo tudi problemske ^ ze, ki jih pred takimi sests® in posvetovanji pošiljamo ude žencem že vnaprej. V njih b® izhodiščne informacije, na^°Ugt-odprta vprašanja, kritične a‘ . native in variantni Prewjti Problemske teze ne morejo b do kraja dorečene, temveč m v rajo dopuščati bralcu, da s® j, nekaterih zadevah sam °Pre.^0r in nato po prosti presoji, kolik ga ne obvezujejo določena °^V jj, na stališča, svobodno odi Dobre so tiste problemske te ki naravnost silijo bralca, razmišlja in zavzema svoje st šče že pred sestankom, na ses hno ku pa zagotovo poseže z oS so zavzetostjo v razpravo. s^a^?leiri tiste teze, v katerih ni več dU g ne alternativ. Ob prebiranju mj.,, občutek, da pametnemu a 20o, tvoje mnenje ni preveč potreb ^ ali da bi bil tvoj prispevek ,, razpravi celo nezaželen, koli se ne bi omejil zgolj na soglagj in ponavljanje avtorjevih stal
Tehnična priprava sestank*
V zvezi z organizacijskimi P „ pravami sestanka je potre opozoriti še na nekatera vpra.g, nja. Med drugim je treba ud
zence sestanka o kraju, času in Vsebini sestanka pravočasno ob-^estiti. Zagotoviti moramo obveščenost vseh, ki naj bi na sestanek prišli, to pa zahteva upo-abo in kombinacijo različnih fedstev obveščanja. Suhoparno abilo in obvestilo, na katerem “}orda dopišemo, da je udeležba Ovezna, pogosto ne vžge, če 'smo izbrali tematike, ki bi ude-ezence zanimala. To še posebej ,elja za množične sestanke, pri aterih ne moremo pričakovati 'ste disciplinirane udeležbe, ki J® značilna za določene samo-Pravne organe, družbenopolitič-e organizacije in društva ter Jihova telesa.
Da bi z vabilom čim bolj vpli-31' na odločitev za udeležbo, ga " treba osebno vročati. V njem e najdemo le nekaj suhoparnih aslovov iz dnevnega reda, pač Pa dodamo še nekaj več podat-,°v o tem, kar je najvažnejše, atere so odprte dileme, kaj že-,1110 doseči itd. To in nekaj pri-'«znih besed na koncu lahko res r^°pbudi tudi take, ki se nič kaj L.i ne odzovejo nobenemu va-D11u na sestanek.
Kadar lahko dodamo vabilu še sradivo, kratke problemske ali »^Sledne teze, lahko z vsebino ® bolje pritegnemo tiste, ki so a določena vprašanja zainteresirani.
Za sestanek moramo izbrati Primeren prostor, dovolj miren ^ osvetljen, pozimi pa obvezno .Srevan. Pomembna je tudi veli-°st prostora. V prevelikem pro-°ru se maloštevilna publika po-azgubi in zlepa ne bo prišlo do a?gibane razprave. Spet pa ni Pnmerno, da bi v dvorano spra-
vili
Preveč ljudi, da bi nekateri
5?rali stati ali zaradi gneče , tati pred vrati. Važno je tudi, ?ako si
kakš
si prostor organiziramo in
Najboljši razpored, kjer se o “ko razvije enakopravna in
dim ra'zP°red sedišč si ure-?hko razvije enaKopravna m
, teokratična razprava, vsekakor ’ da sedijo udeleženci drug *eg drugega, v obliki pravokot-Tau poc^kve aD za okroglo mizo. Sd a razPored vsebuje zelo veliko Sori	elementov	za	aktivno
Vs u 0Vanje: vsak vidi vsakega, . ie Po sedežu enakopraven Sim, ustvarja se krog skup-
nega razmišljanja in sodelovanja. Vodja sestanka zavzema tisti položaj, ki mu v sistemu demokratičnega vodenja pripada: je prvi med enakimi. Mnogo manj primeren za sestanke, na katerih naj bi udeleženci aktivno sodelovali, je klasičen šolski razpored klopi. Podoben takemu šolskemu razporedu je tudi tisti, ki posnema gledališče ali kinodvorano, kamor hodimo izključno sedet, gledat in poslušat, torej aktivno ne sodelujemo. Kadar je veliko udeležencev pa žal ne moremo izbrati drugačnega razporeda. Ce imamo možnost, si pomagamo z menjavanjem plenarnega dela z delom po komisijah. Tako je vsakemu udeležencu vsaj delno dana možnost, da pri razpravljanju aktivno sodeluje. Za sestanke, ki imajo zgolj informativen pomen, pa je tak razpored seveda povsem ustrezen.
Včasih lahko tudi pri manj številni skupini menjavamo skupno delo z delom po skupinah. V malem torej uveljavljamo prej omenjeno kombinacijo plenarnega dela z delom v komisijah, kot jo pogosto uporabljajo na kongresih in širših posvetovanjih. Prednost take kombinacije je v tem, da lahko v manjših skupinah pride vsak udeleženec do veljave; tudi tisti, ki se zaradi zavrtosti in pomanjkljive samozavesti sicer zlepa ne oglasi v diskusiji.
Povsem napačno bi bilo, če bi vodili skupno delo na sestanku s takim razporedom, kjer bi okrog vsake mizice ali skupine miz nastala zaprta skupina. Celotna skupnost bi tako razpadla na več nehomogenih enot, brez prave povezave, z omejenimi možnostmi želenega načina komuniciranja. Iz navedenega in samoupravne prakse sledi, da je potrebno vprašanjem kraja, časa, prostora, razporeda itd., torej vprašanjem, ki se zdijo mogoče nekaterim malo pomembna, posvetiti kar največ pozornosti, se vanje resnično poglobiti. Dosledna priprava in pravilno vodenje nam bosta zagotovila tako vzdušje, ki bo vodilo k zagotovljenemu uspehu.
j. d.
S KNJIŽNE POLICE
Izvi«-na dela
Zenska, delo, dru-fe a’ družba; zbirka člankov, re-hi«? . *n razPrav> CZP Komu-3 Lj., 412 str. 120 din.
Sen ^ zbirki dobimo komplek-Pol Prikaz borbe za spreminjanje sta°2aia žensk v družbi kot se-ega de^a borbe KP oziroma sk 'n jugoslovanskega delav-re razreda. Tomšičeva, znana tjf °^Ucionarka in družbenopoli-CLdelavka> v vsek svojih pri-*h n združuje teoretično misel ku^akso, odlično povezuje misli PfoKi marksizma in vsakdanje st>r e.me> ki nastajajo v borbi za Grninjanje položaja žensk.
Božič, Na njeni travi,
^an> DZS, Lj., 190 str. so^tfev roman prinaša svet i j liri 'n duhovnih zagat, kjer dan•6 Leže 'z življenjske vsak-l°sti v bizarni svet domišljije.
Avtor niti najmanj ne idealizira svojih oseb, upodablja jih brez sentimentalnosti, hladno, trdo in stvarno. In prav v tej svojevrstni neretuširani avtentičnosti dobiva tudi iskanje človekove identitete posebne razsežnosti.
Andrej, Hieng, Čarodej, roman, CZ, Lj., 398 str. 160 din.
Hieng je v to prozo vstavil celo vrsto plastičnih, živih figur, ustvaril je pravi mali panoptikum individuov, katerih eksistencialne stiske so čvrsto in nedeljivo povezane z njihovo celotno pojavnostjo. Živi dialog, neposreden, plastičen jezik, dognani opisi in izjemna pisateljska disciplina, vse to priča tudi o obrtni brezhibnosti »Čarodeja«, ki je plod zrelega umetnika in pomeni hkrati tudi svojevrsten dosežek slovenskega romanesknega ustvarjanja.
Na strojanski šoli
Janez Švajncer, Pridi k potoku,
roman, Pom. zal., MS, 485 str. 150 din.
Novi roman Janeza Švajncerja zajema snov spet iz sodobnega življenja. Pisatelj nadaljuje v njem slogovno in vsebinsko tisto svojo tradicijo, ki smo jo spoznali že v nekaj njegovih delih. To je svojevrstno realistično pisanje, v katerem se beseda povsem podreja vsebinski začrtanosti. Takšno pisanje ima nedvomno svoj brav-ski krog, spričo aktualne tematike pa tudi svojo odzivnost.
Luka Kramolc, Koroške viže,
Pesmarica, ZO, Mb., 112 str. 80 dinarjev.
Zbirka, namenjena zelo preprosti uporabi, ohranja precejšen delež ljudske tvornosti, tako nekdanje kakor danes nastajajoče. Ohranja torej gradivo, ki bi brez zapisa oziroma publiciranja utegnilo že jutri oditi v pozabo. Tako je Kramolčeva pesmarica prišla ob pravem času in treba jo je izročiti tistim, ki jo pričakujejo.
Skupina avtorjev, Kangbačen,
zapis o 5. himalajski odpravi, MK, Lj., 240 str. 228 din.
Jugoslovani in Slovenci še posebej veljamo v mednarodnem merilu za zelo uspešen alpinistični narod. Seveda dolgujemo ta sloves predvsem mlajši generaciji, skupini kakšnih dvajsetih najbolj predanih in pogumnih alpinistov. Po neusmiljenih spopadih z Anapumami in Makalu-jem so ob koncu leta 1974 premagali še 7902 metra visoki Kangbačen. Odlomke za knjižno objavo so prispevali udeleženci himalajske odprave in je nekaj podobnega kot poročilo o odpravi na Makalu.
Prevodi
Mihail Kolesnikov, Atomsko mesto, roman, PD, Lj., 210 str. 35 din.
Roman je sodobno, živo in zanimivo napisano delo, ki opisuje izgradnjo atomske postaje po novih načelih. Tako razsežna naloga nujno združuje tako tehnično inteligenco kot delavce, ob tem pa se prepletajo intimne usode, moralne dileme, osebne stiske in nenavadne peripetije najrazlič-
nejših ljudi: znanstvenikov, doktorjev, inženirjev, laborantov, varilcev in nekvalificiranih delavcev. Način pripovedovanja je avtobiografski in zaradi tega zelo neposreden, živ in privlačen.
Theodore Dreiser, Sestra Carrie, roman, Pom. zal. MS, 449 strani 150 din.
Med ameriškimi pisatelji je imel Dreiser prvi dovolj poguma za odkrito in neizprosno opisovanje resničnosti ZDA in njenih ljudi.
Roman sodi med najbolj znana dela ameriške književnosti in ima trdno mesto v romanopisju sveta. Sestra Carrie pa je poleg tega delo, ki je deležno velike pozornosti — nova izdaja to potrjuje.
VVilliam Craig, Bitka za Stalingrad, dokumentarno pričevanje, CZ, Lj., 376 str. 180 din.
Pol leta trajajoči boj za Stalingrad je bil najbolj krvava bitka v vsej zgodovini vojn. Stalingrad je bil prelomnica druge svetovne vojne, začetek Hitlerjevega nezadržnega propada. Ob Volgi se je začel pohod Rdeče armade proti Berlinu in hkrati tudi vzpon Sovjetske zveze v drugo supersilo. Craig je pet let zbiral podatke. Svoje izsledke z obeh strani nekdanje fronte je strnil v edinstven, pretresljiv mozaik, v dokumentarni ep o nekem človeškem trpljenju in tragiki.
Konstantin A. Fedin, Mesta in leta, roman, CZ, Lj., 444 strani 56 din.
Dela Fedina sodijo v sam vrh ruske književnosti tega stoletja. Roman velja kot eden prvih sovjetskih romanov o revoluciji in državljanski vojni. Fedin slika v njem družbo pred prvo svetovno vojno in revolucionarni Petrograd ter militaristično Nemčijo. Pretežen del je posvečen problemu odnosa ruske inteligence do revolucije.
Roman sodi med najboljša dela por evolucijske ruske književnosti.
Po knjigi 76 Z. S.
Morda je le možno, da se človek nesrečno zaljubi, ne da bi iz tega takoj nastala knjiga ali film.
REKREACIJA IN ŠPORT
BOLJŠI POGOJI ZA NADALJNJE DELO AMD RAVNE
Kandidati za šoferske izpite zdaj že prav gotovo poslušajo predavanja in se učijo cestno prometnih predpisov v novi učilnici doma AMD Ravne. Pa nič zato, kljub temu da je od 21. avgusta, ko so v deževnem vremenu odprli vrata nove stavbe-doma, na katerega so člani AMD upravičeno ponosni, minilo že skoraj tri tedne, moramo ob tej pridobitvi na Ravnah še kaj zapisati.
Društvo, ki je bilo ustanovljeno 18. februarja 1950 na pobudo »Ljudske tehnike«, šteje danes že 1322 članov. Ob ustanovitvi jih je bilo pa komaj kakšno desetino in še to v glavnem tisti, ki so imeli motorno kolo. »Skromen začetek, saj o pravi motorizaciji skorajda nismo mogli govoriti,« je dejal sedanji predsednik AMD Ravne Franc Hrastnik na otvoritveni slovesnosti. Toda sčasoma so se včlanjali tudi tisti, ki niso imeli motornega vozila, in število članov je hitro naraščalo. Danes je v vrstah ravenskega AMD kar 48 odstotkov lastnikov osebnih avtomobilov v občini (za primerjavo lahko vzamemo, da je to 26 odstotkov SRS). Od ustanovitve pa do danes se je športna in društvena dejavnost močno razvila. Športne prireditve in društveni piknik pa so postali že kar tradicionalni. V tem času so inštruktorji društva usposobili že več kot 3000 novih veznikov in le malokdo se še spomni časov, ko so se šoferskih veščin učili na starem osebnem avtomobilu znamke »wanderer«. Danes so temu namenjeni avtomobili zastava 750 (na voljo jih je 8, ki so zaradi velikega števila kandidatov zmeraj zasedeni), imajo pa tudi dva tovornjaka TAM 6000.
Selitev v nove prostore, ki bodo res namenjeni le delu AMD, pomeni veliko ne le dolgoletnim članom, temveč bo omogočila še večji korak k uspešnemu in učinkovitemu delovanju na vseh področjih društvene dejavnosti. Ne le to, že v kratkem bodo bodoči vozniki po vsej verjetnosti lahko opravljali vozniške
izpite na Ravnah, tako kot so jih že pred 20 leti.
Dom AMD so po idejnem projektu dipl. arhitekta Mira Kostanjevca zgradili delavci Stavbenika s Prevalj, stal pa je 250 starih milijonov. Otvoritveni slovesnosti so prisostvovali predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in ustanov občine Ravne, predstavniki AMD koroške regije, namestnik sekretarja AMZS Momir Radosavljevič in seveda člani ravenskega AMD. Častna naloga, da prereže trak in odpre prostore novega doma, je pripadla naj starejšemu članu AMD Jožetu Cesniku.
Praznik članov AMD se je nadaljeval z že tradicionalnim ral-lyjem v neznano in s piknikom, prireditev so poimenovali kar »piknik 76«. Tekmovanja se je udeležilo 87 avtomobilistov, med njimi 8 voznic. Najboljša je bila Berta Torej z 294 kazenskimi točkami pred Liziko Pandev 349, Berto Kogelnik 356, Španželovo in Ramšakovo ki sta zbrali 361 točk. Med vozniki je zmagal Pavle Stebrovnik z 207 točkami pred Francem Fužirjem 215, Vladom Mihinom 229, Zvonkom Škegro 236 in Tomom Škegro 242 točk.
M. Matvoz
ODBOJKARJI FUŽINARJA V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU ZA SEZONO 1976/77
Kot mnoge prejšnje sezone, tako je bila tudi lanska sezona za člane OK Fužinarja uspešna. Vsekakor pa moramo razlikovati uspehe od ciljev. Vsi radi poudarjajo, naštevajo in ponavljajo predvsem uspešno dejavnost (brez poraza osvojeno prvo mesto v drugi zvezni ligi — zahod, osvojitev pokalnega prvenstva Slovenije, prvak za JUGOKUP na področju republike, prva mesta na raznih turnirjih...), le redkokdaj pa analiziramo in povemo resnico, zakaj niso bili doseženi tudi cilji. Zelja in cilj odbojkarjev pa je bila ponovna uvrstitev v prvo zvezno ligo.
Po ugotovitvah vseh sodelujočih so bili poudarjeni naslednji dejavniki, ki so botrovali neuspešnemu nastopu na kvalifikacijski tekmi z Modričo:
1. Moška ekipa je v lanski sezoni trenirala redno štirikrat tedensko. Ta fond treningov je bil v danih okoliščinah velika obremenitev in odrekanje marsičesa s strani igralcev. Za vstop in sodelovanje v prvi ligi pa je bilo vsaj enkrat premalo treningov, ker vadi večina prvoligaških ekip dvakrat dnevno.
2. Kvaliteta treningov ni bila na ravni prvoligaške konkurence.
3. Večja angažiranost igralcev ni bila možna glede na delovne in študijske obveznosti igralcev, njihovo družbeno in družinsko angažiranost in končno tudi glede na pomanjkanje vadbenega prostora.
Ostane le dejstvo, da ni osvojila članska ekipa zaželenega cilja. Tako je ostala lanska sezona preteklost z dobro šolo: na napakah se učimo.
Trenutno smo tik pred novo tekmovalno sezono. Ljubitelji odbojke niso seznanjeni z nekaterimi spremembami v tekmovalnem sistemu in razmerami v klubu.
Zvezna tekmovanja so ostala popolnoma enaka kot v lanskem letu. Naša zvezna liga bo imela 10 ekip. V pretekli sezoni so izpadli: Bagat iz Zadra, Sloga iz Zagreba in Zamet iz Reke. V ligo se je moral vrniti bivši prvoligaš Karlovac. Kot novinca sta se priključila prvaka Hrvatske in Slovenije (Bovec). Razmerje med slovenskimi in hrvatskimi klubi je 7 : 3 v korist Slovenije.
Igralni kader je ostal pri Fu-žinarju številčno enak. Mladinca Dretnika, ki je odšel v JLA, je zamenjal izkušeni Ban. Prostor v članski ekipi si iščejo perspektivni mladinci: Lipovšek, Žerdoner, Rožanc, Meško in Čebulj. Na vsak način bo ekipa močnejša kot v pretekli sezoni po igralnih sposobnostih posameznikov.
Uspehi in cilji v novi sezoni so odvisni predvsem od pogojev dela. Ti so le navidezno lahki in uresničljivi. Poleg dvorane v DTK imamo novo idealno športno halo ob osnovni šoli. Kot prioritetna ekipa v občinskem merilu bi morali dobiti potreben fond ur treningov (devetkrat po dve uri na teden). Po petkrat bi naj trenirali zvečer in štirikrat dopoldne. Ali bodo imeli vsi igralci možnost udeležbe? Posebno težavo nam povzroča razbitost ekipe, saj so trije igralci prve šesterke v Ljubljani (Košuta, Tušek in Filipančič). Zanje bi morali imeti posebne treninge s kvalitetnim trenerjem. Pa vendar ne bi dosegli smotra treninga: vigravanja ekipe. V domači hiši imamo še vedno nerešeno strokovno delo.
Le ob sodelovanju vseh odgovornih igralcev in odbornikov bomo lahko vsaj delno rešili navedene probleme. Kolikor pa ne bo dovolj razumevanja in pomoči od podjetij, ustanov, šol, TTKS, upravljavcev dvoran in tistih, ki delijo finančna sredstva, je iluzorno pričakovati »skok« v prvo zvezno ligo.
Novi dom, boljše delo — slavnostna otvoritev novih prostorov AMD
Ravne
Eno je potrjeno: imamo zadostno število kvalitetnih igralcev,® bi morali ob zahtevanih pogoj® dela uspešno nastopati v zvezi" ligi. Pozabiti pa ne smemo, da so igralci ljudje, ki morajo biti za-dovolj ni tako na treningih kot na tekmovanjih. Prisiljeno in imPr°' vizirano sodelovanje pa samo škoduje takšni kolektivni igri, kot Je odbojka.
S.	F.
REKREACIJSKA DEJAVNOST V PORTOROŽU
Kakor v vseh prejšnjih lZ' menah je tudi v sedmi bila P°' j glavitna skrb dopustnikov s°n” j čenje in kopanje, potem pa je sledila rekreacijska dejavnost-Večeri so bili dolgi in topli in brez organizirane rekreacijs*® dejavnosti bilo marsikaterem11
pusto in dolgčas.
Življenje na igrišču za domom je oživelo takoj po 16. uri, ko s° se pričela organizirana tekmovanja. Velja poudariti, da so bu* vsa tekmovanja osnovana naj' prej na množičnosti in rezultat niso imeli tako pomembne vloS®’ kakor na pravih tekmovanj1® Važno je bilo sodelovati, pa čet®' di si bil v nekaterih panogah P°' poln laik.
Skozi vse dni, izjema sta <jv dneva, ko nam je vreme zagod®' so se takoj po 16. uri na igr®c začeli zbirati tako mladi kaim tudi starejši tekmovalci — S . dalcev je bilo bolj malo, saj sm se držali načela: vsi tekmovati m vsi gledati ter se udeleževati vsf oblik rekreacije, ki je na volj® Poleg odbojke so bile na raZP^ lago še dejavnosti v namizi®!" tenisu, balinanju, streljanju * kegljanju, tako da je vsak našel nekaj zase. Vsak dan je D po programu namenjen eni Pa,n 0 gi, in če samo bežno preletim, tekmovanja skozi teh deset mjj potem vidimo, da so se zvrst1 vsa tekmovanja, ki so bila
V kegljanju je vse ugnala A® gela Urbanci, v odbojki so °z njeni pokazali več rutine in Pr magali neoženjene s 3 : 0, v str ^ ljanju je bil prvi Prešeren, P1^ tako v metanju pikada, v me111 na koš pa je vse ugnal Milan Z® j
V tistih dveh dneh, ko so obl ki pregnali s plaže kopalce, 1 magister Jože Zunec odigral d simultanki, prvič na 11 deskah 1 drugič na 10; prvič je dobil ® proti 1,5, drugič pa 9,5 proti Predzadnji dan je bilo trim P1 g vanje, ki se ga je udeležilo °^L 100 plavalcev. 12. odraslih štirje otroci pa so se naučili P1 vati v plavalnem tečaju.
Naj na koncu poudarim, da P I izmena zadovoljna zapuščala P® j torož, in če še omenim rezulta anketnih listov, ti kažejo, da > velika večina odhajala zadovo1^ na tako s postrežbo kakor tud1 organiziranim in zgledno Vpt\ nim športnim programom- * tem ne gre pozabiti pobudnika dušo športnega življenja Drag‘ Polanca, rekreatorja v domu.
r. '•
TRETJIČ NA REPUBLIŠKE** PRVENSTVU
Ivanka Valtl, zaposlena v Pr’ pravi dela tehničnih služb, histka — prvokategornica, m nica SK Fužinar. Letos se je ‘ tretjič udeležila ženskega rep11^ liškega šahovskega prvenstva,
a Ošvenovem so se avgusta po-erili hotuljski lovci v streljanju zračno puško in lokom. Slednji 171 je ,-jadal precej težav. Zmagal J°že Krivograd, slika pa kaže Ivana Trobasa
j® bilo na Jesenicah. Med 22 ude-Zenkami se je uvrstila na 7.—10. 'ftesto.
Na vprašanje, če je to v prijavi s prejšnjimi leti korak av2gor ali navzdol, je odgovo-d da je približno enako. Ven-sta *° po nienem ®e ne pomeni aSnacije, prej pomanjkljivo zna-Dnn sa]10vske teorije. Prav na tem v ^r°5ju ji takšna prvenstva naj-s koristijo, medtem ko se doma Ija?3 ne more temeljito priprav-l- Resen tekmovalni šah zah-
tev;
Stud:
a veliko časa pri njej pa sta Prvem mestu delo in izredni
!'aši
D. potem šele pride na vrsto kot glavni ali celo edini hobi. ženskem šahu meni, da ga na
koncu praktično skoraj ni smo tu med nerazvitimi v Složen	pa tucp dobri slovenski
Pski jah v državnem merilu ne je r® k vrhu, pripisuje načinu Vid igre’ ki je mirna in pre-fana- Zenske v južnih bratskih hei«1-	nasprotno igrajo drz-
napadalnejši, bolj moški
st<T° .nienem bi kazalo pri nas v2,!m več, da bi dekleta in žene Ug^bile to igro. Oblika in načini bi adr*je niti niso važni: lahko reE-S.e srečale najboljše šahistke Prh a-^11 k' na sindikalni ravni Oj®'dili kak moštveni dvoboj, zbrali ustrezno prireditev je	marec ipd. Veliko načinov
Po ;	kako popularizirati to le-
*gro.
K. R.
ZAKAJ
ne izkoristimo
NAŠIH
PRIDOBITEV?
vreme letošnjega poko <■ nam ie marsikdaj zagodlo, kon**1.0 se odpravili na izlet, na Se £ e. ali na piknik. Kaj rado ljiv 8°di, da sonce najprej vab-svoi Pogreie> ko pa prideš na cilj ga turističnega potepa, te
zmoči ploha. Nedvomno pa je bilo letošnje vreme najmanj naklonjeno kopalcem.
Kljub temu smo se lahko ob zimskem bazenu prepričali, da Ravenčanom ni preveč do kopanja. Je že tako, da tisti, ki bi lahko izkoristili nekaj, tega ne store, tisti, ki pa za to nimajo pogojev, si jih želijo in upajo, da jih bodo kdaj le dobili. Prav tako je bilo tudi na Ravnah. Dokler nismo imeli zimskega bazena, smo se pritoževali in godrnjali, kako je sedaj, pa nam je več ali manj tako znano.
Ker zimskega bazena nismo izkoristili sami, smo pač menili, da je prav, da ga uporabljajo tudi drugi. Nekateri so to res izkoristili in prav so imeli! Sedaj pa se na Ravnah že slišijo razne opazke na račun oddajanja bazena športnikom iz Avstrije in sosednjih krajev Slovenije.
Kako čudni smo Ravenčani! Ko je bazen bolj sameval, nam ni bilo prav, sedaj, ko se kopajo v njem drugi in za to tudi plačujejo, pa nam spet ni.
Morda bi le veljalo zapisati tudi, da je železarna Ravne zgradila bazen zato, da se bi vsaj včasih tudi njeni delavci kopali in si s plavanjem spet nabirali za stroji izgubljene moči. Kljub temu da imajo naši delavci nekaj obiskov na mesec zastonj, jih večinoma ne izkoristijo. Če nismo sami zainteresirani za nekaj, kar smo si zgradili, je čisto prav, da potem tudi drugi okusijo plod našega dela.
F. Rotar
NESREČE PRI DELU V AVGUSTU 1976
Anton Garb, stroji in deli — pri nameščanju vrvi na valj se je ta skotalil in ga stisnil za desno roko.
Andrej Molner, obrat strojev in delov — pri obrobkanju priprave mu je zdrsnila pila, pri tem pa se je vrezal v mezinec leve roke.
Anica Denša, vzmetarna — pri nalaganju vzmeti na stolice za mazanje ji je padla vzmet na palec leve roke.
Milan Kričej, pnevmatični stroji — ko si je šel pripravit orodje za delo, je z roko zadel v cilinder, ki je bil na mizi. Ta mu je padel na nart leve noge in mu jo poškodoval.
Ervin Golob, obrat strojev in delov — pri zategovanju obdelo-vanca v čeljustno ploščo mu je zdrsnila cev s ključa, zaradi česar je padel in si poškodoval zapestje leve roke.
Ivan Gorenšek III., obrat strojev in delov — pri odlaganju zobatih vencev z žerjavom na odlagalni voz mu je padel en venec na prstanec leve roke.
Jurij Potočnik, rezalno orodje TRO — pri peskanju mu je zaradi izrabljenega tesnila priletel tujek v oko.
Iztok Flis, industrijski noži — pri odlaganju noza na voziček, mu je ta zdrsnil, pri čemer se je vrezal v desno roko.
Alojz Rožen, strojno gradbena služba — pri razrezu stiropora s
pomočjo krožne žage (ročne) za les si je poškodoval kazalec na desni roki.
Anton Hribernik, transport — med prevozom gredice s pomočjo viličarja iz čistilnice kovačnice v lahko kovačnico je s prednjim kolesom zapeljal na gumijasto cev pri stari lužilnici, iz katere je zaradi pritiska v cevi brizgnila preostala kislina, ki je še bila v njej, pri čemer mu je popeklo vrat in obraz.
Franc Krivograd, valjarna — pri razrezovanju veza gredic se mu je ena skotalila na levo roko ter mu poškodovala kazalec.
Milan Šumah, jeklolivarna — pri vklopu obračalnega stroja je stopil na stabilni del stroja, pri čemer mu je obračalna miza poškodovala prste leve noge.
Andrej Palko, jeklarna — pri odstranjevanju žlindre iz prehodnega žleba mu je padel delček žlindre v oko.
Avgust Fužir, kovačnica — pri vpenjanju kovanih palic v strojno žago mu je padel kovanec na palec leve roke.
Valentin Kos, jeklarna — pri trčenju dveh žerjavov je padel z nefiksiranega sedeža, pri čemer si je poškodoval rebra.
LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
NAŠ UPOKOJENEC
FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA
XXI. POLETNE OLIMPIJSKE IGRE — MONTREAL
Ob XXI. poletnih olimpijskih igrah izdaja skupnost jugoslovanskih PTT serijo za štiri priložnostne poštne znamke, na katerih so prikazani motivi poletnih športov, in sicer v naslednjih vrednostih:
v nakladi
1.20 din — atletika	1,000.000
3.20 din — rokomet	750.000
5.00 din — strelstvo	500.000
8.00 din — veslanje	280.000
Olimpijada je bila od 17. julija do 1. avgusta 1976 v Montrealu. Na njej je bilo vključenih 24 športnih panog. Jugoslavija je bila zastopana v 14. panogah.
Na znamkah je poleg določenega motiva tudi znak olimpij-
Feliks Petek, rojen 20. maja 1921, zaposlen v železarni od 29. marca 1939 s prekinitvijo, nazadnje v topilnici. Starostno upokojen 31. julija 1976
skih iger. Likovna rešitev znamk je delo akademskega slikarja iz Beograda Dušana Lučiča. Natisnjene so bile v zavodu za izdelavo bankovcev v Beogradu v tehniki enobarvne linijske gravure v polah po 9 znamk. V prodajo so prišle 17. julija 1976. Istega dne je dal Biro za poštne znamke in tisk v prodajo priložnostni ovitek za 2,50 din oziroma ovitek prvega dne FDC za 19,90 dinarjev.
U. F.
O EVAH
Zenski, ki ima smisel za humor, se kaj takega kot velika ljubezen skoraj ne more zgoditi.
*
Tudi dekleta mutirajo, in sicer od »ne« k »ja«.
*
Briljanti so sanje deklet in tolažba žena.
*
Menjava vloge od mladostne ljubimke k smešni stari ne dela težav samo poklicnim igralkam. •
Zenske zahtevajo ljubezen in nežnost, tako rekoč topničarja, ki strelja tiho.
Dober tek!
		Gibž	inje zaposlenih v tovarni od 21. julija 1976 do 20. avusta 1976		
Z“p' Priimek in ime	Rojen		Kvalifikacija	Obrat	Odkod je prišel
SPREJETI DELAVCI					
1. Božič Vinko	22.	1. 1956	KV topilec o. p.	topilnica	iz JLA
2. Broman Franc	28.	12. 1956	KV strugar	obrat rez. or. — TOZD TRO	iz JLA
3. Cvetkovič Stjepan	10.	10. 1956	NK delavec	valjarna	iz JLA
4. Dretnik Albin	1.	2. 1956	KV avtoklepar	obrat rez. or. — TOZD TRO	iz JLA
5. Grenko Jožef	9.	3. 1956	NK delavec	centralna delavnica	iz JLA
6. Iršič Peter	10.	8. 1956	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz JLA
7. Kamnik Ignac	9.	12. 1956	NK delavec	obrat pilarne — TOZD TRO	iz JLA
8. Kričej Štefan	8.	10. 1956	KV kovač o. p.	kovačnica	iz JLA
9. Kotnik Jakob	17.	7. 1956	NK delavec	skupne službe TOZD II.	iz JLA
10. Kotnik Miran	11.	3. 1958	KV ključavničar	obrat rez. orodja TOZD TRO	iz poklicne šole
11. Lampret Milan	8.	5. 1956	KV ključavničar	valjarna	iz JLA
12. Lasnik Jože	12.	1. 1956	KV orodjar	modelna mizarna	iz JLA
13. Lesjak Alojz	11.	4. 1956	KV ključavničar	centralna delavnica	iz JLA
14. Lozinšek Danijela	10.	11. 1955	NK delavka	počitniški dom žel. Ravne	sezonska zaposlitev
15. Lukman Mira	15.	11. 1960	NK delavka	počitniški dom žel. Ravne	sezonska zaposlitev
16. Mežnarc Stanko	26.	4. 1958	KV ključavničar	livarna	iz poklicne šole
17. Novakovič Dragan	1.	4. 1940	VSS abs. met.	valjarna	štipendist 2R
18. Oder Darko	16.	11. 1957	KV ključavničar	livarna	iz poklicne šole
19. Pirtovšek Zlatko	27.	7. 1956	KV valjavec o. p.	valjarna	iz JLA
20. Potočnik Anton	24.	12. 1958	KV ključavničar	livarna	iz poklicne šole
21. Prosenc Štefan	6.	4. 1956	NK delavec	skupne službe — TOZD TRO	iz JLA
22. Pušnik Emil	17.	11. 1957	KV ključavničar	livarna	iz poklicne šole
23. Rahten Jože	18.	4. 1959	KV strugar	obrat rez. or. — TOZD TRO	iz poklicne šole
24. Salschnig Franc	1.	10. 1956	KV valjavec o. p.	valjarna	iz JLA
25. Škrbot Slavko	4.	6. 1956	NK delavec	topilnica	iz JLA
26. Štruc Miran	17.	4. 1956	KV ključavničar	strojni obrat	iz JLA
27. Šumnik Peter	1.	4. 1952	KV ključavničar	strojni obrat	iz JLA
28. Tevč Jože	18.	3. 1956	KV žarilec o. p.	kovačnica	iz JLA
29. Vožič Franc	10.	4. 1953	KV rudar	topilnica	iz JLA
30. Vučko Anton	7.	2. 1955	SS metalurški tehnik	topilnica	iz JLA
31. Vute Andrej	16.	11. 1954	KV rezkalec	obrat strojev in delov	iz JLA
ODJAVLJENI DELAVCI					
1. Balažič Jožef	10.	8. 1933	PK brusilec	obrat strojev in delov	umrl
2. Cuješ Tone	19.	8. 1958	NK delavec	skladiščna operativa	samovoljna zapustitev dela
3. Čulig Zelimir	1.	9. 1950	VS dipl. inž. met.	PD TOZD I.	v JLA
4. Dretnik Miloš	26.	3. 1957	SS metalurški tehnik	valjarna	v JLA
5. Glavica Vinko	23.	2. 1957	KV obratovni elektrikar	elektro obrat jaki tok	v JLA
6. Gnamuš Emilija	18.	8. 1951	VSS ekonomist	APO	dana odpoved
7. Herman Franc	24.	8. 1956	SS metalurški tehnik	valjarna	v JLA
8. Hovnik Ivan III.	17.	6. 1947	NK delavec	vzmetarna	dana odpoved
9. Krajnc Dušan	31.	5. 1956	KV ključavničar	energetski obrat	v JLA
10. Krebs Marjan	1.	8. 1956	KV ključavničar	elektro obrat jaki tok	v JLA
11. Lozinšek Danijela	10.	11. 1955	NK delavka	počitniški dom žel. Ravne	samovoljna zapustitev dela
12. Lupša Marjan	29.	9. 1956	SS metalurški tehnik	jeklarna	v JLA
13. Ošlak Branimir	15.	10. 1955	NK delavec	obrat industrijskih nožev	v JLA
14. Palko Frančišek	28.	1. 1954	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
15. Pandev Marjan	26.	7. 1956	SS metalurški tehnik	topilnica	v JLA
16. Paradiž Ivan III.	11.	2. 1957	KV ključavničar	strojni obrat	v JLA
17. Petek Feliks	20.	5. 1921	KV žerjavovodja	topilnica	starostna upokojitev
18. Petrovič Milan	30.	7. 1957	KV el. meh.	elektro obrat šibki tok	v JLA
19. Podgoršek Franc	22.	1. 1953	NK delavec	topilnica	samovoljna zapustitev dela
20. Poročnik Maks	11.	10. 1956	NK delavec	elektro obrat jaki tok	v JLA
21. Primožič Danilo	1.	6. 1957	KV avtomehanik	strojni obrat	v JLA
22. Ristič Stojan	6.	5. 1954	NK delavec	topilnica	v JLA
23. Šerkezi Rajko	13.	1. 1957	KV el. meh.	elektro obrat šibki tok	v JLA
24. Šteharnik Jože VII.	7.	2. 1958	NK delavec	čistilnica	samovoljna zapustitev dela
25. Vdovič Srečko	3.	2. 1956	KV ključavničar	strojni obrat	v JLA
26. Vergles Cvetka	21.	3. 1951	VS dipl. ekonomist	prodaja TOZD I.	dana odpoved
27. Žganec Marjan	30.	8. 1957	KV strugar	centralna delavnica	v JLA
28. Vetrih Jože	14.	2. 1943	PK strugar	obrat rez. or. — TOZD TRO	umrl
29. Kajzer Jože	14.	3. 1930	NK delavec	obrat rez. or. — TOZD TRO	dana odpoved 		
Izobrazba	— kvalifikacija
Sprejeti delavci	Odjavljeni delavci
1 — VSS abs. metalurgije	1 — VS dipl. inž. metalurgije
1 — SS metalurški tehnik	1 — VS dipl. ekonomist
9 — KV ključavničarjev	1 — VSS ekonomist
2 — KV strugarja	4 — SS metalurški tehniki
2 — KV rezkalca	4 — KV ključavničarji
1 — KV orodjar	1 — KV strugar
1 — KV rudar	2 — KV el. mehanika
1 — KV avtoklepar	1 — KV žerjavovodja
1 — KV topilec o. p.	1 — KV avtomehanik
1 — KV kovač o. p.	1 — KV obratovni elektrikar
2 — KV valjavca o. p.	1 — PK brusilec
1 — KV žarilec o. p.	1 — PK strugar
8 — NK delavcev	10 — NK delavcev
Z A IIV A L A
Ob izgubi našega moža in očeta Jožeta Vetriha se iskreno zahvali ujem sodelavcem in sindikatu TRO za izkazano pozornost.
Iskrena hvala tudi sodelavcem čistilnice za darovani venec.
Žalujoča žena, hčerka Irenca, sin Srečko in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža in očeta Vladimira Kelca se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sodelavcem, sindikatu, prijateljem, znancem in sostanovalcem za darovane cence in cvetje. Hvala godbi na pihala, pevcem, g. župniku in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zad-
nji poti. Prisrčna hvala sestra^ in bratom Jamnik za denar
Žalujoči žena Jožica in hčer'53 Irena.
Z A II V A L A
Ob smrti našega dragega 0 in deda Blaža Navršnika se h jh iskrenejše zahvaljujem vsem, , so ga pospremili na njegovi nji poti in sočustvovali z navL Posebno pa se zahvaljujem ® delavcem TRO Prevalje za^ 51 narno pomoč in izrečeno sozab
Hčerka Štefka z družino.
S0
Fotografije za to številko
prispevali: F. Rotar, M. Ugov» ’
J. Sater, F. Kamnik, M. MaW° in informacijska služba.