Bo Draveljska gmajna res zgodovina?
O gradnji stanovanjskega naselja v Draveljski gmajni, o sanaciji slabo grajenih blokov ki se vleče že deseto leto, jezi, moledovanjih in načetih živcih ogroženih stanovalcev, je bilo že toliko popisanega papirja, da o tem nima več smisla pogrevati, pa vendarle, kot kaže nad Draveljsko gmajno riaj bi posijalo prijaznejše sonce. Zakaj gre? Sanacija, pa če-
skupnosti naše občine, so se prisotni lahko prepričali, da širši družbeni skupnosti vendarle ni vseeno, ali se bodo stanovanja kar se da hitro sani-rala, ali pa prepustila nadaljnemu propadu.
Izvajalec sanacijskih del je SCT in kot kaže, se bodo dela nadaljevala spomladi, do takrat pa bo treba pri-praviti ustrezne operativne načrte.
prav po polževo, vendarle se nada-ljuje in po zagotovilu predstavnikov SSS Ljubljana-Šiška se bo tudi nada-ljevala, kar pa je spet odvisno od pritoka sredstev. Po dosedanjih oce-nah je za sanacijo enega samega blo-ka potrebnih okoli 60 starih milijard dinarjev, odvisno pač, za kakšna de-la gre.
Po ustanovitvi Sveta stanovalcev pri krajevni skupnosti Bratov Bab-nik, se je na tem področju vendarle premaknilo na bolje, dasiravno, krajani niso najbolj zadovoljni z en-kratnim skokom cen, ki se jim je zdela tisti hip nerazumljiva. Mnogi pa so vendarle dojeli, da s takratno stanarino (okoli 2.000 din) za dvo-sobno stanovanje, ne gre več, saj ni bilo več sredstev za amortizacijo, kaj šele za najnujnejša popravila, ki so jih bili dolžni opraviti izvajalci oz. gradbene organizacije ki so gradile stanovanja v omenjeni soseski. Na zadnji seji Sveta skupnosti stanoval-cev ki so se ga udeležili tudi pred-stavniki Samoupravne stanovanjske
saj vsi bloki niso enako poškodovani, poleg tega pa so spet sredstva tista, ki so bila že leta in leta ena od glav-nih ovir, da se sanacija ni nadalje-vala.
Glede stanarine, ki pa je še vedno nižja od siceršnje, pa bo obveljal že znan sklep. Višino stanarine bo treba plačevati, za tiste ki po svoje krojijo stanarino, pa pripravljajo dokaj ostre ukrepe, kajti vsepreveč je takšnih, ki se za obveznosti do širše skupnosti sploh ne zmenijo in tistih, ki svoje obveznosti sicer plačujejo, vendar stanarino po svoji meri. Res je, da je naenkratni skok stanarine (kar za 700 odstotkov) pomenil hud udarec za mnoge, toda kaj kmalu so spozna-li, da če ne bo denarja za vzdrževa-nje, tudi obnove ne bo.
Po tolikih pisanjih o Draveljski gmajni je to prvo ki bo najbrž razve-selilo mnoge, še bolj bomo pa zado-voljni, če se bo sanacija nadaljevala, in bodo preglavice krajanov v neki meri »zloglasne« Draveljske gmajne le še črne sanje...         Jože Čurin