2Haja vsak Četrtek
REONISTVO IN UPRAVA:
teW Trst- Ulica Valdirivo 36, seli ®aR24. Pošt. pred. (čaji“a Postale) Trst 431. Poštni p vni račun Trst, 13978341 smina plačana v gotovini
D N I
K
LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
štT
1746
TRST - ČETRTEK 19. JULIJA 1990
LET. XL.
Občinski svetovalec Ssk M. Brecelj na prvi seji novoizvoljenega sveta v Nabrežini
»Kaj smo in kaj hočemo«
svet
Novoizvoljeni devinsko - nabrežinski občinski.
Se je sestal na prvi seji v ponedeljek, 16.
'tn- Ker posamezne stranke, ki imajo svoje ostavnike v svetu, še niso dosegle sporazuma °Vem županu in novem občinskem odboru,
>kui
na seji spregovorili le voditelji svetovalskih 'Pin in povedali svoje mnenje glede nove rave, Za slovensko skupnost je spregovoril aetj njene svetovalske skupine Martin Bre-J- Bil je med drugim edini, ki je govoril v Venskem jeziku, kajti vsi ostali govorniki so 0rili italijansko. Zaradi važnosti njegovih
UOVi
itvaj
°b{j
aJanj objavljamo govor v celoti. Nova seja ‘nskega sveta bo 27. julija.
(Ured.)
■ Mislim, da se ne motim, če rečem, da devinsko-nabrežinska danes ena izmed ^bolj dinamičnih in odprtih občin v tr-pokrajini in v še širšem prostoru. Po
fSki
‘etih
sko
Vi
hude krize, ki so spravila na kolena rajda vse tradicionalne dejavnosti, od
etijstva do kamnarstva, od trgovine do
kodo občini med drugim zagotovila tako ®mbni infrastrukturi, kot sta kanaliza-
rtništva, in v katerih se je naša občina ®ducirala v skoraj izključno rezidenčno k. r°čje, smo danes tu priča novi in obe-,'Joči rasti. V teku so številna javna dela
y - j j___________•________L :i ~
POftli cija -
Vg 111 plinsko omrežje. Pojavljajo se no-H hi izredno važne pobude, kot je zlasti 2 za turistično središče v Sesljanskem ja lvh, pa tudi krepijo se že uvedene de-hutl0sti, kot je industrija papirja v Stiva-i 0b vsem tem se odpirajo nove per-kia*•Ve *ucb za lra(dicionalne dejavnosti, H0s .iansko že kažejo znake nove vital-
(jj. Mimo družbeno-gospodarskega razvoja $eh ’	naaa občina danes zasluži po-
^ 110 pozornost tudi zaradi modela sožitja, l UsPeva uresničevati. Devinsko-nabre-st» . občina je po svoji narodnostni se-t^Vl eno izmed najbolj raznolikih oziro-Š]j najmanj homogenih področij na Trža-valm- Ob avtohtonem slovenskem prebi-iihS u se Je *u> zlasti v zadnjih desetletja ’ hiočno okrepila italijanska komponen-na osnovl naravnih demografij lokov, a deloma tudi na osnovi umet-Iti Priseljevanja. Nastala je tako zmes, Ijr 1 Po svoji kulturni in drugačni razno-Sg lahko bila tako rekoč eksplozivna, veš asti če pomislimo na veliko mero člo-st^ga gorja in krivic, s katero je bila la ^?tla- In vendarle se je iz nje že zače-tt; °°likovati dokaj harmonična celota, VJji-Mk, v katerega se lahko harmonično tudi takšna ustanova, kot je Jaški zavod združenega sveta v Devinu.
Nakazana rast na področju družbenogospodarskega razvoja in sožitja je plod skupnih in v dobršni meri enotnih prizadevanj političnih sil in ljudi, ki so doslej vodili našo občino, med temi tudi Ssk in njenih predstavnikov, ki so bili v takšnih prizadevanjih vseskozi v prvi vrsti. In prav ta smer rasti je očitno tudi po meri in volji ogromne večine devinsko-nabrežinskih občanov, kot nedvoumno izhaja iz izidov majskih volitev. Na njih ni žel uspeha, kdor se je omejil na pavšalno in večkrat tudi dokaj površno kritiziranje opravljenega in zastavljenega dela, kakor tudi in še zlasti ni žel uspeha, kdor je na njih ubiral nacionalistične strune, kakršne sta. žal, bolj prisiljena kot vajena poslušati Mihec in Jakec pod svojim urnim stolpom v Trstu.
Tega smo pripadniki Ssk zelo veseli, saj gre za dokaz, da so nas v naših prizadevanjih vodile trdne in življenjske vrednote in načela ter da nismo gradili na peščenih tleh. V tem okviru naj mi bo dovoljeno izpostaviti prav izredni volilni u-speh, ki ga je bila deležna naša lista. Ssk je s pridobitvijo 250 oziroma skoraj 4 odstotkov glasov postala druga najmočnejša stranka v občini, njen prvi nosilec in dosedanji župan Bojan Brezigar pa je prejel daleč več glasov kot katerikoli drug kandidat. In volilno so se dobro odrezali tudi tisti, s katerimi smo sodelovali. Mislim, da gre za odobravanje opravljenega in zastav-
ljenega dela, ki bi moralo usmerjati oziroma obvezovati naše bodoče odločitve.
Ssk je vsekakor za nadaljevanje dosedanje politike, za rast po že začrtanih in dobro preizkušenih temeljnih smernicah, kakor tudi za razvijanje dosedanjega pristopanja k problemom. In tu bi rad nekaj zelo jasno povedal v zvezi z vprašanjem župana, ki je v središču tolikih razprav, a žal tudi tolikih nesporazumov. Ce se je Ssk zavzemala za lastnega župana in če se zanj še zavzema, ni zgolj zaradi narodnosti župana in še manj iz nacionalističnih vzgibov. Vedno smo poudarjali in še poudarjamo, da bi v danih razmerah takšen župan bil prvo poroštvo, da bi se vsak občan lahko obračal nanj v svojem jeziku in da bi bil v svojem jeziku tudi razumljen, kar je v sorazmerno tako majhni in narodnostno tako mešani občini, kot je naša, vsekakor primerno; 2. nadaljnje poroštvo, da se dosledno spoštujejo razne narodnostne pravice slovenskega prebivalstva, ki bi jih sicer moral zagotoviti zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Rabim pogojno obliko »bi jih moral«, ker smo danes pri tem priča pravemu paradoksu. Tega, kar se danes v Rimu pripravlja pod imenom »globalna zaščita«, se Slovenci včasih bolj bojimo kot pa želimo, saj je včasih videti, da bi bolj kot za zaščito n1 o za nova omejevanja in fragmentiranja ra-še narodne skupnosti. In to po skoraj pol
dalje na 8. strani ■
Velika množica se je spomnila požiga Narodnega doma v Trstu
Kakor je Narodni dom vse od zgraditve, na začetku tega stoletja, do požiga 13. julija 1920. leta idealno povezoval Slovence v Trstu in na Primorskem, tako je to svojo simbolično povezovalno moč še enkrat izrazil v petek, 13. t.m., ob 70. obletnici požiga, ko se je na ulici Filzi, torej pred glavnim vhodom, zbrala množica, ki se je odzvala vabilu na spominsko slovesnost, katero je pripravila Narodna in študijska knjižnica na pobudo vseh komponent slovenske narodne skupnosti.
Pogled na množico je bil navdušujoč; poleg uglednih predstavnikov, politikov in kulturnikov ter gospodarskih delavcev je bilo opaziti sicer res veliko starejših ljudi, a tudi veliko mladih in otrok, vse pa je pričalo o življenjskosti slovenskega življa
v Trstu. Priložnostni govor prof. Jožeta Pirjevca je bil uglašen deloma na zgodovinsko analizo dogodkov izpred 70 let deloma pa je bil posvečen razmišljanju o posledicah, ki jih je požig Narodnega doma prinesel Slovencem v Trstu in na Primorskem nasploh ter posledicam, ki jih Trst nosi še danes, saj je v nekaterih krogih narodnostna mržnja še vedno stvarnost. V tem smislu je Pirjevec v italijanščini posredoval nekaj mnenj raznih italijanskih zgodovinarjev in pisateljev o tistem tragičnem obdobju, ko je Trst izgubil svojo podobo večetničnega in plurikulturnega ter strpnega mesta.
Kot poziv k strpnosti je izzvenela tudi brzojavka tržaškega župana Richettija, ki
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 22. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Enolončnica«. Radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Alojz Rebula: »V Sibilinem vetru.« Roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 23. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mirko Mahnič: »Valentin Vodnik.« Radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Oktet Škofije; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 24. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Arhipelag Goli; 9.10 »Moj prijatelj Dane.« (Janez Gradišnik -Ivan Buzečan); 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Najdaljša pot; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 25, julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »Moj prijatelj Dane« (Janez Gradišnik - Ivan Buzečan); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Med zemljo in sanjami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 26. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ekologija: danes za boljši jutri; 9.10 »Moj prijatelj Dane« (Janez Gradišnik - Ivan Buzečan); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletje!;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugoslavija 1941 - 1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 27. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »Moj prijatelj Dane« (Janez Gradišnik - Ivan Buzečan); 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Video-monitor 1990; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Priljubljene melodije;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 28. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mirko Mahnič: »Prešeren in sodobniki«, radijska igra;
10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Pianistka Katja Milič, violinistka Maja Petrovič in pianist Igor Lazko; Godalni kvartet Glasbene matice iz Trsta; mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Tako je fotografska kamera posnela v soboto, 7. t.m., enega izmed štirih globokih brezen v Kočevsk® Rogu, ki so bila prizorišče povojnega množičnega pobijanja. Ob robu brezna pred kratkim postavlp
lesena ograja in križ
Velika množica se je spomnila.-
K nadaljevanje s 1. strani
se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti slovesnosti. Svoje opravičilo in nekaj priložnostnih misli ob spominski slovesnosti je poslal tudi senator Spetič.
Zborovanje pred to umetnino slovitega arhitekta Maksa Fabianija je preraslo zgolj spominski okvir. Bilo je odraz sedanjega čutenja našega ljudstva. To je bilo čutiti tudi med nastopom godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Ennio Krisanovsky, in med petjem mogočnega moškega zbora, ki je nastopil pod vodstvom Iva Kralja in so ga sestavljali Fantje izpod Grmade, nekateri člani zbora Sv. Antona Novega ter posamezniki iz drugih pevskih zborov. Te občutke je bilo zaznati prav posebno med Hajdrihovo pesmijo »Jadransko morje« in Vrabčevo »Zdravljico«, ko je množica spontano in navdušeno zaploskala. Zborovanje je bilo torej priložnost za izražanje narodnega spomina in ponosa ter istočasno volje, da se z vero in zaupanjem zazremo v prihodnost.
Pirjevec je v svojem govoru med dru gim izrazil misel, da so Italijani ob P°zl gu Narodnega doma izgubili možnost dia loga z nami, dialoga brez katerega za mesto ni prihodnosti. In nekatera dej st . kažejo, čeprav je bilo na proslavi opaZl j tudi nekaj Italijanov, da te možnosti tb danes ne iščejo. Pristojne občinske obl3? niso na primer dovolile družbeno-polb1 nemu društvu Edinost, da bi na Trgu D® mazia, na severo-vzhodnem vogalu Nar° nega doma, pripravili zgodovinsko razs1
vo o požigu izpred 70 let in sedanjem
boj11
Slovencev za dosego pravice javne up1
i or3:
be slovenščine, prav tako pa je italij3nl
&
tržaški dnevnik dogodek čisto prepr0^11 zamolčal, kot da ga sploh ne bi bilo.
Na konferenci »2 plus 4«, ki je bda Parizu, so potrdili veljavnost in nedot3 Ijivost poljskih meja, kakršne so izšle P drugi svetovni vojni. Konference so ^ udeležili predstavniki obeh Nemčij in vS j štirih sil, zmagovalk v drugi svetov vojni.
Protikomunistična	manif
V Moskvi je 15. t.m. proti večeru prišlo do velike protikomunistične manifestacije. Nekateri opazovalci so povedali, da je bilo prisotnih okrog 200 tisoč ljudi. Pohod množice se je pričel v parku Gorki, končal pa z govori v bližini Rdečega trga. Udeleženci so nosili številne protikomunistične napise kot: »Komunizem v smeti zgodovine!«, »Komunizem ne, demokracija da«, »Komunistična partija, protiljud-ska diktatura« in druge.
Manifestacija je bila dovoljena. Policija jo je nadzorovala, ni pa nikoli posegla. Pohoda so se pod dežjem udeležile cele družine, očetje so nosili na ramenih otroke, ki so imeli v rokah zastavice ruske re-
publike iz časa pred oktobrsko revolucijo. Množica je vzklikala gesla proti komunizmu, a tudi v podporo Borisa Jelcina, moskovskega župana Popova in leningrajskega župana Sobčiaka, ki so izstopili iz komunistične partije.
Udeleženci so tudi nosili portret polkovnika Kolugina, kateremu so bili odvzeti vsi čini, ker je javno spregovoril o metodah tajne policije KGB, ki da so iste kot pred petdesetimi leti. Kolugin je bil potem med govorniki. Poleg njega so govorili še režiser Ljubimov, pop Jakunin in
pisatelj Adamovič, ki je sredi odobravanja n „______ ,	...........
množice dejal, da mora tudi komunizem j r0fj„„ sn,!!„a
doživeti svoj nurnberški proces.
I rodno spravo, med pripravami na veliko spo0111 prireditev v Kočevskem Rogu
ANTE MARKOVIČ V ČRNI GORI
Predsednik jugoslovanske zvezne vlade
nte Markovič je te dni bil na obisku v
,rni gori. Na tiskovni konferenci je med aruf-	J
jino
zelo
Po kongresu
gim govoril o ekonomskih odnosih s tu-jn v tej zvezi poudaril, da je stanje! Jasno, ker je jugoslovanska vlada za-1 ličila konvertibilnost jugoslovanske va--e- Skupni devizni priliv bo letos prese-P 30 milijard dolarjev, in sicer 10 mili-
jard
vič
več kot pred dvema letoma. Marko-se je v Titogradu pogovarjal s pred-avniki črnogorske vlade. Ugotovil je da-je> da se devizne rezerve približujejo vso-1 aevet milijard dolarjev.
Medtem je jugoslovanska agencija Ta-Jug objavila vest, da večina menjalnic in ^nk v Trstu, Gorici in drugih italijanskih j rajih ob meji vključuje jugoslovanski di-var med ostale evropske in svetovne kon-. ertibilne valute. Z razliko od tega, kar se n ^°ga,jalo še pred dobrim letom, ko so v Miji menjavali dinar za liro 15 do 20 od-Qtk°v manj, kot je določal valutni tečaj, asa vrednost dinarja danes dejansko rav toliko kot v jugoslovanskih bankah.
Q, Papež Janez Pavel II. se je tudi letos g . il za krajše počitnice v Dolini Aosta.
, °J oddih preživlja v poslopju, ki se na-aJa na višini skoraj 2 tisoč metrov.
koi
V soboto, 7. t. m., je bila programska nferenca Slovenske kulturno gospodar-e zveze. Potekala je v prostorih Dijaške-ip doma v Trstu. Govor je bil o reorgani-^ciji SKGZ, tudi v luči globokih spre-mb pri nas in v Sloveniji.
V Moskvi so objavili celotno besedilo programske izjave, ki je bila odobrena na 28. kongresu sovjetske komunistične partije. V tej izjavi je med drugim rečeno, da se komunistična stranka odpoveduje ideološkemu in političnemu monopolu in dosedanji praksi, po kateri je stranka vodila celotno državno upravo. Kot politična organizacija bo sovjetska komunistična partija odslej branila pravico do proste tekme z drugimi političnimi silami, pri čemer ne izključuje možnosti sodelovanja z gibanji, organizacijami in političnimi strankami socialistične usmeritve, s katerimi je komunistična partija tudi pripravljena sklepati politična zavezništva.
Komunistična partija Sovjetske zveze odklanja demokratični centralizem v obliki, kakršna je bila znana za časa strogo centralistične uprave. Tudi v prihodnosti bodo člani vojske, uslužbenci notranjega ministrstva in varnostne službe KGB lahko pripadali komunistični stranki, bodo lahko ustanavljali partijske celice, vendar bodo morale te delovati strogo ločeno od državne uprave. Izjava priznava, da trenutno vlada v sovjetski komunistični partiji huda kriza, poudarja, da se mora partija prenoviti, če bo hotela uveljaviti človeški in demokratični socializem. Sedanje stanje ni posledica socialističnega sistema kot takšnega, temveč je sad njegovih preteklih deformacij, ko je diktatura, ki so jo v imenu proletariata izvajali naj višji partijski in državni voditelji, imela za po-
sledico nove oblike človekove alienacije, samovoljo in nezakonitost. Na koncu izjava priznava, da znotraj komunistične partije obstaja konservativna in dogmatska struja, ki bi si želela vrniti na stara stališča, kot tudi obstaja struja, ki odklanja socializem.
Programska izjava izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja nacionalizma in v tej zvezi poudarja, da je treba še letos skleniti novo pogodbo o povsem prostovoljni zvezi republik, ki naj bodo suverene države. Na koncu izjava omenja prizadevanja komunistične partije za nadaljevanje normalizacije odnosov med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Izraža tudi voljo, da bi bila prisotna pri procesu, ki naj naredi konec zgodovinski razdelitvi Evrope, in pri procesu razvijanja novih oblik političnega in gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami.
»Zgledi vlečejo«. Tako bi lahko rekli ob vesti, da se je nekaj kubanskih državljanov zateklo v tuja veleposlaništva na Kubi. Štirje Kubanci so se zatekli tudi v italijansko veleposlaništvo v Havani. Ponavlja se torej to, kar se je bilo zgodilo pred dnevi v Albaniji. Albanske pre-bežnike so pripeljali v Italijo na krovu dveh ladij italijanske mornarice. Albanci so nato povečini nadaljevali pot v Nemčijo oziroma Francijo. V Italiji jih je osta^ kakih 800, ki so gostje svojih rojakov na jugu države.
Dr. F. Bučar v Dolenjskih Toplicah
Most ia novo mednarodno sodelovanje
9°i>i
mašo ljubljanskega nadškofa Šuštarja in
0r°m predsednika slovenskega parlamenta k ^ranceta Bučarja se je v soboto, 7. t. m.,
k
,°nčal v Dolenjskih Toplicah niz prireditev,
s° Potekale pod naslovom »Srečanje v moji 'anje,
čn„'	ie	za	tradicionalno	vsakoletno	sre-
j. Posvečeno slovenskim izseljencem. Zara-c^°bokih sprememb v Sloveniji je to srečanje kj 0 Že poseben pomen. Tu objavljamo govor, 9a Je imel predsednik F. Bučar.
(Ured.)
kaj
H aJprej lep pozdrav in najboljše želje v ime-je Skupščine Republike Slovenije. Izseljeništvo ^ artlreč naš skupni narodni problem. Tu ne let '0 2a vPrašanje osebne sentimentalnosti, pri-jjj e8a občutka ob srečanju starih prijateljev, to()tlCev’ morda celo ob prvem snidenju so-l^ov, o katerih smo doslej vedeli le iz pi-’ *zseljeništvo je problem našega narodnega tjj 2’Vetja: prilagajanje novim razmeram v sve-^°lnern mobilnosti, pretočnosti blaga, znanja, lja^Htev, iskanja novih možnosti, novega uve-^anja. Drugače povedano, kako naj v takih v^ah obstane majhen narod, kot smo Slo-
takega gledišča je izseljeništvo pojav mo-Ce8a sveta, vse odkar se je gospodarstvo o-°dilo neposredne vezanosti na zemljo. Dotlej Se selila ljudstva, se širila ali vztrajala na
svojem prostoru, dokler jim je nudil zadostne možnosti za obstanek. S prekinitvijo te vezanosti pa so se odnosi v temelju spremenili. Sedaj se ne selijo več ljudstva, v iskanju novih možnosti se odseljujejo njihovi pripadniki. S tem pa odseljenci ne vplivajo samo na svoj lastni položaj, pač pa tudi na položaj ljudstva, ki so ga zapustili. To odtekanje lahko zelo resno ogrozi celo narodno substanco, sam narodni obstoj. Ta pretok, ki je neizogiben, saj gre za enega temeljnih procesov modernega sveta, pa gre s svoje strani skoraj vedno v korist velikih aglomeracij, velikih narodov. Delujejo kot magnet. S tem zmogljivosti velikih narodov stalno naraščajo, malim se zmanjšujejo. Ali je to veliki proces kon-vergentnosti, ko se narodnostne razlike počasi, a zanesljivo zabrisujejo (molting pot), notranje družbene različnosti pa se ustvarjajo na povsem novih prerezih? So torej narodnostne značilnosti še temelj diferenciacije kot vir napredka? Gre za isto osnovno vprašanje, tako pogosto na tapeti v sodobnih razpravah: kakšen pomen ima narodnost v sodobnem svetu postopne integracije.
Naš odgovor je pritrdilen. Narodna pripadnost je del osebnostne integritete, kar se je tako jasno pokazalo v nedavnih procesih v Vzhodni Evropi. Napor, za osvoboditev izpod boljševizma je v prvi vrsti napor za osebnostno afirmacijo, za vzpostavitev in potrditev lastne osebnosti. Del
te osebnostne integritete je tudi narodna pripadnost. Nacionalna gibanja v vsej Vhodni Evropi, posebno v Sovjetski zvezi, tedaj niso nekak recidiv v nacionalistično ideologijo preteklega stoletja, niso znak neke zaostalosti, kot to dostikrat v nerazumevanju pojmujejo na Zahodu, pač pa integralni del gibanja za svobodo, za resnično demokracijo, za lastno osvoboditev, ki mora biti
Predsednik slovenskega parlamenta govori izseljencem v Dolenjskih Toplicah
najprej notranja osvoboditev. V taki luči gre presojati tudi naš narodni napor za vzpostavitev slovenske državnosti. Če nam sogovorniki z Zahoda pritrjujejo v naših prizadevanjih za demokratizacijo, svarijo pa pred kakršnim koli separatizmom, pred slehernim razbijanjem Jugoslavije, je treba povedati: demokracija in narodna suverenost sta neločljiva pola in sta samo dve strani iste medalje. Če hočejo podpreti procese demokratizacije, kot zatrjujejo, tedaj morajo podpreti tudi naša prizadevanja za našo suverenost, za našo državnost. Nacionalizem in narodna zavest sta dve povsem različni stvari. Če
dalje na 6. strani ■
Predstavili so letošnje Kmetijske dneve
Pred nekaj dnevi so na sedežu Tržaške trgovinske zbornice predstavili letošnje osme Kmetijske dneve, ki bodo od 14. do 17. septembra v Boljuncu na že tradicionalnem prostoru, ob gledališču Prešeren. Predsednik pripravljalnega odbora Boris Mihalič je predstavil letošnjo izvedbo, za katero so prevzele pokroviteljstvo dežela Furlanija Julijska krajina, tržaška pokrajina, tržaška trgovinska zbornica in Kraška gorska skupnost. Podrobneje je ta sejem in druge obrobne pobude predstavila skupina »Sintagma«, ki skrbi za njihovo pripravo. Poleg sejemskega dela in razstave domačih živali, velja opozoriti na strokovne posvete in okrogle mize, ki jih bodo priredili v tem času. Tako bo prvo strokovno srečanje posvečeno vprašanju novega deželnega zakona o kraških parkih, ki bi v sedanji obliki močno ogrožal kmetijstvo na našem Krasu. Naslednja okrogla miza bo posvečena možnostim razvoja pridelovanja oljk, ki doživlja pravi preporod na Tržaškem. Ob tej priložnosti bodo predstavili novo strokovno delo o oljkarstvu, ki jo je napisal Vitjan Sancin.
Primorske o dr. Andreju
Jubilejna DRAGA *90 XXV. STUDIJSKI DNEVI »DRAGA 90»
PARK FIN2GARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 31. avgusta 1990
17.00: Predstavitev letošnje Drage 17.30: Igor Škamperle (Trst):
NARODNOST V POSTMODERNI MISLI
Po predavanju diskusija in družabnost
Sobota, 1. septembra 1990
9.00: Zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa — poročila predsednika Bojana Brezigarja in tajnika Vinka Ošlaka 15.00: Srečanje slovenskih revij — uvod v prvo povojno srečanje urednikov slovenskih periodičnih publikacij po svetu 17.30: Zdravko Inzko (Dunaj):
SLOVENIJA S PERSPEKTIVE
ŠIRŠEGA SVETA
Sledi diskusija in družabnost
Nedelja, 2. septembra 1990
10.30: Janez Pogačnik (Ljubljana): SLOVENSKA CERKEV PRED NOVIMI NALOGAMI Sledi diskusija 15.30: Ob petindvajsetletnici Drage 16.30: Spomenka Hribar (Ljubljana), Ivo Jevnikar (Trst), Karel Smolle (Celovec), Janez Zorec (Pariz)
Okrogla miza:
PO ZLOMU POLSTOLETNE DIKTATURE V NOVA SLOVENSKA OBZORJA
Po diskusiji zaključek in družabnost Opomba: nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem in jo bo daroval tržaški škof mons. Lorenzo Bellomi.
Letošnja izvedba bo imela znaten mednarodni značaj, še posebej so organizatorji
poskrbeli za prisotnost izvedencev in ope- Prim0rske Novice, ki dvakrat tedensko * raterjev iz raznih dežel delovne skupnosti hajajo v Koppu in Noy. Goricij prinaSaj0 v
Alpe Jadran	„	!	številki z dne 3. julija prilogo »Erazem, časoPlS
Tudi razstavljeni prostor bo letos vec-'	tc,V!3n;0	•	TT aa To*
.. .	. , j • i	ti	za ls^anje izgubljenega spomina«. Ureja ga
j1.™ “bor strojev ter raznega orodja boga- mo Sajill> prinaša pa zanim.ve č]anke in ra*
tej sl Veliko pozornost posvečajo tudi pn- prave 0 bUžnji in	primorski	zgodovii»
pravi razstave goveda m drugih domačih v tej številki najdemo dmgQ nadaljevanje *
Zlva	j	konec spisa Vide Rožac »Poletje ’48 v Svobodne^1
°	i	tržaškem ozemlju«. Gre za odlomek iz diP10"1'
MARIJ	CUK	|	s^e naloge, ki opisuje spor zaradi kominforII,a
g TREBUHI ZA KRUHI	med tržaškimi komunisti, občinske volitve ^
I 1949 v coni A in posledice kominforma 1116 V petek, 20. t.m., ob 21. uri v STEVERJANU — Slovenci na Tržaškem, pred osnovno šolo
v nedeljo, 22. t.m. Prosvetni dom
ob 21. uri na OPČINAH
sega štiri strani in več fotografij. Pisec Je . pozivu Slovenske skupnosti pred nekaj meseC1 v ponedeljek, 23. t.m., ob 21. uri v SOVODNJATI Svetu za varstvo človekovih pravic in temdJ
Posebej pa pritegne reportaža Roberta SkriJ3
z naslovom »Kam je izginil Andrej Uršič?«
Ck
Kulturni dom
v sredo, 25. t.m., ob 21. uri Gospodarska zadruga
v BAZOVICI
v četrtek, 26. t,m., ob 21. uri v ZABREZCU Hribenca
Park
nih svoboščin, da bi raziskal usodo tega ?L> litika in časnikarja, začel sam raziskovati za devo, ki je bila prva povojna leta izredno ž>va Dne 31. avgusta 1947 je bil namreč pri Kobarl du ugrabljen 39-letni soustanovitelj Slovens^6 demokratske zveze v Gorici in urednik njene?3 tednika Demokracija dr. Andrej Uršič. Za nji®1 je izginila vsaka sled. Gotovo je, da je bil urn°r jen, kraj in čas umora, kraj pokopa, storilci ^ naročniki pa so do danes neznani. Robert Skr je za svojo reportažo pregledal časopisje iz letja 1947 in obstoječo literaturo, povprašal Je v arhivih slovenske policije, intervjuval je ^ ZAČEL SE JE FESTIVAL OPERETE šičeve svojce in znance. Odgovorov na zgortI^
vprašanja ni dobil, zato se na koncu vprašuj Kam je izginil Andrej Uršič, ta nedolžna žr ideološkega brezumja?
v petek, 27. t.m., ob 21. uri v DOLINI »Male brce«
v nedeljo, 29. t.m., ob 21. uri na PADRlCAII — Gozdna zadruga
Pač pa je avtor lepo orisal življenjsko P° in nazore tega javnega delavca. Ponatisnil / nekaj odlomkov iz njegovih znamenitih esej^
Med redke privlačnosti poletnih prireditev na Tržaškem spada operetni festival, ki se je pričel v torek, 17. t.m., s premiero Leharjeve operete »Dežela smehljaja«. Ob priložnosti so organizatorji podelili posebno priznanje za življenjsko delo pevki Marti Eggert, ki je bila med prvimi pevkami tržaškega operetnega festivala.
Eggertova se je rodila na Madžarskem,   o    _______________________>
še pred drugo svetovno vojno pa se je pre-1 svobodne tiskane besede, kritike in ustvarja^3 selila v Združene države, kjer je zaslovela.' opozicije.
o demokraciji, ki jih je objavljal v tedniku mokracija pod psevdonimom Slavko H ribo'
p*
ivec-
Zbral je tudi vse znane podatke o samem Pot^ ku ugrabitve, dovolj jasno pa je tudi P°kaZ. na odgovorne, na tiste, ki niso mogli preneS
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SATIRIČNI POLETNI KABARET
BANANA HAWAII
Ali kako sta Boris Kobal in Sergej Verč sklenila zapustiti svoj irodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke.
V petek, 20. t.m., ob 21. uri v REPNU — Pokrajinski muzej
ZELO SE JI JE MUDILO!
Tržaški redarji so po nalogu občin5 uprave odstranili izpred nekdanjega n rodnega doma v Trstu tablo, ki je ob Vr slavi 70. obletnice požiga Narodnega (i°rl\:. spominjala na obletnico fašističnega P°z ga. Zdi se, da je razlog tokrat učinkov1 ga in hitrega posega občinske uprave nespoštovanju predpisov, ki urejajo tiranje in javne oglase.
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbir0 pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je boga*0 založena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Gorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
^ruga nagrada za zbor »Tone Tomšič«
, V Gorici se je 13. t.m. končal polifonski e letošnjega tekmovanja Cesare Augusto eghizzi. Predstavilo se je devet zborov s ■selno zaokroženim programom. Prvo ,a§rado je prejel Le Madrigal de Bor-eaux iz Francije, drugo pa zbor Tone °mšič iz Ljubljane za izvedbo Globokar-eVe skladbe »Kolo« za mešani zbor, po-
DOM MANGART
žarnice — kanalska dolina
tel. 0428/63173
Primerno izhodišče za izlete v tri dežele in pet dolin.
Nova uprava nudi za julij in september enotedenski polpenzion za 234 ti-soč lir.
avn° in sintetizator. Na pozavno je igral 111 skladatelj Vinko Globokar, j^. Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, , §a vodi Stojan Kuret, je v zelo ostri °akun
Jelo
to
enci, saj je kar sedem zborov preveč kot 80 točk, tudi sam prekoračil .Hiejo. Normalno je taka ocena vredna J~8ega mesta, tokrat pa se je z njo uvr-j... na sedmo mesto. Izvajal je skladbe Maja Kogoja ob spremljavi pianista Aljoše larca.
j Sobotni koncerti so bili posvečeni pet-^ Priredb ljudskih pesmi. V tej zvrsti je stopilo trinajst pevskih zborov, zvečer Je bil koncert z nagrajevanjem petih .	uvrščenih	zborov. Mednarodna
, aiisija, v kateri je bil tudi slovenski stro-JJak Samo Hubad, je izbrala za naj-
E«®«*
L
^ jši zbor v petju priredb ljudskih pesmi je®s^ni pevski zbor iz mesta Gorki v Sov-je s*i zvezi. Zbor, ki ga vodi Lev Sivouhin, ^ 2bral 93,29 točke. Drugo mesto je zasest Madžarski ženski pevski zbor »Pro mu-92^’ ki §a v°di Denes Szabo in je prejel jtočke, tretje mesto pa je zasedel aka-Paski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljub-
ljane. Zbor vodi Jože Fiirst, zbral pa je 91,86 točke. Francoski pevski zbor »Le Madrigal de Bordeaux« je zasedel četrto mesto s 87 točkami, švedski zbor Engelbrekts Vokalensemble pa je z 82,29 točke zasedel peto mesto. Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki je nastopil pod vodstvom Stojana Kureta, je zasedel osmo mesto in komisija mu je dodelila 79,91 točke. Pri tem naj dodamo, da je ta zbor prejel tudi nagrado »Rodolfo Cumar« za najboljšo izvedbo ljudske pesmi, in sicer za priredbo dveh furlanskih pesmi »I siet pas - Cui mi dis«. Pokal Alpe-Jadran pa je odnesel Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane.
Ob koncu tega mednarodnega tekmovanja lahko na splošno rečemo, da je bila raven letošnjih sodelujočih zborov dokaj kvalitetna in uravnovešena in da ni bilo izrazito izstopajočega sestoja. Na splošno je opaziti, da je pevska kultura v Evropi povsod visoka in da postaja pevski okus vse bolj prefinjen in izčiščen. Kot pripadnike slovenske manjšine nas še posebej veseli, da so se letošnjega tekmovanja udeležila dekleta Glasbene matice iz Trsta. To je jasen znak, da kvalitetna raven našega zborovskega petja raste in da smo končno tudi dovolj pogumni, da se pomerimo z najboljšimi evropskimi zbori, in kot kažejo
rezultati, dosežemo zavidljivo dobre uspehe. Zgled Dekliškega zbora Glasbene matice naj navduši tudi druge pevske zbore. Zadnji Corovivo priča, da imamo kvalitetne zbore, ti bi se lahko odločili, pa čeprav sredi poletnih počitnic, za tekmovanje na natečaju Seghizzi v Gorici. To naj velja za vabilo za naslednjo, 30. izvedbo tega mednarodnega zborovskega tekmovanja.
»BERGTOUR 90«
Takšen naslov so dali pobudniki planinskega in izletniškega pohoda, ki bo trajal šest dni in se bo začel 6. septembra. Pohod prirejajo občinske uprave iz Gorice, Nove Gorice in Celovca ob 25-letnici pobratenja. Pri organizaciji pohoda bosta sodelovali tudi mesti Ljubljana in Wies-baden. Udeležence bo pot peljala po Karavankah in Julijcih, nekaj kilometrov poti bodo udeleženci naredili z avtobusom.
Sklepni slovesnosti bosta 8. septembra v Gorici in Novi Gorici. Organizatorji predvidevajo, da se bo pohoda udeležilo kakih 120 ljudi iz raznih evropskih držav. Prisotni bodo tudi trije gorniki iz sovjetskega Tadžikistana. Goriška občinska uprava se je za strokovno pomoč in nasvete obrnila na krajevno sekcijo Italijanskega alpinističnega kluba (CAl), ki je tudi pooblaščena, da sprejema vpisovanja in daje vse potrebne informacije.
Srebrna maša M. Gariupa v Ukvah
V nedeljo, 8. julija, je v Ukvah praznoval 25-letnico mašniškega posvečenja župnik Mario Gariup, ki že 15 let deluje v tej župniji v Kanalski dolini. V cerkvi Sv.
Trojice je bilo ob tej priložnosti posebno praznično vzdušje in velika množica faranov, prijateljev, sorodnikov in ljudi iz bližnje okolice se je udeležila slovesne svete maše in s tem izrazila hvaležnost za neutrudno delo, ki ga opravlja v župniji.
O tem delu je med homilijo spregovoril sam slavljenec. Iz govora je bilo jasno zaznati, s kolikšno ljubeznijo, vztrajnostjo in zavzetostjo gospod Gariup dela med svojimi farani, ne le na verskem in du-
tipo-litographart
Vam
raznovrstne
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
hovnem polju, ampak tudi za ohranitev in ovrednotenje slovenskega jezika in kulture v Ukvah in Kanalski dolini nasploh.
Ob darovanju je bila priložnost za številne čestitke, ki so mu jih v slovenščini in italijanščini izrazili otroci, pesnik Schia-jvato mu je recitiral priložnostno pesem, dr. Aleksander Oman pa mu je čestital v imenu kulturnega društva »Lepi vrh«, v imenu pevskega zbora pa je jubilantu voščilo dekle v narodni noši. Prav mešani pevski zbor, ki je med mašo pel v slovenščini, je s svojimi ubranimi glasovi bistve-i no obogatil liturgijo in prispeval k prazničnemu vzdušju, ki je zajelo vse, ki so se | zbrali v cerkvi.
i Po maši je slavljencu v imenu občinske uprave čestital župan Ehrlich. Brzojavko s čestitkami sta župniku poslala tudi videmski nadškof msgr. Battisti in predsednik slovenske vlade, dolgoletni prijatelj gospoda Gariupa, Lojze Peterle.
Srebrni jubilej mašniškega posvečenja je bila tudi priložnost za veselo družabnost pod šotorom, kjer so Mariu Gariupu še enkrat in osebno čestitali farani, prija-I telji in drugi udeleženci.
Poleg g. Gariupa pa letos praznujejo 25 let mašniškega posvečenja še g. Ma-teučič, g. Božo Zuanella in msgr. Marino Qualizza. Omenjeni štirje benečanski sre-brnomašniki bodo v nedeljo, 29. julija, darovali skupno zahvalno mašo v Podutani.
Potres, ki je v ponedeljek prizadel obširno severno področje Filipinov, je zahteval po zadnjih vesteh iz prestolnice Manile kakih tisoč smrtnih žrtev. Materialna škoda je ogromna.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Julijska številka Naših razgledov
Julijska številka Naših razgledov, štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki je pred nekaj dnevi izšel v Ljubljani, objavlja v uvodu v celoti govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu. V tej številki Naših razgledov velja omeniti še vrsto zanimivih člankov, ki so predvsem posvečeni a-nalizi sedanjega stanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Omembe vreden je med drugimi prispevek Ljuba Bavcona, profesorja kazenskega prava na ljubljanski univerzi, ki je obenem tudi predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Skupščini Slovenije. Kot vodja skupine za raziskavo dachauskih procesov je prof. Bavcon za to julijsko številko Naših razgledov napisal razmišljanje o človeku v zgodovini in sistemu, o njegovih zmožnostih in nezmožnostih ter o njegovem ravnanju ob razkrivanju resnic o dachauskih in podobnih političnih procesih. Bavcon uvodoma ugotavlja, da se ljudje iz zgodovine kaj malo naučimo in se sprašuje, ali je zgodovina slaba učiteljica ali pa smo ljudje njeni slabi učenci. Avtor v svojem članku posreduje nekaj čisto osebnih razmišljanj, ki jih je spodbudilo nekajletno preučevanje gradiva o dachauskih procesih. Naivno in nevarno je namreč misliti, piše prof. Bavcon, da se časi in okoliščine, ki so porodili politične sodne procese, in režimi, ki so jih prirejali, ne bi mogli več ponoviti, vsaj kar zadeva njihove bistvene značilnosti. Prof. Bavcon nadaljuje svoje razmišljanje rekoč, da so se v osemdesetih letih (torej 45 let po valu političnih sodnih procesov med leti 1945-1950) v nekaterih delih Jugoslavije pred rednimi in vojaškimi sodišči znova namnožili takšni procesi po precej podobnih scenarijih, od političnih hipotez obtožbe in uporabe mučenja med preiskavo do obsodb na podlagi »priznanj« z izreki izredno hudih kazni. Avtor v svojem članku navaja nekaj precej podrobnih in zanimivih zgodovinskih podatkov o dachauskih procesih.
Bogomil Ferfila, ekonomist, politolog in sociolog ter docent za ekonomski sistem Jugoslavije na univerzi v Ljubljani pa v tej številki Naših razgledov analizira v svojem članku Markovičev ekonomski sistem in pravi, da bi Slovenija tudi brez Jugoslavije obdržala precej značilnosti tega sistema. Uvodoma pisec izraža svoje prepričanje, da se mora nacionalno-kulturna evforična pomlad 1990 kmalu prevesiti v racionalen premislek gospodarskih, sociopolitičnih in vseh drugih napak in odlik jugoslovanskega sistema. Prof. Ferfila pravi, da je to potrebno storiti, preden se Slovenija odloči za naslednjo potezo — ali za odcepitev ali za nadaljevanje bivanja v novi, konfederativni Jugoslaviji. Avtor
pre-
sicer pozitivno ocenjuje sodobne politične mike v Sloveniji, a obenem opozarja, da še ^ lepo zveneče govorjenje in pravljično mavt' “ sto slikanje svobodne Slovenije ne bo kaj Prl
pomagalo pri reševanju ekonomskih težav
te re-
publike. Gospodarstvo je namreč odločilen
dejavnik za dosego blaginje. Vrnitev k ekonom*! je nujna prihodnost »Slovenske pomladi«, P°^ darja prof. Ferfila in obenem izraža upanje, pristanek na trdna in trda gospodarska tla^ Med izborom člankov iz jugoslovanskih ca' nikov in revij, ki jih je uredništvo Naših r
gledov zbralo pod naslovom »po domovini«,
uvodni članek posvečen vprašanju Albancev
Kosovu, ki so pred nedavnim v ulični dekla*"
ciji javno in odkrito izrazili svojo željo pa 0 .
kovanju lastne države. Naši razgledi vsebuj^
tudi izbor člankov iz tujih časnikov in revij,
tudi ljubitelji umetnosti bodo prišli na svoj ! v	i	j	en
čun, saj je štirinajstdnevnik bogato opre" tudi s članki in prispevki iz tega področja-
(bj)
ra-
■v	q
O knjigi D. Žerjala »Spomini in razlage
Pred nedavnim je pri Založništvu tržaškega tiska izšla knjiga Draga Žerjala z naslovom »Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama«, ki opisuje enega najbolj tragičnih obdobij naše polpretekle zgodovine, čas fašističnega zatiranja Slovencev. Avtor pripoveduje o svojem delovanju v raznih slovenskih društvih na Tržaškem, ki so jih kasneje oblasti prepovedale, ter o osnovanju tajne organizacije Borba, katere namen je bila konspiracija, pa tudi napad na razne fašistične objekte in simbole njihovega potujčevanja. Vsakdd, ki je hotel postati član Borbe, je moral storiti kako kaznivo dejanje proti tedanji fašistični oblasti, pravi Žerjal, v svoji knjigi, saj je bilo le tako mogoče zagotoviti resnično zvestobo organizaciji. Avtor nadalje opisuje tragični prvi tržaški proces in strele na bazovski gmajni, ki so pretrgali življenjsko nit štirim slovenskim fantom, med njimi tudi njegovemu najboljšemu prijatelju iz mladih let Zvonimiru Milošu.
Knjiga je napisana v obliki osebnega pripo-
vedovanja avtorja, ki je dejansko še edini veči iz skupine fantov, ki so leta 1927 osnov ilegalno organizacijo Borba. Izdajatelj knj*e
»Spomini in razlage« je Odsek za zgodovino
pfl
Narodni in študijski knjižnici. Avtorjeve ^ mine je poslušal in zapisal Aleksej Kalc, hi J je tudi pripravil za objavo. Drago Žerjal v hi* gi kritično ocenjuje določene interpretacije
dovinskih dogodkov med obema vojnama na
pri-
morskem, ki so se uveljavile v sodobnem z=
noffi
ta-
vinopisju. V svoji uvodni besedi pravi avtor kole: »Ze pred mnogimi leti se mi je poro1“ želja, da bi zapisal nekaj spominov na dobo, je fašizem odvzel našemu ljudstvu v Juh! krajini narodno svobodo in ga obsodil na km
no smrt. Kot bivši pripadnik mladinskega
taj**{
n j a, ustanovitelj in član glavnega odbora organizacije Borba ter politični emigrant la** marsikaj povem, nenazadnje tudi zaradi ker sem ostal ena od redkih živečih prič. Iz v,
- (y
razlogov pa sem pisanje dolgo časa odlašal-
m
dalje na 7. stran'
Most za novo mednarodno sodelovanje
00 nadaljevanje s 3. strani
se zavzemamo za svojo državnost, s tem ne zanikamo enakih pravic drugim. Nasprotno, novo mednarodno sožitje je mogoče samo na priznanju pravic slehernega naroda do lastnega obstoja. Če spoštujemo sebe, spoštujemo tudi druge; in obratno.
Za take nove odnose pa seveda okvir klasične nacionalne države ne zadošča in tudi klasično pojmovanje suverenosti ne. Prehod na višje oblike naddržavnega povezovanja pušča klasične oblike državnosti že za seboj kot zastarele in neustrezne. Predvsem postajajo odveč ločnice državnih meja, ki so zasekavale v telesa celih narodov in jih pretvarjale v prebivalce matične domovine in v manjšine. Pojem manjšine mora izginiti iz našega besednjaka, predvsem pa seveda iz stvarnosti. Narodom je treba vrniti njihovo integriteto. Ne nasilno (saj je nacionalna država, razen redkih izjem, sama rezultat nasilja), pač pa po demokratični poti. Če naj bo na primer Evropa naš novi skupni dom, tedaj mora biti skupni dom, v katerem bo prostor tako za velike kot za male, torej za vse. Kot je v sred-
njem veku vsakdo nosil s seboj svoje pravo, tako naj bi v novoorganiziranem svetu vsakdo nosil J š seboj svojo narodnost. Procese asimilacije je treba ustaviti, ker so protidemokratični.
V takih okvirih dobiva tudi izseljeništvo, ki ga ni mogoče zaustaviti, -novo vlogo. Iz odtekanja narodne krvi, znanja in kulturnega bogastva mora postati most za novo mednarodno sodelovanje. Odklanjanje asimilacije seveda ne pomeni odklanjanja socialnega in kulturnega tkiva
. fT
| nove družbe, v katero izseljenec prihaja sprotno. Toda to ne pomeni tudi zametava ^ starega. Treba je doseči nov spoj na višji >'a^ — proces, ki ga doslej še nismo uspeli zfldo , ljivo rešiti.
bil*
I Naši izseljeniški valovi iz preteklosti so bolj pod znamenjem nacionalne nesreče ho{ ^ ustvarjanja novega sveta. Ekonomska izselJ^ nja v preteklem stoletju, vse do prve svet0 vojne, so bila v bistvu posledica gospodarshe”
teh
cev, Norvežanov.
Če je bilo to ekonomsko izseljenstvo P*’e lega stoletja slovenska populacijska katasu nas je podobna nesreča zadela po drugi sv®, ni vojni, ko je kot posledica državljansh
,n0Sti
zastoja slovenskih dežel, ko ni bilo moin^ najti kruha doma. Za pretežno večino našif* di so pomenila obsodbo na najnižji status v jih deželah. Včasih je trajalo tudi dve ali vef ^ neracij, da so postali dejansko enakopravni^ stavni del novega okolja. S socialno prom0^ pa je zelo pogosto tekla vzporedno asin*ila ^ in izguha narodne istovetnosti. Za domovin0^ je to pomenilo tako narodno izgubo, da sn*° prav s temi izselitvami izločeni iz kroga dov, ki jih vsa Evropa še pozna. Se v preteklega stoletja je bilo Slovencev tolih° nekaterih, na primer nordijskih narodov:
,, VOJ"
0 knjigi draga žerjala
“SPOMINI IN RAZLAGE« nadaljevanje s 6. strani
sem sistematično prebiral pričevanja in dru-“ zapise v zvezi z omenjeno problematiko, še 0 v zvezi s tajnimi organizacijami v letih loč	Z	°bžalovaniem ugotavljal, da se do-
j^ene teme prikrivajo in prikazujejo v drugačni *’ kot so bile v resnici...« Drago Žerjal še pra-' da se je v svojem pisanju omejil predvsem na istva, za katera misli, da dopolnjujejo to, kar Povedali že drugi.
Avtor je v svojem pripovedovanju resnično
CeJ jedrnat, ne spušča se v podrobno opisovanje -
ko
šega
ui se ne prepušča čustvom, niti tedaj ne, govori o družini, o usmrtitvi svojega najbolj-
dju v
Prijatelja, o emigraciji, mučenju in življe-r koncentracijskem taborišču, ker je hotel čim bolj objektiven in zvest zgodovinski ^ lc'- Iz avtorjevega pripovedovanja lahko raz-reiUo prepričanje, da individualna usoda, ki je za posameznika boleča, v večjem zgodovin-
ske:
Sodobno kmetijstvo
Poletno	odpadanj
lovo
da,
111 kontekstu izgubi svoj pomen. Vso Zerja-
knjigo pa preveva velika ljubezen do naro-'deal, za katerega je vredno tvegati in tudi Subiti življenje.
n
Potem ko so odpadli plodovi, razviti iz neoplojenih cvetov, plodovi slabše oskrbovani s hranilnimi snovmi ter s slabše razvitimi peclji, je to zneslo do 50% plodov. Poletno odpadanje je posledica nezadostne prehranjenosti dreves, suše in pomanjkanja hormonov, kar pomeni še 20 odstotkov plodov.
Odpadli plodovi so manjši in vsebujejo manj dušika od tistih, ki se obdržijo na drevesu. Priporočljivo je dognojevanje z dušičnimi gnojili 2 do 3 tedne pred močnim poletnim odpadanjem, posebno pri mladem drevju, ki rabi več dušika za razvoj plodov. V suši listje jemlje vodo plodovom.
Ugotovljeno je tudi, da so plodovi z večjim številom pečk bolje prehranjeni od onih z manjšim.
Zadnje obdobje močnega odpadanja plodov pred zorenjem pa pomeni popolno izgubo pri pridelku. Pri jablanah in hruškah odpadajo plodovi po cvetenju in v juniju, in sicer pri vseh sortah v približno enakem obsegu, odpadanje pred zorenjem pa je sortna lastnost, odvisna od dolžine in prožnosti peclja ter teže ploda. Odpadanje je močnejše pri sortah z debelimi kratkimi peclji, kot so boskop in zlata parmena. Jonatan in delišes z dolgimi, tankimi peclji pred zorenjem malo odpadajo.
Plodovi odpadajo tudi pri sortah, ki rodijo v šopih, ker se med debelenjem izrivajo, kar je značilno za priolov delišes.
Pred zorenjem radi odpadajo tudi plodovi hrušk sorte kleržo in passa crassana, boskova steklenka pa se odlikuje z neznatnim odpadanjem plodov. Na odpadanje plodov pred zorenjem vpliva tudi pomanjkanje vode, ki povzroči prisilno zorenje in predčasno odpadanje.
Veliko škode povzročijo med zorenjem'
vetrovi in neurja, zato izbiramo za vetrovno lego le sorte z večjo odpornostjo plodov proti odpadanju.
Pri koščičarjih obdobja odpadanja niso tako izrazito ločena kakor pri pečkar-jih. Prvo odpadanje po cvetenju traja 2 do
dalje na 8. strani ■
PRESTOLNICA
ZEDINJENE NEMČIJE
Predsednik vzhodnonemške vlade Lo-thar De Maiziere je ponovno zahteval, naj vladi obeh Nemčij čimprej skleneta, da bo Berlin glavno mesto zedinjene Nemčije. De Maiziere trdi, da od te zahteve ne bo odstopil. Zanimivo pa je, da temu predlogu oziroma zahtevi odločno nasprotujeta predsednika dveh deželnih vlad. Eden pripada socialdemokratski stranki, eden pa krščanskodemokratski. Politika menita, da bi bilo modro doseči naslednji kompromis: Berlin naj bo sedež predsednika republike, Bonn pa sedež vlade in poslanske zbornice. V Bonnu bi moral ostati tudi Bundes-rat, se pravi zbornica deželnih predstavnikov.
MLADI BELORUSI
S posebnim sovjetskim letalom je te dni prispelo v Rim 100 mladih Belorusov z območja Črnobila. Gre za fante in dekleta, stare od 13 do 15 let, ki bodo preživeli mesec dni počitnic v Italiji. Za njihovo letovanje bodo skrbeli italijanski katoliški skavti. Beloruski fantje in dekleta bodo mesec dni počitnic preživeli v raznih italijanskih deželah, med njimi v Venetu. Skavtske organizacije iz mnogih evropskih držav bodo letos omogočile počitnice skupno 1.235 beloruskim fantom in dekletom. Deset dni bodo prebili v raznih skavtskih taborih, nato bodo nekaj dni preživeli v krogu skavtskih družin.
ftlOfol
sta) zapushh domovino množica ljudi, ki so na strani premagancev. S tem pa nismo iz-tgj samo ogromno ljudskega, pač pa tudi in-je 'hvalnega in ustvarjalnega potenciala. In da
bil,
talni
a nesreča še hujša, razkol je ustvaril mo-Prepad in izključljivost, ki se nam je ma-
«U,
Va^a in nas vse doslej hromila. Jutri, na Ro-bomo vsaj na simbolni ravni premostili ta
b>° ta most sprave tudi dejanski 0(1 v skupno ustvarjanje naše nove bodoč-'%'• ha našo skupno srečo ti izseljenski poten-^ 1 niso bili tudi zapravljeni. Nasprotno. V so gofiem so povečani, oplemeniteni, marsikje 1 Prerasli na kozmopolitsko raven — tako da 0 nanje računamo kot na pomemben vzvod
e8a
Ob
V
Sti
narodnega preporoda, takih novih vidikih se seveda zastavlja
ašanje, ali je izraz izseljeništvo sploh še u-
hv n° uP°rabljati. Gre za to, da nacionalna dr-se^a’ t° kar naj bi bila Slovenija kot država v lot ih °kvirih, ne more izčrpati in reševati ce-0^ e Problematike slovenstva. V sedanjih raz-tudi če ne gre za klasične oblike izselje-i(ttVa’ bomo morali Slovenci velik del svojih iJ'tesov zadovoljevati izven Slovenije. Gospo-Ijjj S*Va ni mogoče organizirati v učinkovite ob-% Sarno na območju Slovenije. Treba se bo %’edno vključevati v mednarodne gospodar-
ske strukture, v mednarodno delitev dela, trga in kapitala. Vključevanje v sodobne znanstvene tokove, nove tehnologije, v izobraževanje na najvišjih ravneh in podobno bo terjalo dejavnosti, ki bodo nujno vezane na sodelovanje izven matične domovine. Biti v inozemstvu bo postajalo za velik del Slovencev normalen način življenja in bivanja, če ne trajno, pa vsekakor prehodno. To bo skoraj za večino Slovencev terjalo tudi dvo ali večjezičnost kot normalno pričakovano stopnjo izobraženosti. Nov način bivanja torej ni več v znamenju izseljenstva. In na drugi strani, dosedanjim izseljencem je treba ne samo pravno, ampak tudi stvarno zagotoviti možnost, da se kadarkoli vrnejo in vključijo v življenje doma. Sele sodelovanje vseh z vsemi in na vseh ravneh zagotavlja realizacijo takih novih možnosti.
S tem v zvezi bi opozoril, da pripravljamo novo organizacijo Svetovni slovenski kongres kot tisto obliko sodelovanja, ki naj služi za povezovanje in kot kanal za vse vrste komunikacij, od gospodarskih in znanstvenih do kulturnih. Svetovni slovenski kongres naj bi bil dejansko vseslovenska organizacija, torej nosilec vsesplošnih narodnih interesov. Zato bo ta organizacija nadstrankarska, njeno delovanje pa razvejano povsod po svetu, kjer bivajo Slovenci. Se
posebej bo pomembna, če pomislimo na afirmacijo slovenstva v svetu, kjer je bil doslej pojem slovenstva popolna neznanka. Kot organizacija mora biti Svetovni slovenski kongres tudi izven jurisdikcije slovenske države, ker obsega in uveljavlja interese, ki so tudi iznad same s'o venske državnosti. Slovenstvo je namreč več kot samo slovenska državnost.
Torej, nove oblike bivanja in nove razmere v svetu terjajo tudi naše prilagajanje tem novim pogojem, če bomo kot narod stalno vezani na diasporo, moramo hkrati zagotoviti, da bodo nove možnosti našega vključevanja v svetovne tokove hkrati utrjevale tudi naše narodnostno bivanje. Slovenec ne živi samo v Sloveniji. Njegov dom postaja hkrati ves svet. Ob takem pojmovanju dobiva pojem izseljenstva povsem drugačno vsebino in drugačne razsežnosti. Biti bolj prisoten v svetu, kar moramo biti, ne sme pomeniti izgube slovenstva, pač pa, kot rečeno, nove oblike nacionalnega življenja.
Spremembe v političnem življenju tudi doma nam odpirajo te nove možnosti, ker nas odpirajo novim pogledom, odstirajo nova obzorja in u-stvarjajo novo razumevanje našega bivanja. Zato z zaupanjem gledamo v prihodnost, čeprav se zdi, da se v celoti ni niti zdanilo. Se enkrat toplo pozdravljeni.
»Kaj smo in kaj hočemo«
■ nadaljevanje iz strani 1
stoletja obljub in zavlačevanj! Gre za sramoto, za resnični madež na italijanski demokraciji, ki še toliko bolj izstopa ob novih demokratizacijskih procesih na Vzhodu in na zahodu. Tu, v tem grobem in očitnem nespoštovanju ustavnih načel, a tudi mednarodnih obveznosti Italije, je treba i-skati poglavitni razlog, zakaj se Slovenci tako krčevito držimo vsake pridobljene pozicije, pa naj bo to pisana norma ali mesto v krajevni upravi. Nam gre za narodnostno preživetje, altroche nacionalizem!
A vrnimo se k nalogam bodoče uprave. Rekel sem, da se Ssk zavzema za nadaljevanje politike razvoja in sožitja, kakršna
' %
Skoraj šest metrov visok leseni križ, delo kiparja Metoda Frlica, ob stezi, ki vodi h grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu. Le nekaj desetin metrov od grobišča je bila 8. t. m. velika spravna prireditev
je pognala in se oblikovala na teh tleh. Po našem je to resnično in dragoceno bogastvo, ki ga je treba negovati in razvijati. Zal pa moramo povedati, da smo v zadnjih časih, na uradnih in neuradnih pogovorih o bodoči upravi, priča zadržanjem, ki omenjeno bogastvo spravljajo v nevarnost. Priča smo izrazom miselnosti, ki nam je v tej občini dokaj tuja in ki je sicer tudi drugod rodila malo dobrega. Tako smo opazili, da nekatere moti slovenščina, kakor da bi njena prisotnost bila žaljiva. Ssk se bo seveda temu uprla z vsemi sredstvi in z vso energijo. Kako naj bi pristali na sodelovanje, v katerem ne bi uživalo polnega spoštovanja to, kar smo, kar predstavljamo. V katerem bi se ne mogli počutiti tu povsem doma mi, ki tu živimo stoletja in stoletja, denimo tudi jaz osebno kot potomec rodbine, ki je v Devinu na U’lci pod gradom dokazano doma najmanj od 15. stoletja? Ne, na kaj takega ne moremo pristati, še zlasti ne v času vsesplošnega odpiranja in demokratizacije!
Kot smo zapisali v program, s katerim smo se predstavili na volitvah, Ssk misli, da ima krajevno in še posebej slovensko prebivalstvo pravico in dolžnost, da sooblikuje usodo in podobo teh krajev, da aktivno prispeva h graditvi takšne krajevne stvarnosti, ki bi v svojih mejah bila vredna najplemenitejšega izročila evropske ci-
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
j vilizacije in sploh omikanega sveta, kakršnega v naši sredi izpričuje tudi Jadranski zavod združenega sveta. Ssk je za omikano sožitje med tu živečima narodoma, in to ob vzajemnem sprejemanju in spoštovanju ter nikakor ne na račun pravic slovenskega prebivalstva, ki ima nasprotno prav zaradi svojega manjšinskega položaja pravico do posebne zaščite. Vse to se mora po našem tudi jasno odražati v statutu, ki ga bo na osnovi reforme krajevnih uprav morala izdelati tudi naša občina. Razume se, da bo morala poslovati dvojezično, iz vrste razlogov tudi organizacijske narave pa bi po našem bilo primerno tudi ustanoviti samostojen urad za prevajanje.
V tem sklopu bi posebej omenil center za predšolsko jezikovno vzgojo, ki si je pridobil veliko izkušenj in zaslug z delom med gojenci naših otroških vrtcev. Ssk je mnenja, da bi kazalo ta center v bodoče vsestransko okrepiti tudi zato, ker so se pokazale možnosti, da bi se razvil v evropski center za dvojezičnost. Med prioritetne naloge bodoče uprave bi v tem sklopu izrecno omenil tudi kulturni dom, ki je v Nabrežini že začel nastajati, a ki ga bo treba čimprej dograditi.
Ob vrednotah tvornega sožitja morajo po našem mnenju občinske in druge ustanove in službe, ki delujejo zlasti na kulturnem, šolskem, socialnem in športnem področju, stalno usmerjati tudi vrednote človeške solidarnosti, a tudi tehnične in u-pravne učinkovitosti. To posebej velja za nekatere občinske službe, ki so se v preteklosti izkazale za pomanjkljive, pa tudi za ustanove, ki so še v povojih, kot je zdravstveni okraj.
Družbeno-gospodarski razvoj mora nadalje po našem harmonično zajeti celotno občinsko ozemlje. V njem morajo ob novih turističnih, industrijskih in drugačnih pobudah dobiti nove možnosti rasti tudi
.tradicionalne dejavnosti, kot so zlasti kifle jtijstvo, obrtništvo, trgovina in gostinsb'0,
I Tu bi posebej omenil tudi obrtniško con° ki je brez pravega razloga ustavljena ze štiri leta. Seveda se zlasti ob turistiČne^ razvoju Sesljanskega zaliva pojavlja n° varnost tako imenovane »riminizacije« n3. še občine. Mi smo mnenja, da bi mor3‘' izdelati novo varianto regulacijskega 113 črta, ki bi to nevarnost dokončno prepre čila, oziroma ki bi omogočila uravnoveša1 in skladen urbanistični razvoj občine. ^ takoj pa bi morali zamrzniti nove
gradnJe'
dokler bi ne stopile v veljavo nove reg3 lacijske norme. Ob vsem tem bo treba P° svečati posebno skrb vrednotam teritorij3 Mi se zavzemamo predvsem za aktivne ° like varovanja narave s soudeležbo bra jevnega prebivalstva v prepričanju, da gr" slej ko prej ne za ločitev človeka od nara ve, ampak za vzpostavljanje pravilni odnosa med njima. Zaščititi je treba bra ško naravo, a tudi kraške ljudi s tem. d, se jim omogoči razvijanje tradicionalij^ dejavnosti, a tudi da se ovrednoti kulturo.
To so temeljne smernice pa tudi nek3 tere konkretne naloge, ki bi jih morala 11 resničevati bodoča uprava, in to, pona' ljam, v duhu kontinuitete.
—o—
POLETNO ODPADANJE PLODOV ■ nadaljevanje s 7. strani
y\
3 tedne in zajema v glavnem plodove, so se razvili iz neoplojenih cvetov.
Drugo odpadanje je v dobi tvorbe ščic, po navadi med 4 in 8 tednom po cve tenju, odvisno od sorte. Pri zgodnjih so tah odpadajo plodovi prej, pri poznih P° neje. Tretje obdobje odpadanja se za^ne ko plodovi dosežejo končno velikost in začno barvati. Ob pomanjkanju vode ^ pri drevesih z obilnim pridelkom, poseNV pri slivah, je odpadanje večje kakor P češnjah in višnjah.
Z. T.
Rodila se je Socialistična stranka Srbije
S soglasnim sklepom o združitvi s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Srbije v novo Socialistično stranko Srbije se je 16. t.m. v kongresni dvorani Sava v Beogradu končal 13. izredni kongres Zveze komunistov Srbije. Šlo je za zadnji kongres komunistične partije te republike. Delegati so odobrili poročila o dosedanjem delovanju in razrešili organe Zveze komunistov Srbije. Odobreno je bilo poročilo dosedanjega predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije Bogdana Trifunoviča. Razprava o tem poročilu je trajala tri ure in pol. Govor je bil predvsem o temeljnih programskih ciljih nove Socialistične stranke Srbije. Trifunovič je med drugim naglasil, da je treba ohraniti politično enotnost v Socialistični stranki Srbije. Poudaril je, da Srbija in njeni državljani ne bodo nikdar več pristali na skupno državo, v kateri ne bi bili enakopravni in ki bi zanikala srbsko zgodovino, tradicijo in kulturo. Glede na napadalni nastop desničarske in antikomunistične konkurence sta uspeh socializma v Srbiji in njegov razvoj, je še dejal Trifunovič, odvisna od enotnosti levih sil.
Kongres, na katerem prihaja do ze njenja socialistične zveze in Zveze koip j nistov Srbije, predstavlja glavni politi dogodek pri izgradnji moderne in den1 kratične Srbije. Tako je bilo rečeno na sedanju republiške konference Sociali^1 ne zveze delovnega ljudstva Srbije, ki} bilo zadnje pred prvim kongresom listične stranke Srbije. Novoustanovlje Socialistična stranka se bo borila za eI1 kopravno in enotno Srbijo ter za feder tivno Jugoslavijo.
Medtem ko pišemo, je še vedno v zelo ostra polemika zaradi zakonsk^ osnutka, ki ureja radijsko in televizij^ službo v Italiji. Levica Krščanske kracije z bivšim ministrskim predsed ^ kom De Mito na čelu poudarja, da poslanski zbornici ne bo držala stran* ^ ske discipline, temveč glasovala po veL Levica KD naglaša, da zakon »privili!?1 zasebno televizijsko službo, zlasti sconijeve televizijske medije. V poslan^j zbornici bo glasovanje v petek, 20. t.m- ^ njegovega izida utegne biti odvisna nS° Andreottijeve vlade.