Poštnina plačana v gotovini	^	^Posanupna	Številka	1-	Din
IZHAJA VSAKO SOBOTO	aftfjMIIHWgBK H|	Bj|	Pff	W	po	-	Čekovni
Uredništvo uprava Ljubija-	Su	^BB	Hfi	BB	Vi	^^9	Ljubljana	—	Rosa, Dalmatinova	—	Jmtjd	wmm	Či|ajl	H	M	BH	se	ne vračajo. — Ne-
Poštni predal ŠL 115. — Naroč-	B^^^	JBB	HB Hfl	B9	SB	flBM	frunkirana	pisma se ne sprega na mesec 4 Din, četrt leta	|B	^BB	BB	^B89H	  ^B|	jemajo.	— Rokopisi naj se
• at^™“ kiwm mm m90 m
GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE
Leto I.	V	Ljubljani,	dne	25.	avgusta	1934	Stev.	26.
Narod - čuj in brani resnico!
Z intrigami, klevetami in lažmi skušajo
nasprotniki pozitivnega narodnega in državnega dela slepiti in zapeljevati preprosti kmečki narod
SHODI
Jugoslovanske narodne strsnke
V nedeljo, 2. septembra 1934
Na Vranskem ob 7. uri zjutraj.
V Šoštanju ob pol 11. uri dopoldne.
V Rogatcu ob pol 8. uri zjutraj.
V Žetalah ob 11. uri dopoldne.
Pri Sv. Florijanu ob Boču ob 3. uri pop.
Shodi se vrše ob vsakem vremenu!
Udeležite se Jih polnoštevilno in privedite s seboj vse znance in prijatelje I
V borbi za narodne pravice
Proti fašizmu, pač pa za svobodo, pravico in enakost nas vseh — »Brat je mio, koje vjere biol« — Proti sili in nasilju, proti korupciji in krivičnosti, pač pa za celotne politične svoboščine naroda
Politični in vsi ostali nasprotniki gibanja, dela in razvoja Jugoslovanske narodne stranke v državi, zlasti pa v Sloveniji, izgubljajo zadnjo trohico dostojnosti in poštenosti v politični borbi in v javnem življenju. Kakor dogovorjeni in zbrani od usode same so se znašli vsi ti gostobesedni poklicani in nepoklicani »voditelji« in »reševalci« naroda in najrazličnejših struj na skupnem okopu v borbi proti naši mladi, borbeni Jugoslovanski narodni stranki. Ona je našla povsem naravno med najširšimi narodnimi plastmi polno razumevanj« in tako prisrčen, res bratovski sprejem, da jo mora zavidati vsak, ki se je vrgel v naše politično življenje s tako sebičnostjo in ozkosrčnostjo, kakor so to storili mnogi zmožni in nezmožni »javni delavci« našega rodu, razne zahajajoče in medlo se porajajoče lokalne politične zvezde.
Vsi ti junaki zahrbtnega boja so zgrabili v nastopu proti nam in naši, razveseljivo razvijajoči se stranki, v povsem identičnem, prirojenem skupnem instinktu za isto orožje, vredno le njih in njihove žalostne tradicije; zgrabili so za najpodlejše intrige, klevete in laži, v katerih gledajo vso svetlo ostrino svojega političnega meča, ves višek svoje zmožnosti, politične delovne taktike in svojega poslanstva. Mi jim tega orožja ne zavidamo in se ga niti v obrambi, niti v napadu ne bomo nikdar posluževali. V jasnem solncu svobode, za katero se zvesto in dosledno borimo, bo naše orožje in naš ščit le najčistejša poštenost, najtrdnejša zvestoba dani besedi in le vsesplošna, neosebna dobrobit vsega naroda, kralja in velike domovine Jugoslavije:
Iz vseh krajev naše ožje domovine Slovenije prejemamo dan za dnem od svojih zaupnikov in članov dopise, v katerih nam poročajo, da se razni pismouki, in osebje raznih političnih delavnic
—	(tudi politika je pri nas marsikje že postala navaden obrt) — od mojstrov mimo pomočnikov do slabo podkovanih političnih začetnikov - vajencev, poslužujejo v borbi proti naši stranki vsej pošteni javnosti že znanih intrig in laži, češ da je Jugoslovanska narodna stranka le od vlade naročena opozicijska stranka, ki da jo vsemogočna JRKD vsestransko podpira.
Težko je poštenemu človeku in političnemu borcu ugotoviti, ali so te intrige, izmišljotine in laži bolj plod zlobe ali politične ignorance ali pa so zgolj izliv najdovršenejših bedastoč. Vsakomur, ki misli zdravo in pošteno in ki je politično vsaj povprečno dozorel, mora biti že na prvi pogled po vsem našem dosedanjem
javnem delovanju, pisanju in nastopanju jasno, da o kaki skupnosti ali sorodstvu z današnjo vladno JRKD oziroma Jugoslovansko nacionalno stranko ne more biti niti govora. Nasprotno mora vsak potrditi, da se od prvega dne svojega političnega nastopanja pa vse do danes — ostali pa bomo strogo dosledni tudi v bodoče — kar najneizprosnej-še in najzagrizenejše borimo proti JRKD oziroma Jugoslovanski nacionalni straki in njenim političnim delovnim metodam, ker smatramo to svojo borbo kot nujno, narodno in državno potrebo. Zavedamo pa se tudi, da grozi v primeru, da se ne krene v narodnem in državnem gospodarstvu po popolnoma novi poti na temeljnih zahtevah, ki jih je postavila v svojem delovnem programu prav naša Jugoslovanska narodna stranka, neizogibna propast. Na tem svojem jasnem stališču vztrajamo trdno in odločno; zato tudi odklanjamo vsako kompromisarenje s komurkoli, Id bi si to želel in ki ne priseže na ta naš politični evangelij oziroma ki ne dela točno po njem.
Enako je tudi zahrbtna trditev, da smo za diktaturo in proti demokraciji, absolutno neresnična, izmišljena, da. celo smešna. Resnim in poštenim ljudem 1k» ta javna ugotovitev nedvomno zadostovala, proti zahrbtnim intrigantom pa se bomo v vsakem konkretnem primeru takega natolcevanja in širjenja takih neresničnih vesti poslužili javnega foruma, kjer bodo lahko pred vsem narodom dokazali javno svoja zlobna, da ne rečemo tudi smešna podtikanja. Bojimo se le, da bodo ti mračni junaki v takem primeru po svojem starem običaju stisnili rep med noge in se kot podgane poskrili v svoje skrite luknje, iz katerih danes brizgajo gnojnico laži in intrig na vse, kar branimo v današnjem političnem življenju kot sveto, pošteno in edino resnično. Pa tudi za te skrivače se bo še našlo primerno sredstvo. V življenju je pač tako: odkritemu človeku, ki pa mora biti vreden tega imena, se v primeru zmote lahko zaveže jezik pred javnim, nepristranskim sodiščem (za katera se tudi vedno vneto borimo!), za druge, ki pa ne poznajo možatega javnega razčiščevanja zamršenih pojmov in zmot, pa je usoda izbrala nagobčnik in pasji bič!
Zdi se nam, da so gotovi ljudje pri obstreljevanju trdnjave naše Jugoslovanske narodne stranke zgrešili pravi cilj in padajo njihove granate, napolnjene z intrigami, lažmi in klevetami,
v	njihovo lastno sredo. Naglasimo naj le, da še z nobenega našega shoda ali sestanka ni bila poslana nobena pozdravna izjava kakemu vidnemu ali skrbno maskiranemu
eksponentu JRKD ali sedanje Jugoslovanske nacionalne stranke; pač pa so dosledno počenjali to čaščenje in služabničenje prav oni, ki bi nam danes radi med narodom očitali kakršnokoli skupnost in zvezo z JRKD.
Dovolili bi si še kratko pripombo na očitek, da smo od JRKD naročena oziroma od nje podpirana opozicijska stranka. Smešnost te intrige je očitna že iz prej naštetih razlogov, posebej po moramo podčrtati dejstvo, da se mi nikakor ne bi morali boriti s takimi težavami vsakovrstnega značaja, kakor se ves čas že borimo. Le z osebnim žrtvovanj em, le z absolutno neplačanim in nesebičnim delom ter le s pritrgo-vanjern od lastnih ust si utrjujemo svojo trnjevo pot k lepši bodočnosti vsega naroda in države, k zmagi resnice, pravice in narodne enakopravnosti. To resnico lahko dokažemo vsakomur, kdor in kadarkoli le želi. Edina ugodnost, če se že o čem takem govori, so proste železniške vozovnice naših narodnih poslancev. Teh se v svojem trdem delu in vzvišenem poslanstvu res pošteno, kolikor se le da poslužujejo, da kljub svojemu skromnemu številu 10 neprestano obiskujejo l>edni, preprosti narod širom vse Jugoslavije in ga tolažijo v njegovih najtežjih preizkušnjah, mu vlivajo v razboljene, razočarane duše novega upanja in ga organizirajo v trdnih krajevnih organizacijah naše stranke za borbo in dosego onih svetlih ciljev, ki smo jih zapisali v svoj vsenarodni program in za katere se mora narod temeljito pripraviti.
Tudi dejstvo, da smo zakonito priznana politična stranka s pravico javnega udejstvovanja v narodnem in državnem političnem življenju, ne da mirno spati raznim nemirnim duhovom. Nam k tej pravici ni pripomogel nihče drugi, kakor le narod sam in pa čisti zakon, čigar predpisom smo v celoti zadostili. Narod sam je poklical s svobodno podpisanimi izjavami v vseh okrajih in banovinah v državi v življenje svojo Jugoslovansko narodno stranko in pristojni čini-telji so morali potrditi to odločno, odkrito voljo naroda. Na potrdit-
vi	in priznanju naše Narodne stranke torej nima nobene zasluge niti JRDK stranka niti kdorkoli drugi, izvzemši celotni jugoslovanski narod in čisti zakon, ki je za vse enak. Da pa niso bili dovoljeni razni drugi slučajni in celo za lase privlečeni politični pojavi, je krivda slabosti in nezmožnosti dotiČnih pokreniteljev, za katerih malenkostne in le lokalne osebne politične ambicije široki jugoslovanski narod noče in ne more imeti zahtevanega umevanja.
Na narod so pritisnile težke skrbi in krivice, ki jih spremljajo nasilstva raznih vrst. Toda poudarjamo, da je narod država, ker brez zadovoljnega naroda tudi ni srečne države. Prav za to pa niti najmanj ne skrbi vladna JRKD ali kakor se imenuje po novem: Jugoslovanska nacionalna stranka, ker ona ravno nasprotno z vsem svojim delom in nehanjem prizadeva narodu čim več krivic, kar je razumljivo, če pomislimo, da se nikdar ni niti zmenila za to, zakaj ljudstvo vzdihuje in toži po pravici in poštenju.
Nedavno smo čitali, da zahtevajo neke skupine političnih nameščencev, ki podpirajo vladno JRKD ali Jugoslovansko nacionalno stranko, uvedbo fašizma v naši državi. Odločno moramo naglasiti, da je Jugoslovanska narodna stranka proti ideji fašizma, kakor tudi proti ideji komunizma, ker stoji odločno na načelu narodne solidarnosti (na podlagi dveh velikih narodnih pregovorov: »Vsi za enega, eden za vse!« in »Brat je mio, koje vjere bio!«); na tem temelju vodi naša mlada, borbena opozicijska Jugoslovanska narodna stranka svojo borbo za narodne, kmečke pravice. Naša stranka se bori za politične svoboščine, za svobodo tiska, za svobodo shodov, zborovanj in dogovorov, za svobodne volitve ob tajnem glasovanju itd. ter zbira
v	tej borbi okrog sebe in pod svojim poštenim, neomadeževa-nim praporom ljudstvo prav iz vseh krajev naše mile domovine, brez ozira na vero in na to, ali je dotičnik Srb, ali Hrvat ali Slovenec. Zaveda se namreč, da med
njimi ni razlike, ker vsi in povsod enako vroče hrepene po svobodi.
Ljudstvo prav povsod, brez izjeme in razlike, iskreno in zavedno pristopa v borbene članske vrste Jugoslovanske narodne stranke, ker se hoče neizprosno boriti za vse ljudske in narodne pravice, ker iskreno ljubi svojega kralja in svojo veliko domovino. Borba vsega naroda velja dosegi boljših razmer in boljši bodočnosti. Popolnoma odveč in nedostojno je, da se vladna JRKD stranka poslužuje sile na-pram narodu, ki le zahteva na podlagi zakonov svoje pravice, temveč bi nasprotno morala ta stranka sprejeti in izdati vse zakone, ki jih zahteva narod v svoji borbi za politične svoboščine. Toda JRKD stranki niso pri srcu in mar narodne skrbi in potrebe niti ne trpljenje in pomanjkanje naroda, temveč ji je nasprotno le do tega, da nad narodom — vlada.
Ljudstvu je postalo že povsod jasno, zakaj je JRKD stranka proti svobodi tiska in proti svobodi zborovanj ter dogovorov, ker ta stranka pač vztraja na stališču, da naš narod fii vredep svobode. Ta ista vladna JRKD stranka našemu narodu niti ne da svobodnih volitev, ker ve, da bi ji narod dal — s tajnim glasovanjem — zasluženo obsodbo. Na javnem glasovanju, ob zapiranju in zastraševanju ljudstva, je pred 30 leti propadla neka podobna vladna stranka, ki so jo ustanovili razni drugi činitelji iz javnega življenja, kakor se to dogaja tudi pri današnji JRKD stranki. Zato je jasno, da vsaka sila traja
le §voj čas in da bo narod svoje pravice izvojeval preko svojih čvrstih organizacij Jugoslovanske narodne stranke v regularni borbi, na temelju obstoječih zakonov.
Narod dobro ve, zakaj vladna JRKD oziroma Jugoslovanska nacionalna stranka noče sprejeti in izdati niti zakona proti korupciji niti proti industrijskim, bančniškim in veletrgovskim kartelom, ko pa v prvi vrsti.ščiti — svoje interese na škodo vsenarodnih interesov. Narod molče in mirno prenaša vse krivice in na-
silja JRKD oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke, pri tem se pa dobro organizira v svoji J ugoslovanski narodni stranki in se pripravlja na obračun pri prvih volitvah, ker pač veruje, da pravičnost, poštenost in resnica morajo premagati vse združene karteli rune korupcijoniste, pa naj že uživajo kakršnokoli zaslombo pri JRKD stranki.
V	borbi za svoje narodne kmečke pravice bo naš narod vztrajal pod praporom svoje borbene Jugoslovanske narodne stranke. Zato naprej, borbaši!
Kako delalo naši nasprotniki za narod?
V dosego svojih osebnih ciljev se poslužu-
jejo celo zločinskih in nečloveških sredstev
Ob sijajni udeležbi ljudstva se je vršil 5. t. m. velik javen shod Jugoslovanske narodne stranke v Dvoru na lini in z vsem svoj im potekom dokazal, da naroči v borbi za svoje pravice mora uspeti. Shod je bil prvotno napovedan za 22. junija t. L, pa je bil iz znanih razlogov naših političnih nasprotnikov prepovedan. Naši narodni poslanci so se zaradi prepovedi pritožili na pristojno ministrstvo. Da tudi naše ljudstvo spozna, kakšne so razmere v onih bratskih krajih, naj navedemo v izvlečku zanimivo poročilo, ki ga je objavilo o tem shodu glasilo naše stranke v Petrinji »Jedinstvo« v svoji predzadnji številki:
Da se prepreči ljudstvu pristopanje k Narodni stranki, je napovedala vladna JRKD stranka svoj shod na dan 29. julija in sporočila'narodu preko občinskih razglasov, kako da bodo prišli na shod nekateri ministri, ki bodo na shodu sprejemali prošnje in podeljevali zemljo dobrovolj-cem, razdeljevali drva, odpuščali razne kazni in globe ter delili vsestransko pomoč trpečemu ljudstvu. Ljudje so, verujoč tem obljubam, res prišli na ta shod JRKD stranke, toda so se takoj tudi razočarali, ker na shod sploh noben minister ni prišel. Ljudstvo se je vpraševalo: zakaj so jih prevarili, takoj pa je to tudi samo uvidelo. Spoznalo je sleparijo JRKD stranke in se je iz nje marsikaj naučilo.
Kakih 14 dni prej je prijavil tamkajšnji naš zaupnik g. Stojša Krbavac v imenu Jugoslovanske narodne stranke shod v Dvoru za 5. avgusta t. 1. okrajnemu glavarstvu. Ko je vložil prijavo, je tudi vprašal, kdaj da bo prejel rešitev, da se zna ravnati in shod objaviti prebivalstvu. Rečeno mu je bilo, da bo prejel rešitev 24 ur pred samim shodom. O tem je g. Krbavac obvestil poslanski klub Jugoslovanske narodne stranke v Beogradu, nakar je ta predvsem vložil pritožbo na pristojnega ministra, istočasno pa je narodni poslanec g. Miloš Drago-vič v imenu Narodne stranke in poslanskega kluba poslal novo prijavo okrajnemu glavarstvu v Dvoru, s katero sam prijavlja javen shod v Dvoru za 5. avgusta t. 1., da bi bil tako sklicatelj on, če bi bil že g. Krbavac na kak način aretiran. Ko je prispela ta prijava shoda s strani g. Miloša Dragoviea, je bila naglo rešena prva prijava g. Stojše Krbavca, da se prijavljeni javni shod dovoljuje in g. Krbavac ni bil zaprt. Toda sedaj nastopa v stvari drugo delo JRKD stranke proti dovoljenemu shodu. Njihovi ljudje so namreč spoznali, da sila ne pomaga in da se je zato treba poslužiti — sleparije. In kaj so
storili? Kaj takega se ni pripetilo doslej še nikjer v naši državi.
Dan pred samim shodom Narodne stranke je bil razposlan in razmetan po vseh prizadetih vaseh letak, poln ogabnih laži proti g. Stojši Krbavcu z namenom, da bi se diskreditirala Narodna stranka in njen tamkajšnji predstavnik g. Krbavac. Ko pa so
taki in pisma edino redno sredstvo politične borbe vladne JRKD stranke? Kakor vse kaže, so res. Narod pa je ob tej priložnosti spoznal, da se poslužuje ta stranka v svoji politični borbi proti Narodni stranki res samo sile in sleparije, to pa na škodo
—	naroda. Toda »Kjer laž kosi, tamkaj ne večerja,« — pravi star narodni pregovor. To bo občutila tudi velika »vsedržavna« JRKD ali kakor se sedaj imenuje Jugoslovanska nacionalna stranka.
Kakor rečeno, se ljudstvo še v zadnjem trenutku ni dalo preslepiti od nasprotnikov iz tabora JRKD stranke. Vsa navedena nemoralna sredstva političnih na. sprotnikov ga niso mogla odvrniti od udeležbe na shodu, ki je sijajno uspel. Navdušenja ljudstva za njegovo opozicijsko Jugo-
slovansko narodno stranko ni mogoče opisati.
Na shodu samem pa jje ljudstvo izvedelo, da sta isto noč zgorela senika dveh naših članov-dobrovoljcev, in sicer Mileta Slavulja in Šeste Andreja v Gvozdanskem, do tal. Na pogorišču so bili pastlani omenjeni lažni letaki, nekdo pa je v bližini ognja tudi streljal. Ker sta omenjena dobrovoljca sedaj člana Jugoslovanske narodne stranke, ker sta se oba nameravala udeležiti shoda naše stranke v Dvoru in ker so bili na pogorišču najdeni letaki naših nasprotnikov, je vsakomur jasno, kdo je imel interes, da požge senika in uniči edino krmo siromakoma. Take politične maščevalnosti ljudje še ne pomnijo, prepričani pa so, da krivci ne bodo ušli zasluženi kazni.
Iz našega pokreta
Lep shod v Dobovi
Preteklo nedeljo dne 19. avgusta je priredila Jugoslovanska narodna stranka v Dobovi pri Bre-
ko ostro ožigosala politiko vladajoče JRKD stranke in pozvala zbrano ljudstvo, da se organizira
žicah velik, krasno obiskan javen čimprej v Jugoslovanski narodni iteiTi vr\T IR KI)"ctranl-r" shod> kateremu je predsedoval j stranki, kajti le potom nje more
predsednik pripravljalnega odbora narod pričakovati, da se bodo raz-
cim
spoznali, da tudi s tem niso do segli zaželjenega uspeha, ker pozna ljudstvo g. Krbavca kot poštenega in dobrega človeka, so kakor navadni lopovi izdali in razširili v imenu g. Krbavca ponoči, ko je on še spal, nekaj ur pred shodom, po vseh vaseh in občinah v okraju, po vseh cestah, poteh in plotovih, letak z naslednjo vsebino:
»Bratje! Sklical sem shod Narodne stranke v Dvoru na Uni na nedeljo 5. t. m. Ker so mi oblasti shod v zadnjem trenutku prepovedale, odlagam shod na poznejši čas. — Stojša Krbavac.«
Ti tiskani letaki so bili razširjeni v desettisočerih izvodih po vsem okraju, po vseh občinah in vaseh, toda za vsako občino v drugačni barvi. Mnogi ljudje, ki so zgodaj zjutraj našli te letake, so njihovi vsebini res verjeli, ker so se take oblastvene prepovedi javnih shodov Narodni stranki pogosto dogajale. Niso pa ljudje slutili, da g. Krbavac za te letake sploh ne ve. Kdo bi si tudi mogel misliti, da so nasprotniki iz JRKD stranke padli tako globoko in da so zmožni posluževati se v politični borbi takih podlih sredstev, s katerimi vpletajo v svoje laži tudi javne oblasti.
Ljudje pa so kmalu ugotovili, da so letaki falzificirani, ker so (jih raznašali razni občinski uslužbenci, katere pa plačuje ljudstvo in ne JRKD stranka.
Nasprotniki Narodne stranke se pa niso posluževali samo teh podlosti. Našemu članu g. Sveto-zaru Ostojiču iz Žirovca je prinesel na večer pred shodom neki, znani mu mladenič iz Dvora pismo s sledečo vsebino:
Dvor na Uni, dne 4. avgusta 1934. Dragi gospod Svetozar! OBLAST nam je shod prepovedala in zato obvestite prebivalstvo, naj jutri ne pride, ker bi imelo zgolj neprilike z oblastmi. — Vaš S. Krbavac.«
Prebivalstvu se je tudi pretilo in grozilo na vse mogoče načine, če bi se udeležilo shoda Narodne stranke. Menda ni potrebno še posebej pripominjati, da je bilo tudi zgornje pismo fal-zificirano. In takih pisem se je ugotovilo večje število. Tz vsega navedenega je razvidno, kako nizkotnih sredstev se je JRKD stranka posluževala, da bi onemogočila shod Narodne stranke v Dvoru. Mar so ti falzificirani le-
g. Franc Veble. Prvi je stopil pred večstoglavo množico navdušenega članstva član akcijskega odbora Narodne stranke za Slovenijo g. Drago Kornhauser iz Ljubljane, ki je žel za svoja kremenita izvajanja vse splošno odobravanje. Govornik je ostro obsojal delovanje JRKD stranke in njene teroristične metode, politične borbe, ki se jih je ta propadajoča stranka zlasti izdatno posluževala prejšnjo nedeljo dne 12. avgusta t. 1. na svojem klavernem shodu v Brežicah. Kakor je javnosti že deloma znano, so se najeti in pijani prete-
mere izboljšale. Kakor izgleda, se poslabšati itak nič več ne more, pač pa bi se dalo s pametno, narodno politiko, ki jo vodi Jugoslovanska narodna stranka, še marsikaj popraviti in izboljšati.
Množica zborovalcev je sledila vsem izvajanjem govornikov z izrednim zanimanjem in izrazila svoje soglasje z viharnim odobravanjem. Ker se je shod močno zavlekel, se napovedani občni zbor krajevne organizacije naše stranke ni mogel vršiti, zakaj poslanec g. dr. Bačič je moral s svojima tovarišema odhiteti na veliki
pači iz vrst JRKD zelo junaško ustanovni občni zbor krajevne or-
znesli s pendreki, vozovnimi roči-
ganizacije na Bizeljsko. Ob za-
cami in drugimi »kulturnimi sred- ključku shoda je izrekel g. Korn-
stvi« nad mirnimi političnimi nasprotniki.
Tudi oba naslednja govornika, narodni poslanec g. dr. Stjepan Bačič in član glavnega odbora g. dr. Valjavec iz Zlatara sta ena-
hauser pripravljalnemu odboru, zlasti pa predsedniku g. Vebletu za njegovo požrtvovalno sodelovanje najiskrenejšo zahvalo. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije v Dobovi bo čez 14 dni.
Občni zbori naših organizacij zbore’ k.akor ^ nc ?me
jo biti prepozni s prijavo zbora
V NEDELJO, 26. avgusta 1934
NA POLŠNIKU ob 7. uri zjutraj v Povšetovi gostilni.
V LITIJI ob 3. uri popoldne v gostilni g. Franca Cerarja.
V VELIKIH LAŠČAH ob 8. uri v gostilni »Vatikan«.
V NEDELJO, 2. septembra 1934.
V VELENJU ob 3. uri popoldne. DORNOVA PRI PTUJU ob 11.
uri dopoldne v gostilni Slana.
*
Za nedeljo 26. avgusta t. 1. napovedane ustanovne občne zbore krajev, organizacij Jugoslovanske narodne stranke v Sodražici, Loškem potoku in Dolenji vasi pri Ribnici smo morali z ozirom na nastale razmere in posebno željo domačinov preložiti na prihodnji mesec.
Vse zaupnike prosimo, da nam vedno sporoče v svojih dopisih tudi točno uro in lokal, kjer naj se vrši ustanovni občni zbor zaradi predpisane prijave oblastem.
Vse člane, prijatelje, organizatorje in somišljenike, ki žele imeti v svojih občinah ustanovne občne zbore krajevnih organizacij Jugoslovanske narodne stranke, prosimo, da nam to sporoče pravočasno in ne v zadnjem trenutku, da jim moremo razpode-liti delegate akcijskega odbora za
oblasti. Vse tiskovine se dobe pri stranki v Ljubljani, na katero pišite vedno točno na naslednji naslov:
■EDINOST«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, za tajništvo stranke, Ljubljana, poštni predal, štev. 115.
*
BIZELJSKO
Po lepo uspelem shodu v Dobovi se je preteklo nedeljo vršil ob sijajni udeležbi zavednih mož in fantov v nabito polnem, prostornem gasilskem domu ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke na Bizeljskem. Vodil ga je agilni g. Franc Smerkey, ki je pozdravil navzoče delegate iz Ljubljane in z Vidma ter vse zborovalce. Po pojasnitvi programa s strani g. Kornhauserja iz Ljubljane je občni zbor prešel na volitev svoje uprave, ki jo tvorijo: predsednik g. Balon Bernard iz Brezovice, podpredsednik g. Smerkey Franjo iz Gornje Suši-ce, tajnik g. Vouk Franjo iz Gornje Sušice, blagajnik g. Matjašič Anton iz Gornje Sušice, odborniki so gg. Jelčič Franjo iz Vite vasi, Kovačič Ivan iz Gre-govc, Premelč Andrej iz Bračne vasi, Iljaž Alojz iz Nove vasi, Strmecki Rudolf iz Gornje Sušice, Kunst Alojz iz Gornje Su-
šice in Ulčnik Ivo iz Orešja, namestnika pa sta gg. Lupšina Ivan iz Bračne vasi in Korber Vinko iz Drenovca. V nadzorstvenem odboru so:	predsednik	g.	Frece
Ivan iz Gor. Sušice in člana gg. Brkovič Vinko in Verstovšek Ivan, kot namestniki pa gg. Putrih Jože iz Brezovice, Kržančič Franjo iz Vite vasi in Kajs Franjo iz Stare vasi. Za delegate za okrajni občni zbor so bili izvoljeni gg. Kovačič Ivan iz vasi Gregovce in Kunst Alojz ter Smerkey Franjo, oba iz Gornje Sušice.
KAPELE PRI DOBOVI
V	nedeljo 19. avgusta dopoldne ob 9.30 uri se je vršil pri nas sestanek naših mnogoštevilnih somišljenikov, na katerem je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Kapelah pri Dobovi: predsednik g. Zorčič Anton, trgovec v Kapelah, podpredsednik g. Živič Jožef, posestnikov sin iz Kapel, tajnik g. Vogrinc, Ludvik, krojač iz Slogonskega, odbornika pa sta gg. MerslaviČ Andrej, posestnik iz Jeroslovca, in Urek Franc, posestnik iz Kapel. Ustanovni občni zbor te organizacije bo v kratkem.
MOTNIK
Na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Motniku dne 12. avgusta t. 1. je bila zvoljena naslednja uprava: predsednik g. Zdravko Hribovšek, podpredsednik g. Peter Križnik, tajnik g. Franc Kogej, blagajnik g. Jože Orehovec, odborniki gg. Jože Remškar, Janez Polc, Peter Žavbi, Janez Reberšek in Martin Drolc, namestniki gg. Janez Križnik, Franc Novak, Leopold Lipovšek, Franc Hribovšek in Franc Hribar; nadzorstveni odbor tvorijo gg. Franc Križnik kot predsednik in gg. Valentin Flisek in Martin Drolc, njiho-
vi	namestniki pa so gg. Jože Poznič, Pavel Resnik in Franc Grabnar. Za delegata za okrajni občni zbor je bil izvoljen g. inž. A. Osojnik, obratovodja rudnika Bela - Motnik, njegov namestnik pa je g. Franc Kogej.
TRBOJE
Na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije naše Narodne stranke za našo občino je bila v nedeljo 19. avgusta t. 1. izvoljena naslednja uprava: predsednik g. Žerovnik Anton, posestnik iz Zapog, podpredsednik g. Jamnik Jože, čevljar iz Podreč, tajnik g. Rozman Jože, šofer od Sv. Valburge, blagajnik g. Oblak Ivan, posestnikov sin iz Smlednika, odbornika gg. Jerman Janez posestnikov sin iz Zapog in Bohinc Filip, posestnikov sin iz Zapog, namestnika gg. Zajc Janez, delavec od Sv. Valburge in Jerman Janez, posestn., v nadzorstvenem odboru sta gg. Aljaž Anton, posestnik iz Torova in Gan-ter Milko od Sv. Valburge, delegat pa je g. Bohinc Miha, posestnik iz Zapog in njegov namestnik g. Kimovec Franc, delavec iz Hraš.
LUCOVA V PREKMURJU'
V	nedeljo 12. avgusta t. 1. smo imeli tudi pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke ob prav zadovoljivem obisku članov in somišljenikov. Prav veselilo nas je, da se je v našem manj izobraženem kraju že takoj v samem začetku organizirane politične borbe postavilo na junaški mejdan toliko zavednih borcev proti laži-nacionalizmu in za narodne pravice. Naša organizacija
si je ob tej priložnosti izvolila naslednjo upravo: predsednik g. Jošar Janez, trgovec, podpredsednik g. Kardoš Vincenc, tajnik g. Kardoš Ludvik, čevljarski pomočnik, blagajnik g. Felkar Aleksander, posestnik, odborniki so gg.: Škerlak Janez, posestnik, Šker-lak Štefan, posestnik, Žilavec Josip, čevljar, Kardoš Aleksander, posestnikov sin, Pondelek Štefan, posestnik in Pondelek Franc, posestnik, namestnika sta gg. Bo-kar Aleksander in Žiško Aleksander, v nadzornem odboru so gg.: Doklan Štefan, kot predsednik in gg. Žiško Adam in Kardoš Štefan kot člana, gg. Škerlak F<ranc in Škerlak Štefan kot namestnika, za delegata pa je bil izvoljen g. Žilavec Josip iz Lu-cove in za njegovega namestnika g. Kardoš Vincenc iz Lucove. — Kmetje, vstopajte v naše vrste in ne podpirajte s svojo pasivnostjo onih, ki vas že dolga leta vodijo za nos! Težki so časi in potrebujemo v našem javnem življenju in delu resnih političnih delavcev, pravih mož, ki bodo zastopali naše in vsenarodne interese na pristojnih mestih tako, kakor to zahtevajo resnične narodne potrebe. — K.
KRŠKO
Tudi v našem okraju težke gospodarska kriza ljudstvu ni prizanesla; zato se mnogi brezposelni radi zatečejo k občini za delom, za katero moledujejo dan za dnem. Med drugimi takimi posebneži se je zglasil pri tukajšnjem g. županu tudi neki g. Ivan L. s Trške gore ter prosil za delo. Ker je g. župan seveda kot navdušen pristaš edinozveličavne vladne JRKD stranke velik nasprotnik naše opozicijske Jugoslovanske narodne stranke, kateri pripada tudi prosilec g. Ivan L., je odgovoril sledeče: vKadar bo Jugoslovanska narodna stranka imela v naši občini večino, tistikrat bo pa dobil delo; dokler bomo pa mi. pa ne! Sedaj pa le kar toplo nesite naprej!« Gospoda iz JRKD oziroma Jugoslovanske nacionalne stranke še torej vedno ne more zatajiti v sebi svojih strankarskih strasti in si dovoljuje v uradu odpravljati ljudi s takimi odgovori; dotični človek je vendar samo prosil za delo, do katerega ima vsekakor pravico, da ga pa dobi, je to velika socialna skrb in dolžnost g. župana napram svojemu bližnjemu občanu, pa čeprav ni član vladne JRKD stranke.
Obljube krških nacionalcev so postale že splošno znana »neiz-polnjiva resnica«. Opozorimo naj le na svoječasno volilno grupacijo v krški občini, ki je dajala pri občinskih volitvah vsestranske, širokopotezne obljube, zlasti vasem Cesti in Guntam, češ da se bodo gradile nove ceste, to pa seveda le pod pogojem, da bodo vsi upravičenci volili njihovo režimsko listo. Poglejmo pa le, kaj je z njihovimi obljubami danes, ko imajo občino v svojih rokah: kako je z njihovim gospodarstvom, kje so obleke občinskih revežev v hiralnici, kje je elektrika, kje vodovod in kje v|se ostalo, kar so obljubljali takrat, ko so občino cepili na dvoje in ko se je povsod govorilo, da bodo ostale občinske doklade doni a in da ne bodo šle za snuško cesto, ki je nekaterim starejšim ttieščanom pravcati trn v peti. Sedaj, ko so občino dobili v svoje roke in ko je postala komasacija Polnoveljavna, sedaj naj pokažejo krški nacionalci, kam izginjajo visoke občinske doklade, o čemur se je govorilo na sestanku pri Stritarju ob priliki delitve občine. Zato pojdite le pridno na delo, toda ne s postavljanjem
kopališč, temveč z izpolnjevanjem vseh ostalih vaših obljub, ker skrajni čas je že, da zadostite svojim obetom, saj bo že skoraj poteklo leto dni, odkar gospodarite v občini. To morate storiti tudi zato, da boste imeli takrat, ko boste morali polagati račune, lahko in čisto vest. Drugič pa še kaj. — Prejšnji teden je imela Jugoslovanska nacionalna stranka v Krškem svoj občni zbor, na katerem pa je doživela velik polom. Prvi predsednik g. Anton Gliha je odstopil. — V. S.
IZ BOROVŠKEGA KOTA
Kleno seme, ki ga je Jugoslovanska narodna stranka pred meseci zasejala v srca tukajšnjega kmečkega ljudstva, ni padlo na kamnita tla, temveč že polagoma dozoreva, tako da že prihaja čas, ko bo treba požeti in povezati v trdne snope to zlato, bogato klasje... Z zavistjo zro na to našo bogato žetev iz svojih Imračnih skrivališč razni mračnja-ki-skrivači, ki si več ne upajo na dan, kadar imajo srečati moža-poštenjaka. V našem planinskem kraljestvu bodo že v kratkem vzniknile tri nove trdne postojanke Jugoslovanske narodne stranke, v katerih bodo našli zavetje vsi oni neustrašeni borci, ki imajo dovolj poguma, da planejo v borbo za dosego svojih človečanskih pravic. Temeljit obračun z raznimi zlorabljalci svojega slučajnega položaja ne sme manjkati, ko se bo kovala narodu nova, lepša bodočnost. Pri čiščenju naše domačije bo treba poseči po solidni železni metli, s katero bomo izmedli vso brezvestno parazitsko golazen iz našega javnega življenja. V bodočnosti nas bo sicer čakalo še obilo drugega pre-koristnega očiščevalnega dela. ki nam ga bodo pa znatno olajšale že same prihodnje volitve, če bomo složno, kakor en mož, glasovali za to narodno in socialno desinfekcijo. Toda s samim odstranjevali jem smrdeče politične mrhovine še dolgo ne bomo dosegli svojih programskih ciljev; ker pa nismo samo stranka grobo-kopov in političnih konjedercev, temveč smo mogoče pokret zdrave bodočnosti, ki ga tvori žilava armada mladih, podjetnih zidarjev in pionirjev, ki hočejo obnoviti svojo ponosno državno stavbo od vrha do tal. nimamo strahu, da svojih vzvišenih ciljev ne bi prav kmalu dosegli.
S svojim programom, ki je po zamisli naših najidealnejših voditeljev vzniknil iz žive potrebe trpečega in teptanega naroda bomo razgibali tudi najširše ljudske plasti, zakaj ta nas program daje narodu istočasno tudi najpopolnejše jamstvo za uresničenje vseh onih svetlih, vzvišenih vzorov, za katere so naši bratje in očetje trpeli in mrli na raznih bojiščih. Zato pa je dolžnost nas vs^h, ki čutimo z narodom isto, da ponesemo našo prelepo idejo in vzvišeno poslanstvo tudi v poslednjo gorsko vasico; naša dolžnost je, da povsod mobiliziramo še vse preostale, sveže in stvariteljske narodne sile pod praporom Jugoslovanske narodne stranke in tako v skupni, močni fronti izvedemo našo veliko nalogo. V dosego tega namena so v prvi vrsti poklicane naše obstoječe in bodoče krajevne ter okrajne strankine organizacije, ki bodo služile našemu narodu kot nekak svetilnik, s katerega bo žarela žarka luč svobode, pravičnosti in bratske ljubezni, vodeč ga v varni pristan zadovoljnega naroda in državnega življenja ter blagostanja. Z vztrajnim delom in železno disciplino si bodo te naše edinice izkovale svoje, kot jeklo trdne značaje, ki nam
bodo potrebni še nekoč pri državnem krmilu.
Med vsemi važnimi nalogami bodo morale te naše edinice predvsem postaviti trden temelj našemu bodočemu načrtnemu gospodarstvu. Sleherni izmed nas mora k tej novi veličastni stavbi doprinesti svoj kamen in kaj kmalu bo vstala pred nami mogočna palača v čast in ponos vseh nas, ki smo se prostovoljno udinjali tej vzvišeni ideji. Prav s tem svojim delom pa bomo tudi zadnjim omahljivcem in zapleč-karjem najzgovornejše dokazali, da nismo nikaki glasniki hreščečih političnih »šlagerjev« po vzgledu JRKD stranke, temveč da smo zavedni in odločni kmečki sinovi, ki si hočemo po vzgledu svojih junaških pradedov iz-vojevati — staro pravdo. . . Zato pa, možje in fantje, le vkup, le vkup in na svidenje ob krstu novih treh organizacij Jugoslovanske narodne stranke v planinskem Borovškem kotu: v Kranjski gori, v Mojstrani in v Ratečah! — L. S.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Vsi letni časi na našem div-nem, zelenem Pohorju so lepi, najlepša sta pa nedvomno jesen in zima. Pohorska jesen je v resnici ena sama velika, globoka pesem, ki jo more doumeti vsak le takrat, če se osebno poda v šumeče pohorske gozdove in prisluškuje v zdravilnem ozračju njihovemu tajinstvenemu priše-petavanju, pripovedujočem o marsičem, kar spada v pravljično davnino, pa tudi v trpko sedanjost. Na svoji poti sem videl marsikaj, kar je potrebno, da pride v javnost in na uho tudi onim pristojnim krogom, ki se jih zadeva tiče. Najlažje se da to pač storiti s pomočjo časopisja, po čigar navodilih naj potem odločujoči činitelji pripravijo in urede naše lepe kraje, da bodo mogli privabljati čimveč petičnih tujcev. Naši gostilničarji, hotelirji in sploh zainteresiranci na tujskem prometu pa naj bi za protiuslugo pridno naročali ta glasila javnega mnenja, ker pač »roka roko umije, obe pa obraz«.
Na svoji pohorski turi proti Sv. Lovrencu sem slišal iz ust ostalih potnikov na falski postaji, da ta kolodvor kljub neposredni bližini največje elektrarne v Jugoslaviji nima električne razsvetljave. Isto velja tudi za postajo Sv. Lovrenc, ki je oddaljena od Fale le pičlih 5 km. Ta nedostatek bo treba vsekakor čimprej odpraviti.
Sv. Lovrenc na Pohorju je idealno planinsko in klimatsko letovišče, oddaljeno kakih 5 km od železniške postaje. Mnogoštevilni letoviščarji iz Avstrije, ki jih letos ni manjkalo, so ta naš planinski trg in njegovo okolico vsevprek navdušeno imenovali: »Pravi planinski paradiž«. Sv. Lovrenc je trg, ki so se mu pri zadnjih občinskih volitvah pridružile tudi bivše občine Kumen, Recenjak, Činžat (Fala) in del Rdečega brega ter šteje sedaj nad 3000 prebivalcev. V vsem trgu je danes na razpolago tujcem okrog 80 udobno opremljenih tujskih sob, celodnevna prehrana s stanovanjem vred pa se dobi že od 30 Din naprej. Trg je zvezan z avtobusno zvezo s postajo, enako pa tudi- z drugimi sosednjimi kraji, Sv. Lovrenc na Pohorju leži 500 m nad morjem v skoraj 3 km dolgi in 1 km široki dolini oziroma planoti, ki nekoliko spominja na dolino v Srbiji, kjer leži zdravilišče Vrnjačka banja. Sv. Lovrenc je najidealnejše izhodišče za vse Pohorje, na pr.;, na Klopni vrh 2 uri, na Pesek in Roglo 2 in pol ure, na Vrelenk
2 uri, k šentlovrenškim jezerom (oka) 3 ure in k Senjorjovemu domu 4 ure. V trgu je električna razsvetljava, telefon, pošta, brzo-jav, več zdravnikov in lekarna. Za kopanje je na razpolago večji ribnik in plavališče. V potokih Radolni in Slepnici, kjer je gostom na razpolago ribolov, je tudi naravno kopališče. V tujsko-prometnem oziru se je začelo v zadnjem času pri Sv. Lovrencu zelo živahno delo; ustanovilo se je skupno s Smučarskim tudi Tujskoprometno društvo, potrebno bi pa bilo, da dobi vsaj v doglednem času tudi podružnico SPD.
Med nujnimi krajevnimi potrebami bi bil z ozirom na naraščajoči tujski promet na mestu tudi vodovod in večje javno hi-gijenično kopališče s plavalnim bazenom. Tu morajo poleg občine in drugih pristojnih činite-ljev pokazati zadostno zanimanje in iniciativnost predvsem gostilničarji in lastniki vil in penzijo-nov, kakor tudi ostali domači pridobitni krogi. Urediti pa je treba tudi vse cestno omrežje, deloma s popravilom, razširjenjem in regulacijo današnjih cest, deloma pa z zgraditvijo najnujnejših novih. Cesta s postaje v Puščavo je skrajno zanemarjena in menda že več let ni bila popravljana. Zelo občutna je tudi potreba zidave mostu pri kolodvoru, saj od Maribora do Brezna ni nobenega mostu, ki bi vezal levi breg Maribora z desnim. Brod je večkrat neuporabljiv zaradi pogosto močno narasle Drave, pozimi pa radi zamrznjenja reke, kar je posledica bližine falskega jeza. Večkrat se zgodi, da prebivalci z levega brega Drave, na pr. od Sv. Ožbalda, Kaple, Sv. Duha na Ostrem vrhu in od drugod, ki nujno potrebujejo zdravnika, istega od Sv. Lovrenca sploh ne morejo dobiti.
Na vse te nedostatke, ki so predmet vsakdanjih razgovorov domačinov in tujcev, sem hotel opozoriti pristojne činitelje z željo, da jih poskušajo čimprej odpraviti. Ko bo vsaj najnujnejše urejeno, bomo lahko še z večjo korajžo in ponosom vabili domače in tuje goste v naš »pohorski paradiž«. — A. O.
SODRAŽICA
Ob koncu preteklega meseca je bilo tukajšnje gostilničarsko obrtništvo osrečeno z novo okrožnico glede poostritve raznih odredb o policijski uri, o kaznovanju gostilničarjev v primerih, da bi postregli s pijačo osebam, ki potem izzivajo javne incidente (med njimi so pogosto naročeni provokaterji), itd. Če podrobno proučimo to naredbo, že kar v naprej razumevamo njeno strogost in že tudi kar določno čutimo, kdo da bo med prvimi in najbolj kaznovanimi in kdo da bo najbolj nadzorovan oziroma preganjan. Take slutnje nam vzbujajo bogate izkušnja iz polpreteklosti. Zanima nas le, kdo bo plačeval javne dajatve, ali tudi samo oni, ki bo kaznovan, ali morda tudi oni, ki je nekomu zelo prirasel k srcu? Spominjamo se v zgornjem premišljevanju časov, ko je bilo ob volitvah prepovedano točiti alkoholne pijače, pa se je v mnogih gostilnah popivalo vpričo raznih odgovornih činiteljev, ki so na tozadevne očitke odgovarjali le s tem, da je bilo izdano tozadevno dovoljenje s pristojnega mesta v primeru, da bo »njihova« zmaga. Isto velja tudi za pogoste primere kaljenja nočnega miru, ker gre vedno le za »naše fante«, to se pravi za člane JRKD stranke. Kako bi pač bilo, če bi veljali red in predpisi tako za prvo, kakor tudi za
drugovrstne državljane, saj smo pred zakoni vendar vsi enaki. Zelo zanimivih je še več drugih krajevnih zadev, tako način izdajanja krošnjarskih dovoljenj oziroma potnih listov ali pa na pr. način delitve koruze za reveže in poplavljence oziroma uporaba podpor iz bfednostnega sklada brez občinskega odbora itd. Je pač še mnogo takih zanimivih vprašanj, h katerim se v kratkem zopet povrnemo. —
STRUGE NA DOLENJSKEM
K zadnjemu dopisu iz Strug, ki so nam ga poslali s prošnjo za objavo nekateri podpisani domačini, ki se čutijo prizadete zaradi postopanja in ravnanja pomožnega odbora za poplavljence v Strugah, smo prejeli od predsednika pomožnega akcijskega odbora g. Franca Hočevarja st. pred dnevi 10 strani dolg dopis, v katerem s svoje strani, deloma pa tudi s strani pomožnega odbora, skuša zavračati vse v zadnjem dopisu iznešene, očitke prizadetih poplav-Ijencev. Nekaterim sploh odreka pravico do vsake podpore, češ da absolutno niso bili prizadeti od povodnji, glede drugih pravi, da jim je bila vsa škoda popravljena, glede tretjih pa trdi, da škode sploh ne puste popravljati in da so že ponovno nagnali zidarje, ko so prišli popravljat. Skoraj vsem, v dopisu podpisanim občanom, očita razne grehe, kazni in nečastna dejanja, češ naj prej, preden preide na stvarne točke, opiše »ugledne osebe«, ki so poslale članek. Posebno lelkcijo hoče dajati tudi našemu uredništvu, kateremu je zadnjič ob priliki svojega osebnega obiska izjavil, da so vsi obračuni vsakomur vedno na razpolago, sedaj pa pravi, da jih da na razpolago le za to poklicanim osebam. Tega dopisa g. Hočevarja žal zaradi pomanjkanja prostora in izredno velike obsežnosti članka ne moremo objaviti, je pa prizadetim na razpolago pri nas in ga bomo ob prvi priložnosti, ko bodo dopuščale razmere, objavili v pojasnilo javnosti.
*
Gibanje stranke v državi
Po velikih serijah javnih shodov po vseh pokrajinah naše države v prvih poletnih mesecih odhaja vseh 10 narodnih poslancev Jugoslovanske narodne stranke na veliko zborovalno turnejo v Dalmacijo, spremljalo pa jih bo tudi več članov glavnega odbora stranke iz Beograda in Dalmacije. V teku meseca septembra, in sicer v prvi polovici v dneh 2., 8. in 9. septembra, bodo priredili po vsej Dalmaciji 36 velikih javnih shodov, za katere vlada med vsem dalmatinskim ljudstvom ogromno zanimanje, kar se kaže prav nazorno tudi v množe-stvenem pristopanju novega članstva v našo stranko in njene, neprestano in povsod ustanavljajoče se krajevne organizacije.
Sam predsednik stranke, narodni poslanec g. Svetislav Ho-djera je absolviral v zadnjih tednih v Hercegovini, Sandžaku in v Črni gori nad 50 sijajno obiskanih shodov, zborovanj in konferenc, prav nič niso zaostajali za njim tudi ostali narodni poslanci naše stranke.
SHOD V BEOGRADU
Pred dnevi se je vršil v Beogradu v kavarni »Ljubljana« pri Karadjordjevem parku sijajno obiskan shod Jugoslovanske narodne stranke za 17. beograjski volilni okraj. Shodu je predsedoval predsednik tega volilnega okraja in član Glavnega odbora stranke g, Teša Bogosavljevlč. Na shodu sta govorila narodna poslanca gg. dr. Nikola Kešeljevič in Miloš Dra-
govič, in sicer prvi o strankinem programu, drugi pa o današnjem političnem položaju. Poslanec g. Miloš Dragovič se je v svojih izčrpnih', oblirnih izvajanjih bavil tudi z govorom predsednika vladne JRKD stranke g. Uzunoviča na politični večerji v »Imperijalu« in pa z govorom bivšega ministra g. Puclja na znanem shodu oziroma klaverni polomiji JRKD stranke v Ribnici.
NAROČENA OPOZICIJA
Povsod po deželi se pojavljajo razni agenti nekih političnih »voditeljev« in trosijo med ljudstvo govorice, kako da je Jugoslovanska
narodna stranka od JRKD stranke naročena in podpirana opozicija. Na te bedaste intrige odgovarjamo že v današnjem uvodniku, kot poseben vzgled naj pa navedemo primer, ki se je pripetil preteklo nedeljo na našem shodu v Osijeku. Med govorom narodnega poslanca g. Miloša Dragoviča je komisar shoda nenadoma poslancu vzel besedo in zaključil shod. Pri ljudstvu je to našlo tako veličasten odziv, da bo na prihodnjem shodu v Osijeku naša Narodna stranka imela v svojih vrstah ves Osijek in okolico. Pa ljudje še govore o naročeni opoziciji.
Po svetu in domovini
— V Nemčiji je bil preteklo nedeljo plebiscit, ali naj se združi kanclersko mesto z mestom državnega predsednika v osebi Adolfa Hitlerja. Za Hitlerja je glasovalo 38,279.514, proti pa 4,287.808 volil-cev. Vsega je volilo 95.3% volilnih upravičencev.
— V Mandžuriji je prišlo zopet do ostrih konfliktov med Rusi in Japonci, ki šo aretirali veliko število ruskih železniških uslužbencev na Vzhodni kitajski železnici. Položaj se je tako zaostril, da ni vojni konflikt med obema rivaloma na Daljnem vzhodu izključen.
— Belgijska stratosferna letalca prof. Cosyns in njegov asistent Van der Elst, slušatelj tehnike, ki sta vzletela v nedeljo zjutraj v Belgiji s svojim balonom v stratosfero, sta po 13 urnem poletu preko Belgije, Nemčije in Avstrije v nedeljo zvečer pristala na polju v Zenavljah pri Gornjih Pe-trovcih v našem Prekmurju. Ljudje so šli mladima raziskovalcema brezzračnega prostora v vsakem pogledu na roko. Letalca sta obiskala tudi Ljubljano in se pred dnevi vrnila v Bruselj. Na svojem poletu sta zabeležila zelo zanimive znanstvene izsledke.
— Redna letna skupščina Zveže trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v kinematografski dvorani v Konjicah. Poleg običajnega dnevnega reda se bo obravnavala tudi izpre-memba pravil.
— Polovična voznina za ljubljanski velesejem. Prometni minister je dovolil 50 odstotno vozno olajšavo za obiskovalce velesejma v Ljubljani, ki bo od 1. do 10. septembra. Olajšava velja za odhod
od 31. avgusta do 8. septembra vključno in za povratek od 2. septembra do 10. septembra vključno. Potniki kupijo pri odhodu cel vozni listek do Ljubljane in legitimacijo rumene barve. Raz-stavljalci se morajo izkazati še z duplikatom tovornega lista v dokaz, da so poslali blago na razstavo, ali pa z izjavo sejmske uprave, da sodelujejo na sejmu kot razstavljalci. Na odhodni postaji mora postaja žigosati duplikat tovornega lista ali objavo z datumom. Pri povratku potrdi prire-diteljski odbor, da so razstavljalci sodelovali na sejmu. Blago se bo prevažalo s tarifno olajšavo, predvideno za prevoz razstavn. blaga.
— Kie se dobe sejmske legitimacije? Legitimacije za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 10. septembra prodajajo tuj-sko-prometne ustanove, vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva. Pri nakupu se plača za legitimacijo Din 2.—, ostanek 18 Din pa pri blagajni ob prihodu na velesejem. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Za izrabo polovične voznine na velesejem zahtevajte na odhodni postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za Din 5.—.
— Lastnikom vojne škode. Po pravilniku o zamenjavi obveznic loterijske 21A% državne rente za
vojno škodo se je pričela zamenjava 14. junija 1934 in bo trajala do 31. julija 1939. Dozdaj je predloženih obveznic vojne škode zaradi zamenjave 99% vsega dolga. Zamenjavo je oddelek za državne dolgove in državni kredit opravil pravočasno. Nove obveznice, ki še niso dvignjene, so lastnikom na razpolago, in to a) v oddelku za državne dolgove in državni kredit, če so mu stare obveznice izročili neposredno, b) pri davčnih upravah, če so mu jih poslali po pošti ali pa potom davčnih uprav. Nekateri lastniki starih obveznic se niso podvizali, da bi bili dozdaj dvignili nove obveznice. Tako ravnanje zavlačuje delo in ustvarja oddelku za državne dolgove in državni kredit ali pa davčnim upravam novo delo. Treba je še neizročene obveznice voditi u-pravno in računsko v evidenci.— Obveščajo se zaradi tega lastniki teh obveznic, ako jih do 31. avgusta 1934 ne dvignejo, da jih bodo oddelek za državne dolgove in državni kredit in davčne uprave komisijsko popisale in zapečatile ter da zaradi tega ne bodo mogle sodelovati pri žrebanju dne 1. sept. 1934. Pri tem žrebanju se bodo u-poštevale samo serije in številke novih obveznic, ki so že izročene njihovim lastnikom. V interesu vseh lastnikov obveznic je torej, da vsi tisti, ki so svoje stare obveznice izročili oddelku za državne dolgove in državni kredit ali pa davčnim upravam, čimprej dvignejo nove obveznice. — V interesu tistih, ki so svoje obveznice vojne škode založili kot kavcije, depozite itd. pri drugih osebah ali ustanovah, je, da se na podlagi čl. 21. pravilnika o zamenjavi pravočasno informirajo, ali so jim njihove obveznice zamenjali in kakšne so številke njihovih novih obveznic. Pri tej priliki se dalje opozarja vse zainteresirane, da bo 1. sept-tembra 1934 žrebanje. Izžrebali bodo 173 dobitkov, in sicer:	1	v
znesku 200.000 Din, 2 po 100.000, 5 po 50.000, 15 po 20.000, 50 po 5000 in 100 po 3000. — Sodelovanje pri tem žrebanju bo omejeno samo na nove obveznice, v kolikor jih lastniki pravočasno dvignejo do 31. avgusta 1934.
Poravnajte takoj naročnino!
Le od nje je odvisno izhajanje listal
»
Ljubljana v jeseni«
Jesenska prireditev »Ljubljanskega velesejma« bo letos od 1. do 10. septembra. Poleg industrijskega, obrtniškega in trgovskega oddelka bo letošnji jesenski velese j m v Ljubljani obsegal še sledeče specialne razstave: Glasbeno razstavo. Že leta 1932. ob 60-letnici »Glasbene Matice« smo imeli v Ljubljani glasbeno razstavo, ki je vzbudila ogromno zanimanje. Letošnja Glasb, razstava pa bo še večja in popolnejša, zlasti glede materijala, ki prikazuje našo glasbeno kulturo v Ameriki in na Ogrskem. V zvezi z glasbeno razstavo bo tudi prireditev »Slovanskih plesov«, na kateri bodo sodelovali vsi slovanski narodi razen Lužiških Srbov. To bo festival slovanske glasbe in slovanskih plesov ter bo mogočna manifestacija vseslovanske vzajemnosti. Slavnost bo tudi folkloristično velepomembna. Ta čas bodo operne in dramske predstave na prostem in v gledališču, veliki koncerti itd. Umetnostno razstavo »Slovenska pokrajina«. Na razstavi sodelujejo s svojimi deli vsi pomembni slovenski likovni umetniki. Razpisano je ljudsko glasovanje za najlepšo sliko. Higijensko razstavo »Mati in dete«. Vodilni izreki pri organizaciji te razstave so bili: »Spoznavaj svoje telo, spoznavaj vzroke bolezni, spoznavaj način pravilnega življenja!« Razstava nas bo vodila od dojenčka preko otroških bolezni in šolske higijene, pa tudi o postanku človeštva, o spolnih boleznih bo mnogo prikazanega. Izseljensko razstavo. To razstavo pripravlja g. Rudolf Selič iz Hoensbroeka na Holandskem. Razstava nam bo prikazala življenje in delo jugoslovanske emigracije v Nemčiji, Holandski in Belgiji. Ribarsko razstavo pripravlja Zveza ribarskih društev za Slovenijo. Razstava bo pokazala delo ribičevo v preteklosti, razkrila bo sedanje stanje ribar-stva in doprinesla dokaze, da se z umnim gospodarstvom vendarle da doseči gmotni dobiček. Naše marljivo društvo »Živalca« prireja tudi tokrat svojo razstavo perutnine, golobov, kuncev in sploh malih rejnih živali. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo, prireja to društvo od 3. do 10. sept. tudi po-
sebno razstavo koz in ovac vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Mednarodna razstava psov vseh pasem bo 1. in 2.
septembra. Razstavljenih bo do 300 najlepših psov iz države in tudi iz inozemstva. Arhitektonsko razstavo prireja Klub arhitektov udruženja jugosl. inže-n j er jev in arhitektov, sekcije Ljubljana. Razstava bo deljena na dva dela: prvi del tvorijo prospekti s področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa projekti za malo hišo. Razstavljeni načrti bodo v večjem merilu z vsemi detajli, ureditvami posameznih prostorov, itd. tako, da bo vsakemu mogoče čitanje načrtov brez kake posebne razlage. Arhitektonski razstavi bo priključena še razstava »Weekend«. V naravi bo postavljena »Weekend« hišica, izdelana po načrtih g. arh. Jožeta Mesarja, sredi urejenega vrta ter bo zavzemala 70 m2 zazidane ploskve. Vrt bo urejen po načinu angleškega parka s cvetličnimi gredicami, pergulo in ribnikom ter stezicami, tlakovanimi z lomljenimi kamenitimi ploščami.
Ko je pred 3 leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dviganja vlog iz vseh vrst denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas uvažuje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. In vendar je delovanje naših denarnih zavodov občekorist-no. Na to delovanje in te koristi hoče najširšo javnost opozoriti liranilniška razstava, ki naj prepriča občinstvo, da je mesto odvisnemu denarju le v denarnem zavodu, ne pa doma. Nalaganje odvišne gotovine in dajanje posojil je predpogoj za rešitev sedanje gospodarske stiske. Razstavno gradivo izvira iz 15 raznih držav. Na letošnjem jesenskem velesejmu bosta tudi naša industrija in obrt dobro zastopani, predvsem s pohištveno razstavo, speeijalno radio razstavo, živilsko razstavo, poljedelskimi stroji in orodjem, obrtniško razstavo in razstavo raznih tehničnih novosti za splošno uporabo, gospodinjstvo in gospodarstvo. Dne 8-: septembra, na praznik, se vrši tudi letos tekmovanje harmonikarjev za ponosni naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1934/35 in za prehodni pokal.
Radivoj Peterlin-Petruška:
25
K matuški Rusiji
»Ni ga še, ali čez, štiri ure bo prav gotovo tukaj. Le malo potrpljenja, gospod, pa bo vse dobro...«
To mi pa začne naravnost presedati. Pridem ob dveh: nič, ob štirih: zopet nič.
— Gospodje! — pravim. — ali me imate za norca, ka-li? Ali mislite, da bom čakal na vaš parnik do sod-njega dne? Tu imate vozni listek, vi pa*vrnite denar, ki sem ga vam plačal, pa bomo bot. Bom že kje drugod dobil kakšen parnik, da me popelje v Pirej, vašega »svetega Jurija« imam pa dosti že čez glavo... —
»Ne razburjajte se, gospod! Saj mi sami nismo krivi... Sicer pa mi prodanih listkov ne jemljemo nazaj in denarja ne vračamo— Zdaj pa, kakor hočete; ali počakate, ali pa se odpeljite s katerim-koli parnikom vam je ljubo. Mi vam ne moremo pomagati.«
— Bomo videli, ali morete pomagati, ali ne? — zavpijem ves jezen in zaloputnem za seboj vrata.
Povprašam med potjo, kje je policijski komisari-jat in grem naravnost tja. Nezaupljivo me ogledujejo, ko jim povem, kako in kaj, a nočejo ničesar ukreniti. Šele, ko jim zažugam, da se pojdem pritožit naravnost na avstrijski konzulat, so naenkrat mehki in dobri ko med. Povabijo me v sosednjo sobo k »glavnemu« in ta pošlje z menoj stražnika s pismenim poveljem, naj mi zastopstvo pri tej priči vrne denar za listek.
Zdaj se ne obotavljajo več. Opravičujejo se pred stražnikom, zakaj se je vse to delalo, toda na stražnikovem obrazu sem prebral, da jim ne verjame, ker jih predobro pozna.
Stražnik govori slabo italijanski in mi med potjo pove, da je v teh kxajih navada, da parobrodne družbe potnike za svoje parnike kar love in da dobi dotič-nik, ki jim pripelje kakšnega potnika v njihovo pisarno, gotove odstotke.
»Tako je bilo tudi tukaj. Družba ima res parnik >Sveti Jurij«, ki vozi iz Patrasa v Pirej, toda on pride semkaj šele pojutrišnjem zvečer in bi morali na ta način čakati še precej časa.«
Prav hvaležen sem stražniku in kar prehvaliti ne morem patraške policije. Ločiva se prijateljsko pri čaši vina. V pristanišču zvem, da odhaja čez dve uri lep parnik v Pirej. V gostilni plačam, vzamem svoje stvari in pol ure pred njegovim odhodom sem že na parniku.
Sonce je že davno zašlo za božjo milost in škr-latnordeči oblački so že pobledeli in se skrili v bar-žunastem temnomodrem nebu, kjer je zdajci zaiskrilo nebroj zvezd. Tiho plava parnik po črnih vodah Patra-škega zaliva, ki se pod pezo ladje prelivajo težko in nevoljno kakor raztopljeni svinec.
Bližamo se najožjemu delu zaliva: Malim Dardanelam. Ponoči se zdi ožina dveh kilometrov mnogo ožja in gore na obeh straneh, ki pri belem dnevu niso bogve kako visoke, so se v temi pošastno dvignile visoko pod zvezdnato nebo in groze pasti na parnik.
Ožina je srečno za nami in mi smo že v Korint-
skem zalivu, ki deli južni del Grčije, Peloponeški polotok, od severnega, kjer nam v megleni dalji ljubko mežika svetilnik v luki mesteca Navporta.
Gore se razmaknejo, morska gladina se širi vedno bolj in bolj, kapitan da zadnje povelje in se umakne pomočniku, parnik pospeši svoj hod.
Razun pojnočnika kapitana, straže na krovu, pomočnika mehanika in dveh kurjačev počiva na parniku vse. Grem po stopnicah na vrhnji krov in sedem na klop tip za kapitanskim mostičkom. Od tu imam čaroben razgled skoraj čez ves zaliv na obeh straneh parnika in daleč naprej in nazaj. Zdaj tu, zdaj tam spredaj in ob straneh se v daljavi zasvetijo modre, rdeče, bele in zelene oči svetilnikov, se nam tipajoč bližajo, nas puste mimo in se zopet v daljavi zatisnejo.
Najtišja tišina vlada vse naokoli, le v notranjosti ladje se enakomerno vrtijo stroji, njeno mogočno telo drhti kakor v mrzlici in tam zakaj šumi pod vijakom voda in pušča za parnikom svetlikajoče se čipke pene.
Zdaj se peljemo mimo nekega rta, ali otoka. Rdeče oko svetilnika mežika prežeče. Iz goste črne goščave za njim prihaja k nam nekako lajanje psa. Toda to ni pes, tako laja le lisica, ali šakal, ki jih je v teh krajih precej.	f
Trije udarci zvonca: straža se menja. Precej čez polnoč že mora biti. Tam na levi strani zaliva nad mogočnim gorovjem postaja temnozeleno nebo malo svetlejše. Svita se. A ono gorovje je starodavni Parnas, gora posvečena in sveta bogu Apolonu in muzam, gora pesnikov.
Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 13. — Tiska tiskarna >Slovenija«
v Ljubljani — predstavnik A. Kolman, Masarykova 14/IV.