List «A koristi delavskega ljudstva Delavci «o opraviianl do vaege kar pr«xiuclra|o. T hi« paper la devoted to Ihe Interest« of th» working cla.e. Worker • are entitled to all what thev produce. CiundM ••ooou-oIm« u»»u«r, IHo. o, tvor, ai ia« po.t ofrio. fttOhieaco III. ander th* Aet of Ooagr.«« of lUroh Ird. 1*79 Office: 4006 «. 31. Sir., Chieaff, HI. 'Delavci vseh dežela, združite se!' paziti:! na številko v oklepe|u-kl ee nehala pole« ve* iege naslove, prilepile« nega «podajali ne ovitku. Ako (350) |e številke . . tedaj vem • prlhodn|o številko našega llete poteče naročnina. Proel-mo ponovite !• teko|. Stev. (No.) 34». Chicago, 11!.. 19. inaja (May) 1914. Zastopniki delavstva v Washington! Socialistična stranka pošlje zastopnike pred kongres in v Belo palačo, kjer bodo zahtevali sprejom delavskih zakonov. Mogočna kampanja za jesenske volitve. Časopisje lastnina stranke. Drugi važni zaključki konvencije narodnega komi-teja. » • Chicago, III. — Zfldnji teden je zboroval v hotelu Sherman v Chi-oagi narodni komitej socialistične stranke sestojoč iz 55 članov. Zastopane so bile vse države v republiki. Med številnimi zaključki te konvencije so najvažnejši sledeči: Tekom prihodnjih dveh mesecev priredi stranka mogočen protest v Washingtonu prav pred vratmi zvezne zbornice in predsednikove Bele pa.ače. Sniti se ima tamkaj čez tisoč delrgatov ki bodo zastopali delavce vseh držav; pridružile se bodo tudi na predne delavske unije — kot je premogarska organizacija, zapad na rudarska zveza itd. — s svoji mi zastopniki. Delegatje bodo za ht*-vali od predsednika in oc kongresa, da takoj vzakoni več zakonskih predlog, ki bodo na ko rist delavcem. Med temi predlo gami sta zlasti dve zelo važni, ki se nanašata na stavke. Prva je senatorja Martineja, katera pre poveduje kapitalistom najemanje oboroženih čuvajev; druga pred loga je kongresnika Baltza iz lllinoisa, katera zopet prepovedu je železnicam transport skebov iz ene države v drugo. Socialisti od ločno zahtevajo, da kongres tako, vzakoni obe predlogi, ker sta ve like koristi za organizirane delav ce in bi takorekoč zajamčile zma go vsake stavke. Poleg tega bodo zahtevali delegatje, da kongres razlasti sedanje lastnike premoga v južnem Coloradn in jih progla si za zvezno last. Tozadevno reso lucijo za konfiskacijo premogoko pov jo konvencija soglasno spre jela. Važen je zaključek gleda stran kinega časopisja. Narodni komi tej je s 45 glasovi proti 10 spre jel predlog, da postane "The Party Builder" stalno oficijelno glasilo stranke in lastnina članstva, List se razširi in v taktiki ter v razlagah principov dajal bo takorekoč direktivo vsem ostalim socialističkim listom, ki izhajajo v Ameriki. List bo tednik kakor do zdaj. Na dnevnem redu je bila diskuzija, da mora s časom posta ti vse socialistično časopisje lastnina stranke in da časopisi v pri vatnih rokah se ne bodo vpošte vali kot socialistični. Ta korak je sprožil sodrug Ilillquit iz New Yorka, dočim je vodil opozicijo sodrug Berger iz Milwaukee. Jesenske volitve za kongres in senat obetajo za našo stranko dobre rezultate. Toda treba bo veliko dela. Konvencija je zaklju čila, da se prične z volilno kampanjo takoj. Ker bodo izdatki za kampanjo veliki, apelira komitej na članstvo, da prispeva vsak enodnevno plačo v volilni sklad. Za to prispevanje je določen 15. julij. Ako se vsi člani odozovejo, mora znesti ta sklad čez četrt mi-liona dolarjev. Volilna kampanja za kongresne volitve v jeseni bo temeljila na sledečih točkah: 1. Sedanji demokraški kongres in demokraška vlada nista z vse mi svojimi zakonskimi osnovami in reformami niti za las znižala draginje niti omejila kapitalističnih monopolov. Znižan carinski tarif ni niti najmanje pomagal delavstvu. 2. Kot prvi pripomoček k boljšim delavskim razmeram in za industrijelni mir zahteva socialistična stranka, da vlada prevzame v svojo last, to je v splošno last ljudstva vse premogokope, rudnike in železnice. 3. Brezposelnost je treba odpraviti. To se lahko zgodi s tem, da vlada sprejme socialistične zakonske osnove za javna dela. 4. Ameriški kapitalisti so izvršili veleizdajski zloPin s tem, da so malone povzročili vojno z Mehiko. Stranka bo v bodoče imela vsako leto po en "rdeči teden" za dobavo novih članov in naročnikov za časopisje. Za vzgled nam lahko služijo sodrugi v Nemčiji, ki so v lanskem "rdečem tednu" pridobili 168.000 novih članov in čez stotisoč novih naročnikov za svoje liste. Zakaj ne bi tudi v Ze-dinjenih državah? Komitej je zavrgel apel sodr. Sinelaira iz New Yorka, kateri je hotel, da bi stranka nastavila v vsakem mestu, kjer se nahaja podružnica trusta za olje, žalujoče pikete po njegovem vzgledu v New Yorku. Komitej je bil mnenja, da demonstracije te vrste proti Hockefellerju ali kateremukoli posameznemu kapitalistu ne morejo doprinesti zaželjenega vspe-ha. Take demonstracije izzivajo le konflikte, ki so v bistvu anarhističnega značaja in tega se mi ne sinemo oprijemati. Naš boj je proti kapitalističnemu sistemu, ne pa proti osebam posameznih kapitalistov. Kavnotako je konvencija zavrnila sodr. Doyleja iz Alabame, kateri je predložil resolucijo poživljajočo socialiste, da si nabavijo puške najboljše vrste za "vsak slučaj". Doyle je bil ostro obsojen radi te resolucija. Naš boj je politični boj, boj glasovnice in razuma, ne pa boj s puško. Sodružica Winnie Branstetter, predsednica ženskega komiteja, je poročala ,da je danes v stranki 18.000 žensk. Priporočala je boljšo in večjo propagando v tistih državah, kjor imajo ženske volilno pravico. Daljo je sodružica Branstter poročala, da je kot oskrbnica pomožnega sklada za deco štrajkarjev izdala za colo-radski štrajk $3,081.07, za štrajk v Michiganu $2,943.00 in v West Virginiji $163.75. Toliko denarja je bilo namreč izdanega za>jbleko in druge potrebščine, ki so bile poslane štrajkarjeni za otroke. Komitej je sklenil, da ta sklad ostane še zanaprej. PRVI MAJNIK V RUSIJI. 14. maj je bil v Rusiji — po ruskem koledarju — prvi majnik. V Petrogradu je čez 100.000 tovarniških delavcev ustavilo delo in demonstriralo na ulicah proti političnemu zatiranju delavskega gibanja. Carjevi kozaki so po lepi stari navadi napadli delavce in jih okrog 4000 aretirali. Stikali so tudi po hišah za — bombami in iskali skrivno tiskarno, ki je tiskala na milione revolucionarnih letakov, ali našli niso ničesar. Skebje ne smejo več v Colorado. Wilson |e prepovedal dobavo novih skebov» a tisti, ki so prišli po 20. aprilu, mora|o bili deportirani. Obtožbe premogar|ev. "Obravnava** mlllčarlev-morllcev. Napreden človek bojuje troje bojev: Prvega sam s seboj, drugega v okvirju dela za svoj ideal in tretjega s splošnim zunanjem sovražnikom. Nazadnjaški človek pa bije samo en boj — boj za tiste, ki ga izkoriščajo, ali z drugimi besedami, ki ga drži v gospodarski in duševni sužnjosti. V predzadnji številki smo navedli naš rekord glede majniške izdaje od začetka do danes. Pri tem smo pozabili všteti tudi napredek naših bratskih glasil Rad-ničke Straže in Narodnega Glasa, ki sta naredila v tem oziru tudi lep napredek. Letošnje številke 1. majnika je izšlo Radničke Straže v 7000 iz-tisih in Narodnega Glasa v 3000. Vsi trije listi so izšli torej v 24,000 iztisih. To je že nekaj. Jno Jarcinevich, Huntington, Ark.: Zadevo uredimo.—Pozdrav! Denver, Colo. — Vojni tajnik Garrison je po naročilu predsednika Wilaona zaukazal kol. Lo-ckettu, poveljniku zvezinih čet v Coloradu, da mora prepovedati tlelo v premogokopih, ki so bili zaprti pred izbruhom vojne 20. aprila. Dalje se glasi ukaz iz Washingtona, da ne smejo baroni premoga importirati nobenega skeba več in tisti, ki so prišli po 20 aprilu, morajo biti deportirani iz države. Ta odredba bo v veljavi dokler ostane zvezno vojaštvo v stavkarskem okolišu. 13. t. 111. je vojaštvo storilo prvi korak glasom te odredbe glede skebov. Captain Johnson, načcl-nik zvezine čete v Aguilaru, je bil obveščen po štrajkarjih, da je prišlo v Koyal-rov "est svežih skebov. Vojaki so takoj polovili ske-be in jih posadili na prvi vlak, ki je vozil mimo. Prostovoljno razoboroženje je bilo končano s' 13. majem in od tega dne ima vojaštvo» pravico glasom nove odredbe iskati orožja po hišah in zapleniti vse, kar najde. Pokoriti se morajo deputi-šerifi in privatni policaji ravno-tako kakor štrajkarji. Vsega skupaj do 14. maja so oddali štrajkarji 552 pušk 111 revolverjev, operatorji rovov pa 840 pušk in revolverjev ter pet strojnih pušk. Več kot tisoč pušk so pa dali privatni državljani. V celem Straj-katskem okrožju vlada najlepši mir. Obtožbe delavcev. Denver, Colo. — Veleporota v Boulder County je 14. t. m. obtožila čez sto štrajkarjev in unij-skih odbornikov rati i boja pri Hecla-rovu, kjer je bilo ubitih več rovskih čuvajev. Med obtoženimi so tudi John R. Lawson, član eksekutivnega odobra U. M. \V. of A., Edward Ti. Doyle, tajnik-blagajnik 15. distrikta premogar-ske organizacije, W. T. Ilickey, tajnik coloradske delavske federacijo itd. Vsi so obtoženi umora in poskušnje umora. Lawson je pozneje izjavil, da ga niso te obtožbe niti najmanj iznenadile. Veleporota s»' je sešla edinole z namenom, tla obtoži delavce, meti tem ko je Rockeffeler-jeve strelce popolnoma prezrla, dasiravno so veliko več zakrivili kot pa štrajkarji. Novo sotorišče v Ludlowu. Ludlow, Colo. — Sotorišče prt;-m o garje v, katerega so Rockefel-le rje v i bandit i v uniformah coloradske milice razdjali iu požgali 20. aprila, je vstalo iz pepela. Štrajkarji so počistili pogorišče, polito s krvjo in pokrito s pepelom enajsterih sežganih žrtev in zdaj postavljajo nove šotore. Poprej je bilo tamkaj 400 šotorov z 800 prebivalci, ki govore dvanajst različnih jezikov. 'Obravnava' miličarjev-morilcev. Denver, Colo. — Brigadir-ge-neral Chase, vrhovna glava colo-radske baditske milice, je 12. t. m. otvoril vojno sodišče v Golden u proti 39 državnim miličarjem; ki so obtoženi umora, požiga in tatvine v zvezi z masakriranjem štrajkarjev v Ludlowu. Med obtoženimi sta tudi major ITarmock in lajtnant Linderfelt ,ki sta vodila napad na sotorišče. Obravnava je navadna komedija, ki ima namen lepo oprati morilce in požigalce ter jih s tem obvarovati pred državnimi kriminalnimi sodišči.Priče sami mili-čarji — ki zagovarjajo morilce, zvračajo vso odgovornost na štrajkarje, češ da so oni prvi začeli streljati in da so se ubogi (!) m 1 lica rji morali le braniti (!) pred njimi (pred ženami in o-trocif!). Priča Maurice C. Bigelow, prvi lajtnant, je pa nehote povedal resnico, namreč da so miličarji streljali naravnost na šotore na kar so pričeli goreti. To je prvo priznanje iz ust člana milice same; vsi drugi pred njim so trdi-, li, da milica ni zažgala šotorov,! temveč da so se isti vneli vsled eksplozije dinamita, katerega so1 štrajkarji po nerodnosti sami už-gali. Zakonodaja ni storila ničesar. ' Denver, Colo. — Državna zbornica je končala lzvanreduo zase-j danje v soboto. Kdino tlelo, ki ga je storila, je odobritev izdatkov v /nesk uenega miliona dolarjev sa državno milico. Večina zakonodajalcev je proti koncu potegnila z guvernerjem Ammonsom in ta je prodrl z delom svojega programa. Načrt, da se vpelje državna konštablerija (državna policija na konih) po pennslyvanskem vzorcu, je propadel. Wilson je v soboto 16. t. 111. b noja vil Ammonsu izrazajoč svojo nt v olj o nad zakonodajo, katera ni storila ničesar, da bi končala stavko. Predsednik je pričakoval, da bo denverska zbornica naredila kak odločen korak v dosego )lfsredovanja med premo-j garji in dhižbami; ker pa tega ni, smatra predsednik, da je drŽava Colorado s tem priznala svojo nemoč, to je da se ne more sama vladati. CERKVENI IZGREDNIKI OBSOJENI V ZAPOR. New York. — Deset izgredu i-kov ,ki so prešnjo nedeljo obiskali baptistovsko serkev, v katero zahaja Rockefeller, in zahtevali besede, je bilo pretečeni eetr-j tek obsojenih v zapor. Bouck White, nekak socialistični pastor, je dobil največ — šest mesecev. Deseterica je .šht v cerkev z namenom, da bo demonstt irala proti Roekefellerju, toda zadnjega n! bilo tam. Meti pridigo je WThite vstal in zahteval besede na kar so tarani planili po njem in po ostalih njegovih tovariših ter jih pometali ven. Oba Roekcfellerja, stari in mladi .sta se po dogodkih v Coloradu, popolnoma zaprla pred svetom. Od tistega časa ne gresta ne v cerkev niti nikamor boječa se za svoji osebi. Mati Jones, katera se te dni mudi v New Yorku, je pisala mlajšemu Roekefellerju priporočeno pismo za intervju, toda pismo je pošta vrnila z opombo, da ga miliarder noče sprejeti. Nevarnost vojne odstranjena. Wilson bo priznal «ijajno zmagujoče konstitucionaliste kot vladajočo silo v Meksiki in s tem bo konec "intervencije". Posredovalna konferenca se najbrž ne bo vršila. NE V BAKRENO OKROŽJE! Svarimo slovenske delavce, da ne gredo v michigansko bakreno okrožje za c^lom čeprav je štrajk končan. Na stotine rudarjev je še brez dela in preteklo bo še nekaj časa preden se poljubi arogantnim družbam odpreti vse rove in uvesti delo s polno paro. Proč torej od Calumeta in okolice! SIJAJNA ZMAGA SOCIALISTOV NA FRANCOSKEM Iz Pariza poročajo, da so združeni socialisti pridobili 26 novih mandatov pri pravkar končanih volitvah za parlament. Prej so imeli 76 poslancev in tako imajo zdaj 102. Glasovi so narasli čez 1,400.000, Washington, D. C. — V Beli hiši iu državnem departmentu so zdaj uverjeni, da je konec naše "vojne" z Meksiko. Konstituci-onalisti pod vodstvom Ville in Obregona, ki neprestano koraka jo od zmage do zmage, bodo v najkrajšem času izvršili to, kar želita Wilson in Bryan, namreč odstranili diktatorja Huerto iz političnega površja Meksike. Villa in Obregon, kateri poveljuje armadi rebelev na zapadnem obrežju Meksike, bota zavzela Mexico City v par tednih in kakor hitro se to zgodi, bo W7ilson takoj priznal provizoričnega predsednika Carranzo in njegovo konstitucio-nalistiško vlado ter mu šel na roke, da zadnji čimprej uredi red in mir 11a kar se bodo vršile volitve' stalnega predsednika. Wilson bi bil že davno priznal konstitucionaliste kot "de facto" vladajočo silo, toda skrivnosti umor Angleža Bentona je to zavlekel. Rebel i so zadnji teden zopet v treh, štirih krajih sijajno zmagali. 13. maja je padlo mesto Tam pico, ki leži ob reki Panuco nedaleč 6d atlantiške obali v Me-ksikanskem zalivu 111 ki je vsled bogatih petrolejskih vrelcev najznamenitejši kraj v sosednji republiki. General Gonzales, poveljnik rebelne armade, ki je štela od 12.000 do 15.000 mož,* je skorodeset dni oblegal Tainpico. TTuertovo posadko v mestu samem bi bil Gonzales stri v enem dnevu toda huertovci so imeli na reki tri bojne ladjice, ki so zelo ovirale prihod v mesto. Toda končno so tudi na teh ladjicah utihnili topovi ¡11 poveljnik braneče posadke Zaragoza je ušel z ladjicami po reki na morje; ostali huertovci so pa pobegnili po suhem proti jugu. V vročeni boju je padlo okrog tisoč mož na obeh straneh. Konstitucionalisti so takoj po zavzetju mesta uredili normalne razmere, odprli trgovine in povabili inozemce, da naj nadaljujejo z obratom v petrolej-skem distriktu. Ko je Gonzales uredil v Tain-picu civiliio vlado in ostavil tamkaj močno posadko, da skrbi za red in mir, odšel je naprej proti jugu in osvojil Tuxpan, drugo važno mesto s pristaništeni na obali Atlantika. Dalje so rebeli zavzeli pristanišče San Blas, in mesta Tepic ter Ixquintlan. Ma-zantlan na pacifiški obali se je še branil 17. t. 111., toda danes je brez dvoma že v rokah generala Obre-gona, kateri ga oblega z 10.000 možmi. Carrsnza je zadnji teden odšel s svojim vladnim kabinetom proti Zacatecasu, da tam uredi civilno vlado. Francisco Villa je zdaj pred Saltillom, kjer se najbrž že vrši vrora bitka, ako bodo huertovci sploh branili mesto. C im padeta Saltillo in Mazatlan, združila se bota Villa in Obregon in drla z mogočno armado naravnost Mexico City, kjer se odigra zadnje dejanje mehiške civilne vojne. Zapata, kateri poveljuje rebelom na jugu, je glasom poročil oddaljen kakih 15 milj od glavnegfi mesta, toda po dogovoru z Villo hoče počakati, da vsi skupaj udarijo na Huerto. Zadnji teden je skušal Huerta poslati majhen del vojaštva na sever proti Villi, toda nprlo se je več regimentov; postrelili so častnike in pobegnili proti jugu. kjer so se baje pridružili Zapati. Da se bo uprla vsa Thiertina armada ob naskoku na glavno mesto, je vsakdo prepričan. Krvoločni diktator je že Leto (Vol.) IX. pripravljen na beg proti uajbliž-njemu pristanišču čim pade zadnja kocka. Zadnje dni so pobegnili iz Mexico City najvišje glave katoliške cerkve, tri škofje in ostali cerkveni dostojanstveniki. Odšli so proti Vera Cruzu in od tam odpluli baje proti Evropi. Da so velike cerkvene glave pobegnile pred prihajajočimi rebeli, ni najmanjšega dvoma. Villa je namreč že davno izjavil, da bo obračunal z njimi čim pride v Mexico City radi tega, ker pomagajo lluerti, kjer le morejo. Na tisoče popov in nun je že pobegnilo iz mest preden so jih zavzeli rebeli. WTilson je odgodil mirovno konferenco, katera bi se imela pričeti 18. maja s posredovanjem južnoameriških republik v Niagara Fallsu. Odredil je, da se prične 20. maja; pričakovati pa je, da se tudi ta dan ne prične. Temu vzrok je poročilo iz Vera Cruza, da so Iluertovi vojaki v bližini vjeli ameriškega prostaka Sama Parksa in ga ubili kot ogleduha. Wilson zahteva pojasnila potom brazilj-skega poslanika v Mexico City in Huerta je odgovoril, da bo zadevo preiskal. V New York City, N. Y. je dne 11. maja zvečer umrl Daniel De Leon, duševni vodja S. L. P. Pokojni De Leon je bil rojen meseca julija 1852 na otoku Curacao, kateri spada pod Venezuelo. Še kot majhnega dečka so ga poslali sta-riši v Nemčijo, kjer je z dobrim vspehom izdelal srednje šole v Hildesheimu. Pozneje je šel na Nizozemsko in dovršil sloveče vseučilišče v Leyden. Leta 1872 je prišel v Z. I). in že takrat gladko govoril nemški, španski, holand-ski, latinski, francoski, angleški in grški jezik. Ko je leta 1897 prišlo do razpora v socialističnih vrstah, je on prevzel vodstvo od male strančice, katero poznamo pod S. L. P. Leta 1892 je prevzel uredništvo lista the "Weekly People", kateri list je pozneje postal oficielno strankino glasilo, ter ga urejeval do svoje smrti. Leta 1902 je kandidiral na S. L. P. tiketu za governor ja države New York in dobil približno 16.000 glasov. Pokojni De Leon je bil dober pisatelj, prevajalec in govornik. »Na angleški jezik je prevel mnogo spisov najboljših soc. pisateljev, kot: Karl Kautsky: "Erfurt Program", Karl Marx: the 'Eighteenth Brumaire", August Bebel: "W oman and Socialism" in mnogo drugih del od Marxa, Engelsa, Lasalle in drugih. Spisal je tudi 111 nogo izvirnih knjig, kot: "What Means this Strike?", "Reform of Revolution", 'Socialism vs. Anarchism', "Two Pages from Roman History", "The Burning question of Trade Unionism", in "As to Polit ics". Umrli De Leon je za-na vseh kongresih S. P. L. Bil ja na kongresu v Amesterdani. Stuttgart in Copenhagenu. Letos stopal kot delegat s k o r o je bil izvoljen, da zastopa S. L. P. na socialističnem kongresu na Dunaju, toda prehitela ga je smrt. Blag spomin pokojnemu bojevniku za svobodo, enakost in bratstvo! Volitve na Švedskem. Sedaj je znano natančno razmerje glasov posameznih strank. Socijalni de-mokratje so dobili 229.339 glasov, liberalci 224.718, konservativci 286.040. Socialisti imajo 73, liberalci 71, in konservativci 86 poslancev. Pri zadnjih volitvah 1. 1911. so dobili socialno demokratični kandidatje 170.590 glasov, liberadni 239.497 in konservativni 188.639 glasov. Socialisti so dobili takrat 64, liberalci 102 konservativci 64 mandatov. in KDOR SE NI PORAVNAL ZA08TA-LE NAROftNINK NAJ TO 8TORT TA KOJ. KER SE MU 8TCER V KRAT KEM USTAVI LTRT. ©skali bomo samo Ust«, ki s« javijo, naj s« Jim tlita n« ritavl! potor na tot 4» IZ NASELBIN. n W Mineral, Kans Sploh nimam kaj ilosti za sporočati, vendar se mi zdi umestno, da sporošim čitateljem Proletarea, kako da smo praznovali prvi maj v Cherokee, Kans. Komaj se je na prvega maja začel delati dan, že so pričeli prihajati sodrugi in občinstvo na določeno mesto Vsakemu je. bilo poznati, da ga navdaja neka radost in veselje. Zakaj bi jih pa tudi ne, saj je prvi maj v resnici delavski praznik! Naselbina W. Mineral, že obstoji precej časa, ali tako lepe slavnosti še ni bilo nikdar, kot je bila letos na prvega maja. Točno ob 10 uri dopoldan smo odkorakali z Kast Minerala proti W. Mineralu z godbo na čelu, kjer se je vršil obhod po mestu in zatem javen ljudski shod, na katerem so govorili angleška sodrugi Fuller, Snyder in Roberts. Govorniki so razkrinkali današnji gnjili kapitalistični sistem in kapitalistično nasilje proti delavskemu razredu, katerega so se posluževali kapitalisti v Miehiganu, in katerega se sedaj poslužujejo v Coloradi. Pohoda se je udeležilo nad 500 delavcev različnih narodnosti. Delo je popolnoma počivalo v teh okrajih, kar je dokaz, da prihaja delavstvo k spoznanju, da je le v mednarod-nej solidarnosti, mogoče streti verige, v katere smo uklenjeni. Popoldan in pozna v noč se je vršila prosta zabava v narlepšem redu. Sodrugi, bodimo navdušeni za naše delo, oziroma agitacijo za socializem. Bodimo nepremagljivi in neustrašeni vsaki čas. Živimo v zavesti, da enkrat si bomo priborili boljše bodočnost po kateri vsak zavedni delavec hrepeni. Bratje delavci, priporočamo Vam, kateri še niste v socialističnem klubu; pa bodite že v Kast ali \V. mo, « Mineralu, da stopite v naše vrste, kjer bodemo združeni pod zastavo socializma izvojevali svobodo, e-nakost in bratstvo. Vaš za socializem John Goršek. Bryant, Okla Delavske razmere v državi 0-klahoma so zelo slabe. Delavci, kateri so pred volitvami vrjeli sladkobesednemu Wilsonu, sedaj lahko izprevidijo, kam jadra demokratska prosperiteta in administracija. Pred volitvami so se vodje koritarske - demokratske stranke na svojih shodih široko-ustili, da so načeloma proti trus-tom, pač pa, da so veliki prijatelji unijsko organiziranega delavstva. Kako vneti zagovorniki uni-onizma da so demokratje, to se jo prav lepo izkazalo v dveh velikih štrajkih, in sicer v Michigan in Colorado. Velik naivnež je dotič-ni delavec, kateri si umiŠljujc in vrjame, da bodejo kedaj pod demokratsko, republikansko ali pa pod novo pečeno progresivno stranko kedaj zasijali za delavce lepši dnovi. Edina stranka, katera ima za delavstvo jasno začrtan program po katerem mora hoditi: je socialistična stranka. Tukaj je majhna slovenska naselbina, vendar so pa tukajšnji rojaki naprednega mišljenja. Pred kratkim smo mislili ustanoviti nov socialistični •klub, ker pa so zavladale v zadnjem času skrajno slabe delavske razmere, smo morali vsled slabih finančnih raz mer to stvar za nekoliko časa odložiti. Vendar obljubljamo našim sodrugom po Ameriki, da bodemo pred ko mogoče imeli tudi pri nas soc, klub. Pri nas se sedaj dela samo dva do tri dni na dan, le malo jih je, kateri bi delali več. Jaz pa sedaj že 10 mesecev nič ne delam, bil sem namreč »»oškodovan. Velika plast kamenja se je.vsulana mene 25 julija l. 1. in me tako poškodovalo, da sem še sedaj za delo nesposoben. V prvi vrsti se zahvaljujem SNPJ. in sv. Barbare, Forest City, Pa., katere skrbejo za mene, v mojej dolgotrajnej bolezni. fttrajkarjem v Coloradi želimo mnogo vspeha in skorajšnjo zmago, skebom pa večni * pečat sramote med zavednimi delavci. Jože Dobnikar. Cleveland, Ohio. Dragi mi Proletaree:— Kot naročnica na Proletarea Vas prosim, da mi odstopite malo prostors, da se dotsknem malo propadle ljubljanske glavne po-sojiluice in njenih "nedolžnih uradnikov, kakor tudi agentov. Propadli glavne uradniki so tako nedolžni, da moramo sedaj vse plačati vlagatelji. Pred nekaj časom so nam pisali, da nam izplačajo po 30% na vlogah, če se od-povemo prvotni vlogi. To plačajo pravijo do meseca julija. To seveda ni sva storila, ampak je šel on do Sakserjevega advokata na Sinclair St., ali advokat mu ni vedel kaj druzega reči, kakor kam naj se podpiše. Mojemu možu se je to čudno videlo in je dejal, da ni prišel zato k njemu, da bi mu poka zal. kaiu se ima podpisati, ampak da mu raztolmači, kaj je s celo zadevo. — Ali se ne vidi iz tega, s kom drže Sakserjevi zastopniki? Upravitelj mestne hranilnice ljubljanske mi je povedal, ko sem bila doma, da je Sakserju pisal, zakaj dela tako reklamo za glav no, ko je vendar na propadu. To da Sakser ni dal nič za svarilo, njemu je bil glavno groš, ki ga je dobil od slov. trpina — Ko sem prišla v stari kraj, sem še nekaj nesla v glavno, tam sem vprašala upravitelja, kako stoji podjetje Pokazal mi je knjige in dejal, da so pregledane točno vsakih 6 mesecev. Dejal je, da je v glavni najbolj varno naložen denar. Ko je od mene izvedel, da imamo nekaj v mestni hranilnici, je rekel, naj prinesem tje, ker so večji obresti. No in kmalu nato je šla glavna bankrot. Vidite, tako se sedaj gospodje izjedajo iu hočejo biti nedolžni, eden bolj kot drugi Potem se nam zatrjevalo, da bomo dobili vse nazaj z obrestmi, samo počakati da je treba, sedaj nam ponujajo ¡»a po 30% odstotkov ml vložene svotc, če podpiše- naših naselbinah od zavednega delavstva lepo praznovali naš delavski praznik, prvi maj. Naš tukajšnji soc. klub št. 83 J. 8. Z. je pozval sodruga Frank i^avsa, da nam je iz svojim govorom ta-korekoČ ovenčal naš praznik, prvi maj. Za resnično dober govor so delavci sodr. Šavsu navdušeno pritrjevala z odobravanjem in aplavzom. V imenu kluba se vsem sodrugom, kakor tudi celemu občinstvu iskreno zahvaljujemo za obilno udeležbo na naše j veselici prvega maja. Vabim tudi vse jugoslovanske delavce, da kateri še niste pod praporom socializma, da stopite v naše vrste, da z združenimi močmi čim preje podere-mo krivično in gnjilo stavbo kapitalizma. Seje našega soc. kluba se više vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dopoldne v "Narodnem izobraževalnem domu". Delavci na plan. Združimo se in korakajmo skupno proti zaželjc-nemu cilju pravičnosti, politične in industrielne svobode. Cas je tukaj, «la zavijemo vrat našemu najhujšemu sovražniku — kapitalizmu. Vaš za socializem Frank Gorenč. Z delom se kaj pohvaliti; Springfield, 111. še nemoremo nič vse rona še bolj počasi. Omeniti pa moram, kakšen strah da je vladal med nami, ko se je raznesla govorica, da po Veliki noči mora iti nekaj rdeč-karjev za španske mreže. Sedaj se nam seveda hudo hlače tresejo. (hI naših pravovernih kristjanov smo tudi dobili različne imena, kot. žabe, se....e itd. No, sedaj smo se pa le enkrat prepričali, kedo je najhujši žabji sovražnik. Nikdo drugi kot "čapla *. Ampak žabe so sinart, ter jim* čapla ne more do živega. Naša čapla je sedaj zelo potrta, ker ne more do la se od povemo glavnici, to žah» katere »e ji porogljivo sme . • < >• . it i I iu in -/Min i t' /Jteelii srd» i Motit je, da ne bomo delali trubla, da bi kdo ne šel na l ičet/ ja jo, zato je začela sedaj potiti kri Vodiške Johance. Tako je: to je pravica Male Ko caplja z mrzlih krajev pride, lopove obešajo in zapirajo, velikim bi pa najraje dali za njih fa-lotstvo po vrhu še nagrado. Kdaj bo kaj drugače? Prej menda ne, dokler ne bodo ljudje opustili nazadnjaške časopisje, ki jim zatemnjuje um. To naj za danes zadostuje, morda se šo kaj oglasim,. Pozdrav naprednim Slovenkam Proletarcu f>a mnogo naročnikov! Magv Tancek. Clinton, Ind. Mati zemlja se je predramila iz. svojega zimskega spanja. Otresla se je ledenega oklepa, v katerega je bila okovana in primora-na v njem mirno počivati. Kazvoj narave je močnejši od naših pro-lctarskih spon in zato je zopet nastopila zelena spomlad. Z veselo vigredjo in svežim, po cvetlicah dišečim zrakom, pa je tudi vedno bližje prihajal naš edini delavski praznik, prvi maj. Naš socialistični klub št. 41 je «lue prvega maja priredil v proslavo našega praznika lepo veselico, katere so se udeležili skoro vsi Slovenci, in nekaj tudi delavcev drugih na-rodnostij. Na tem mestu se vsim udeležencem 'naše veselice najlepše zahvaljujemo. Na zadnji seji soc. kluba so sodrugi sklenili, da se podari iz klu-bove blagajne $5 za štrajkarje v Coloradi in $3 nesrečnemu rojaku Frank Rožiču, kateri je v stari domovini. K sklepu mojega dopisa želimo Proletarcu mnogo uspeha in ne-broj naročnikov. Odbor. Jenny Lind, Ark. Že precej dolgo časa niste ničesar čuli iz naše naselbine. Danes želim nekoliko sporočati v javnost, da ne bodo mislili delavci Sirom Združenih držav, da so nas kapitalisti že vse pobili v tukajš njih premogovih rovih. Tukajšnji rovi že več mesece-v slabo obratujejo. Dela se od 2 do 3 dni na teden. Naš finančni minister, kateri ima "rcsidencc" > naših žepih, nam napoveduj© ob čutno krizo, ako so delavske raz inere kmalu ne izboljšajo. Skle nili smo tudi, da dobimo v našo naselbino učitelja, kateri bode ob večernih urah podučeval anglešk jezik. Učitelja dobimo iz Irwin Pa,, in sicer v osebi g. F. Volk'a Učencem želimo osilo uspeha! Omenim naj tudi, da je bTI se tukaj malo odpočije; na to pa upije na vso moč: Tone, Janez, Tine, na iniiaoč! Rdečkarji so tukaj — kremplje vije. Tone. Tine, Jan» / g«ivoi < Draga Caplja. I<> potrpi, saj plačilo ni tega sveta — ono pride šele po smrti, gori na nebeškem vrti... K«lo bo čakal tako «lolgo paradiža odvrne jezno Caplja Tonetu, in Janezu z Jstoji pogodba, koliko dclavccv da sme delati in ker je število polno, zato nobeden več na iiovo ne dobi dela. Tukaj nas dela približno 420 delavcev, kateri seveda vsi spadamo v unijo. Precejšnje število je tudi Slovencev, kateri so v splošnem naprednega mišljenja. Pred ne dolgim časom smo tudi pri nas ustanovili socialistični klub št. 134, katerega smo priklopili k J. S. Z. v Chicago. Naš klub prav dobro napreduje, ter ima svoje redne mesečne s«»je, vsako zadnjo nedeljo v me-secu v bližnjem mestu Ferll. Se-veda se še tudi pri nas dobe taki, kateri nikakor ne morejo razumeti, kaj je socializ«*m, kaj socialisti hočejo. Marsikateri s«' izgovarja, rekoč: kaj mi hoče soc. klub, jaz imam dobro iu stalno dtdo itd. Le po«".asi prijatelj. Nobeden «lelav-eev nima stalnega dela. Jutri nam že lahko prevzetni kapitalisti za-pro premogove rove. Stalnega dela n«* bodemo imeli, dokler bode peščica kapitalistov lastovala vse obratne sredstva. Pač pa bodemo imeli še I«' potem stalno delo, ka-dar vs«* tvornice, plavži, železnici', rudniki, premogokopi in sploh vsi prirodni zakladi zemlje posta nejo spl«>šna Ijmlska last, to je last države. Iu «la s»* vs«* to izvrši — je naloga socializma. Zatoraj delavci, tovariši. Ak«i ste zadovoljni z današnjim kapitalističnim sistemom, o katerem mladi iu krepki delavci postavajo po mestnih ulicah in ponujajo svojo delavno moč na prodaj za vsako še tako beraško ceno; slabotne že ne iu mladoletna «leča pa delajo v tovarnah — s«*re«la zato, ker so cenejši in «l«*lajo občutno konkurenco možkini delavcem. Ako vam j«' vs«' to všeč, potem so nam soc. ki ut> i nepotr«'bni. Ako pa ste za pr«'obrat iu boljše življenje za vas, vaših žena in otrok, potem pa vsi v socialistične klube. Proletarski pozdrav - Anton Miklič. jeziku sodr. J. Aleksander iz Hartford, Ark., za njim pa Oco. Paulich v angleškem !jcziku. Oba sta istotako žela za svoja izvajanja buren aplauz. Ta priredba nam obeča sedaj mnogo novih rekrutov v naše bojne vrste. To je bil nekak prvi strel s topa, katerega bomo v naprej večkrat nabasali in sprožili, da bo njegovo grmenje odmevalo po vseh slov. naselbinah v Ameriki, da bo na/nanjeval širši javnosti o našem napredku. S tem torakom bomo posvetili v naprej tudi več pažnj«? našim bližnjim in daljnim sovražnikom. Naprej zastavo socializma! J. Bedenko, član kluba št. 107. Klein, Mont. Prosim natisnit«' v Proletarcu moj mali «lopis, k«*r želim neko- vse sku paj v vodo, je pa«* bilo, ali kdo se pa ozira pri nas ua skromne želje teh duševnih revežev. Popoldne istega «In«» sic«'r ni bilo mnogo ljudstva, ko j«* govoril sodr. Šavs iz Chicage, to«la zvečer na zabav j«' bila dvorana natlačeno polna Sodr. Savs je govoril o gospodar ski in politični organizaciji de laveev tako prepričevalno in um ljivo, «la ga je lahko razum« vsak. Da j«' naredil njegov g«>voi dober vtis, j«' pokazal o«l časa «1«) časa velikanski aplavz. Sploh j bilo opažati velikansk«' navduši nje na obrazih vseh navzočih. Vsi poslušalci — razen enega, ki j ušel, predno s«- j«' shod zaključil -so s«- strijali z izvijanji govorni ka, pa s»» tisti editiec j«» pozne j izjavil, da s«» je bil prenaglil. Po končanem govoru sodr. Savsa i je govoril na kratko v hrvatskem Bridgeport, O. Naznanilo. V nedeljo, dne 24. maja, se u-judno vabijo na izvanredno sejo vsi člani sledečih jednot in zvez: St. 38 S. D. P. Z., št. 13 S. N. P. J., št. 1 lil S. S. P Z. in št. 19 P. ). S. B. Seja se prične točno ob 2 uri »opoldan, toraj naj nobeden član gori omenjenih društev te s«je ne zamudi. Na t « j s« ji se bo sklepalo in razmotrivalo zaradi združitve podpornih jednot iu zvez. Toraj vsi na to sejo, «la bodemo eden korak zopet bližje združitve Frank Androjna, tajnik. Connemaugh, Pa. Opominjam vs«' člane društva "Boritelj" štev. 1. S. D. P. Z. v Connemaugh, Pa., «la s«* bolj redno udeležujejo rednih mesečnih sej, na katerih s«' vedno razpravlja in rešuje o važnih zadevah. Ker pa skoraj vedno pride neznatno število članov na s«'jo, se važne stvari vedno «>dkla ua s«'ji meseca marca 1914, da se počaka take člane, kateri so v slabih razmerah en te-den «lui po red. mes. seji, «la poravnajo društvene prispevki; potem se pošlje ass«'ssment na Zvezo. Kdor ne plača društvenih prispevkov, oziroma assessmenta, do gori omenjenega časa, da se vsa-cega suspendira. To je zato, ke»' «Iruštvena blagajna velikokrat ti\ pi radi Članov, na katere se zariše v «lenarnih zadevah. Priporočal bi vs^m iakim Članom, kateri so nekoliko oddaljeni in nemorejo priti na v^;ko mesečno sejo, da vsaj takrat, kadar pošljejo denar za društvo ali pr;de-jo na s«>jo, plačajo vse prispevke in tudi za en par mescev naprej. iVnar pri društvu j«- favno ta-!»«> vairtn, kakor v žepa posanuz nika in se ni tr«ba bati. da bi kr». teri prišel «>b kaj zavoljo tega. Prosim '.s«' ,••».1 , «la gori oni njene vrstice vzamejo na znanje, si s tem sami s«'bi koristite in tudi olajšate poslovanj«- vseh dru« Štven h ura«!»ukov. Bratski pozdrav vsem članom in članicam S. D. P. Z. John Zgonc. Cleveland, o Zato, ker sem v Proletarcu p* vedal resnico o političnem živijo ] nju clevelandskih Slovencev in ^ delu slov pol. kluba, se je čutil užaljenega predsednik klubi, • ^ Jarc in skuša v listu "Cleveland-ska Am«'rika" zavračati moje tr-ditve, meneč, da jaz ne pozruui razmer, o katerih sem pisal in da sploh nimam pravice izrekati bo o clcvclandski naselbini, ¿«| da nisem od nikogar pooblašča iu končno, ker na treh krajih ? svojem dopisu poziva uredništvi Proletarea, naj ns sprejema dopi-sov od nerazsodnih ljudi.—Nerad se prerekam x osebami, ki nimaji lastnega političnega prepričanja ki jim je načelo, program in zna-čajnost tuja stvar, kakor je u pri g. Jaicu. Da tega človeka javnost malo boljše pozna in njegovo politično prepričanje, kakor njegov značaj, je treba povedati tole: G. Jaic je predsednik slov. i* pol. kluba, predsednik veteran-^^ cev, kater«' je vstanovil z pomoč-jo slov. pol. kluba. Kad nastopa na javnih shodih, hvali ameriško «Iržavljarujtva, pa pozabavlja čei monarhijo. Včasih tudi rad zapoje kako lepo o socializmu, V dopisu pravi, da je on pravi prijatelj socializma, da ima socializem krasne nauk«* — za «lelavce — za njega ne. Na sho«lih pa zavrača delavce, naj nikar ne čitajo Prole-1. tarča in naj nikar ne dopisujejo v njega, ker kaj je mar ljudem v $ -Chieagi, kar se godi v Clevelan- K «lu. Vprašam: ali more značajen , «v-lovek, s političnim prepričanjem nastopati tako, kakor g. Jarct Poznam g. Jarca, ki je bil še ni pred > dolgim časom strasten klerikalec, avstrijski patriot, danes je pa ve- ] lik napre«lnjakar, goreč držav- j Ijan itd. Splošno rečeno: "Olo-vek za vse — in nič". In taki Iju-dje hočejo učiti politiko? Stvar, ki j«' samo ne razumejo, ki so jo že «lavno prodali za skledo leče. j Ali ni pri zadnjih obč. volivah slov .pol. klub agitiral in volil za tujer«xlnega kamlidata v svoji lastni ward i proti slovenskemu soc. kandidatu. In ker sem na vse to sramotno počinjanje slov. pol. duba povetlal r«'snico, hoče g. are zapove«lati, kedo sme kaj pi- > sati v liste. Kaj pomaga, ako rojaka napravite državljana, zra-en. mu pa vtepate avstrijski mi-itarizeni — ko bodo pa prišle vo-itve. mu boste pa zopet narekoval kamlidate, seveda proti de-avske in proti narodne. Boljši nič, kakor slab vojak, ki bo v slu-•aju vojne obrnil oružje proti astniin bratom. (J. Jarc, politični voditelj clevelandskih Slovencev, j«* v mestni, službi in bo delal ved- . no tako. kakor mu bodo nareko- \ vali njegovi gospooročal v list, pa če s«' tudi g Jarc na glavo postavi. Opazovalec - r. 9 < VABILO NA MEDNARODEN PIKNIK ki ga pri rede I Socialistične Organizacije v Cook Co., III. dtie 14. junija t. 1. v | RIVER VIEW PARKU j Na pikniku bodo govorili sodr. JOHN WALKER, = predsednik 111. State Federation of Labor, C. H. 1 MOYER, predsednik W. F. of Miners in WM. 1 CUNEA, bivši kandidat za mestnega pravdnika g v Chieagi.—Vstopnice so po 25c in jih je dobiti pri g raznih članih podpornih društev v Chieagi Tozadevni odbor. Italijanska vlada se ni dala ugnati v kozji rok o«l ameriških katoliških drilštev, ki služijo rim-skemu klerikalizmu za rep, in ki so protestirala proti im«*novanju bivš«ga rimskega župana Krnesta Nathana zastopnikom Italije na razstavi v San Franciscu. Vlada j«' kljub tem protestom imenova-a Nathana svojim zastopnikom. Prav iz-srca privoščimo črni In ternacionali to blamažo. ker vtika svoj nos v reči, ki ji prav nič tu» gre«lo mar. Dorče pride. Srečna Amerika ! Tvoj veliki sin se vrača iz prazgozdov Brazilije, da zopet po-sv«'ti vs«* svoje tlnševne sile bla-gostanu ameriškega ljudstva. Brezžična brzojavka s parnika "Aiden" pripoveduje, da je Teo dor Roosevelt odjadral iz Pare in' da dospe do 20. t. m. v New York. Veselimo se njegovega prihoda, misli Dorčeta bo<1o v pasjih «Ineb in dobi kislih kumar gotovo «lale vsem časnikarjem dela čez glavo. Na roki je še par sto iztisov majniško izdaje Proletarea. Soei alistični klubi ali posamezniki jih lahko naroče, dokler je Še čas. Majniška izdaja je najpriprav-nejše sredstvo za agitacijo za pridobivanje novih naročnikov Se-žito po njih. Cene so običajne 235323482390482348234853482348235323482348235323489123482323234802 advertisement A SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA UlUfcOOTljMia dBI li. ftVffVSU 1S0S. lakorporlr»M tt aprila 1S09 v drla vi Pena. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI; Predsednik: FHAN PAVLOVÜlC, bo* 705, Coueuiaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOBKO, B. F. D. 3, box 91|a, Wo.t Nowton, Pa. Tajnik- ALOJZU BAVDEK, box 187, Conemaugb, Pa. Poaiotai tajnik: IVAN PBOHTOB, bos 120, Export, Pa. Blagajnik* JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Av«., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINČlC, 6408 St. Clair Ave., Cleveland, 01 ZAUPNIK: ANDBEJ VIDBIH, box 523, Coaemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM SITTKR, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. F BAN TOMAtIC, 2. nadsoraik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVéE, 3. nada., 1 Craib »t., Numrey Hi». N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN OORAEK, L porotnik, Weat Mineral, Kanaaa, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 408 Okio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KABLINOEB, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, R. F. D. 4. bos 86. VBHOVNI ZDRAVNIK. P. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOftNI ODBOR. Dremelj Jolef, box 275, Conemaugh, Pa. Ga¿nik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnetown, Pa. Zaman Prane, bos 556, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, R. D. 1, box 120, Johnstown, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDBU6TEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., ¿lan 8. D. P. Z. Zavertaik Jaief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. N. P. J. Martin Koada, 2656 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., ¿lan 8. N. P. J. &tefan¿i¿ Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Prank J. Aleé, 4006 W. 3lat 8t., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. * P. D. Gortek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kana., ¿lan A. 8. B. P. D. Umdao Oteailo: PROLEARTC, 4006 W. 31at Street, Chicago, I1L Caagana druétva, oziroma njih uradniki, »o uljudno proieni, poiiljati vaa dopise in denar, naravnost na glavnega tajpika in nikogar drugega. Denar naj aa poáálja glaaom pravil, edino potom Poétnih; Ezpresnih; ali Ban¿nih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slu¿aju, da opazijo druitveni tajniki pri poro¿ilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri bodnj« po«pravl. Slovenaka Zaatava", itv. 33, Jenny Lind, Ark. — Predsednik: Alojzij Grilc, box sö; tajuik: Jolef Sadar, box 103; blagajnik: Albin Bobni*, box (f). — si v Jeuuy Lind, Ark. — Seja vsako prvo nedeljo ob 2 popoldne. "Edinost", it v. 34, Vukou, Pa. — Predsednik: Frank Kostelic, b. 70; tajik: Mihael Ma*koviek, b. 149; blagajnik: Ivan Vidmar, b. (f); vsi v Yukon, Pa. — Seja vsak prvo nedeljo v Vukon dvorani. "Planlnak 1 BaJ", itv. 35, Lorain, Ohio. — Predsednik: Jolef Jerc, 1647 E. 31st Street; tajnik: Jakob lllep*ar, 1640 E. 31. St.; blagajnik: Ivan Svet, 16K5 E. 31. St.; vsi v Lorain, Ohio, — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih g. Viranta. ' ZdrulitelJ", it. 30, South Fork, Pa. — Predsednik: John Suhadolnik; taj. uiki. Mihael Bojani*, b. 75; blagajuik: Mirko (Irgorich, b. 495; vsi v South Fork, Pa.—Seja vsako tretjo nedeljo. "Ljubljana", itv. 37, Barberton, O. Predsednik: Frauk Smuk 201 Greduor ave.; tajnik: Frauk Merzlikar, b. 121; blagajnik: Andrej Hepar, b. 98; vsi v Barberton, O. Seja vsako drugo ne deljo v Srbskem doma na 610 Camel St. "Dobri Bratje", itv. 38, Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, b. 134; tajnik: Frank Androjua. b. 721; blagajnik: Alojz Gorenc, b. 375; vsi v Bridgeport, O. — Seja vsako prvo nedeljo ob 8. dopoldne v dvorani druitva »v. Barbare v Baydsville, Ohio. "Sokol", itv. 39, Neffs, Ohio. — Predsednik Krane Rozmau; tajuik: Franc Kotar, b. 415; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Demaea. Orel", itv. 40, West Newton, Pa. Predsednik: Josip Ogrin, b. 95 a; tajnik: Mihael Jamnik, K. F. D. 3, b. 15-e; blagajnik: Josip Zorko, R. F. D. 3, b. 91-a; vsi v West Newton, F'a. — Seja vsako *etrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec. "Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleveland, Ohio.—Predsednik: Avgust Mtraj uer, 3555 K. 82nd St.; tajnik: Fran Kokotec, 8103 Marble avenue; blagajnik: Anton Ulepi¿l 8102 Marble ave. S. E. ;vsi v Cleveland, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomalin a. Mladi Slovenec", itv. 42, Oglesbv, .: John Malin, b. 67; IMUNA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1914. BoritelJ. itev. 1., Comemaugh, Pa. — Predsednik: Martin Petri*; Ujnik: I-van Zgonc, box 27; blagajnik Jožef Dremelj, box 275: vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani druitva Sv. Alojzija. Pomočnik, itev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 353 Ohio 8t.; tajnik: Joa. Budna, box 57; blagajnik: Josip Rogelj, box 152;—vai R. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v dvorani druitva Triglav. "Zaveznik", itev. 3. Franklin-Cone-maugh. Pa. Jredaednik John Bober. b. 572; tajnik: Louis Kraina^box 626; blagajnik: Jurij Oiaben, b. «88; vsi v Conemaugh. Pa — Seja vsako *etrto nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", itev. 4. Uov-deli. Pa. — Predsednik: Andrej Drob ni*, b. 176, Beaverdale. Pa.; tajnik: Ant. Gerbee, b. 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Jurij Kosabe, box 38, Beaverdale, I*a. — Soja vsako tretjo nedeljo. k "Avstrija", itev. 5. Ralphton, Pa. Predsednik Ant. Omerzu, b. 168; tajnik Josip SetinAek, box 124; blagajnik: Martin Abram. box 2, vsi v Ralphton, Pa. *'Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett, Pa — Predsednik: Ivan Krai, box 227; tajnik: Avgust Orel, box 48; blagajnik: Josip Osteni*, box 197, vsi v Garrett, Pa Seja vsako prvo nedeljo. "Jedinost", itev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jakli*, b. 281; tajnik: Franc Zurman, b. 255; blagajnik: Fr. Jazbec, b. 455; vsi v Claridge, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. •'Planinski Raj", Dawson, N. Mex., ¿t. s. — Predsednik: Frank Slanovi*; tajnik: Ant. Safti*; blagajnik: Mihael Selan; vai v Dawson, N. Mex., b. 114L'. ''Zavedi., fctajerc", itev. 9. Johns town, Pa. — Predsednik: Martin Kli nar, 812 Chestnut Ht.; Ujnik: Andrej Dobnikar, R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. D. 4; vsi v Johns town, Pa. — Seja vsako zadnjo no , deljo v Cellao. Pa. • Jaana Poljana", itev. 10, Brownsville, Pa. — Predsednik: Edvard Zalo kar, l^emond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla line, b. 88, Newcomer, Pa.; blagajnik: Josip Markovi*, Lemoml Furnace, Pa. ja vsako prvo nedeljo. "Zarja Svobode", itev. 11, Dunlo, pa. — Predsednik: Fran Nagli*, box 228; tajnik: Andrej Obrezar, box 155; blagajnik: John Dolez, box 161, Dunlo, Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Danica", itev. 12, Heilwood, Pa. Predsednik: Milivoj Koruzoyi*, b. 144; tajnik: Josip Glas. box 88; blagajnik: Louia Kit, box 45, Heilwood, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo. "Večernica", itev. 13, Baggaley, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Withney, Pa.; Ujnik: Ai)ton Planin sek, box 14; blagajnik: Anton Rak, box 53, oba v Hoetetter, Pa.—Seja vaako drugo nedoljo. "MoJ Dom", itev. 14. Orient, Pa. Predsednik: Anton Zori*, Edenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, box 206, Republic, Pa.; blagajnik: Pavel Rolih. b. 377, Republic, Pa. — Seja vsako tretjo n«»d«ljo v dvorani New Salem, P». "Slovan", itev. 15, Sopris, Colo. — Proddednik: Leo. Marela, b. 21; Ujnik: Silvester Berontin, b. 192; blagajnik: Fran Lukn*i*, b. 132; vsi v Sopri«, Colo. Seja vsako prvo nedeljo v prostorih so-brata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", itev. 16 Buxton, Is. — Predsednik: Franc Kriitof, box 104; tajnik: Franc Raspotnik, b. 683; blagajnik: Ant. Tomiif, b. 801; vsi v Buxton, Tows. — Seja vs..ko prvo nedelo v pro-L štorih sobrata Ant. T.mii*-a. "Zora," itev. 17, Akron, Mich. — Predsednik: Gaiper Volk; Ujnik: An ton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturman, box f, vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", itev. 18, Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Zefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Zalaznik, 848Mt Washington Ave.; blagajnik: Ivan A Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Zdruieni Slovenec", itev. 19, Ca-rona, Kans. — Predsednik: Blal Mizo ri, b. 47; tajnik: Fran Zupan*i*, b 35; blagajnik: fttef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ne deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupan*i*. "Nada." itev. 20. Huntington. Ark Predsednik: Martin Pucel, L. B. 17 tajnik: Anton Fabjan, b. 140; blagaj. Jožef Zupančič, b. 45; vsi v Huntington Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol," itev. 21, West Mineral Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b 381, West Mineral, Kaiis.; tajnik: Al Zupanii*, b. 68; blagajnik Fran Špai ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako *etrto nedeljo. "Od boja do zmage," itev. 22. La Salle, 111. Predsednik: Ignac Jordan tajnik: Frank Gregori*; blagajnik John Pocivaliek; vsi 101 Main St., La Salle, 111. — Seja v«ako prvo nedeljo "Slovenski Bratje", itev. 23. Coke ton, W. Va. — Predsednik: Frank For tuna, box 506; tajnik: Josip Rus, I box 1 hs. oba v Thomas, W Va.; blagaj nik: Anton Stuein, box 75, Benbush W. Va.—Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", štev. £4, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik John Felban. b. 174; blagajnik: Matija Zadravec, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo. "Delavec," itev. 25, Rock Springs Wvo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N." Front St.; tajnik: Valentin Stalik 24H M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Bu t te ave.; vsi v Rock Spring« Wyo. — Seja vsako drugo nedeljo Slovenskem domu. "Šmarnica." itev. 26, Export, Pa Predsednik: Pavli* Jolef, b. 2.80; tajni" Louis Zupan*i*, b. 170; blagajnik: Ni kolaj Rogina; vsi v Export, Pa. — Se ja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", itev. 27, Diamond vil le, Wvo. — Predsednik: Fran Homan b. (f); tajnik: Jos. Motoh, b. 141, Kem merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Brunsko-le, b. 110, Diamondville, Wvo.'— seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josi Penca v Diamondville, Wvo. "Habsburiki Sinovi", itev. 2S. S Brownsville, Pa. — Predsednik: Mike Bii*ak, b. 98; tajnik: Ivan Erjavec, b 52; Jtlagtejnik: Ant. Kova*i*, b. 9S Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Sej vsako diugo nedeljo. "jutranja Zarja", itv. 29, Meadow I ¿and*, Pa. — Predsednik: Ivan Kokli*, b. 276, Canonsburg, Pa.: Ujnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Land, Pa.; blagajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo, "Trpin", itv. 30, Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smol*ik, R. F. D. 2, box 208; tajnik: Ivan Pe*nik, R. 2, box 222; blagajnik: Josip Zibert, box M, Breezy Hill Sta.; vsi v Mulberry, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo. "81oga", itv. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urban*!*, b. 7; tajnik: Alojzij Ludvik, box 33; blagajnik Josip Žele, b. 126; vai v Delagus, Colo. —Seja vsako drugo nedeljo. "Zeleni Vrt", itv. 32, Palisades. Colo.*—Predsednik: Ivan Zupan*i*, b. 766; Ujnik: Jakob Trojar, b. 744; blagajnik:-John Vozel, box (f), vsi v Pale sades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. 111. — Predsednik Ujnik: Josip Stok. b. 19; blagajnik: Alojzij Novak, b. 266; vsi v Oglesbv, Lil. — S ja vsako prvo nedeljo. Sava", itv. 43, Portage, Pa. — I*redsednik: Martin Razpotnik. tajnik: Jos. Boži*; blagajnik: Mihael Boži*; vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, box 5; — Seja vsak drugo nedeljo. •Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. — Predsednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol, st.; blagajnik: Frank Rebol, st.; vsi v Weston, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo. "Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa — Predsednik: Mat. Pe*jak, 287 Coo persdale Ave.; tajnik: Gregor Hrei*ak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown. Pa.; blagajnik: Ignac Pe*jak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. "Juini Premogar", itv. 46, Alix, Ark. Predaednik: Math. Kokalj, Altus, Ark.; tajnik: Math. Starman, box 127, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, box 77, R. F. D., Altus, Ark. Seje vsa ko drugo nedeljo. "Slovenski Bratje", it. 47, Avella Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Jurij Vidmar,'box 167; blagaj nik: Ivan Dolinar, b. 72; vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo. "Slovenski Mladeniči", itv. 48, Aurora, 111.—Predsednik: Frank Praprot nik, 21 Forest av.; taj.: Iv. K. Marsich, K. 5, b. 112; blagajnik: Jo&ip Jakoi 027 Aurora Ave.; vsi v Aurora, III. Seja vsakega 16tega v mesecu. " Clevelandske Slovenke", it. 49 Cleveland, Ohio. — Predsednica: Ana Koiak, 3559 E. 81 St., S. E.; tajnica: Antonija Vitigoj, 3619 E. 81. St. S. E. blagajniea: Ivana Smrdel, 3552 E. 82 St., S. E.; vse v Cleveland, Ohio. Seja vsako prvo nedeljo. "Proletarec", itv. 50, Franklin Kans. — Predsednik: Alojzij Koroiec b. 90; tajnik: .Fran Vegel, b. 38; bla gajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako tretjo nedeljo. ' Delavec", itv. 51, Cleveland, O. — Predsednik: Fran Mikše, 1423 E. 21 St.; tajnik: Ix)uis K veder, 6034 St ('lair Ave.; blagaj.: Zaletel Ivan, 1110 K. 64 St., N. E.; vsi v Cleveland, O Seja vsaki prvi *etrtek v mesecu ob 6 uri popoldne na 6006 St. Clair Ave Ljubljanski Grad", itev. 52, De Kalb lil. — Predsednik: Frank Kerli*, 131 Market St.; tajnik: Anton Osredkar 1403 State St.; blagajnik: Frank tv o kel, 1403 State St.; vsi v De Kalb, 111 — Seja vsako drugo ndeeljo. "Planinska Vijolica", itv. 53, Pick ens, W. Va. Predsednik: Andrej Frane ti*, box 46. Czar, W. Va.; ta jnik Frank Cepirlo, b. 46; blagajnik: Jožef Molan box 26; vsi v Pickens, W. Va.—Seja \sako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih sobratn lv. Čeprlo "Karol Učekar", itv. 54, Kock wood Pa. — Predsednik: Jožef Ho*evar, b 155; tajnik: Anton Ho*evar, b. 184 blagajnik: Mihael IIo*evar, b. 255; vsi v Roekwood, Pa. — Seja vsako prv nedeljo v mesecu v prostorih sobrata \nt. Hočevar "Vrh Planin", itv. 55 Crab Tree Pa. — Predsednik : Ivan Tome, b. 94 tajnik: Jolef Rozman, box 167, blaga, nik: Andrej Jereb, b. (t); vsi v Crab Tree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani sobrata Ivan Tome. "Skala", itv. 56, Allegheny, Pa. — Predsednik: John Simon*i*. Fabijan Street; tajnik: Frank Budi*, 833 Pike St.; oba v N. S. Pittsburgh, Pa. blagajnik: —artin Kralj, 13 Ganitar St., Etna, Pa. — Seja vsako prvo ne deljo v K. S. D. v Pittsburg, Pa. * Caven", itv. 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Vermel; tajnik: Ci ril Stibil, box 404; blagajnik: Joaip Prime; vsi box 404. Carrollton, Ohio.— - i vspko prvo nedeljo v prostorih so brata Martina /Vrmetj. •Rudar", Itv. Csnmore. Alta Canad. — Predsednik: Tvan Traven b. 154; tajnik: Jofip Srihnr, b. 201 blagajnik: Fran Kralj, b. 172; vsi v <'nnmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob 2 poj»oldne. •Slovenski Fantje", it. 59. May ria-d, Ohiroti m«*ni, in lasje so se mi začeli ježiti od smrtnega strahu. Hitro zamem v roke žepno knjižico in svinčnik, da bi naredil vsaj nekakšno oporoko. Toda naenkrat je zmanjkalo topu sopare. Naredil ni hobene škode. Steklo v oknih ni popokalo .delavci se niso zmenili in šo c«-lo miška ni ušla v svoje zavetišče. Tudi petelin, kadar uide sosedovemu petelinu —• na domačem dvorišču koraj-žen. Ponosno skoči na plot in zapoje svoj zmagoslavni 4kikiriki', iavno lak je nas Lojzek. Čemu kličeš v cerkvi socialiste na ko-ajžo, ko vendar znaš, da ti v cerkvi ne sme ugovarjati! Mar nisem v spremstvu enega sodruga prišel po tebe v župnišče in ti re-tel, da gremo na debato. Ti si pa Clevtland, O. K predlogom iniciative druitva "Zveza" št. :16 S. N. P. J. je sestavilo društvo "Naprej" št. 5 S. N. P. J. na svoji redni mesečni seji dne 3. maja 1914 sledečo roaolu-cijo: 1. Skupni pripravljavni odbor se poživlja, da mora dati nemudo-roa na splošno glasovanje prizadetim organizacijam, ki so se izrekle na svojih konvencijah za združitev, so li člani istih v zadostni večini. 2. Ako so člani v zadostni večini, naj ie v kratkem skliče skupna konvencija vseh prizadetih organizacij. Tedaj naj se rešijo vse koši j i ve točke, v rede razredi, uravna pravila in izvoli potrebni glavni odbor. 3. Ker čakamo pripravljavni odbor na rezultat njihovega dela že skoro štiri mesece se čutimo dolžne, da povspešimo korake velepomembne združitve. Da pa nismo glasovali za iniciativo društva "Zveza" St. 36 S. N. P. J., storili smo to iz začasnega vzroka, ker smo mnenja, da bi ista ovirala delo združitve. Ob enem pa se preprečijo ogromni stroški in nepotrebno, začasno delo v uradih s preosnovo pravil in l«'stvic, ki mogoče ne bile spre- odgovoril, da si samo škofu odgo- jete v celoti na skupni konvenciji voren. Well, Lojze ,tisti časi so po združitvi. minuli, ko so se delavci s klobuki pod pazduho plazili okolo žup- Priponiba. Ta resolucija se pošlje vsem listom, ki so glasilo pri- nišč, akoravno ti trdiš, da sva zadetih organizacij. ovce skupaj pasla. Seveda si se Za društvo Naprej fit. 5 S. N. zmotil, ali pa zlagal. V imenu P. J. socialističnega kluba št. 4 povabi August Kužnik, predsednik, nto Kcv. Lojzeta na javen ljudski Anton Peterlin .tajnik, shod, na katerem smeš lagati o ■ socializmu, kolikor se ti poljubi. Svihova ^^ -Bohemia" po-Seveda moraš razumeti, da bode- ^ ^ odgtop. prezidialni mo govorili tudi mi. Le pridi Loj- . akfm name8tni|tvu baron ze, in raztolmači nam, kaj je vera, in kaj je socializem. Naš 44fa-ter" bi bržkotne rad prekosil Kranjskega Janeza. Gotovo mu je nevošljiv tistih orgelc, katere je dobil od "filantropa" Carnegia. Sure. Zakaj pa bi tudi v La Salle ene nove orgelce ne dobili. Kado-veden sem tudi, zakaj Ti vedno rad čitaš Proletarca, drugim ga pa prepoveduješ citati, češ, Proletarec samo laže, v njem je ne-vošljivost in pohujšljivost. Skratka: Proletarec ni zanič. Naznanjam vsem slovenskim delavcem, da priredi soc. klub št. 4 v soboto večer, to je, dne 30. maja, v dvorani Frank Pirnata, javen ljudski shod. Na shodu imajo pravico, da nastopijo poleg socialističnih, tudi kapitalistični govorniki. Govori se pričnejo točno ob 8 uri zvečer. 1'ljudno vabi mo vse Slovence iz sosednih naselbin, kod so: Peru, Oglesbv, l)t Pite itd., da se našega shoda pol-noštevilno udeleže. Vabimo tudi našega župnika, da naj sigurno pride in raztolmači socialistom njegovo versko filozofijo, Varnost in svoboda govora je vsake-t Vencel Obrd. mu zajamčena Braun. Njegov odstoj je v zvezi s Švihovo afero. Že dlje časa je več čeških listov opozarjalo na to, da je baron Braun pravi informator mladočeške stranke v &vihovi a-feri. "Narodni Listy" so te vesti označevali za neresnične, a kljub temu niso potihnile. Listi so pisali, da je opozoril prvi baron Braun "Narodne Liste" na ftviho in jim dajal navodila, kako da pridejo do listin, ki bi dokazale Švihovo krivdo. Baron Braun je znan kot odločen fVh in je tudi osebni prijatelj drja. Kra-mai-a. Obenem zbuja veliko pozornost v čeških krogih dejstvo, da je izstopila pred kratkim iz službe praške policije gospa \Vol-danova, hči dvornega svetnika in vdova višjega državnega uradnika. Gospa AVoldanova je bila zaradi svoje visoke inteligence in znanja različnih jezikov dodeljena v službovanje državni policiji in je imela tudi vpogled v tajnosti, ki jih pred uradniki strogi skrivajo. ^Gospa Woldanova baje tista, ki je informirala barona Brauna in ta potem mlado-čehe. — "Prager Tagblat" poroča. , katerega bo imela organizacija se ne ozira. 4. V združeni organizaciji naj se upelje 4 razrede za posmrtni-no, in sicer za $l.r>0, $600. $1000 in $1500. T». Bolniška podpora naj se tudi razdeli v 4 razrede in sicer $1.00, $1.50, $2.00 in $3.00 dnevno. 6. ('lanom naj bi se dovolilo zavarovati se za najvišjo posmrtni-no, in najnižjo bolniško podporo: ali pa obratno. 7. Članov naj bi se ne izklučilo iz .fednote zavoljo majhnih pre-greškov le v slučajmu kriminalne ga zločina se sme član-ica izklu čiti, za majnše pogreške pa le suspendirati. 8. Apeliramo na pripravni odbor, da pospeši s svojim delom, da čim prej mogoče skliče skupno konvencijo. Tu navedeno resolucijo se po1 Vse v list spadajoče oglase, sklepu združenih društev pri- naročila za tiskovine, objave, do-obei v vseh glasilih zastopanih pise itd, naj se pošlje direktno jednot in zvez. nam, ne pa glavnemu tajnilru, ki F. Mahnie. Ignac Delak, ima s tem gamo nepotrebne sitno- predsednik. zapisnik. sti! Po uradni statistiki je bilo leta 1913 v Združenih državah na železnicah zaposlenih 1,669,809 oseb. Povprečna plača je znašala za okroglo 5000 nradnikov percent. po 12.99 dolarjev na dan za 10,196 uradnikov po 6.27, za 70,513 pisarniških nastavljencev v centralah po 2.40, za 38,277 postajnih delavcev po 1.89, za 63,390 stroje vod i po 4.79, za 66.376 kurjave v po 2.94, za 48.200 vlakovodi po 4.16. za 133.221 oseb ostalega vožnega osobja po 2.88, za 55,207 strojedclnikov po 3.14, za 65,989 tesarjev po 2.54, za 226,785 drugih delavniških delavcev po 2.07, za 363.628 drugih prožnih delavcev po 1.50. za 40,005 premlkaoev in st reža je v po 1.74, za 41,196 telegrafistov po 2 44 za 10.436 v trajektnem (prevoznem) prometu zaposlenih po 2.34 in za 227,779 ostalih in pomožnih delavcev po 2 08 dolarjev na dan. PROLETAREC list za interese delavskega ljudstva. IZHAJA VSAKI TOK t. H. - Lastnik m uJajaUlji —— Jugoslovinski dilivska tiskovni družbi v Chicago. Illinois. N urobilin»: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 ta pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bi valili a je poleg novega naznanili tudi stari naslov. CImIIo slovenska or«ariixac i»a Ju«oal. — aociall.tuna |VM« ¥ A—rjki. — Vae pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih nerednoati, je pošiljati ' predsedniku družbe «V Pod lip«, u, 5039 W. 25. Pl Cicaro. UI. PROLETARIAN OwMd and published avary Tuaaday by Sfutk Slavic Workmen's Pubisbing Company Cnicigo. Illinois Subacription rate»: United States and Canada. $2.00 a year. $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year. >1.26 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS) "PROLETAREC" 400« W. 31. STREET. CHICAGO IIUNOIS. Telephone: LAWNDALE 9677 KAPITALISTIČNA SlBA. Kapitalistična druba živi od dela. Njeni veljaki pač ne delajo; izkoriščat pa znajo delo, črpati iz njega dobiček, pa ga kupičiti, iz-preminjati v kapital in z njegovo močjo zopet v povečani meri izko- \ dolžnosti do njih. bogastva. Pravice do dela pa ne pozna. Če si revež, pa ne delaš, tedaj te imenujejo vagabunda, očitajo ti, da mrziš delo in te za-pro. Ce pa nočeš biti vagabund in zahtevaš dela, tedaj te grdo pogledajo, češ, pojdi svojo pot, ničesar ti nismo dolžni. S kapitalistično organizacijo družbo je spojena brezposelnost, kakor senca s človekom. Vedno, tudi kadar se industriji najbolje godi, morajo številne roke počivati, ker izkušajo kapitalisti doseči večje rezultate z ostrejšim priganjanjem in intenzivnejšim izkoriščanjem. Ali to normalno zlo prenaša delavstvo že kakor ravnodušen starec svojo putiko. Kjer je organizirano, premaguje z močjo svoje organizacije prekomerno izkoriščanje, omejuje predolgo delavnike in opravlja a kordno delo. Tako pomaga odpirati vrata tovarn onim, ki imajo sicer le široko cesto, na kateri izprašujejo beliči kod in kanit Kadar pa se javlja kriza in resnično obstanejo stroji, tedaj gor-je proletarcem! Sto in sto tisoč in tisoč jih ostane pred tovarnami, in vsako trkanje je zaman. Nihče ne misli na to, da so ti ljudje leta in leta znašali bogastva na kup kakor čebele med, ne zase, temveč za druge. Nihče ne vpraša, kaj bodo počeli, če ostanejo cele tedne, morda cele mesece brez dela. Nikomur ne prihaja na misel, da ima družba, ko jim je nalagala dolžnosti, tudi sama riščati delo. In kdor jim ni enak, mora prodajati svoje delo, kakršnokoli je že, da uiore živeti. Kajti le iz te prodaje more črpati skromna sredstva, da zadosti potrebam svojega obstoja. Ce rau usahli»1 ta vir, ni nad njim neba, ki bi mu rosilo mano, ni na svetu skale, na katero bi potrkal, da bi mu pricurljala iz nje voda živ- in vendar si najpriprostejši razum lahko izračuna, tla je brezposelnost strašna šiba, ki tepe do krvi in tudi ubija. Ubija telesno in duševno. Kajti če je kakšen vinar prihranjen, je v dobi, kadar ni zaslužka, ob največji varčnosti kmalu zapravljen. Ce je pri branjevcu kaj kredita, je kmalu izčrpan. Ce je kaj oprave v hiši, Ijenja. je kmalu zastavljena. In kaj po- Najtežja jc pri tem usoda roč- nega delavca in raznih privatnih uslužbencev. Javno uradništvo, ter učiteljstvo višjih in nižjih šol ima vsaj kolikor toliko zagotovljeno službo. Delavec v tovarni, v rudniku, v skladišču pa nikdar ne ve, če mu nc povedo ob prihodnjem izplačevanju, da v osmih ali štirinajstih dneh ne bo več dela zanj. Tedaj se prične mučno trkanje na vrata in prašanje po drugem delu. In dokler ne prineso to romanje uspeha, je beda zvesta delavčeva prijateljica. Delo je glavno sredstvo, s katerim se vzdržuje in razvija družba. Ogromne vrednosti ustvarja delo; iz njegovih zbranih sadov nastajajo kapitali, da pograbi človeka «vrtoglavica, če le sliši šte- Kaj potem — to je vprašanje, ua katero naj odgovarja proleta-rec sam.'Pomagaj si, če si moreš. Kaj nam je mar, da si lic moreš! Odgovarjati pa bi morala družba, organizirana v državah, deželah in občinah. Odgovarjati bi morala, ker ima moralne dolžnosti do delavstva, in odgovarjati bi morala zaradi sebe. Kajti brezposelnost ni le šiba za prizadete delavce, ampak za vso družbo. Dokler more, se drži proletarec nad vodo. Kadar pa ui nikjer več mogoče dobiti vinarja, mu-ne da nihče nikjer krompirja na posodo, ni nobena morala več dovolj močna, da bi premagala opomine upornega želodca. Pogin je pogin, j ne moreš več? Tvoj ponos je bil da ostaneš pošten do smrti. Ali kaj bodo imeli otroci od tvojega poštenja, če pogineš poštenjak in poginejo oni za teboj? ... ..... v . , tudi ce ga odeva najlepša etika, vilke velikih premoženj. Ce se , • .. , .... .. ,. S. . . ,4. .. In človek je bitje z zivljenskim primerja življenje primitivnih, * . . . , . . t, * .. n' 1 .. nagonom, ter brani svoj obstoj, Papuancev ah Patagoncev, ki se , ,, . . „ , , » . , i - . . v i ,. j dokler je v njem se kakšna iskra, poslužujejo se kamnitega orodja, v 4 , 4 , t. i i. Ce jc zaprta vsaka poštena pot, z razkošjem evropskega ali ame- . ... . . .. . .V1 * . . * ® , . _ , tedaj jc morda odprta se kakšna riskega velekapitalista, tedaj sele> , ,T, ... . ' , B 1 . . + druga. \ see ti m; pa se brani, pa je mogoče prav oceniti vrednost ... » »»• » ii j x i • . • upiraj, ce se moreš. Ali ce se dela v dobi zeleza in strojev, pare1 in elektrike, železnic in svetovne trgovine. Sijajno življenje v čarobnih palačah ob bajnih užitkih, življenje, o katerem se ne bi bilo moglo prebivalcu na kolih zgrajene vasi v jezeru., pred tisoč Hudo je, p» še ne najhujše, če leti niti sanjati .ustvarja delb. In n vr m l),1° dnigaec mogoče, pa kor da bi družba cenila to delo V(Mu!ar ohram SV0J Pravi ('ui 111 kakor vid in sluh, ter da bi skr- najdo Pot IiazaJ « bela za tiste, ki ga izvršujejo, , ,aka b,' nej. Mežnar prižv ižga prelepu. Naša Johanca ga gleda prou grdu. Ker Johanca francoska Pomagala mu je — neumna goska. Mežnar žvižga inu poje, de ga je močno slišati: "Za naše bravce je vse en hudir, Ce jih strižemo po francosk' manir." Te prav lepo pozdravim in ostanem Tvoj prijatelj Tone. Narpred sm z velika audahtja pobran tiste tri cenarje in jih kušnu prou lepu, kukr bravci ku-šujejo cupata svet'ni humbug v Rim. Poti sm pa puslou Kihežna in Brusa ainkaufat za ceu mesec iu pržgau sm spet tist čik, k' m'je ugasnu, k' sm začeu brat Tonetov prif. Poti sni se pa ulegu v uta počivat in sm sanjan o samh bravc'h, k' jh enkrat potegneja s kranjska vodiška Juhanca, druh pot pa prou po francosk s francoska Juhanca, k' ina še več kredit pr bravc'h, ker je fremdna vlaeuga. V sajnah sm vidu, k' ku bravci vlačja gnar skupej. Že sni stgnu svoje tace po tistem gnari, d' b' tud jest duhu svoj tal, kar zaslišim mil jokajo*' glas, kukr d' b' prhajou iz tal. K' se ubrneni na tista stran, zagledam kranjska Johanca s ketnam na rokah v keh, iz njenga gobčka je pa prihajou mil in točeč glas: "Non est de pastu ovium guaestio sod de lana." (Ne vpraša se po pašniku za ovce, temveč po volni.) — "Kud se ne vpraša?" sem zaupou tku glasnu, d' sm se zbudu. Zravn mene je stavu Ribežen in se smejali kukr ta rogat. — "Ma oštja de bigoli, ma si ga hudo sanjov, kakor da bi ga bio in purgatorio, ke se ga pravi po kransk viče. Ma alei te, ma pojdi ga večerjat, ga, očo de soto že vsi nate špete-remo." TiUb sodruh! Kua sm poti do-živu, t' bom druh pot pisou. Zdej si pa ti prste liž, k' mi večerjama. Serbus Tvoj Jaka. IZ VSHODA Prvo pismo. Dragi Jaka! Tvoje pismo z dne 14. marca sem prejel. Na kratko Ti odgovarjam na Tvoja radovedna vprašanja. Faro, ki jo imam so mi poverili neumni škof, zato mi je ni bilo treba kupiti, ker kolikor še do zdaj vem se fare samo tepcem prodajajo. Morebiti bedaki tega ne vedo. Prigoljufati sem jo mo- ral, ne pa zaslužiti. Norci naj kupujejo fare, jaz jo ne bom. Seveda strni škofa nekoliko uabri-sal, ampak to nič ne stori. Pišeš, naj se spoznam za krivega. Ah, ljubi moj jaka, kedaj že vem, da sem falot najnižje vrste, zato se tudi pred Teboj krivega spoznam. Za stran mene si še vedno sramoto imel prestati največ pa zavoljo mojega nerodnega življenja. Zelo se pa čudim Tvoji visoki učenosti. Ti znaš resnico učiti in ljudi storiti prav modre. Zakaj se ne /glasiš pri kakem škofu, gotovo Te bodo hitro za doktorja sv. pisma razglasili in Ti tudi dali kako faro, kjer boš lahko obogatel iu sicer brez truda, kakor sem jaz. Takih pesm?j kakor jih Ti znaš peti, seiu še malo čul. To so pesmi od socijalistov, med katetc si tudi Ti zašel. Pišeš, da som moje brate in sestre odri. Seveda sem jih. Posestva jaz sicer nisem imel, pač pa mati. Vendar sem jaz mater našuntal, da drugi niste uič dobili, pač pa, da sem sam največ zalutnpal. Ce sta vidva z mamo imela kake pogodbe, o tem nečem vedeti ničesar. Gotovo bi pa sodnija Tebi priznala pravico, ako bi ne bil jaz imel svojih prstov vmes.. Pišeš mi tudi, kako se je Lena slabo ponašala. Seveda se je, ker sem jo jaz naučil. Bil bi jo lahko dobro poučil, bil bi ji^lehko dajal dober vzgled, ne pa takega ka-koršnega sem ji dal. Nočemo zagovarjati nje, pa tudi sebe ne obsoditi, ali to pa vem, da je ona šla z vencem k poroki, jaz sem ga pa že davno izgubil. Ali si tudi ti že kedaj rožni venec molil! Ce ga pa nisi, potem Ti pa rečem, da si fest fant, ker tista molitev ni ničesar druzega kot sama fula-rija! To Ti prav iz srca želim in za to bom tudi jaz prosil. Pozdravljam Te Tvoj Rev. M. II Drugo pismo. Jaka! Malo si se zmotil, pismo, ki sem Ti je pisal ni bilo žegnano, ker do danes še nisem čul o žegnanih pismih. Morebiti majo pobožni sjoeijalisti tercijalci tak poseben žegen za pisma. Tudi se ne želim lepega delati pitni Teboj s svojim pismom, ker me že^ltak po znaš, da Hem cigan. Kar pa pišeš v poslednjem pismu, da sem se vtikal v politiko in da sem hodil koruzo kužuhat, to mi je pa pripravilo prav obilo smeha, ker vem, da je vse to resnica. Zato boš bolj pametno storil, da o tej reči molčiš kakor grob, da svet ne izve za moje neumnost. Se krave bi se mi smejale. Jaz že dobro vem, da sem hodil koruzo kožuhat pri novi cerkvi. Morebiti še veš h komu? Tudi vem, da sem imel tam ljubico. Kako ji je pa ime? Glej, glej, kaj še mi boš Ti vse razodel. Morebiti še hodem začel take skrivnosti spravljati na dan kakor znana "Vodiška Johanca". Kakor pa rečeno, le piši še več tega, ker mi s tem pripraviš prav obilo smeha. Pišeš, da sem ja/. pri kapitalistih učil svoje učenosti in goljufije. Jaka. Ti imaš prav! Kakor pišeš torej moje molitve ne potrebuješ. Veš kaj, jaz sem Ti prav hvaležen. Jaz tudi ne potrebujem molitve. Pišeš, da še nisi nikoli čital, dh bi bil kak duhovnik komu kaj pomagal. To je popolnoma logično! Seveda v Proletar-cu gotovo kaj takega ne moreš citati, ker tam nečejo lagati. Ce pa vzemeš v roke knjigo: Podobe iz misjonakih dežel, ali Salezijan-ska poročila, Ave Marija, Glasnik, najsv. Srca Jezusovega itd., boš pa našel tam dosti tega. Vem, da boš rekel, da je to. vse vkup laž. Seveda je, saj od klerikalcev drugega ni pričakovati. Duhovniki smo pri Tebi cigani, tudi dobro, saj je to resnica. Veš, kje je za Tebe škof? Tam v Chicagi piše socijalistiške novi-ne. IiC zglasi se k njemu. Gotovo Te bo zelo vesel, ker takega fanta menda ne bo z lepa kje drugod našel. (Op" Jakata. Chi-caški škof se je sedaj prelevil v nadškofa. Kranjski Janez pa je njegov svetnik — po domače rečeno — njegov hlapec!) Jaka! imej ,imej pamet, pa pusti take reči, ki niso za Tebe. Bolje je, da ideš za farja, kakor pa, da se vlačiš po tajzih. Tudi prav lepo znaš pisati o Kristusovem nauku, le lepo ga spolnuj pa boš srečen na svetu in v večnosti. Blagor res Tebi, da Te povsodi tako radi imajo. Saj pa tudi ni čudno, saj taka glava, kakor je Tvoja, ne zraste na vsa-ken zelniku, (''e boš tako napredoval, bog ve, kaj še bo vse iz Tebe? Le piši še večkrat, ker se s Tvojim pismom vspj malo pokrat-ko čaaim in to mi prav dobro dene, ker drugače nimam druzega posla, kakor da ljudi fulam, iu da se guljcm v gugalnem stolu. ŽeleČ Ti veselo rajžo, pasje dnove iu pa, da bi mene skoro pamet srečala Te pozdravljam Tvoj Rev M H. KMET IN VOJAK Maksim Gorki j. Pred vrati bele kantine, ki luka izza starega vinograda, v senci postega listja vinske trte, ki ga prepleta slak in majhne kitajske rože, sedita slikar Vincenzo in ključavničar Giovanni pri steklenici vina. Slikar je majhen, čokat in temne polti; iz njegovih temnih oči sveti mehki, zamišljeni smehljaj sanjača; njegova gladko obrita zgornja ustna in lica so modrikaste barve in smehljaj daje obrazu nekaj otroškega, naivnega. Csta so ozke in fine; gibčni prsti se igli jo z zlatobarvno rožo, ki jo pritiska na polna ustna, pri tem pa ima zaprte oči. "Morda ... ne vem . . . mor-, da . . ." govori tiho tn maje s fino gla vo, rdečkasti kodri mu padajo na visoko čelo. "Da, da, Čimbolj proti severu,! tem odločnejši postajajo ljudje!"I trdi Giovanni, širokopleč mladiči z veliko glavo in črnimi kodri, j Njegov obraz je bakrenordeč, nos od solnca ožgan in pokrit z belimi luskinami; oči so velike in dobro-voljne kakor pri volu in na levi roki mu manjka palec. Rjavi prsti s topimi nohti oklepajo čašo in s svojim basom nadaljuje:1 "Milan in Turin sta izvrstni de-1 lavnici, kjer se oblikujejo novi ljudje iu kjer se rodi novi duh. Le še kratek čas — in svet postane dostojen in razumen." Vsenaokrog se iskre modri in zlati cvetovi, plameneči snopiči žarkov migljajo v zraku, v pro-j zornem steklu steklenice in od časa do časa se zaiskri almandin-sko vino. iz daljave prihaja nežno; grganje morskih valov. "Oh. dragi Vincenzo," pravi ključavničar s širokim nasmehom,] "napiši vendar enkrat v verzih,! kako da sem postal socijalist, ti znaš tako dobro." . "Ne," pravi slikar, vlivajoč vino v čase in se nasmeje rdečemu1 žarku, "še nikdar mi nisi povedal te zgodbe. Koža se ti tako trdno oprijemlje kosti, da sem vedno mislil, da si bil rojen v njej." "Nag iu neumen sem bil pri rojstvu kakor ti in vsi drugi ljudje; ko sem bil mlad, sem sanjaril o bogati ženitvi; ko sem bil pri vojakih, sem se ubijal, da bi napravil izkušnjo za oficirja in šele, ko sem bil triindvajset let star. sem spoznal, da ni vse na svetu dobro in da se mora vsakdo sramovati, če živi kakor neumnež." Slikar je naslonil komolec na mizo, sklonil glavo nazaj in gle-; dal proti hribu, kjer stoje ob vznožju orjaške smreke in stresajo mogočne veje. "Nas, to se pravi našo kompa-nijo, so poslali v Bolonjo, kjer so bili kmetški nemiri. Eni so zahte-' vali zmanjšanje najemščine, drugi so stokali in zahtevali višje mezde, zahteve enih kakor drugih so se mi zdele nepravične, ker, j tako sem bil mislil, kakšne neumnosti so toi znižane najemšei-' ne in povišane mezde morajo vendar uničiti zemljiške posestnike! Meni, mestneniu človeku, so se zdele te zahteve brezmiselne in še bolj besen sem postajal, ker so nas podili iz kraja v kraj in ker smo imeli nočno službo. Ti kmetje, viti iš, so zemljiškim gospodom razdejali stroje in všeč jim je bilo, kadar so zažgali žito in če so uničili ves imetek zemljiških gospodarjev." Počasi je izpil vino in vedno živahnejše nadaljeval: "Kakor ovce so hodili v gostih četah čez polja, nemi, resni, grozeči. Ks zganjal i smo jih, pretili smo jim z bajoneti in včasih sunili tudi koga s puškinim kopitom: oni pa so se razkropili brez strahu in naglice na vse strani in advertisement Avslr. Slovensko mm Bol. Pod. Društvi UrtaaovIjMM» M. jaauvan« llSl. V*™/ Inkerporirano U f«bruva • 1W« v drlavi äaa«M Sedež: Frontenac, Hans, GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRATIN OBERŽAN, Bos 72, E. Mineral, Kana. Podpred*. : JOHN GORŠEK, Box 211, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN CERNE, Box 4, Breezy Uiii, Mulberry, Kana Blagajnik: KRANK ST ARC lC, Box 245., Mulberry, Kaua Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L, Box 38, Frontenac, Kaas ' NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Kdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kau» ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. __POROTNI ODBOR. JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kan«. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. FRANK KRAJSEL, Box 108, Frontenac, Kans. dprejiimna pristojbina od 16. do 40. leta znaša $1.50. Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne poiiljatve pa fL blagajniku. koj nato so se zopet zbrali; dolgočasno je bilo kakor "pri maši in stvar se je vlekla dan za dnem kakor mrzlica. Naš podčastnik Luoto, vrl dečko iz Abruzov, ki je bil tudi kmet, se je zelo mučil: mumen je postal in shujšal je in nain je večkrat dejal: "Slabo je, mladiči. Bog naj me prekolne! Še streljati bomo morali!" To temno prerokovauje nam je še bolj pokvarilo razpoloženje. Poleg tega so se še za vsakim oglom, na vsakem holmu ali drevesu prikazovale glave trmastih kmetov in njihovi hudi pogledi so nas otipavali od vseh strani. Ljudje nas seveda niso bog ve kako prijazno sprejeli. "Pij vendar," je dejal mladi Vincenzo in porinil drugu napolnjeni kozarec. "Hvala onim pogumnim ljudem," je zdklical ključavničar s svojim grmečim basom, izpil vino, obrisal z roko brke in nadaljeval: "Nekega dne sem stal na majhnem holmu poleg loga oljkovih dreves in straži] drevesa, ki so jih bili kmetje poškodovali. Ob vznožju holma sta delala dva moža, starček in mladenič, kopala sta jarek. Vroče je bilo, solnce je pripekalo tako. da sem želel biti pri ribah; od dolgočasja sem skoraj Umiral in gledal sem ves srdit na kmeta. Opoldne sta prekinila tlelo in šla po kruh. Vrag vaju vzemi, mislim. Naenkrat pravi starec, ki me dotlej ni niti enkrat pogledal, nekaj besedi mladeniču. Ta odmajc z glavo, nakar mu starec jezno in glasno za po ve: "Pojdi!" Mladič pride k meni z vrčem vina in reče, ne preprtjaz-no: "Oče meni, da bi morda radi pili in vam ponudi vino." Neumen položaj je bil. ali končno jc bilo vendar prijetno. Odklonil sem in staršku hvaležno pokimal, nakar je starček pogledal proti nebu in pripomnil: "Le pijte, gospod, pijte! Požirek ponudimo človeku in ne vojaku in niti ne upamo, da bi naše vino poboljšalo vojaka!" Vrag te vzemi s tvojimi zbadljivi-vimi opomujami, sem mislil, izpil sem tri požirke in se zahvali, onadva pa sla pričela obedovati. Kmalu nato je prišel moj namestnik Sarletinee Cgo in zašepetal sem mu, tla sta onadva kmeta pridna človeka. Na večer istega dne, ko sem stražil pri podu, mi jc padla opeka na glavo. Na glavi sicer nisem bil močno ranjen, tem hujše pa na rami in še tako močno, daje visela leva roka kar brez življenja ob telesu." Ključavničar se je s široko odprtimi usti in stisnjenimi očmi krepko zasmejal. "Opeke, kamni, palice," je za klical s smehom, "so takrat na onem kraju dobile lastnost živih bitij in ta samosvojost neživih predmetov jc bila vzrok, da so bile na naših glavah prav krepke buške. Ce je le kje stal vojak ali če je kje šel mimo, je kar nenadoma poskočila palica od tal ali je padel prav tako nepričakovano kamen z neba. Seveda, besni smo bili vslcd tega!" Oči malega slikarja so postale žalostne, prebledel je in tiho de-jat: "Kadar slišimo take stvari, nas je sram ..." "Kaj naj storimo? Ljudje se pametujejo le počasi . . . Klical seiu torej pomoč in prenesli so me v hišo. kjer je ležal še eden, ki ga je bil kamen zadel v lice. Vprašal sem ga, kako da se je te zgodilo, nakar mi je razkačen od-Igovoril: "Stara ženska, tovariš, stara, siva coprniea me je ranila." Ali so jo aretirali? vprašam. "Dejal sera, da sem po nerodnosti padel iu se ranil. Poveljnik mi ne veruje, bral sem to z njegovih oči. Pa kaj ne, vendar ne morem priznati, da me je ranila stara baba. . Vrag. saj gre vendar za njihove , glave, potem je samoposebi razumljivo, a varujem njeno lastnino, st va pomnoževalo in zopet, ce «a zato kpostavljam izveličanje svo je duše!" Bil je pameten dečko in «o ga besede hudo zadele. Prihodnji dan „va govorila brezobzirno o dami, med tem ko je Uuto le mrmral in nama svetoval: "Pazita, otroka! Ne pozabita, vojaka sta, nekaj je se kakor disciplina Ne tega nisva pozabila. Ah prav'mnogo od nas, ali pošteno povedano, skoraj vsi so posta i gluhi itt slepi in kmetje, ti vrli dečki so izvrstno izkoristili našo slepoto in gluhost. Priborili so zmago. Plavovlaska bi se bila od njih marsičesa naučila, tako n. pr. »poštovanja poštenih ljudi. Ko smo zapuščali kraj, v katerega sni o prišli z namenom, da prelivamo kri, je dobil marsikdo od nas rože. Ko smo zadnjikrat mar-širali skozi vas, nas niso obsipali s kamenjem in opeko, temveč rožami. Da, prijatelj moj, in idi se mi, da smo to zaslužili. Nepri jazen sprejem se kmalu pozabi, čt je slovo dobro. Veselo se je zasmejal: "To moraš v verzih napisati Vincenzo ..." Slikar je zamišljeno zmajeval 3 glavo. "Da, to bi bila izvrstna snov za majhno poetično povest. Mislim da bi se mi posrečilo. Kdor je že prekoračil petindvajseto leto, Je slab lirik." Zagnal je oveneli svet, k> ga je bil držal v roki, proč in odtrga novo rožo ter nadaljeval: "Če je človek prehodil pot, k vodi od materinih prs do prs lju bice, tedaj mora dalje, dalje do druge sreče ..." Ključavničar je molčal in maja vino v čaši. Spodaj, pod vinograd je rahlo šumelo niorje. Vonj rož je plaval v vročen zraku "Solnce naju napravija prelena in premehka," je mrmral ključav ničar "Lirične pesmi m» mi nič več n< posrečijo, je dejal Vincenzo in namršil fine obrvi, "sam seboj sem zadovoljen ..." "Ali si napravil novo pesem? Slikar ni odgovoril, dolgo sta molčala oba. Slikar je zrl zamiš ljen v tla. veliki, neokretni kiju ča v ničar se. je smehljal in dejal: "Oh, vse je lehko lepo pove najlepša pa je lepa beseda o do brem človeku, je pesem o dobrem človeku." IZSELJEVANJE SLOVENCEV Kari Slane v "Naših Zapiskih' Slovenci imamo računati z veli kim izseljevanjem našincev nemške-amerikanske industrije Slovenec v tujini ne dela rad na kmetiji, on postane v tujini indu strielni delavec. Več in veliko ho če zaslužiti, da pošlje domu v re šitev svojega in očetovega pose stva pred dražbo — prodajo in tudi tisti, ki nimajo teh ciljev postanejo industrielni delavci tujini, ker se več zasluži v indu striji in ker mestno življenje zanj udobnejše, nego življenje na de želi, kateremu »o ravno hoteli u teči. Zaradi te velike izselitve Slo vencev je -trebi» izmišljevati o njej, kaj je vzrok isti .koliko ško di, hasne narodu, državi, v kateri živi slov. narod in kaj bo konečni rezultat izseljevanja, ako to poj de naprej, kakor sedaj in že veli ko let. Pri rešitvi teh vprašanj se moramo baviti s teorijo naselje vanja "Bevolkerungsgesetz" in politiko notranjega obljudevanja v naši Avstriji. Morebiti ni za nas Slovence kako vprašanje važne.i še, kakor-vprašanje izseljevanja naših kmetov obojega spola v tuje kraje in posebno v Ameriko. Načrtati hočem nekaj vidikov raz katerih bi se dalo obširnejše razpravljati o tem vprašanju morebiti dam s tem povod, da se mlajši poprimejo tega študija "Mej pogoji proizvajanja jemlje ljudstvo kot priroden činitelj, to je po svojem številu, na ravni razdelitvi prvo mesto. Načine in višine proizvajanja, mogočo delitev dela in kooperacije v delu, mogočo tehniko proizvajanja do loča velikost ljudstva in ta veli-kost vpliva zraven milijeja največ na razvoj proizvajanja in na vso organizacijo narodnega gospodarstva." Število ljudstva kake družbe bilo je tedaj vedno v je bilo preveč, skrbelo se za to, da se zmanjša. V teh ozirih se je vedno moralo gledati na to, ako ja dosti živil za dano število ka kega ljudstva. Stari Orki — Rim-J ljani imajo zgodovino teh vprašanj — in skozi ves čas od naselitve druzih narodov v Evropi do sedaj je bilo vprašanje obljudevanja—naseljevanja števila ljudstva na kakem svetu predmet raz-milšjanja. Pristopim k iiajmarkantnejfte-mu pisatelji o tem vprašanju. "Kdor je rojen na že v posest vzetem svetu, nima najmanjšega prava, zahtevati bodi kak tlel živil in je zares nepotreben na svetu; pri veliki pojedini pri rode ni zanj pokrite mize; priroda mu veleva, da naj se zopet odstrani in ona hiti, da izvrši sama to za poved." Te stavke zapisal je v letih oko o 179H angleški duhovnik in go spodarski pisatelj Tomaž Robert Malthus. Podajal je svoje opazk« o naselitvi ljudi in je našel, da je tendenca v življenju v*ega bitja in ljudi, da se ljudje m nože geometrični progresiji, 1—2 8—Iti živila za nje pa le v arit metični 1—2—3—4—5—6, da se množe preko dànih živil in da je treba množitev ljudi zožiti. Tam kjer so vsa sredstva proti množit vi, kakor' vzdržan je od spoln« ljubezni itd. po mnenju tega pisa tel ja brezuspešna, si mora poiua gati priroda sama, da z lakoto iz strada nepotrebneže iz življenja ven. Lakota je uravnatelj tega razmerja in lakoto spremljajo vojna ,reva, bolezni itd. Dokler pa se ne zabrani, zoži množitev ljudi, dotle se ne more masi po magati do boljšega življenja. Pred Malthusom so se oglase vali v času reformacije 15.—16 stoletja razni pisatelji o dobrot velikega števila ljudi v kaki drža vi. Luther je bil priporočevalec pomnožit ve. Ko «e je narodno go spodarstvo prvič začelo sistema tično razmišljati, pod merkautil nem sistemom, jemala se je kot predmet razni išl je vanja večja podlaga, gospodarstvo cele drža ve glede kmetije, trgovine in dru gih obrtov in tedaj so se držav niki in znanstveniki ozirali na število ljudstva in v velikem št« vilu istega našli dobroto v pro sp«'h pospodar-tva. V 17. stoletju nastopajo angleški pisatelji. Na Angleškem s«* je razvijati začela tedaj velika industrija. Pettv pi še: Čim večje j«* število ljudstva tem plodovitejše j«' njegovo go spodarsko delo. Le po številu močno ljudstvo omogoča «lelitev d«'la v obrtih, ust varia živejšo konkurenco cenejši promet zmanjšuje davke. Take se piše že 1623—1687 — Davemautu (1656) j«> pomnožitev ljw?*tv* možnost pridobitve večjih bogastev. Na Francoskem pis« v ti m smislu Montesquieu < 1755) Rousseau (174), Mirabeau (178i#). slavn znameniti ekonom Adam Smith (1790 angle/., to poyddtj'i v svoji znameniti knj.gi o narodnem go spodarstvu. Na Nemškem uvaže vajo večje št« \ ¡lo ljulst\a razni pisatelji in vladarji — yri nas Avtriji Sonnenfels—Marija Tere zija, .Jožef II. .Va Anglešk« m se oglršajo raz ni pisatelji, ki so se v rnzmilšje-vanju naselitve tinli izražali o tem, ka jima priti, ako zavlada komunizem v gospodarstvu, «la se potem vsem ljudem dobro godi in se potem vsled tega bolj po-množevajo, da vzlie vsem iznajdbam, ki zboljšavajo načine pridobivanja. dola. ne bo zadosti živil za še večje število ljudi. Tako John Bellers (1695), Robert Wal-lace (1753). Drugi, kakor William Goodwin (1793) dokazujejo, «la more v doglednem času zemlja š«' veliko več ljudi preživljati in da bo prirodoslovje nove moči podajalo človeku v izrabo zemlje in «la bo izobraženejši človek sam skrbel za to. «la s«- mu ne pomnoži preveč družina.. Znani amerikanski socialist H. (îeorge pobija Malthusovo domnevo. Franeozka socialista Fourier, Proudhon sta mnenja, «la se zmanjšuje z rastočo izobrazbo plodovitost človeka. Louis Blanc misli, da se ljudje hitreje množe, kakor živali, da pa je težavno revni masi pripovedovati, «la se naj vzdržuje spolne ljubezni. Friderik Engels piše, da ni prav mi vil. Samo doline ob Mississippiu zadoščajo, da ima v njih prostor in živež vse evropejsko prebivalstvo. Iu če bi iuiel Malthus prav, bi izobraženejsi človek sam našel sredstva, da se ne množi čez meje danih živil. Marz piše, da se množi reva z bogastvom naše sedanje družbe. Na edni strani bogastvo, na drugi reva, sužnost, nevednost, brutalizacija in s tem množitev revnih ljudi. To neha le z uvedbo socialističnega gospodarstva. Karl Mario, — nemški gospodarski pisatelj piše: Dosti se imamo zahvaliti Malthusu. Saj je brezobzirno odkril umore in rope dosedanjega gospodarstva, mu užgal v lice znamenje izprijenosti. Tu Mario (Winkelblech) pa tudi pise o tem, da se je še le prav začela znanost kmetovanja iu ta znanost družbi poda možnost stvaritve živil, kakor je zdaj družbi mogoče, da stvarja «Iruze-ga blaga, kolikor ga j<* treba. )iihring meni, da bodo višje izo-)lažene družbe imele večje št«* vilo ljudi, ali če bi jih postalo ireveč, bo družba sama si vedela »omagati. Lassalle misli, da tendenca pomnožitve ljudi sili proti živilom. Kautsky priznava, «la jc nevarnost prevečnega števila ljudi «lana. Proti istemu je treba preventive, 9/10 ljudi živi v revi, ta reva je grozno plodov it a, tre ha j«- «Iruzega družabnega reda Bebel je mnenja ,«la s«* rodi v «la-našnjeui gospodarstvu preveč lju-«li, «la pa veliko število ljudi ni ovira ,ampak dobro sredstvo v dosego boljšega gospodarstva, boljšega družabnega reda. V «lo-bro urejenem gospodarstvu pa bo človek sam urejeval število ljudi, k«*r bo nastopal povsod zavestno-pametno. • Dalje.) objava. Fond za Colo. štrajkarje. Zadnji izkaz 12. maja....$250.97 u gosi. soe. klub št. 41 t Tint on, Ind...............5.00 Skupaj do 19. maja.....$255.97 Tiskovni fond. Zadni izkaz 12. maja.. .$347.28 Ani. Hrast, New Duluth, Minn................10 Rojakom naznanjam, da sem zopet začel razprodajati zemljo v slovenski faruiarski naselbini v WTausaukee, Wia., kjer je kupilo zemljo že nad sto rojakov in se jih je tuili že mnogo naselilo ter si postavilo svoja domovanja. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slovencem, «la dobi tedaj vsak kupce rojaka za soseda. Jaz sam sem tukaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsakteremu v vseh možnih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je v splošnem jako rodoviten ter se pridela na njem vsakovrstne pridelke kot v starem kraju. Podnebje je ugodno, voda zdrava in «lobra, ravno tako imamo tukaj vedno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in «lobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih Tu imamo med drugim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijsk« družbe, banljo, različne trgovine, «lobra pota in jako ugodne železniški' zvez«' z vsemi državami V-nije itd. Postrežba je poštena in solitlna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čist« lastninske papirje brez vseh ob veznosti, kakor Deed iu Abstract in to brez odlašanja ali kakih posebnih stroškov. Tu se ni bati, da >i bil kdo goljufan ali da bi izgubil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena največjih zemljiških družb, ki la-stu j«' na stotisoče a k rov sveta. Da je vse to resnica, Vam lahko do-kaž«' veliko število rojakov, ki so tukaj kupili zemljo, in številna zahvalna pisma, ki so v uradu vsakomur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zemlji že poskočilo, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 10. maja..... $347 38 STE ŽE 8LlfiALI KAJ O ZA DRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnoati, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg dragih koristnih družabnih naprav, ki služijo v občo koriat človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba znati vsakemu, ki se šteje naobraženim naj nemudoma naroči knjigo ■ ' ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. S Z CENA KNJIŽICI JE 15c ENA S POŠTNINO in se jo naroda pri upravništvn Proletarca, 2146 Blue Island Ave, Chicago, 111. Trgovci knjig dobe popust. "NASI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj socialisti hočejo, to naj se naroči na Naše Zapiske katera revija se odlikuje po sva jih originalnih in interesantnib člankih. "Naši Zapiski" so edina sloVen ska znanstveno socialistična revija, ter jih ureduje sodrug dr. H Turna, odvetnik v Gorici. 'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev. 16, Gorica, Primor sko, Au atrij a. « ► ——— il bolezni narodih, državah važno in se jo isto od nekdaj uvaževalo. 01ckus istili omiljujejo in oslatl«\ da potmi ist«- bolnik zavživa. Tako z«lravilo je tudi Trinerjevo ameriško zdravilno gn-tiko vino, katero ima res grenak okus, ali ta o-kus je mil in prijten. To vino je kot zdravilo v«'lik<- v r«'« In os t i ter pomaga takoj v vseh vre«lnosti ter ¡»omaga takoj v vseh slučajih zahasanosti, ter 1udi ka«lar potr« huje telo ojačenja in eneržije. Ze-lo popularno j«' v boleznih želod-ca ali drobovja in najbolj občut I ji v želodec lahko prenese to z«lra vilo. Ka«lar uživaš Trinerjevo a-ineriško zdravilno grenko vino, tedaj ne pij drugih opojnih pi-jae. V lekarnah. Jos. Triner, izde levolac, 1333—1339 So. Ashlan« Ave., Chicago, 111. V slučaju rev matizma in neuralgičnih bolečin se lahko zanes^S na Trinerjev li-niment. (Advertisement.) (M«'vera'* Hkin Ointment) in mi pridobite olaj*b<*, kakor K-Kiu. Kuhat, Hrookpark, Minn., ki nam j*» piaal sledeče pismo: "Severovo Mazilo *oj»er kotne bolezni je izborno. Imel »cm nc ka.j «rbečih žuljov ua vratu, okoli katerih je bila rsdečiea, »koro tako velika, kakor »rebrni dolar in kateri »o zelo pekli in urbeii. Pokrili bi ini celi vrat, ako bi H« kot navedeno v navodilu. tVna 25 centov. SEVEROVE TAB-LAX sladkorno odvajalo /.a otroke in odrasle. (Vna 10 in 25 centov. Kadar potrobujete zdra vila, vpranujte lekarnarja /m Heverove. On jih ima naprodaj. Ako va* ne more /a loz.it t, uaroéite jih od ua«. W.F. Severa Co. CEDAR RAPIDS. 'OWA CARL STROVER Attorney at Law Zasteps la viak isdilšik. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009 133 W WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3889 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in rests?-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229--lat Aye. MILWAUKEE. WIft M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA fcIFKARTE Poiilja denar po polti in brsojav- no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOV» SKO — 8RBSKA AGENCIJA. ALOIS VANA — ii.delovatelj —■ sodovice. mineralne vode in runih neopojnlH pijač. * 1837 Bo. risk St. Tel. Canal 1401 s a i^oorc z biljardom li kigljiitM Poleg saloona dvorana za druStven« seje, veaelice itd. John Stražliar 611 Marfcet St.. Wauke(aa. III. PIkm» it. m. AVSTRO-AM ER IK AN SKA Črta. NI^KE CENE, Velike ugodnosti: električna loč, izvrstna kuhinja, via.» zastonj, kabine tretjima razpreda na parniko Cenjeni rojaki! ' Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- <\ O* ©«.Soft ».»■ Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & C0. Sii'l A(t's, 2 Wislligtn St., In TmI. ali pa na drv(c a rad d« zastopnik« ▼ Zdrnženib državah in Canadt. dOZOR! SLOVENCI) P0Z0RI 8 A L O O N s modernim kerUI&es BveSe pivo v eodftkih in butaljha» in druge raznovrstne pijnfte ter uni>k« todke. Potniki dobe «edno prem iiMe aa nizko eeno Postrežba točna la la borna Veem Slovencem in drugim Hlovan*« ee toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Raeine Ave. ChieaRo. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 460 6RAI0 AVE., KEROSHA, VIS Telefon 1199 POZOR! Podpisani se priporočam .Slo-i\eneem v I>a Salle in okoliei za stavbinska dela. Postavljam navadne in moderna poslopja. Sprejemam tinli popravila in predi la van je vsakovrstnih poslopij po zmernih cenah. Kadar želite postaviti hišo. se obrnite na svojega rojaka. S tem vam ho prihranjen denar in čas. Delam po pogodbi. Za vsa moja dela jamčim. Vas rojak Veneel Obid. m Berlin Str., La Salle 111. (Advertisement) - ' 3m Skrivnost elevelandskega žup-nisča je naslov lični knjižici s slikami na 52 straneh. Cena 25c, ali 5 knjižic za en dolar. Zajedno i mamo v zalopi se par rdečih bro Snr "Ženinam in nevestam", ko mad 25c. Zdravilna knjipa Naia zdravila stane 25e. Slovenska knjigarna, 535 Washington St. (6X adv.) Milwaukee, Wis poročam 7.a blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta naj-bolja. Anton Mrvar ml. 1162 e. 61. Str., Cleveland, Ohio. «JOS. A. FISHER Büffet Ima na razpolago vaakovratno pivo vino, smodke, i. t. d. Izvrstni pro«tor za okrepfilo. 3700 W. 26th St., Oliicaco, P» Tel. üewndal« 1761 k____________________ JOE POLOVICH do «ianes najmodernejši KROJAČ dela rbleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj «proti med tem, ko vi Čakate. 3129 Broadway, SI. Loois, Mo. BKLL PHON K l3t*-J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAvNl NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Boller SI. Plllskorflh, Pa. MODERNA GOSTILNA, kjer se toči aveže Duluth Moose & Rex pivo. Skubic in Oraiem. lastnika. (5m) Aurora, Minn M, A. Weisskopf, M. D. likužen adravnik. Uradu je od 10—12 predpoldns in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer netiraduje. Tel. Canal 47f.. 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale •mmM^mmmi Za $1 ae lahko vsak ki zna 6itati angleški naroči za celo leto. U. M. W. Journal, uradno glaailo organiziranih premogarjev, ali pa Miners Magazine, uradno glasilo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. 1. ftušnarju, tajniku J. S Z cor Halated & Madison St, 4th floor, Chicago, HI. yVatno uprašanje! ' UflTmi opravil Konzularne vojaške zalivi 207 lover 1 Milwaukee,Wi^., Iz polja moderne vede. SOCIALNI ZM1SEL MARXO VBOA NAUKA (Prevel M—ir.) Knoiutriilcset let po siurti moža, katerega življensko delo ni obstajalo v tein, tla bi razodel svetu revolucionarno odkritje ali iznajdbo, ampak ki je odpiral Človeškemu mišljenju in razumevanju stvari nova pota, je ponavadi prekratka doba, da bi izpozuali to, kar utemeljuje njegov vekov-ni pomen, to se pravi, njegovo trajno umstveno pridobitev, ki je vzvišena nad izpremembami časov in interesov. Kajti tisti boj <~ asov niti interesov, ki opredeljuje njegovo mišljenje, ki mu je postavljal probleme in določal njih razrešitev: obdaja tudi še novo pokolenje in je pričujoč v enakih razlikah mnenj in domnevanj, pričakovanj in strasti kakor v času, ko so se porajali oni novi nauki. Prav lehko je tisto, kar se kaže kot ocena trajne veljave velikega umstvenega čina, le navdušeno privrženstvo in pristranost. T,e če sodi to novo in veliko, dasi porojeno v najailnejsem boju, ker obsega najgloblje življenske interese ljudi, v krog objektivnega spoznavanja, v katerem ni več druzega boja. kakor boj znanja z zmoto in v katerem premaguje najrezkejša nasprotja, brezstrast-na in neutajljiva enotnost znanstvenega motrenja — le tedaj je dana na tem ustaljenem nepremičnim stališču točka, s katere je mogoča nepristranska ocena pomena velikega duha ne le ze nas, ki smo njegovi pristaši, marveč za ves umstveni razvoj sploh. To stališče moramo napram Karlu Marxu zavzeti in to ni težko. Dovolj svetovnozgodovinske veličine je za človeka, da je bil buditelj velikega dela civiliziranega človeštva, da je napolnil mednarodno čuteča proletarska srca 7, zavestjo lastnega položaja in lastne naloge, da mu je odprl pot in postavil cilj. Pa naj je to ^lar-xovo delovanje še tako globoko zarezano v zgodovino, da bo kot činitelj iz nje izginilo šele tedaj, ko bodo zmagale in se izpolnile njegove ideje, da bode potem še nadalje živelo v spominu, vendar v tem od daleč ni izčrpana vsa njegova veljava. Nasprotno, kar se tako viharno odigrava pred našimi očmi na zgodovinskem odru, veliki organizacijski proces Proletariat a vsega sveta po Marxo-vili idejah, to doslej nezaslišano utelešenje enega misleca v enotni volji in skupnem delovanju mi-ljonov, je le vzvišena, grandiozna potrditev Marxovega pomena, potrditev še vse premalo poznanega dejstva, da si je znanost z njim vprvič osvojila novo polje, socialno življenje, na katerem je mogoča nova tehnika, ki ne bo kakor prirodoslovna ustvarjala in iz preminjala zgolj posameznih dobrin življenja, temveč ki hoče vse družabno žitje zavedno preobra žiti in preustrojiti. Nova misel, s - kale»o je Marx izvršil to vUleko^ sežno razširitev našo teoretične posesti in ki poraja polog priro-doslovja socialno vedo z enako metodično strogostjo vzročne zakonitosti, je pojem podružablje-nega človeka. Z njim dobiva dosedanji pojem družbe dosorej šc nedosežno jasnost in natančnost. Človeška družba, ta posebna zveza ljudi v skupini, ki kaže o-benem najraznovrstnejše boje iti razdvojenost ,je postala najpreje v obliki vprašanja po pravi razumni organizaciji države problem neprestanega umstvenega dela od šestnajstega stoletja dalje. Ali če se je enota družabnega življenja izvajala iz božje postave, ali iz razumnih interesov ljudi, ali iz prirojenega družabnega nagona vselej se je na ta način za pojmovanje izgubilo uprav tisto, kar je bilo treba pojasniti: družba sa ma. Vselej je stopal v ospredje človek-poedinec, ki se je le družil z drugimi, nc da bi se dejstvo te zveze, ki tvori šele enoto družbe, s tem pojasnilo, niti da bi se spravili v pojem. In celo na onem višku mišljenja, kjer se je ta enota prvič borila za svojo izraženje, v klasičnem nemškem modroslovjn ki bi ga lahko označili za modro- slovje družabnega značaja človeškega uma, se je dobila samo oblika ,ki pa je njen značaj še bolj •temnila .namesto da bi ga bila osvetila. Tako je dobil izraz pri Kantu lik splošne zakonodaje duha in pri Fichteju in Heglu izraz razvojnega procesa pameti, tla se tam izlije v navidezno individualistično vprašanje »pomavalne kritike in tukaj v skrivnostno u-niverzalistično metafiziko. Stoprav s Feuerbachom se je izvršil oni pomembni in načelni obrat v načinu mišljenja, kateri razodeva kot temelj splošne zakonitosti človeškega duhovnega ži-tja ki se predstavlja ('loveku kot svet idej, predvsem verskih idej — vrstno bistvo človeka. Najvišje bitje, katerega emanaci-j»« je verni človek strmeč odločil od sebe kot delovanje božanstva, misleči človek kot vladanje svetovne pameti, se je izkazalo za bistvo človeka samega, ki je le na¡^a ¿jovegtvt# da se spozna, da ta vrsta ni le pri-roduo dejstvo, ampak vzajemna odvisnost in spletenost ljudi, ki jo h svojim delovanjem, z načinom, kako sami delujejo med seboj in drug nad drugega .neprestano u-Htvarjajo. Pojem človeške družbi* se istočasno razširi in vzpne do misli končno dosežene zavesti o nujni zvezi ljudi v delovnem procesu, v katerem delo posameznika ni odvisno le od dela drugega, marveč se brez tega niti predstavljati ne tla." To je jedro nadalj-nih Marxovih tez: "Družabno življenje je bistveno praktično. Vse skrivnosti, ki zapeljujejo teorijo k skrivnostnemu ,k misticizmu, i-majo svojo racionalno, razumno rešitev v človeški praksi in v razumevanju te prakse." S tem je razlika Marxovega stališča napram Feuerbaehovi rešitvi [»róblenla izražena dovolj jasno. Pri Keuerbachu je glavni pojem še zmerom človek, pri Marxu P« družba. Namesto človeškega bistva stopi od Marxa samega kot novo stališče označena misel 'človeške družbe ali podružabljene- Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v priih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Kspel-ler'\ kakor je popisano v knjižici, v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. (Adv.) POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke ■ajeeaeje In lalboij slflBr«i. Naselniika družba FARME 'Dirija" ta način mogel takorekoč samoraslo uveljaviti svoj lastni značaj. Kajti bistvo človeka je le v skupnosti, v enoti človeka s človekom. . . . skupnost človeka s človekom je prvi princip, načelo in ločilo resnice in splošnosti. (Načela mo-droslovja, par. 59 in 41.) Znano je. kakšen velikanski vtis je napravila Feuerbachova filozofija s tem principom o bistvu človeka na mišljenje one dobe, ki je se vsa bila pod vplivom Heglovega modroslovja. To pa si je mogoče le tako razložiti, da so jo občutili kot jasen izraz davno slutene resnice. Tudi Marx je občutil osvobodilni učinek tega umstvenega čina in to jasno izpričuje v svojih prvih spisih, tako velja v tej dobi, kakor da stoji popolnoma pod vplivom Feuerba-cha. To pa je zmota: Marx ni bil nikdar pristaš Feuerbacha; sunek, ki ga je dobil od tega misleca, mu jo bil le pogon na docela lastni poti, katera se zdi, kakor da bi držala v smerj Feuerbacho-vega mišljenja, ki pa že v prvem početku kaže značilno razliko, po kateri je Marx osredotočil temni Feuerbachov pojeni človeškega bistva v nov pojem o človeški družbi. Ce bi to ne bilo tako, bi Marx ne mogel že leta 1845. preko Feuerbacha s tako jasno zavestjo, kakor je šel preko njega v znamenitih tezah o Keuerbachu. Tukaj je nova, revolucionarna misel o podružabljetiju človeka v nasprotju z vrstnim bitjem jasno izgovorjena in izpričana nepopolnost, ki je lastna Feuerbaehovi rešitvi, "človeško bistvo", pravi Marx nasproti Feuerbachu, "ni abstraktni atribut posameznega individua. V svoji resničnosti je skupnost družabnih razmer. Feuetbach, ki se ne ozira na oceno tega resničnega bistva . . . more človeštvo bistvo pojmovati le kot "vedo", kot notranjo, nemo, mnogo individuov samo prirodno združujočo splošnost. Gre pa zato, Pri vsem tem pa je va/no, da se pojem o podružabljenem človeku učvrsti v svojem načelno novem pomenu in «la se ne izgubi v nedo-ločnost družabnega bistva, nedo-ločnost, ki ¿i hoče napraviti konec enkrat za vselej. Podm/.ablje-nje vodi značaj človeške družbe prav tako iz oduševljenja gole i-deje kakor iz posirovljenja živalskega nagona, prav tako iz naivnosti pogodbe, kakor iz brutalnosti prisilne združitve nazaj k edinemu velikemu dejstvu: k družabnosti človeških sil v tem zmi-slu, da niso družabne zgolj zaradi tega. ker so druga poleg drugih, druga v drugi, marveč ker so že v individualnem dejanju posa meznika le funkcije vrste. Zato je tudi resnično družabno stališče šele tedaj doseženo in človeško bistvo šele tedaj pravilno umeva-no, če je postal resnični individualni Človek — kakor pravi Marx — "kot individualen človek v svojem empiričnem življenju, v svojem osebnem delu ,v svojih o-sebnih razmerah vrstno bitje, šele ko jo izpoznal in organiziral svoje "forcos propros" kot družabne silo ... " To izpozntnje omogoča, da so poglobimo z razi skovanjent posebnih vrst in vzročnosti družabnih sil v kavzalno, vzročno zakonitost socialnega življenja. In tako zadobi pri Marxu pojem podružabljenja vsebino, ki ga vzporeja pojmom prirode. Na-tura in družba obsegata kavzal-| no zakonitost dogajanja v celoti, prva golo telesno dogajanje oko-lo človeka in na njem, druga zgolj duhovno dogajanje v človeku in po njom, pri čemer velja vse telesno za naturno, pa naj zadeva tudi človeka, in vso duhovno za vedno socialno, pa naj se tiče individualnosti'. (Dalje). "Ali sem že poslal zaostalo naročnino za "Proletarca"? Od tri do pet milj od mesta Merrill v Lincoln Co., ki šteje o-krog 15.000 prebivalcev in ima veliko industrijo, se razprostira rodoviten valovit svet, ki je odločen za slovenske farme. Skoz ta svet vodita dve železniški progi in tri okrajne ceste in teče več potokov. Zraven teče reka Wisconsin river". Ta zemlja se za sedaj še prodaja po 12 do 16 dolarjev aker, kakor je les na katerem dolu. Plačilni pogoji lahki. Kdor se zanima, naj piše po pojasnilo. Vsaki dobi natančne podrobnosti da je tako na jasne—, predno izda denar za dolge vožnje. Mi ne pošiljamo nobenih knjig ali podob. Pojasnila samo pismeno ali za bližnje ustmeno pri Tliria Colonization Co., Sheboygan, Wis. Naéa parobrodna poalovnica je največja na Zspsdu tn ima vae najboljée oceanike črte (linije). Siíkarta prodajamo kompanI (škili cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT PO$TA Kaspar Državna Banka kupu|e ln prodala In catnenfu|e denar v«eh (jrt4f ■veta. — Pri Kaaparjovi Državni Banki ae izplača za K5 |1, bi -z odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie I % obresti. — Slovenci povtr« tenl v a lov enake m Jeziku. - Banka ima $5,118,821.65 premoženj»* KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blui Island Ave.Ml CHICAGO HUNO» ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsemko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Iilnad Ave. Chicago, 111. Ameriška Državna Banka 1825-1827 Bluc Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000.00 JAN KAREL, predsednik. J. F. ŠTEP1NA blagajnik Naae podjetje je pod nadzorstvom "Cleariog Housa" čikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poAtne hranilnice Zdr. držav. Zvrfiuje tudi denarni promet S. N. P. J. 1'radne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 ¡»opoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure zvečer. Denar vloften v našo banko nosi tri procente. Bodite uvejerenl, da j« prt nas denar naložen varno ln doblčkanoano. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino io srebrnino, obrnite se na nas! A. J. TERBOVEC & CO. P .0. Box 25, Denver, Colo. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravmik sa netraaje Mešal la rsascslalk. ladraraiika preiskava brezplačne pla tati j« la adravila. 1024 Bina IalaaS Ava., Okle ago. Crednja ad 1 da 3 pa pal.; «d 7 da t avačar. Iz vea Ckioag« ftiveéi belaiki aaj piieje aleveaeke. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicato, D1 Ima večjo zalogo ar, veribe, prst» nov in drugih drago t in. Iavrtuje tad! ▼ankovratna popravila t tej stroki fs zelo aiaki Conemauqh Deposit Bank 54 MAIN STR. CQNEHAlCi, PA. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne uloge plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima svoje novce v tej banki. CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. pristnih pijač, Kranjski Brinjevec, BUvovlc, Troplnovec, Grefcko Vino in in to eo: ' Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importiik žgane pijače naravnoat iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic. Moje cene so nižje nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilita po cenik. A. HORVVAT, 600 N. Chlcago, 8t., JoUet, I1L RAVNOKAR JE IZŠLA KNJHŽICA Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Ko^ mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča so pri upravništvu Proletarca. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TEL. 1475 . JOHNSTOWN, PA. Splošno kreditno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo _ --■ obrestuje --^¡E: hranilne vloge po 5% | V prešnjllu letih Rentnl od dne vloge do dne dviga, davek plača zavod s a m. Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Dovoljuje poso|lla svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture. Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne Amerike Frank Pctrich, 400« W. list St., Chlcago, III. Informacije daje bezplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko. ELIXIR BiTTIR-WlNE t.i«.I*»V» HORKÉVÍNO "^^VJIHIM T. I "t" *•*-•» I J »•»>»•* *"• J Vplikokrat slišimo, k&ko so naii pradedje živeli in kako so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkosnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki Žive v mestih, da hi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo*.da moramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naSe prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupljajo ceh život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranjo orgftno in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljfto u-porabo tega zdravila. V bolezni želodca V bolezni (eter V bolezni čreves|a To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker prinaAa pomoč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca. LEKARNAH. DOBI 8E V JOS. TRINER Uvaievalec In Izvaielavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. III. TRINERJEV LINIMENT ja precej nočno zdravilo, lahko sa |a pometa z oljkinim oljem. Večkrat sa pripeti, da bolečine v «dih, sklepih in milicah prenehajo le pri prvi «porabi. Imejte fa ve4no doma pri rokah, da ja lahko takoj rabite, ako je treba. N 53532353485353232348535348482323485323534823234848535348234853532323239148 482389485348534848482353482348485348235390485323532323484853482323232348 232353535348235323485353234853535353534853535353534853485348