štev. »5.
u Ljubljani, v četrtek, dne i. avgusta 1901.
Leto XXXV.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
za pol leta „	,, 13'—
za fetrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10"—
za Četrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. Upravni Skega telefona Stev. 188.
Vzhodno muho.
L v o v, 29, julija 1907.
To jesen se pričakuje v pruskem deželnem zboru huda poljska debata. Vlada namreč res namerava predložiti zakon, kako s silo izvesti razlastitev poljskih zemljišč v vz-lodni marki. Katoliški centrum bo seveda od-očno proti predlogi iz načelnih razlogov., protestantski konservativci pa jo tudi bogve-\aj ne odobrujejo, ker se boje, da ne bi na la način izbruhnila agrarna, zemljiška kriza.
Pruska javnost se zdaj s tem vprašanjem marljivo bavi. Ni ga resnega nemškega lista, zvzemši hakatistovske, ki ne bi povdarjal, da lonemčevanje in naseljevanje nemških kolonistov po poljskih deželah ni imelo dozdaj prav nobenega uspteha. »Schlesische Volkszeitung« navaja za vzrok silno pomnoževanie [oljskega ljudstva, s katerim se plodovitost nemškega plemena niti izdaleka ne da primerah. »Volkszeitung« navaja sledečo Statistiko:
Leta 1816. je znašalo število prebivalstva v kraljestvu Poljskem 2.717.287. V 50 letih se e število podvojilo, tako da je leta 1862. znašalo število prebivalstva 4,972.193, torej je prišlo na kvadratni kilometer 46 duš. V na--lednjih tridesetih letih, torej do leta 1893. je prebivalstvo narastlo na 8,808.969, torej je na \vadratni kilometer prišlo 81 duš. Do leta 1905. pa je bilo že 11,312.275 poljskega prebivalstva, torej že 104 duše na kvadratni ki-cmeter. V devetdesetih letih se je število pre-Pivalstva početvorilo, dasi se je mnogo ljudstva izselilo v Ameriko.
Proti temu naravnemu pomuoževanju pruska vlada ne bo našla protisredstev. Po-^ riitega bi Poljaki denar, ki ga bodo dobili ilasom razlastivne postave za svoja posestva, ;>orabi!i za organizacijske namene. Neka ruska korespondenca, katera poroča mnogim teniškim listom, opozarja na dejstvo, da Poljaki na ruskem Poljskem z vsemi k ri pl ji de-ajo proti naseljevanju nemških kolonistov, katerih je zdaj tam nad pol milijona. Vrhtcga si Prusija s svojimi represalijami gotovo ne po pridobila simpatij Evrope. Kmalu pride več mgleških časnikarjev in politikov na Poznanj-sko na »študijsko« potovanje, pogostil pa jih po Kosziciski. Da Angleži odtod nc bodo od-lesli lepili spominov o Nemčiji, je več kot go-:ovo. »Schlesische Volkszeitung« navaja na :o besede znanega modroslovca Paulsena v ijegovem »Sistemu etike« (Zv. II., str. 196), vier govori o bolestnih izrodkili patriotizma Nemčiji, ki rodi le sovraštvo in pogibelj med državljani ter ne more dolgo obstajati, da ne bi pogubil države.
Ta izvajanja so zato tembolj zanimiva. Ker jih prinaša ugleden list, ki ga čitaio in upoštevajo vsi krogi, tudi vladni.
Dogodki u Bolgari]!.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Sofija, 27. julija 1907.
Na mestu, kjer je bil umorjen bolgarski ministrski predsednik Petkov, dal je knez postaviti spomenik, njegovemu morilcu jc cigan-krvnik spletel vrv okoli vratu ter ga poslal za njegovo žrtvijo na oni svet, nedolžne ljudi pa so vrgli v dosmrtno ječo. ker ne ugajajo knezu in vladi. Obsojeni so morali biti .nedolžni ljudje, da bi se moglo svet prepričati, da je bil umor političnega značaja in da mora vlada upravičiti preganjanje svojih nasprotnikov. Vsestransko zanimanje, ki ga je tej stvari posvečala javnost, je za ta predmet ponehalo in sc osredotočilo na dnevna vprašanja: na razne shode (učiteljski, železniški, glasbeniški in ženski), na vprašanje o otvoritvi vseučilišča in na proslavo dvajsetletnice vladanja kneza Ferdinanda.
Dvajsetletnica vladanja kneza Ferdinanda.
Dne 15. avgusta bode preteklo 20 let odkar je zasedel knez Ferdinand bolgarski prestol. Za ta dan se v celi Bolgariji pripravljajo velike slavnosti in knez sam je upal, da se mu izpolni ta dan želja, ki jo je gojil že dolga leta, da proglasi Bolgarijo za kraljestvo in si posadi na glavo kraljevo krono. Toda zadel je na odpor velesil, zlasti pa Rusije. Bili so mnenja, da sedaj ni ugoden politični moment za izvršitev tega knezovega načrta; edini ideal Ferdinandov je, da doseže kraljevo krono, po kateri že več let izteza roko, a žal, ni bil toliko srečen, da bi jo bil dosegel.
lzprva so nameravali praznovati dvajsetletnico v starej bolgarski prestolnici Trnovem, kjer je bil tudi Ferdinand izbran knezom. Toda ta načrt so opustili, ker je Trnovo premajhno mesto, da bi moglo sprejeti večje število gostov. Glavni del proslave se bode vršil v Sofiji, vršile pa se bodo slovesnosti tudi po deželi, zlasti po bojiščih iz rusko-turške vojne 1877—1878, kjer bodo razsvetljeni spomeniki, postavljeni v spomin padlim ruskim junakom. Proslave se vesele uradniki in zlasti častniki, ker korist bodo imeli od nje edino le oni sami. Kot gotova stvar se namreč govori, da bodo ta dan vsi bolgarski častniki v službi pomaknjeni za stopnjo višje ter da bode ob tej priliki kar deževalo odlikovani med častniki in laiki. Zelo razširjeno je mnenje, da bodeta slovesnostim prisostvovala tudi dva vladarja: romunski kralj Karol in srbski kralj Peter. Toda čeprav se to ne zgodi, dasiravno si žele obiskov tujih vladarjev, prepričani so trdno v bolgarskih političnih krogih, da bode proslavi dalo sijaj veliko odposlanstvo ruskega carja, v katerem bode baje več velikih knezov.
Netaktnost Bolgarije napram Rusiji.
Zelo verjetno je, da bi se bilo to zgodilo, da ni bolgarska vlada zagrešila dveh netaktnosti, s katerima je razžalila Ruse in Rusijo. Nedavno je bilo v Sofiji pet višjih japonskih častnikov, napram katerim so bili oficialni krogi bolgarski tako prijazni in uslužni, da so sofijski rusofili smatrali tako obnašanje vlade kot nameravano izzivanje in žaljenje Rusije. Dva do tri tedne preje, predno bi imeli priti pričakovani in ugledni ruski gostje, carjevi sorodniki in ruski generali, ki so osvobodili Bolgarijo, ukaže vojni minister, da vsa sofijska posadka defilira pred Japonci; v častniški šoli sprejemajo Japonce v slavnostnem sprevodu, slaveč njih zmago v zadnji vojni in vojni minister general Nikolajev njim na čast priredi svečano pojedino, na katerej slavi japonsko armado general Dikov, šef generalnega štaba bolgarske armade, ki so jo ustvarili Rusi in jej še sedaj dajo, kar je boljšega v njihovem častniškem zboru.
Ruski vohuni. — Minister Apostolov goljufa pri kartah. — Korupcija v vladnih krogih.
No, bolgarska vlada se je malo brigala za te momente. Skoro bi morali misliti, da je hotela krepko pokazati, kako malo ji je do Rusije. Vzrok temu je mogoče tudi to, ker je to pot ravno Rusija se najbolj upirala, da se proglasi Bolgarija za kraljevino. Korrespon-denzbureau je kratko javil, da je sofijska vlada izgnala tri Ruse, ki so bili ruski agentje v Bolgariji. Samoposebi napravlja neugoden vtisk dejstvo, da ima Rusija v bratskej državi ogledtihe, da jih mora Bolgarija izganjati, a zanimivejše so osebe, ki so bile izgnane, ki se pa iz Sofije o njih nič ne javlja v svet. Eden izmed izgnancev je dijak Bartkovski, ki je bil izgnan ponedolžnem, ki pa je moral maskirati progon drugih dveh, Venceslava Lipskega in Karpa. Ze več let sta bivala v Sofiji ter bila dobra prijatelja. Oba sta Poljaka. Lipski je državni uradnik, Karpi nima nobenega poklica, a živi navzlic temu v Sofiji najrazkošneje. Na Karpa je že dolgo letel sum, da je ogleduh, toda nihče mu ni mogel do živega, ker si ie s pomočjo denarja znal pripraviti pot v prve kroge v Sofiji; postal je intimen prijatelj bolgarskih ministrov, višjih častnikov, poslancev in vplivnih oseb. Karpi .ie strasten kvartopirec in je često igral z ministroma dr. Genadjevim in Apostolovim za velike vsote; nekdo izmed prvakov vladne stranke ga je nekoč v enem večeru obral za 60.000 gld. Nekaj dni pred izgonom je Karpi igral z naučnim ministrom Apostolovim ter venomer izgubljal velike vsote; končno je Lipski, ki je bil pri njima, prišel na to, da minister Apostolov goljufa pri igri. Seveda so se takoj razprli in prebivalci Sofije so prepričani, da nista bila izgnana toliko radi tega, ker sta bila ruska vohuna; kajti ako sta res to,
česar ju dolže, kako ju jc mogla policija toliko let trpeti v mestu in kaki so ministri, ki se s tujini ogleduhoin zabavajo in igrajo. Karpi je v istini vohunaril, saj vč to vsak otrok v Sofiji, toda izgnan ni bil zato, ampak ker je bil tako predrzen, da je ministra, ki je trpel njegovo vohunstvo in mu morebiti še na roko šel, da bi le še več denarja izvlekel iz njega, zalotil pri goljufiji pri igri.
Bolgarsko vseučilišče.
S tako moralo se more torej ponašati naučili minister, ki ie zaprl prvo in edino bolgarsko vseučilišče, vzel mu njegovo samoupravo. pregnal njegove izvrstno kvalificirane in marljive profesorje ter otvoril vseučilišče, na katerem je za učitelje nastavil navadne gimnazijske profesorje, ki jih nihče ne pozna niti v Bolgariji, kamoli še v tujini. Med novimi profesorji nima niti eden svojstev za navadnega učenjaka; bolgarska »Alma Mater« je ponižana v navadno gimnazijo. Pripomniti pa moram, da prejšnji profesorji ne prevzamejo svojih mest, ako ne pokliče vlada vseh nazaj ter da ž njimi trdno drže vsi pravi učenjaki v Bolgariji, ki so dobili ponudbe za vseučiliščne profesorje. Za juridično fakulteto niso mogli najti niti enega profesorja, zato te fakultete niti otvorili nc bodo. Potem je vlada poizkusila dobiti profesorje v inozemstvu, toda tudi tu ni imela sreče, ker so se vsi izjavili solidarnimi z bolgarskimi tovariši. Neki vse-učiliški profesor mi .ie rekel: »Borili se bomo naprej s trdnim prepričanjem, da je pravica na naši strani. Z vsem se da igrati, le s pro-sveto ne«.
Železničarji.
Toda ne beli samo vseučiliško vprašanje vladi glave, na površju so železničarji, ki se zopet upirajo in stavljaio zahteve, ki bodo morale biti izpolnjene, sicer prizadenejo železničarji s splošno stavko veliko škodo, a njihovim zahtevani bodo morali vseeno ugoditi.
Trgovske pogodbe.
Pogajanja za trgovinsko 'pogodbo z Av-stro-Ogrsko so odložena na jesen, ravno tako dogovori za trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki se bodo vršili šele potem, ko bodo zaključena pogajanja z Avstro-Oogsko.
Razmerje Bolgarije do Srbije.
Odnošaji s Srbijo so vedno enako hladni. Vest o sestanku bolgarskega kneza s srbskim kraljem se ni uresničila, čeprav je deloval na to srbski diplomatski agent Simič. Celo oni krogi, ki so se najbolj navduševali za slogo in sporazum s Srbi, prevrgli so se v nasprotnike Srbije. Zato se jc razšlo pred dnevi društvo bolgarskih visokošolcev »Naprej«, ki je bilo ustanovljeno v ta namen, da propagira idejo sloge in skupnosti Srbov in Bolgarov, ute-meljivši svoj razpust s »skrajno šovinističnim nastopanjem Srbov napram Bolgarom.«
IIHEK.
Pod tatarskim Jarmom.
!z spisov H. Sienkiewicza. — Poslovenil J. A.
Glonar.
(Dalje.)
Ko sem premišljal vse to, sem sc zelo razveselil ker sem vedel, da, ali padem v boju, na kar mora biti plemič in krščanski vo-iak vedno pripravljen, in da dobim tako ne-beško kraljestvo — ali pa izkažem domovini veliko uslugo, vrnem svojemu rodu prejšnjo slavo in tako razveselim svoje prednike v nebesih. Oni si tudi niso pridobili imetja z lenu-tiarjenjem po dvorih, ali z razgrajanjem po zborih, ampak s krvjo, s svojim življenjem; \ar so imeli, to so dobili od ljudovlade, in to <e jim tudi nikdar ni mililo, kakor mojemu de-iu in očetu ne, ki sta na lastne stroške obkrožila vsak po en praporcc za vojsko z ne-^eriiiki. Rog jima daj zato v nebesih večno iiq. ker je prav, da se premoženje, ki je prišlo iz sablje, zopet izpremeni v sabljo. A dasi ne boli srce za Marijo in mi v zakladnici lajki predejo,vendar sem dedič slavnega ime-ia in plemiške časti, zaradi katere slišim večkrat ponoči nekake trobente in glase, ki mi dičejo: Ohrani neoniadežcvano ime, stori sc »rednega sina svojih očetov, zlomi sc, a nc kloni sc! Ti, Bog, me blagoslovi, kakor res ločem ohraniti čisto ime, sc storiti vrednega svojih očetov in se prej dati zlomiti kot ikloniti.
Tudi sem sklenil, če mi Bog da doživeti oni srečni trenotek. ko poprosim Marijo za ženo, da po.idem k gospodu Tworzyanskemu, a ne v platnu, ampak v baržunu, ne v raztrgani čapki, ampak s celim spremstvom in buzdovanoni v roki, kakor gospod po gospo, kakor plemenit vitez po senatorsko hčer. In tedaj lahko brez škode za svoje ime padem pred gospodom Tworzyanskim na kolena, ker se uc poklonim gospodu za premoženje, ampak očetu za hčer. Ubog pa bi je ne zaprosil in naj bi mi tudi srce počilo, ker če jo ljubim, jo hočem napraviti za svojo ženo, da bi v bogastvu pred njenimi nožicami prah pometal, ne pa da bi si iili bose okrvavila na trnjevi poti življenja.
Čim dalje sva prišla z dečkom v stepe, v tem večjem pogumu so sc mi širile prsi. Samo žalostno ie na stepi, ker je prazna, a tako velikanska, da se človeku zdi. da je orel ali jastreb. Trava sega konjem vedno višje do bokov, kakor bi te pozdravljala in šumi. kakor bi govorila: Pozdravljen, vitez božji! Vendar čim dalje prihajaš, tem nevarnejše je. ker zadnja krščanska posadka je Mogilna, kjer sc dajo vojaki vsak dan obhajati, da so tako vedno pripravljeni na smrt. Tatarji sc vedno klatijo v večjih in manjših četah okoli te posadke, četudi lahko izkušen človek takoj spozna, kdaj jih je večja množica, ker tedai volkovi ponoči strašno tulijo za njimi; če pa jih pride kar cela četa, tedaj jim sledi truma volkov, ker vedo dobro, da najdejo na tatarski sledi mnogo človečje in živalske mrhovine. Drugi pa menijo, da volkovi sploh ne jedo tatarskega mesa, ker so prijatelji Tatarjev. katere lahko zavoljo njihove grabežljivosti in
njihovega grdega poganstva primerjamo tem divjini zverinam.
Ali v tem ciganjeii.iu se jim dogode večkrat čudne reči; kadar namreč ulove kazaki, nameščeni poleg praporca posadke oklopni-kov, katerega izmed njih, ne poznajo nobenega usmiljenja in ravnajo jako kruto ž njimi. Ko sem nekoč v noči zagledal velik plamen na stepi in ljudi okoli njega, sem se približal z dečkom, da bi videl in da bi mogoče izpustil par strel med nje. A bili so kazaki iz posadke, ki so palili veliko drevo na stepi in metali zvezane Tatarje kakor žive vreče v ogenj. Ti so klicali zaman svojega Alaha na pomoč, od onih pa. ki so se že pekli, je šel velik smrad po stepi; kazaki pa so skakali kakor nečisti duhovi okoli ognja in sc radovali. Rekel sem jim takoj, naj to brezsrčnost opustijo in ujete, kakor se spodobi, s sabljami posekajo; nato pa so nn odvrnili, naj se poberem, ker se mi zna sicer ravno tako zgoditi. Scle ko so spoznali, da sem plemič, so sneli čapke in ko so zvedeli, da jezdim k polkovniku pod prapor, so sklenili, da me takoj popeljejo k posadki. Jezdili smo torej ostalo noč skupaj in mirno, a po poti sem videl šc nekaj čudnega. Neko mesto na stepi je bilo popolnoma pokrito s svetlimi žuželkami, ki sc javijo o kresu tudi pri nas. a nc v tako velikem številu. Tam pa so sc, kakor daleč je segalo oko. svetile v temni travi, da bi človek lahko rekel, kos neba se jc s svetlimi zvezdicami vred utrgal in leži sedaj kakor živ na zemlji. Sele ob svitu so nehale te zvezdice svetiti, a tudi do posadke ni bilo več daleč. Slišali smo namreč petje petelinov, katerih ima posadka mnogo ravno zaradi njihovega prijetnega petja. Ko
se ie malo bolj razjasnilo, smo zagledali v svitu nekoliko studencev in veter je donašal k nam lajanje psov in rezgetanje konj. Blizu plotov sem zaslišal pesem: Salve ianua sa-liitis, katera se je razlegala daleč tja po rosni travi, ker jo je pevalo tristo tovarišev, ki so klečali na mejdanu pod milim nebom. Takoj, ko sem prišel,, sem šel li gospodu Petru Ko-šiču, znanemu plemiču z Litve, ki je tam pol-kovnikoval in bil znamenit vojak; v dolgi službi so ga namreč sovražniki tako posekali. da so trdili prijatelji o njem, da so mu pogani napisali s sabljami ves alkoran*) na obličje. On ic poznal vse vojne zvijače in imel za Ijudovlado velike zasluge. Ker se je poznal z mojim očetom, me je sprejel kot lastnega sina in me še istega dne uvrstil v svoj praporcc. Rekali so mi potem drugi, da sem prišel ravno o pravem času. ker začno kmalu kobilice sem s Krima rojiti. Iti zvedel sem. da so grožnie bile povsod velike, da so po vseh posadkah klicali pod orožje in da ie viteštvo s podvojeno pozornostjo pričakovalo nečesa
II.
Sli smo, kakor je navada, v vrsti, ker Ic na tak način je možno doiti več.ii tatarski oddelek. K« smo prišli ob treh popoldne do malih gričkov, ki sc zovejo poganske gomile, jc megla, ki je dotlej ležala na stepi, l< sreči naglo padla in sc držala bolj zemlje. Četudi še nismo mogli videti tatarske vojske, vendar smo spoznali po Šumu in bečanju živali, da ni več daleč; kazaki, ki smo jih poslali naprej, so se priplazili tie do tatarskih
Tajne zločinske družbe.
Camorra. — Maffia. — Armenska »Hunčak«.
Čudno je, da so v naši dobi, ko se pro-sveta izkuša razširjati tudi med širše sloje, tajne zločinske družbe zopet postale aktualne. Organizacije, ki so se ustanovile v predpreteklem stoletju in so imele politiške namene ter začas zaspale, se zopet vzbujajo in z zločini, katerim se pozna, da so jih izvršile organizirane bande, terorizirajo velika mesta in cele provincije. Predvsem sta to »Camorra« in »Maffia« v Italiji.
Središče kamore je Napolj, središče mafije pa Palermo in njegova okolica. Ti dve družbi sta se ustanovili za časa burbonske vlade v Napolju in na Siciliji ter sta zasledovali izpočetka tudi politiške in socialne cilje. Člani teh tajnih družb so morili člane vlade, orožnike in policaje — »sbirre«. Nato so prišli iia vrsto bogataši, posestniki sicilskili lati-fundijev, konečno vsakdo, ki se ni udal terorizmu teh organizacij. Maffia je postala središče avtonomistiških teženj Sicilijancev, ki nikdar z nobeno vlado niso bili zadovoljni, ne z Burbonci in ne z »združeno Italijo«. Maffia je zato hujša od kamore, ker je njeno edino sredstvo v dosego njenih namenov umor. Prebivalstvo, policija in župani — sindachi — posameznih okrajev so z njo v zvezi ali, da se z dragim denarjem odkupijo, da jim da mir, ali pa vlečejo od njenih zločinstev dobiček.
Kamora v Napolju krade, odira ljudi, po-so.iuje denar častnikom, uradnikom, lahkoživ-kam, prireja in ureja demonstracije, zakriva zločince, podkupuje sodnike in policaje m tudi mori, ako se ji to zdi potrebno. Teroriza-ci.ia, ki jo izvršuje kamora, je nečuvena. Drug drugega ne izda, ker so vsi kompromitirani, mirni meščan in kamorist. Ta navadna zločinska družba posega seveda tudi v politiko. V njenih rokah so občinski svetniki, tudi marsikateri časnik ji mora služiti. Obedve družbi sta se zadnji čas zopet proslavili. Maffia je v Palermu aranžirala krvave demonstracije za zaprtega ministra goljufa Nasija, kamora pa je v velikih škripcih, ker so jo karabinijeri neusmiljeno začeli preganjati. Karabinijeri so vjeli glavarja — capintesta — kamore, Henrika Alifuoco, in povrhtega pa odkrili neutaj-ljivo zvezo kainoristov s policijo, ki je od nje dobivala denar. Po bratsko se je razdelil plen med tatovi in varuhi pravice. Seveda so vsega krive tudi prejšnje vlade, ki so po geslu »Laissez faire« kamoriste pustile pri miru in jih izrabljale proti svojim politiškim nasprotnikom.
V najnovejšem času pa je obrnila nase pozornost tajna armenska zločinska organizacija. Tudi ta ima politiško ozadje, izvršuje pa naipodlejše zavratne umore. Ni dolgo temu, ko so v Ne\vyorku umorili neznanci nekega bogatega armenskega trgovca. Preiskava je dognala, kakor se zdaj poroča, da je umor izvršil član tajne armenske zločinske družbe, ki izkuša iz armenskih trgovcev izsiliti denar s tem, da jim pošilja smrtne obsodbe. Armenski trgovci v Ne\vyorku so od te družbe popolnoma terorizirani. Ustanovili so fond 40 tisoč funtov šterlingov, s katerimi najemajo ljudi, da zavratno morijo člane morivne družbe. Policijski komisar Bingham je razburjenje, ki vlada med prebivalstvom, še pomnožil s tem, da je odkritosrčno in javno izjavil, da je policija nasproti tej tajni organizaciji brez moči, posebno ker ie v Ne\vyorku še nebroj drugih takih band, ki se izdajajo za politiške. Kdo in kje je ta organizacija? Le toliko se ve, da vse vodi osrednji armenski odbor: kdo pa so njegovi člani, kdo njegov načelnik in kje posluje, ali v Aziji, Evropi ali Ameriki, tega še nihče ni mogel zaslediti. Ta j odbor načeluje pet armenskim tajnim druž- j
vozov in pripeljali nekoliko jetnikov, ulovljenih z vrvjo, a tako zbite in zmučene, da niso mogli odgovarjati, ko smo jih začeli mučiti in izpraševati, ker jim je vedno silila kri v usta. Vendar je izvedel od njih naš vojvoda, da je to največji tatarski oddelek, ki ga osebno vodi hanov brat z mnogimi murzami. Ko smo odšteli Tatarje. ki so morali stražiti konje, vozove, ujetnike in tabor, je bilo število porabnih za boj samo štirikrat večje kot naše. Ko je vojvoda to izvedel, nas je takoj razvrstil po onih gričih za napad, nam pa je velika radost napolnila srce, ker smo znali, da se v tem razmerju in v samo štirikrat večjem številu Tatarji našej moči ne upro; ker pa jih je tabor in posebno veliko število volov zadrževalo pri begu, niso mogli uiti našim sabljam. Tudi oni so že vedeli za nas in ker si niso znali drugače pomagati, so se tudi začeli razvrščati k bitki, kar smo takoj spoznali po glasu velikega bobna, ki ga zovejo »balt« in ki ga v vsem poslušajo, ker ga imajo za svetega. Tudi megla se je začela takoj daleč okoli redčiti, da smo lahko videli vedno večje število bunčukov, štrlečih nad tatarskimi vrstami; naposled jc popolnoma izginila. In tedaj smo zagledali črno množico poganov, tesno konj ob konju in mož ob možu stoječih v podobi velikanskega srpa. Od te množice so se začele gruče bojevnikov odločevati in švigati na vse strani. Drugi so se približali tja do naših praporcev, strašno vri-ščali in zabavljali, mahali z rokami in iz-zivalu da bi se kdo pomeril ž njimi. Ali poveljnik je to dovolil kazakom samo zato. da bi med tem časom spravil vrste popolnoma v red. kar se je tudi kmalu zgodilo, ker je imel povečini stare, izkušene in izurjene vojake. Stali smo torej pripravljeni in gledali čudne bo.ine umetnosti kazakov, ki se v boju s to golaznijo ne trudijo preveč. Borili so se na življenje in smrt in dasi bi mi jako radi videli, kedaj pade prvi Tatar. vendar nam to ni bilo mogoče, ker jih je padlo naenkrat
bam. Celo člani band ne vedo kje posluje in kdo so člani odbora — posamezni pododbori se niti med seboj nc poznajo, kaj še centralno organizacijo. Imena teh peterih družb so: Hunčak (Alarm), ki je izvršila zadnji umor v Ne\vyorku, Drošak (Zastava), Abdag (Meh), Gaisag (Grom) in Vočinčak (Pogibelj). Hunčak je leta 1895 uprizorila demonstracije v Carigradu, Drošak pa je izvršila znani napad na otoinansko banko leta 1906. Leta 1896 se je turški oblasti v Kara Hissar Karkiju posrečilo vjeti nekatere člane družbe in pri tem je zasledila nekaj njenih štatutov. Objavil jih je Anglež Charles William Heckethorn v svoji knjigi o »tajnih družbah«. Nakratko posnemamo določila:
Vsaka banda organizacije, ki je razširjena po celem svetu, mora šteti vsaj sedem članov. Prisega zahteva od vsakega člana, da mora biti pripravljen pretrpeti smrt, ne da bi izdal tajnosti zveze. 14. člen pravil nalaga članom dolžnost vsakega nepravičnega ali krutega turškega uradnika odvesti, izsiliti iz njega čim več državnih tajnosti in ga, če treba, umoriti. 15. člen dovoljuje članom napadati poštne vozove in jih oropati. Ako se kak član organizacije v boju izkaže za nesposobnega, ga treba ustreliti. Član bande sme nalagati kazni. Vsak član ima pravico drugega nadzirati in o uspehu svoje bratov-ske špionaže poročati načelniku.
Bilo bi potrebno pri tem ogledati si tudi tajne ruske organizacije, ki so ravno zdaj najbolj delavne, a o njih se le malo ve m kar se po navadi poroča o njih, je ali mistifikacija ali pa je pretirano. Naivečje nevarnosti so tiste bande, ki pod pretvezo politiških namenov izvršujejo navadne zločine in se vgnez-dijo po velikih mestih, središčih civilizacije. Ker se člani band rekrutirajo iz zanemarjene mladine, telesnih m dušnih pohabljencev, prostitutk in brezposelnih ljudi, postaja vprašanje organiziranega barabstva resno social-nopolitiško vprašanje. Policijske naredbe tu ne zadoščajo več. Gotovim mestom, zlasti na jugu. bodo tudi v Avstriji oblasti morale posvetiti večjo pozornost, da se ondi sredi slabih socialnih, higieniških in kulturnih razmer in pospeševana od politiške podivjanosti
ne razpase zločinska kamora.
* * *
Ne\vyork, 30. julija. Tukajšnji policiji se je posrečilo zapreti glavarja tajne armenske zločinske organizacije »Hunčak«, svečenika Martoogesseana. Zaprla je še devet drugih hunčakovcev, ki so na sumu, da so umorili armenskega milijonarja Tavshanjiana.
DR. ŠUSTERŠlC O HRVAŠKEM VPRAŠANJU.
Zagreb, 31. julija. Državni poslanec dr. Šusteršič je posebnemu dopisniku »Agra-mer Zeitung« izjavil, da so Hrvatje s tem, da so zaradi ene ali dveh brezpomembnih oseb jugoslovanski klub razcepili, storili veliko tak-tiško napako, ker ločitev v jugoslovanskem zastopstvu hrvaški stvari ne more koristiti. Reška resolucija, katera se je sklenila brez sodelovanja Slovencev, katere so popolnoma prezrli, je svojčas med Hrvati in Slovenci napravila velik prepad, ker Slovenci nikoli ne morejo gravitirati k Budimpešti. Reška resolucija, ki se zavzema za ozko zvezo med Hrvaško in Ogrsko, je bila zgolj izraz nekega čisto trenotnega razpoloženja v Hrvaški in Dalmaciji. Ta resolucija je bila usodna politična napaka Hrvatov, njena življenjska nesposobnost se je zlasti te dni pokazala na uprav drastičen način. Danes je reška resolucija za vselej pokopana in mi Slovenci se veselimo, da smo se na ta način zopet približali Hrvatom. Kar se tiče parlamentarne akcije, bomo Slovenci s Hrvati postopali skupno. vodstvo v hrvaškem vprašanju pa smo brezpogojno prepustili Hrvatom.
nekoliko na vse strani. Stari kazaški esaul I je tudi privlekel nekega murzo, ki ga je ujel na zanjko, pred samega vojvodo; a zadušil se je, ker ga je esaul vlekel poldrugo miljo daleč, pri čemur se mu jc tudi obličje ob ostri stepni travi popolnoma raztrgalo. Vendar smo imeli to za dobro znamenje, a vojvoda, kateremu se je že tudi mudilo, je ukazal takoj zatrobiti in udariti v boben, da se naj začne. Orda je odgovorila s strašnim vriščem; ko so ga zaslišali bojevniki, so se takoj umaknili in zapustili prosto polje, na katerem so se imeli sedaj pomeriti huzarji z vso neprijateljsko močjo.
Cela vojska je stala, kakor sem že omenil, na višini, pripravljena, da se takoj vrže na sovraga; a vojvoda je po stari navadi rajši pustil praporec kakor sokola iz obroča naprej, da bi zlomil vse na svoji poti in zanesel med sovražne vrste strah in zmešnjavo. Videli smo tudi ta praporec, ki mu je poveljeval Babski, kakor na dlani pred seboj, ker se je spuščal počasi z višave in šel tik mimo nas. Ko pa so prišli mimo. so konji že napeli vse svoje sile, da se je zemlja tresla pod njimi, jezdeci so se nagnili v sedlih naprej in naperili kopja. Zrak je grozno šumel in od jezdecev je šel tak veter, da so se nam tresla peresa na čeladah. Tako so šli kot burja naprej s šumom kril in plaščev in videlo se jc, da stro vse, kar se jim upre. Polkovniki jim niso smeli poslati nobene pomoči, dokler si niso prebili proste poti skozi sovražnikove vrste. Gledali smo dolgo za njimi, kako so leteli skoro dve milji daleč; tudi ni bilo mnogo prahu, ker so leteli čez trato. V naših praporcih, ki so še mirno stali, je postalo naenkrat tako tiho. da smo lahko slišali brenčanje muli in hroščev. Vsak je napenjal oči za onimi, včasih je konj zarezge-tal ali pa zavohal kri, stegnil vrat in bolestno zasopel. Med voji poganov je nastalo veliko gibanje in potem so zavpili: Alah! Alah! ter takoj spustili nebroj puščic kakor ploho na
PREOSNOVA KABINETA.
P r a g a. 31. julija. »Prager Tagblatt« poroča iz zanesljivega vira, da se bo ministrski predsednik baron Beck sredi avgusta zopet podal v Ischl, da cesarju predloži preosnovo ministrskega kabineta. Baje bo prišlo v ministrstvo več parlamentarcev.
DRŽAVNE FINANCE.
Dunaj, 31. julija. V finančnem ministrstvu se izdelujejo proračuni. Računski zaključek za 1906 še ni izgotovljen. preostanek bo letos iznašal približno 90 milijonov kron. Od teh se bo 29.3 milijonov porabilo za državne uslužbence, 40 milijonov pa za želez-niško-prometne svrhe. Trgovinsko ministrstvo zahteva letos 17 milijonov več kot lani in sicer za pošto, paroplovbo, pristaniška dela in pospeševanje obrti. Tudi železniško ministrstvo zahteva mnogo milijonov za povišanje plač uslužbencem.
ANARHISTOVSKA ORGANIZACIJA NA MORAVSKEM.
Moravska O s t r a v a , 31. julija. Tukajšnji anarhistovski rudarji so včeraj na zaupnem posvetovanju sklenili ustanoviti organizacijo teoretičnih anarhistov ter izdajati anarhistovski tednik.
DALMACIJA.
Jezikovno vprašanje.
Za der, 31. julija. Pred nekaj dnevi se je nekaj Dalmatincev pod vodstvom poslanca dr. Ivčeviča podalo k ministrskemu predsedniku baronu Becku, da se mu zahvalijo za akcijo za gospodarsko povzdigo Dalmacije ter ga prosijo, naj vlada vztraja pri započetem delu. Dr. Ivčevič je posebno povdarjal potrebo, da se pri dalmatinskih uradih uvede hrvaščina. Glede na to točko je ministrski predsednik naznanil, da vlada zbira za to potrebno gradivo in da bo jezikovno vprašanje v kratkem uredila. »Narodni List« graja vlado, ki že četrtstoletja nabira gradiva in podatkov, pa še zdaj m uvedla hrvaščine v urade. Taafe, Korber in Handel so se bavili s tem vprašanjem in vendar vlada še zdaj ni na jasnem. Cas bi že bil, da se temu igranju napravi konec.
Parobrodho vprašanje.
Dubrovnik, 31. julija. Ministrski svet je odobril načrt dalmatinskih brodarjev glede na uredbo paropiovbe med Trstom in Dahna-cio ter med dalmatinskimi otoki. Trgovinski minister dr. Fort je pomorski oblasti v Trstu že ukazal načrt izvesti.
RESNICA O TRIDENTINSKIH DOGODKIH.
I n o m o s t, 31. julija. Cesarski namestnik Spiegelfeld izjavlja, da Italijani v južnih Tiro-lah na nemške turnarje niso streljali. Vlada je Nemce opozorila, naj v Callianu ne izstopijo, ker je ljudstvo razburjeno, a turnarji se za to niso zmenili. — »Dcutsches Voiksblatt« obsoja provokaciio od strani Nemcev. — Vsled razburjenja med obema narodnostima je vpoklicanje deželnega zbora skoroda izključeno.
VOLIVNA REFORMA ZA ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Praga,.31. julija. O akciji češke socialne demokracije glede na uvedbo splošne in enake volivne pravice za češki deželni zbor bo avgusta meseca določil taktiko češki soci-alnodeniokraški kongres v Plznu. Češki socialni demokratje se hočejo zazdaj zadovoljiti s splošno volivno kurijo, kakor so jo na Mo-ravskem uvedli. Nemci nasprotno s tem niso zadovoljili in dovolijo volivno reformo le, ako vlada izvede nemške nacionalne zahteve. Ker je vlada voljna Nemcem ugoditi, je vprašanje o volivni reformi zelo otežkočeno.
huzarje, da so zažvenketale po oklepih. Od naših pa smo začuli krik: Jezus, Marija! — kar je bilo znamenje, da takoj s kopji udarijo. In tako so napadli z božjo pomočjo ter udarili pogane s tako silo, da so se razvalili na dve polovici, kakor drevo, ki ga klin raz-žene; naši pa so šli po sredini kakor po ulici. Potem pa se je ta ulica za njimi zajjrla in mravljišče poganov jih je docela zagrnilo. Videli smo samo veliko zmešnjavo, včasih je zablisni! meč in če se je konj vzpel, se je videla oborožena roka; včasih je zaplapolal praporec visoko v zraku kakor ptič, a zopet takoj izginil. Na bojišču, kjer ni bilo trave, so se dvignile megle prahu in v njih je nekaj vrelo in šumelo. Streli iz samokresov, strašen vrišč in kriki so nam razdirali ušesa.
Pri nas se je začelo gibati po vseh praporcih, ker smo s težavo stali mirno. Ljudje so bili razburjeni, konji so se postavljali na zadnje noge. Začeli smo moliti litanije za umirajoče.a neki plemiški mladenič je zakričal namestu »Usmili se jih« »še vidim praporec«. In tedaj je vse vojaštvo začelo klicati soglasno, naj se mu dovoli pohiteti za onimi. Veliko in nevzdržljivo navdušenje je napolnilo vse vrste. Nekaterim so švigale iskre iz očij, drugi so samega poželjenja po poganski krvi zardevali, kakor gospice. Drugi, posebno mlajši, so s solzami v očeh stezali roke proti nebesom in venomer govorili: »Pustite nas, da pohititno in rešimo svoje brate!« Ali poveljnik je zapovedal strogo molčanje 'in rekel, da ne pristoja vitezom, kakor navadnemu vojaštvu, da bi napadli brez izrečnega povelja in s preveliko naglico škodili svoji viteški časti; ako bi kdo storil kaj takšnega, »ga dam s konji raztrgati«. Gledali smo torej zopet one umirajoče in celi tatarski koš, ki se je zvijal in tulil bolesti, kakor zmaj, ko začuti ost v svojem telesu in skušal zadaviti praporec, ki jc že trdno tičal v njem.
(Daije prih.)
Praga, M. julija Izvrševalni odbor čeških agrarcev je soglasno sklenil, barona Becka brzojavno pozvati, da takoj skliče češki deželni zbor v svrho rešitve važn.h vprašani.
HRVAŠKO-OGRSKO VPRAŠANJE.
Načrti' nove vlade.
Budimpešta, 31. julija. »Az Ujsag< poroča, da se poda ban Rakodczay kmalu zopet v Budimpešto, da se z Wekerlom in ministrom za Hrvaško Josipovichem posvetuje o svojem novem hrvaškem načrtu, ki v glavnem obstoji v upanju, da se mu posreči sestaviti novo stranko. Baje namerava ban povišati mnogo justičnih uradnikov, da jih s tem pridobi za novi kurz.
Lueger.
D u n a j, 31. julija. Hrvaški poslanec Za-gorac je pred nekoliko dnevi tukaj konferiral z dr. Luegerjem. Zagorac je Luegerju razložil hrvaško vprašanje. Lueger pa mu je obljubil izdatno pomoč krščansko-socialne stranke.
Supilo-Polonyi.
Z a g r e b , 31. julija. Listi poročajo, da je Supilo nekoliko dni potem, ko je bivši justični minister Polonyi v zbornici v Budimpešti trdil, da je Supilo pri pogajanjih za reško resolucijo priznal mažarsko državnopravno idejo, s Po-lonyjem skupaj večerjal na margaretskem otoku v Budimpešti. Supilo sam to vest v »Novostih« ix>trja in pravi, da se je s Polonyjem. »razgovarjal o situaciji«.
OGRSKA.
Nova stranka.
Budimpešta, 31. julija. Glasilo We-kerlovo »Bud. Hirlap« poroča, da se v Ischlu mudi pri baronu Feyervaryju bivši ogrski minister za notranje zadeve Kristoffy. Obadva da izkušata cesarja pridobiti zase, da bi strmoglavil sedanjo koalicijsko vlado. Ustanovila bi se na Ogrskem nova radikalna stranka iz bivših liberalcev in drugih malkontentov, katerih je na Ogrskem nebroj in kateri bi se vsi dali pridobiti, ako se na program nove strank v prvi vrsti postavi volivna reforma za pai lament. Baje je vplivu Kristoffyja pripisovat da cesar še ni potrdil ustavnih garancij, s katerimi hoče sedanja koalicijska vlada svoje življenje podaljšati.
ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA.
London, 31. julija. »Daily Chronicle«. poroča, da bo angleška vlada angleško-rusko pogodbo glede na Indijo in Perzijo, kakor hitro bo definitivno sklenjena, predložila parlamentu. Namen pogodbe je, odstraniti za dogledni čas obmejne prepire med Rusko in Angleško ob severozahodni meji Indije in interesne konflikte v Perziji s tem, da se določita natančno dve interesni sferi. Za Angleško je to velike koristi, ker odstranja nevarnost ruske invazije v angleško dejansko ali interesno posest. V parlamentu ji utegne nasprotovati samo delavska stranka z ozirom na notranje razmere v Rusiji.
RUSIJA.
Vojaška revolucionarna organizacija.
B e r o 1 i n , 31. julija. »Tageblatt« poroča iz Peterburga, da se je danes pred kronštat-skim vojnim sodiščem začela obravnava proti članom združenega odbora kronštatske vo-jaško-revolucionarne organizacije. 20 članski odbor je izkušal zanetiti oboroženo vstajo z namenom vreči dinastijo. Vojake so poživljali, naj nc streljajo na ljudstvo in ako se jim ukaže rabiti proti ljudstvu orožje, naj ustrelijo častnike. Nekaj vojakov, ki so stali pred sodišči ali kaznilnicami na straži, je oskrbovalo korespondenco med odborom in vojaki. Razprava je tajna — obtožencem preti smrt.
Napadi, umori in ropi.
Vil na. 31. julija. Neznanci so napadli tukajšnje skladišče topničarske brigade. Straža je nekaj napadalcev ustrelila, ostali so zbežali.
P e t e r b u r g , 31. julija. Pri včerajšnjem napadu na lombardno banko je prišlo do velikega boja. 12 ljudi je ranjenih. Roparji so ukradli 2800 rubljev Dva roparja se je posrečilo raniti in vjeti, ostali so ušli. Dva policaja sta težko, eden lahko ranjen.
O r e 1, 31. julija. Neznanci so policijskega nadzornika, njegovega pomočnika in enega pisarja zahrbtno napadli in nadzornika ter pomočnika ustrelili.
Teodosia, 31. julija. Štirje roparji so v vlaku napadli dva blagajnika neke ruske eksportne družbe ter ju oropali za 20.500 rubljev. Roparji so nato vlak z varnostno pripravo ustavili in ušli.
Štrajki in poboji.
Lodz, 31. julija. Kot protest na zadnje aretacije se je proglasil generalni štrajk. 20.000 delavcev iz 40 tovarn štrajka. Delavski agitatorji so ustrelili enega delavca iz Richterjeve tovarne na cesti, dva druga pa, ki nista hotela v tovarni Dobrasickcga ustaviti strojev, so smrtnonevarno ranili.
Varšava, 31. julija. Tu štrajka 32.000 delavcev. Štrajkujoči so ranili več oseb. Promet na cestni železnici je ustavljen.
Zveza ruskih tjudi.
Moskva, 31. julija. Načelnik »Lige za dejansko potlačenje revolucije« Toropov je v neki restavraciji moskovskega predmestja Bo-gorodskaje ustrelil neznanega mladeniča.
PAPEŽEV JUBILEJ.
Rim, 31. julija. »Corrispondcnza Romana« poroča, da bo papež katoličanom v Italiji z ozirom na vedno bolj rastočo proticer-kveno propagando v Italiji in demonstracije zapovedal. da ne smejo njegovega škofovskega jubileja slovesno praznovati in bo stališče italijanske vlade osvetlil v posebni er.-cikliki.
CESAR VILJEM — CAR NIKOLAJ.
Karlovi vari, 31. julija. »Karlsbader Tagblatt« poroča iz Sasiiica (otok Rujana): Cesar Viljem II. je na jahti »Hohenzollern« danes ponoči ob pol 11. uri dospel v tukašnje pristanišče. »Hohenzolern« so spremljali kri-žarka »Konigsberg« in torpedovke št. 77, 75 in 81. Jutri zjutraj se vrši velika pomorska parada.
S v i n e m ii n d e , 31. julija. V Svinemiin-du kroži danes govorica, da se je sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem od-godil. Ta vest je vsled tega nastala, ker me-rodajni krogi nalašč razširjajo popolnoma nasprotujoča si poročila o sestanku. Iz strahu pred atentati se car in cesar ne bosta najbrž v Dancigu ali v Svinemiindu izkrcala, ampak se bo sestanek vršil na visokem morju.
B e rol i n . 31. julija. Carja bosta spremljala razun Izvolskega tudi mornariški minister Dikov in dvorni minister Frederiksz. Sestanek v politiškem oziru velevažen. Kar se tiče ruskih Nemčiji sovražnih listov, ki so zlo-voljni, ker se bo sestanek med carjem in Viljemom vršil pred sklepom angleško - ruske pogodbe, povdarjajo berolinski listi, da Nemčija ni tako neprevidna, da bi se hotela vtikati v to zadevo, ki je skoro že gotova.
FRANCOSKA.
Na levo!
Pariz, 31. julija. Volitve za generalne svete so zopet pokazale, da je taktika konzer-vativcev napačna in njihovo delo za nič. Javno mnenje, ki ga spretno obdelujejo svobodo-misleci, ie — kolikor na Francoskem pride v poštev pravo ljudsko mnenje in ne prevladujejo osebni in lokalni interesi — na strani republikanskih radikalcev, kombistov. Pri sedanjih volitvah v generalne svete so se pomnožili proticerkveni in protiverski elementi, dočim socialistiško - anarhistični kolektivisti Jauresove vrste niso bogvekaj pridobili. Izmed 1295 izvoljenih je 253 konzervativcev (izgubili 20), 10 nacionalistov (izgubili 16), 137 progresistov (izgubili 47), 297 levičarskih republikancev (pridobili 14), 565 radikalcev in socalističnih radikalcev (pridobili 65) in dva neodvisna socialista. Ce vštejemo progresiste, so zmerni elementi izgubili 83 mandatov. O kaki »renesanci konzervativnih strank« ni bilo prav nič čutiti. Ti okoreneli gospodje od desnice se ničesar niso naučili. Oni mislijo, da je dovolj, ako zabavljajo čez jakobinsko vlado, če napovedujejo Francoski novi Sedan — da bi pa obdelovali in izobraževali svoje volivce potom tiska in strankarske organizacije, to se jim zdi nepotrebno in odveč. Cle-menceau in blok se praznih groženj seve ne bo ustrašil. Tudi uporni jug se pri volitvah ni izkazal. Semtertja so volivci štrajkah, enotne manifestacije pa združeni viničarski departementi niso spravili skupaj. Clemenceau lahko z mirnim srcem odpotuje v Karlove vare. Konzervativci in viničarji medtem ne bodo pognali države v zrak.
SCHELL.
Berolin, 30. julija. Kakor poroča tukajšnje glasilo centrumovo, je spor med Vatikanom in odborom za Schellov spomenik poravnan. Sveti oče nima ničesar proti temu, ako se postavi spomenik rajnemu teologu in vnetemu učitelju vseučiliške mladinec katerega zmote v spisih treba ločiti od njegovega neomadeževanega privatnega življenja.
ŠEF FRANCOSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V PETERBURGU.
Peterburg, 31. julija. Sem je došel šef francoskega generalnega štaba Le Brun. V politiških krogih prevladuje mnenje, da ima ta obisk diplomatski značaj. Ko je bil namreč šef ruskega generalnega štaba Palizyn v Parizu, ter ga je vojno ministrstvo vprašalo o reformah v ruski armadi po vojni z Japonci, je Palizyn malo povedal. Njegova pojasnila so smatrali za nedostatna, podatke o ruski vojaški moči pa za netočne. Ker tudi pozneje ruski generalni štab na vprašanja francoskega ni hotel odločno odgovoriti, se je pojavila neka napetost, ki jo mora Le Brun sedaj odstraniti in razmere pojasniti. Obiskal bo radi tega razne vojaške oddelke.
PRITISK NA SODIŠČE.
Peterburg, 31. julija. Predsednik sodišča, ki bo vodilo obravnavo proti 23 zarotnikom proti življenju carja, Stolypina in velikega kneza Nikolaja, je od slednjega dobil pismo, kjer ga veliki knez opominja na to, da je za zarotnike proti carju le ena kazen mogoča: smrt.
Dnevne novice.
+ Liberalci in volivna reforma za deželni zbor kranjski. Strah pred splošno iu enako volivno pravico, ki bi porazila popolnoma liberalce na Kranjskem, je liberalcem tako zlezel v vse kosti, da piše včerajšnji »Narod«: »Meseca septembra namerava vlada sklicati deželne zbore in v nekaterih sprožiti vprašanje o volivni reformi. Znano je iz izjav ministrskega predsednika Becka in ministra Bie-nertha, da odklanja vlada splošno in enako volivno pravico za deželne zbore in da hoče naj se ohrani interesno zastopstvo, naj se ohranijo kurije, doda pa nova splošna kurija. Ce bi deželni zbori sklenili drugačno volivno reformo, bi jc sedanja vlada ne predložila v sankcijo in bi bila torej pokopana. Tega sc zavedamo in zato se tudi ne baviino s stvarmi, ki sedaj niso aktualne.« Tako je liberalna stranka zopet za eno snedeno besedo bogatejša. Zmerjanje dr, Kreka in dr. Šusteršiča, češ, da sta »zagovornika fevdalnega privile-
gija »veleposestnikov« in »Scliweglova šti-fclpucarja«, zbuja le pomilovalen smehljaj, ker kaže, kako so liberalci zmedeni, da sploh ne znajo več drugega, kakor zmerjati. Za reformo veleposestniške kurije, ki jo hočejo liberalci baje doseči, je pa čisto lahka pot: Liberalci in veleposestniki se naj domenijo, kako bedo v demokraškem smislu reformirali veleposestniško kurijo, saj imajo večino. Ce bo ta reforma res deinokraška, ni dvoma, da jo bo Slovenska Ljudska Stranka z veseljem pozdravila. Torej ne zmerjajte, ampak naredite, če resno mislite in niste le hinavci, kakor vas je dr. Krek popisal!
+ Vzpored III. rednega občnega zbora »Slov. dijaške zveze«, ki se vrši v soboto, dne 3. avgusta v »Rokodelskem domu« (Ko-menskega ulica 12), ob 9. uri, je sledeči: 1. Citanje zapisnika; 2. poročilo odbora in revizorjev; 3. volitev novega odbora in revizorjev; 4. predavanje tovariša phil. Puntarja: Nekaj misli o delovanju »Slov. dijaške zveze«; 5. poročilo odseka; 6. slučajnosti. — P. n. člani naj pridejo točno ob 9. uri z ozirom na obširni vzpored. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vsi prijatelji katoliškega gibanja med slovenskim dijaštvom se vabijo tem potem najuljudnejše k udeležbi, zlasti gg. starejšine in člani »Danice« in »Zarje«, gg. bogoslovci in drugi. — phil. !. Dolenec, tč. predsednik »Slov. dij. zveze«, iur. J. Mozetič, tč. tajnik.
+ Skupen odhod slovenskega katoliškega dijaštva v Zagreb bo v soboto, dne 3. avgusta z osebnim vlakom popoldne ob 2. uri 57 minut.
+ Kriza v tržaški socialni demokraciji.
Poroča se, da je iz tržaške socialno-demokra-ške železničarske organizacije izstopilo 950 železničarjev delavcev v prosti luki.
+ V Išl sta došla s svojimi otroci nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvoditija Marija Valerija.
—	Msgr. Tomo Zupan o »Družbi sv. Cirila in Metoda.« Dolgoletni prvomestnik naše narodne družbe nam piše: »Družbe sv. Cirila in Metoda prvoinestništvu sem se imel namen odreči že takrat, ko sem definitivno izstopil iz gimnazijske službe. A odvrnili so me prijatelji in še posebno najgorečnejše delavke na njenem poprišču: naše častite dame. Dne 20. marcija t. I. sem se pa v vodstveni seji odpovedal. Ker se mi zdi posel mojega naslednika silne važnosti, usojani si, oprt na izkušnje svojega več nego dvajsetletnega prvomesto-vanja, t. j. od prvega družbinega začetka — priporočati za prvomestnika g. vladnega ter šolskega svetnika dr. Franja Detela. Njegov sloves v slovenskem narodu je pomemben. Priznan pisatelj, vzgleden šolnik in vešč uradnik, je v stanu do sijajnega procvita dovesti to družbo, ki naj jo čuvajo Slovenci kakor punčico svoiega očesa. Ce omenjam še, da moj č. priporočenec nikdar ni bil zapleten v kak političen boi, povedal sem vse. — »Družba sv. Cirila in Metoda« ni poznala namreč do sedaj in ne sme poznati od slej nikake strankarije — ona mora bivati na stalu nerazdeljenega naroda. — Na Okroglem, dne 30. julija 1907. — Tomo Zupan.
—	Ustanovni čebelarski shod v Bršljinu pri Novem mestu se je vršil ob zelo obilni udeležbi dne 28. julija. Gospod vodja R. Dolenc je otvoril zborovanje, ko je bil soglasno izvoljen predsednikom ter je prav toplo pozdravil navzoče čebelarje, kateri so se v zares obilnem številu odzvali vabilu gospoda V. Rohrmana, kot prireditelja tega ustanovnega shoda. Nato predstavi zastopnika osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane, g. Antona Likozarja, nadučitelja salezijanskega zavoda. Gospod Likozar je prav poljudno razložil namen in koristi čebelarskih podružnic ter nam podal prav mnogo umestnih navodil, kako je potreba umno čebelariti. Za dobro uspeli govor se je predsednik g. R. Dolenc predavatelju zahvalil ter otvoril debato. Nekateri čebelarji so stavili vprašanja, na koja sta govornik in predsednik odgovarjala. Nato se je pričelo vpisovanje novih udov. Pristopilo jih je na novo do trideset, kateri so si skupno s starimi udi izbrali odbor novo ustanovljeni podružnici. Navzoči čebelarji so bili s shodom prav zadovoljni. Gospod predsednik se je še enkrat zahvalil gospodu Likozarju, kateri se je drage volje odzval vabilu. Izrazila se je tudi želja, da bi se ob kratkem vršilo predavanje pri podružnici v Toplicah. Gospod Likozar jim obljubi, da se napravi 15. avgusta čebelarsko predavanje v Toplicah in da hoče skrbeti, da poleg njega stopi še en govornik. S tem je bil zaključen eden najlepših ustanovnih shodov čebelarskega društva. Dobra letina in razna predavanja so vzbudila novo življenje med kranjskimi čebelarji, kar je vse hvale vredno.
—	Društvo »Kamnik« v Kamniku jc priredilo v nedeljo, dne 28. julija, veselico na Fischerjevem vrtu, ki jc prav dobro uspela. Dobro je pel društveni pevski zbor, tudi tam-buraši so dobro igrali. Zlasti, pa je ugajalo igranje na gosli ob spremljevanju na klavir. Gospod Heybal se je to pot pokazal mojstra pri igri na gosli, tudi njegova soproga, ki ga je spremljala na klavirju, je žela priznanje poslušalcev. Udeleženci veselice smo mogli zadovoljni biti in želimo, da bi nas društvo »Kamnik« še večkrat razveselilo v tej letoviški. sezoni.
—	Gostliničarski kongres. Lanski izredni občni zbor »Gostilničarskc zadruge« v Ljubljani je sklenil, da se ima vršiti v doglednem času gostilničarski kongres cele kranjske dežele v Ljubljani, h kateremu je povabiti zadruge in stanovske kolege tudi iz sosednjih dežela. Vsled tega sklepa se je začel odbor sedaj pečati s to zadevo iu se je te dni že izvolil dotični pomnoženi odbor in razni odseki
za pripravo tega kongresa, ki naj bi se vršil sredi meseca septembra, in sicer 16. in 17. Izdale sc bodo okrožnice vsem gostilničarskim zadrugam po deželi, kakor tudi posameznim stanovskim kolegom, da podajo svoje želje, pritožbe in nasvete stanovskih članov njihovega okoliša in kaj žele, da se naj na kongresu razmotriva in ali postavijo svojega govornika ali pa podajo samo pismeno svoje težnje. To se stori zato, da zamore pripravljalni odbor razvrstiti in razdeliti na razpravo prišedši materijah
—	Strela. 30. m. m. je ob tričetrt na 9. uro treščilo v Zerovnici pri Cerknici v skedenj gospoda Franca Remšgarja, ki je pogorel; zgorelo je notri seno, en voz, gospodarsko orodje in slamoreznica. Škode je 3000 K, za-zavarovan je bil pa pogorelec le za 900 K. Sreča da se niso vnela bližnja poslopja, ker potem bi bila gotovo vsa vas pogorela. Na pomoč so prihiteli Grahovci z brizgalno, prostovoljni požarni društvi iz Cerknice in Dolenje vasi, kateri sta ogenj takoj omejili ter se jima tem potom izreka prisrčna zahvala.
—	Shod jugoslovanskega učiteljstva se bode vršil v Zagrebu 12. avgusta, 21. avgusta bo slovesen banket na čast gostom izven Hrvaške in Slavonije.
—	Strupena muha je pičila dne 17. julija strojarskega pomočnika Josipa Cerniča iz Kostanjevice v levo trepalnico. Ze drugi dan je fant zelo otekel po vsej glavi in vratu. Ni mogel več požirati iu je težko dihal. Z vbrizgom klorovega apna so v bolnišnici v Kandiji ustavili razširjevanje otekline in je bolnik sedaj iz nevarnosti, le v obližju pika je šc globoka rana.
—	Druga telefonska zveza Dunaj-Trst je od trgovinskega ministrstva dovoljena in bo gotova v par mesecih.
—	Velik požar v Ponikvah. Iz Tolmina poročajo: Sinoči ob 6. uri je začelo goreti na Ponikvah. Tolminski gasilci so zvedeli za požar še le ob 9. uri zvečer. Kljub velikemu nalivu so se nemudoma odpeljali v Bačo in so šli od tamkaj peš z orodjem na Ponikve. Briz-Kalnic niso mogli vzeti seboj, ker ni pravih voznih poti. Na kraj požara so -4colu ene ure po noči, ko je bil ogenj uničil skoraj vso vas. Ubranili so ognja vendar tri hiše. Pogorelo je popolnoma 24 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Zgorel je tudi en šestte-denski otrok, par volov, tri krave in en prešič ter mnogo perutnine. Škodo cenijo nad dve-stotisoč kron. Večina pogorelcev je bila zavarovana, toda le za male vsote.Ogenj je nastal v neki bajti, kjer je najprej pričel goreti dimnik in nato slamnata streha. Ker so bile večinoma vse hiše krite s slamo in tesno skupaj zidane, bila je namah vsa vas v ognju.
—	Nova slovenska planinska koča. Cerkljanska podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Cerknem slovesno otvori in blagoslovi svojo novo sezidano planinsko kočo vrh Porezna (1631 metrov) dne 11. avgusta tega leta
—	Na Viču so cerkveni zidovi dospeli do vrha iu danes sta vrhu fasade nasajena dva mlaja z zastavami. V treh mesecih in pol jc zgrajena mogočna stavba; seveda so bili temelji postavljeni že lansko jesen, vendar je doba zidanja primeroma kratka. Vgoden uspeh je pripisati v prvi vrsti božji pomoči, a a tudi modrosti in energiji stavbenega mojstra g. Viljema Treo in njegovih organov. Drugi teden bo cerkev pod streho. Stolp se že kaže v svoji krasoti, kajti galerija z balustrado je dovršena in prosta odrov. Sedaj gredo zidarji doli proti glavnim linam. V cerkvi delajo be-tonerji munier-strope, od pričetka jako zamudno delo, kadar so pa šablone položene, bo kmalu zbetonirano. — Delo v cerkvi se bo nadaljevalo nepretrgano in sedaj jc upanje upravičeno, da se bo najkasneje prvo advent-no nedeljo pričela v cerkvi božja služba. Duhovna hiša bo v štirinajstih dneh pripravljena za stanovanje; zvonovi, oltarji so naročeni; okna se vstavijo do 1. oktobra. Vse je v tiru, Bog pomagaj še naprej, da se stavba srečno dokonča. Nekaj dela (zunanji omet) bo ostalo za bodočo pomlad, o sv. Antonu pa bo slovesno posvečenje cerkve. Sv. Anton naj nagiba srca. da najde stavba še zanaprej dobrotnikov, kakor doslej. Potreba je šc velika.
—	Strašna toča je v Prilišču na Hrvaškem uničila vse vinograde in setve.
—	Ubil se je pri zgradbi tvornice Povi schila v Osjeku delavec Dekan, dva pa sta lahko ranjena. Podrl se je zid ter potegnil delavce seboj.
—	V Dravi je utonil v Osijeku 12-letni Reiss. Pri kopanju ga je prijel krč.
—	Bojkot unijatskega škofa Drohobecke-ga v Križevcu se vedno širi. »Narodna čitalnica« ga je izključila, požarna braniba mu je vrnila vsoto, ki jo je nekdaj daroval društvu, in društvo »Zvon« lini namerava vrniti srebrn lovorov venec, poklonjen mu od škofa.
—	Utonil je pri kopanju v Bednji pri Va-raždinu nadtopničar Rok Ceselja. Ne znajoč plavati je zašel v globoko vodo ter izginil.
—	Novi davki. Vlada ima namen znatno zvišati davek na žganje. Pri špiritu bi davek zvišala za 30 kron pri hektolitru. S tem bi zvišala svoje dohodke za 30 milijonov kron.
—	Umor kočijažev v Trstu. Policija je baje še vedno prepričana, da je zaprti Karol del Tin morilec kočijaža Mohoroviča, pač pa je jela dvomiti, da je umoril tudi Praznika, ker govori več razlogov za to, da je del Tin v noči, ko so umorili Praznika, bival drugod. Neki finančni stražnik iz stražnice na Greti in neki M. iz Komna trdita čisto za gotovo, da jc del Tin morilec Mohorovičev, posebno M. ga je dobro spoznal. Treba tudi povdarjati, da razun »Edinosti« iu »Sole« ostali tržaški laški listi ccli stvari zelo škodujejo. Vsakega
osumljenca, ki ga policija zapre, izgovarjajo na dolgo in široko ter izkušajo policiji preiskavama otežiti. Zdi se, da imajo prav tisti, ki menijo, da se policija glede na Karola del 'l ina vendarle ni zmotila in da je vse, kar listi poročajo, zgolj prazno domnevanje.
—	Zaprli so v Trstu Alojzija Pittani, doma iz Palitianove na Italijanskem, ker je izvršil nenraven čin na llletni Tereziji Bressan.
—	Cesarski namestnik tržaški, princ Hohenlohe, je došel v Sv. Lucijo na Goriškem in v Tolmin. Tu je nadzoroval urade in sprejel v posebni avdijenci občinski zastop. Zvečer je trg bil razsvetljen in pevsko društvo je namestniku priredilo serenado.
—	Lep sin. Neki Ivan D., voznik v Trstu, je prišel pozno v noč domov ter zahteval od svoje matere, naj mu da denarja, da se gre napit. Stara mati mu ničesar ni mogla dati, ker ničesar ni imela, nakar jo jc sin pograbil iu hotel vreči skozi okno. Prihitel je starejši brat, ki pa ni mogel mlajšega pomiriti. Zagrabil je stol iu mlajšega udaril po glavi. Nato so prišli policaji in odvedli vzornega sina, ki se je od udarca kmalu zavedel, v zapor.
—	Občinski volitve sc bodo kmalu razpisale v Rovinju. Kamora, ki je doslej tudi tukaj neomejeno vladala, se strahovito boji krščanskih socialcev, ki tvorijo v Rovinju močno stranko.
—	V morje so spuščali 30. t. m. iz ladjedelnice v Malem Lošinju veliki parnik »Ogr-sko-hrvaške parobrodne družbe«, »Maros«. Toda ko je bil zadnji del ladje skoro že za en meter v vodi, se je ladja ustavila. Dozdaj je še ni bilo mogoče potisniti v morje.
—	Krojaški podučni tečaj v Sežani. Pretekli ponedeljek se jc otvoril v Sežani ob 10. uri dopoldne krojaški tečaj, ki ga je priredilo oskrbništvo »Zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici«. Otvoritvi je prisostvoval c. kr. okrajni glavar A. Rebek, nadalje c. kr. šolski nadzornik M. Kante, župan F. Stolfa s podžupani, občinski tajnik J. Rustja, totnajski župan A. Papis in kot zastopnika oskrbništva tajnik A. Bisiach in ravnatelj inž. Penso. Tajnik je kot zastopnik predsednika vit. Holzerja otvoril tečaj z nagovorom, v katerem je obžaloval, da se predsednik ni mogel udeležiti otvoritve, nakar se je zahvalil okrajnemu glavarju Rebeku in županu Stolfi za njuno izredno sodelovanje pri prireditvi nadaljevalnega tečaja; istotako se je zahvalil vsem drugim, ki so pripomogli, da se je tečaj otvoril. Omenjal je veliko važnost pouka za posamezne obrti, na kar se je še spomnil delovanja, ki se mu posveča v tej zadevi urad za pospeševanje obrti pri c. kr. trgovinskem ministrstvu. Ko-uečno je predstavil učitelja-strokovnjaka Matijo Kunca. Ta je povdarjal važnost nadaljevalnega tečaja ter ie učencem na podlagi lastnih skušenj kot krojač, obširno razložil, kake koristi bodo dosegli na podlagi tega pouka. K sklepu je okrajni glavar vzpodbujal učence, naj pridno obiskujejo tečaj.
—	Izlet v Brežice priredi 4. avgusta t. 1. «Deželna zveza železniških delavcev in uslužbencev« in društvo »Južne železnice« iz Zagreba. Na Griču se bo vršila veselica, pri katerej bode sodelovalo delavsko pevsko društvo »Jednakost«. Pri slabem vremenu se bo zabava vršila v »Narodnem domu«.
—	Omejitve v prometu civilnega blaga za časa vojaških vaj v septembru 1907 na Koroškem. Zaradi raznih obsežnih transportov vojaštva povodom meseca septembra tega leta na Koroškem se vršečih vojaški vaj je potrebno, da se na progah c. kr. ravnateljstev državnih železnic v Beljaku in Trstu in c. kr. priv. družbe Južne železnice blagovni promet za kratko dobo omeji in k pravilniškim dobavnim rokom začasno podaljšanje doioči. Obseg in podrobnosti teh ouiejit£y razvidni so iz razglasov, ki se v blagovnih skadiščih in odpravništvih postaj razobesijo.
—	Originali Tizianovi v Dalmaciji. Zader, 27. julija. Slikar I^aradiso, ki popravlja slike v katedrali v Trati, je izpoznal v cerkvi nahajajoči sliki »La Magdalena« in »Deposi-zione nel sepolero« za originala Tizianova. Ceni ju na 150.000 kron.
—	Bojkot laških trgovcev v Pulju. Socialni demokrati istrski poročajo, da je c. kr. mornariška uprava razdelila med častnike, uradnike in ostale mornariške uslužbence osem strani obsegajočo tiskovino, kjer našteva vse trgovce in prodajalce, ki so pri zadnjih občinskih volitvah v Pulju glasovali proti iri-dentovski kamori in katere na ta način seveda priporoča, da se vse pri njih kupi, ostali pa bojkotirajo. Na prvi strani je naslov: Re-serviert. Nachstehendc Personen haben i lire Marinefreundlichkeitsgesinnuiig beuiesen 1907. Sledijo naslovi odvetnikov, brivcev, arhitektov, pekov, prodajalcev piva, vrtnarjev, tiskarjev, knjigovezov, premogarjev, delikatesnih trgovcev, fotografov, mesarjev, branjevk, kočijažev, gostilničarjev, peric, hotelirjev, kavarnarjev, krojačev, zavarovalnih agentov, trgovcev pohištva, zlatarjev, I hranilnice, trgovcev z vinom (15) itd, ki so glasovali proti kamori. Laški nacionalci si do-mišljujejo, da bo mornarica morala bojkot opustiti. Obenem sramotijo Hrvate in mornarico. Neumna taktika. Kolikor mi vemo, se zdaj politiško življenje v Pulju, kjer jc dozdaj neomejeno in brez opozicije vladala kamora, živahno razvija in je stališče kamore docela omajano. Kakor hitro zapiha močni veter od mornarice, bo pomedena laška signoria. Potem je vrsta na Hrvatih, da čisto samostojno nastopijo, kar bodo brezdvomno že v par letih.
TopHce na Dolenjskem. (Sezona, nova naša, nesreča.) Ob času šolskih počitnic je vsako leto obiskanje tukajšnjih kopeli najži-vahneiše. Po mestih živeče rodbine, ki imajo
otroke v šolah, poprej ne morejo od doma; pa tudi sploh o počitnicah, ko vlada med zidovi v mestih nestrpna vročina, vsakdo rad izleti za nekaj tednov na deželo. In ravno 'tu v Toplicah je najprimernejši kraj za poletno bivanje: stanovanja po gostilnah in privatnih hišah so poceni, krasni park, gozdi v neposredni bližini, koncert vsak četrtek in vsako nedeljo, mnogo znancev iz raznih krajev, ki jih človek tukaj najde, pa še kopeli, kdor iih potrebuje za zdravje ali snago života. Glas o dolenjskih Toplicah sega čimdalje bolj v širni svet, kar spoznavamo na tem, da je došlo letos prav mnogo novih gostov. Vsi hvalijo izvrstno termalno vodo, red v kopališču, zdravniško pomoč in nizke cene za stanovanje in hrano. Boljši kup pač ni mogoče dobiti ljubega zdravja, kot v slovečih, že 800 let ob-iskavanih dolenjskih Toplicah. — Tudi v dušnem oziru je dobro preskrbljeno; vsak večer ob polosmih skupna večerna molitev v župni cerkvi sv. Ane, ob nedeljah in praznikih ob osmi uri posebna maša za topličarje, izpoved-niki na razpolago. Ker prihajajo v kopeli tudi duhovniki iz domače škofije in iz sosednjih dežel, je vsak dan po 6 do 12 maš. Zadnje dni sta došla gg. župnika Bukovec iz Istre in P. Bohinjec iz Škocijana. Napovedan je g. župnik Zalokar iz Amerike. — Goste imamo iz daljne Hercegovine, iz Trsta, Gorice, Zagreba in Dunaja. Največ seve je rojakov Kranjcev. Sodni nadsvetnik L. Ulčar je že tri tedne pri nas. V pretežni večini so letos dame. Vsi gostje so zadovoljni, edinole vreme tupatam nagaja. V grajskem poslopju so že za avgust sobe naročene, napovedal je prihod feldmar-šallaitnant Schvvab in drugi. — Nova maša g. Fr. Knlovca dne 21. julija se je krasno vršila: 14 duhovnikov je mladega gospoda spremljalo, blizu 100 sorodnikov in svatov, med njimi gospa B. Zamida, dež. nadsvetnika soproga iz Ljubljane. Pridigar g. katehet Jane je izvajal trojno svečeniško službo po vzoru našega Zveličana. Velikanski mlaj, slavoloki, okusno ozaljšana cerkev, izborilo petje, vse je delalo nepopisno ugoden vtisk na tujce in domačine. Pri obedu na novomašnikovem domu smo v zelenem šotoru imeli prisrčno veselico. Napivalo se je v vseh slovanskih jezikih. Le škoda, da veselje tako naglo mine. Novomaš-nik gre na Dunaj študirat za doktorja bogoslovja. — Dne 26. julija je padala toča med dežjem, Ic nekaj minut dolgo, a škodila je kolikor toliko. Neki posestnik v Rumanji vasi je padel z odra štiri metre globoko in se precej ranil. Zavest se mu polagoma vrača. — Pri nekem tepežu jc 19 let stari mladenič iz Metliške vasi z nožem napadel dva tovariša iz Sel, eden je umrl vsled ran, drugi leži v bolnici. Gostilne po kmetskih vaseh so premalo pod nadzorstvom in policijskih ur ne poznajo. Tu bi bilo pač treba več strogosti, da se za-branijo ponočni izgredi pijancev, ki rogovilijo do ranega jutra..
—	Na Suhoru pri Metliki si ie dne 23. m. m. c. -kr. vinarski nadzornik g. Skalicky iz lastnega nagiba ogledal tukajšnje po toči poškodovane vinograde ter imel pri tem jako tolažilen in podučljiv pouk, kako je s poškodovanimi trtami ravnati. Odgovarjal je tudi temeljito na razna vprašanja vinogradništva. Vinogradnikov se je bilo zbralo precej veliko, ki so prav z zanimanjem poslušali. Prav iz srca smo hvaležni blagemu in za občni blagor vnetemu g. nadzorniku za toliko blagohot-nostl Živeli!
—	Kovinski delavci v Spljetu so deloda-javcem, ključarjem in mehanikom, predložili sledeče zahteve: 20 % zvišanje plače, devet-urni delavnik, odprava medtedenskih praznikov izvzemši Novega leta, Velike noči in Božiča, praznik na dan 1. majnika, dvojno plačo za ponočno delo in za delo v nedeljah.
—	Clevelandski župnik č. g. Vitus Hribar. »Amerikanski Slovenec« z dne 5. julija pri-občuje pismo župnika Vita Hribarja z dne 2. julija, v katerem mu poroča, da je bila vest »Nove Domovine«, da ga je škof odstavil, navadna laž; tudi trditev »Nove Domovine«, da jc to rekel kancelar Hauck, je lažnjiva, ker je Hauck sam povedal Hribarju, da z delegacijo niti govoril ni.
—	Kumljanski romar nam poroča: Ta teden se je naš presvetli gospod knezoškof mudil na svoji kanoničm vizitaciji v Sv. Križu pri Litiji, Čatežu in Št. Lovrencu. V prvih dveh župnijah se je prepričal, kako udano ie verno ljudstvo svojemu višjemu pastirju in prav po pravici zasluži, da je očitno pohvaljeno, zlasti še na Čatežu. Kakšna sprememba na boljše od nekaj let sem. Tam so dobili prav ličen nov veliki oltar. Oltarno mizo jc izvršil prav mojstrsko g. Vetcrac, kamnosek iz Šiške, nastavek pa g. Pengov, Rovškov naslednik prav lepo, da je vsakemu všeč. Oba domača mojstra se vsestransko priporočata.
—	Ustanove za slepe otroke. V vzgoje-vališču za slepce na Dunaju so za september 1907 1. razpisana štiri mesta ustanove dvornega svetnika viteza Zhishmanna. Pravico do teli ustanov imajo revni slepi otroci obojega spola brez ozira na vero v prvi vrsti s Kranjskega, potem s Koroškega in končno s Štajerskega Prošnje je vlagati do 30. t m. na ravnateljstvo vzgojevališča za slepce, Dunaj II.. VVittelbachstrasse 5. ter jim priložiti rojstni, domovinski in krstni list, ubožno in zdravniško izpričevalo o zdravju prosilče-vem in zavezo starišev, da bodo otroka, če bo sprejet, pripeljali na svoje stroške ter ga po končanei izobrazbi ali tudi sicer, če bi bilo treba ravnotako na lastne stroške vzeli zopet domov ter skrbeli zanj.
—	Sadjarski shod v Radovljici. Vkljub delavniku sc je v ponedeljek 29. jul. popoldne lepo število sadjerejccv in za sadjarstvo za-mmajočih sc krogov zbralo na sadjarski shod v dvorani restavracije Kiinstcli v Radovljici. Prišli so sad je rejci in ljubitelji sndicreje iz raz-
nih občin obsežnega radovljiškega okraja, da
se pomenijo o potrebi in možnosti ustanovitve sadjarskega društva odnosno zadruge je pokazala, da je misel sadjarskega napredka globoko ukoreninjena tako v krajih naše inteligence, kakor v gorenjskem kmetu. V dokaj živahni debati o potrebi in bistvu takega društva so razni zborovalci v krajših in daljših govorih izražali svoje nazore glede sadjarske zadruge in sadjarne. Vsi govorniki so se pa strinjali v tem, da je društvo potrebno in da se ima ustanoviti brez odloga. Nato se je sestavil osnovalni odbor, ki naj priredi pravila, na kar se skliče občni zbor in se prične redno delovanje društva. V to ime želimo društvu veliko sreče!
—	Razpisana je učiteljska služba na ljudski šoli v Mavčičah.
—	Obolel je na legarju v Postojni gozdni komisar g. R. Lampe. Včeraj se mu je zdravje znatno zboljšalo.
—	Kava se draži. Ker je množina kave letos manjša so ji dvignili ceno za deset odstotkov. Vzrok je bilo neprijazno vreme v Braziliji. Nadaljnje cene so odvisne od uvoza iz Santosa in Ria.
—	Iz Boštanja, 29. julija 1907. (Zahvala dr. Šusteršiču.) Dr. Šušteršič je povodom prodaje svoje graščine blagovoli! darovati za župnijsko cerkev v Boštanju 500 K in za reveže naše župnije tudi 500 K. V imenu vseh žup-lianov mu izrekam tem potom svojo najpri-srčnejšo zahvalo. — Martin Kerin, župnik.
—	Samoumor vojaka. Dne 24. julija t. 1. se je v Mostaru z vojaško puško ustrelil vojak Karol Fink ter se smrtno nevarno ranil. Motiv samoumoru ni znan. Prejšnji dan je dobil od doma s Češkega nekaj denarja in jedil.
—	Železnica Zader-Knin. Avgusta meseca tega leta bodo razpustili v Trstu gradbeni železniški odbor ter bode ustanovljen odsek za železniško trasiranje v Zadru, ki bode moral takoj začeti trasirati progo Zader-Knin.
—	Urednik osješke »Narodne Obrane«, gospod Šandor Lovašen. se ie zaročil z gdč. Šarac.
—	Schulverein je za ponemčenje čeških otrok lani dal 256.000 K-
—	Hrvaškemu pesniku Kranjčeviču, ki je
sedem mesecev ležal bolan oa dunajski kliniki ter bil večkrat operiran, se je zdravje izboljšalo v toliko, da je že zapustil posteljo in se kmalu povrne v Sarajevo.
—	Hrvaška ljudska šola v tujini. Na izložbi »Društva nemških učiteljev risanja« v Hamburgu je izložila tudi trnjanska ljudska šola v Zagrebu risarije svojih učencev, ki jih tajnik omenjenega društva v svojem poročilu označuje kot »občudovanja vredna dela« in »izbrana sijajna dela.«
—	Napad na zdravnika v bolnici. — Z nožem je v Trstu sunil Lah iz kraljestva Ambrosio dr. Steinerja, ker ga je ta pri izpitu v tečaju za bolniške oskrbnike v bolnišnici ni spoznal za sposobnega in odvrnil. K sreči je »regnicolo« doktorja le lahko ranil. To pot se ie tržaški policiji posrečilo storilca dobiti in zapreti.
k Umrla je sestra župnika g. Avg. Križala. gdčna Helena Križar, stara 23 let.
Štajerske novice.
š Trbovlje. Izredno dobro sc je obnesla Ciril-Mctodova slavnost dne 21. m. m. Čistega dohodka je okrog 800 K.
š Umrl je dne 25. m. m. v ljubljanski deželni bolnišnici 471etni Karol Kogovšek, znani socialni demokrat iz Trbovelj. Lahka mu zemlja!
š Veselico priredi dekliška zveza bralnega društva v Trbovljah v nedeljo popoldne ob 4. uri pri g. Pustu. Na sporedu so govori, deklamacije in igrokaz »Lurška pa-starica«.
š Nezgoda v Gornjem gradu. Dne 29. julija sta se sprla opekarja, Italijana Di Giusto in Guido di Torro. Koncčno je Di Giusto potegnil samokres ter ustrelil dvakrat v zrak, tretjikrat pa v svojega nasprotnika. Zadel ga ic v zgornji del trebuha. Ponesrečenca — ki je še mlad mož — so prepeljali še isto noč v celjsko bolnišnico, storilec pa je takoj hitel k sodniji in se javil.
šOficial pri okrajnem sodišču v Laškem je postal g. Franc Marinko.
š Umrla jc v Planini 28. m. m. davkarjeva vdova Berta Rožanc, stara 74 let.
š Podpore. Dne 21. in 25. julija jc razdelil načelnik brežiškega glavarstva grof Attcms 3500 kron med planinske posestnike, katerim je lani pobila toča poljske pridelke.
š Star grešnik. Trimesečno težko ječo so prisodili nekemu 75-lctncmu občinskemu ubožcu iz Slovenje Bistrice, ker jc napravil na dveh 13-letnih deklicah nravstveni zločin.
š Nov gostilničar »Slovenskega delavskega podpornega društva« v Celju je postal slikar in pleskar g. Viktor Bcvc.
š Iz Žalca. Dne 4. avgusta razvijejo slo-\esno v Žalcu sokolsko zastavo. Ob 1. uri popoldne je sprejem ua kolodvoru, nato pozdrav pred občinsko hišo in sprevod na slavnostni prostor. Kumica bo g. Ana Roblckova, soproga državnega poslanca Frana Robleka. Ob štirih je javna telovadba na sejmišču in nato ljudska slavnost na Roblckovem vrtu.
š Na ptujski pošti so skoro sami nemški uradniki, ki sc obnašajo skrajno predrzno napram slovenskim strankam in jih zavračajo, češ, da ne umejo slovenskega. »Narodni List« poživlja slovenske poslance, nai store proti tem neznosnim razmeram vse potrebne korake. —
š Ponesrečil jc 22-lctni Ferdinand Dvor-šak iz Spodnjega Porčiča pri sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, ko jc streljal proti toči. Možnar sc mu ni hotel sprožiti in zato ga je hotel odnesti. Komaj pa je napravil par kora-
kov, se je smodnik vnel in Dvoršaku je raztrgalo levo roko.
š Kako naglo uraduje graško namestni-štvo. Nekaterim posestnikom ptujskega okraja se je dovolilo brezobrestno posojilo, katero bi morali dobiti že po zimi. Stvar se je zavlačevala in ko so končno v aprilu priromali akti na ptujsko okrajno glavarstvo, se je davkarija branila izplačati posojilo, ker ni bilo na aktih opravilne številke. Vzlic opetovanim prošnjam in urgencam namestništvo še do zdaj ni vposlalo ptujskemu okrajnemu glavarstvu opravilne številke. Res, krasne razmere! Pa kaj zato, saj ima škodo le slovenski kmet.
š V Žalcu se je vršilo dne 10. julija pre-movanje konj. ki je pokazalo, kako krasno napreduje konjereja v Savinjski dolini. Letna žre-beta so dosegla visokost 150 cm. Neki kmet je zahteval za dve letni žrebici 1600 kron. Res, lep napredek!
š Reaktiviran je vpokojeni mariborski poštni asistent Edvard Rotter in premeščen v Selzthal.
š Princ Saksonski - Koburg je došel s soprogo in hčerko v Maribor.
Ljubljanske novice.
Ij Novi prokurator za finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Za finančnega prokuratorja v Ljubljani je imenovan dr. Adolf pl. Wenko, c. kr. finančni svetnik v Gradcu.
Ij Značajnost. »Nova Doba« piše: Poizvedovali smo in dobili končno zagotovilo, da dr. Triller navzlic svojemu vse Slovence kom-promitujočemu nastopu v občinskem svetu ljubljanskem ne misli odložiti svojega mandata. Ker je mogoče in celo jako verjetno, da bodo prisiljeni izstopiti zaradi tega nekateri mlajši odborniki, od katerih delovanja še česa pričakujemo, je pač neumestno in gotovo dobri stvari škodljivo, da dr. Triller ne izvaja iz svojega nastopa edino možnih konsekvenc, in da nc izgine s polja svoje blamaže. Škodljivci naj izginejo iz vodilnih mest.
Ij Bojkot obrtniku. — Somišljeniki, prihi-tite brivskemu mojstru g. Ogriču na pomoč! Klika, ki se zbira okolu »Slovenskega Naroda«, ie napovedala bojkot brivskemu mojstru g. Ogriču, ker se ni slepo pokoril diktaturi iz »Narodne Tiskarne«. Najprej je moral g. Ogrič zapustiti svoj lokal pri Sv. Jakobu ter je dobil s težavo nov prostor nasproti frančiškanske cerkve. Značajni mož se ni oziral na grožnje »Narodovih« pristašev, dasi so bili mnogi izmed teh njegovi odjemalci ter storil po svojem prepričanju. Posebno ie »Na-rodovce« razjezilo, ker g. Ogrič ni hotel metati polena pod noge sedanjemu zaslužnemu odboru pevskega društva »Ljubljane«. Brivski mojster gosp. Ogrič je sedaj od »Narodovcev« bojkotiran. Opozarjamo svoje somišljenike, da podpro gosp. Ogriča s tem, da zahajajo v njegovo brivniteo! Svoji k svojim! — Opozarjamo na brivnico gosp. Ogriča tudi vse somišljenike, ki prihajajo v Ljubljano in potrebujejo brivca. Brivnica gosp. Ogriča se nahaja nasproti frančiškanske cerkve. Somišljeniki, opozarjajte drug drugega na gosp. Ogriča!
Ij Nova maša. V nedeljo, dne 4. avgusta bo imel gosp. Vladimir Cepuder svojo pri-mico — novo mašo — ob deveti uri v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, h kateri se vabijo tem potoni vsi njegovi prijatelji in znanci. Govornik bo g. Josip Potokar, stolni vikar v Ljubljani. Ker je g. novomašnik, oziroma vsa družina, vsled materine smrti še v žalosti, vrši se tudi imenovana slovesnost v tem smislu in odpadejo vsled tega vsa osebna vabila.
Ij Posebne pravice mora imeti hišni posestnik Avguštin Repič. Vsak hišni posestnik mora imeti kanal za odtekanje umazane vode. Samo gospod Repič ima pa pravico, da izliva smrdljivo vodo, s katero čisti sode, kar na cesto, kjer potem razširja jako prijetne dišave. A to še ni, dovolj. Repič ima na koncu vrta kup smeti, ki jih poliva z gnojnico in se tako širi z njegovega vrta smrad po okolici. Naj to poizkusi kdo drugi, bi že naletel, seveda gospod Repič pa sme vse, ker postane v kratkem občinski svetnik, kar žvrgole že vrabci po trnovskih strehah.
Ij Prihodnjemu občinskemu svetniku na srce! Odkar se je prelevil iz opozicionalca v magistratovca sodarski mojster Avgust Repič, je pri nas v Trnovem vse narobe. Na poldrugi km dolgi Kopališki cesti imamo 4 električne luči. ki pa nikdar ne gore. Dvakrat sta že bili napadeni dve ženski v tej temi. Repič, preskrbi nam več luči!
Ij Veselica. Uslužbenci c. kr. državne in c. kr. priv. Južne železnice ter c. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani prirede v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1., na restavracijskem vrtu »pri Levu« na Marije Terezije cesti v korist njihovega novoustanovljenega pogrebnega društva veliko vrtno veselico. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 h za osebo. Otroci prosti. V slučaju neugodnega vremena sc vrši veselica v salonu.
Ij Krajevna skupina društva državnih uslužbencev v Ljubljani vabi tem potoni vse čiane na sestanek dne 4. avgusta t. 1. ob 3. uri popoludne v društveni lokal hotela Greiser na Dunajski ccsti, da se določi odposlanca k zborovanju odposlancev društva dne 14. in 15. septembra t. I. na Dunaju. Radi velcvaž-nosti stvari pričakuje se obilne udeležbe.
Ij Nesreča. Ko je predvčerajšnjim popoludne peljal Travnov hlapec Jožef Vrhove po Karlovski ccsti voz drv in zavil v Vožarsko pot, ki jc nekoliko strma, .ie voz konja zagnal, da sta začela teči navzdol. Ker voz ni imel zavora. Vrhove konj ni mogel ustaviti in so pričela drva leteti na tla, na kar sta se konja splašila. Ko sta pridirjala na konec ulic, sta zadela z vozom v neko ograjo. Hlapec, ki jc ' bi! preblizu voza, se jc izpodtaknil in padel ter
se na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Ij Umrl je v Dalmatinovih ulicah št. 15, c. kr. višji orožar I. razreda g. Jožef Tauber, star 58 let.
Ij Dobro reklamo si je napravila neka tukajšnja »vedeževalka« reete poneumljevalka vraževernih ljudi. Dala je tiskati listke s svojim naslovom, v katerih trdi ta »dama«, da prorokuje na karte sedanjost, preteklost in prihodnjost, sploh v vseh zadevah, bodisi pri ljudeh ali pri živalih in daje posvete v najbolj »zavozljanih« stvareh, in te razdelila med delavke v tobačni tovarni. Reklama je imela baje dober uspeh, kajti vraževerne ženske res hodijo k nji. Kako se bode ta reklama razvoz-ljala pred sodiščem — smo radovedni.
Ij Prijet tat. Včeraj je bil aretovan leta 1832 v Ljubljani rojeni in v Leskovec pristojni be rač Matija Hribar, ki je sumljiv, da je lansko leto meseca avgusta ukradel posestniku Jožefu Brglezu na Ilcvci št. 31 340 K. Areto-vanec tatvino prizna in so ga izročili sodišču.
Ij Iz krogov notarskih uradnikov ljubljanskih se nam piše: Sobotni »Slovenski Narod« je prinesel notico, da gospodje notarji ne morejo dati nedeljskega počitka, češ, da .ie kom-petenten za vpeljavo istega edino notarski kolegij, katerega pa sedaj, ko je večina gospodov notarjev na počitnicah, ni moči sklicati. To je jalov in smešen izgovor. Ce hočem ob nedeljah imeti zaprto svojo pisarno, naj bi v to potreboval dovoljenja notarskega kolegija? Pojdite se solit! Notarjem je torej pač na prosto voljo dano, imeti svoje pisarne ob nedeljah zaprte ali ne. Ce uvidijo torej to socialno potrebo za svoje uradnike, jim pač ni treba čakati zborovanja notarskega kolegija. Čuditi se moramo radi tega onemu notarju, ki se hodi v uredništvo »Slov. Naroda« pri-toževat, da ta priobčuje notice, kakoršna je bila zadnja, meneč, da je tudi on delničar »Narodne tiskarne« in da ne trpi, da bi se priobčevale take in enake notice še v nadalje. Temu gospodu povemo, da iniamo dovolj slovenskih časnikov na razpolago, kateri nam bodo rade volje odprli svoje predale, da končno pridemo na dan z imeni in povemo javnosti, da se tudi med notarji nahajajo ljudje, ki se vsakemu socialnemu pojavu uradništva pro-tivijo. Apelujemo torej še enkrat ne le na ljubljanske, temveč na vse notarje, da takoj uvedejo v svojih pisarnah popoln nedeljski počitek ter da ne čakajo časa, ko jih bode v to pri-moral dotični zakon. Kar nam gre po božjih in človeških postavah, tega si tudi ne damo odvzeti!
Ij Objava. Ministrstvo za notranje zadeve je iz zanesljivega vira izvedelo, da se stavbni podjetniki in tehniki često na podlagi samih časniških objav o živahnem stavbnem delovanju izseljujejo v San Francisko, kjer pa ne najdejo zaželjenega dela, to pa zaradi tega ne, ker se tam sedaj grade večinoma le lesene, začasne zgradbe in popravljajo poškodovana poslopja. Novih stavb pa, pri katerih bi izsel-niki dobili delo in zaslužek, ne bodo gradili v bližnji bodočnosti. Največ upanja na uspeh imajo razmeroma mladi in neodvisni podjetniki in telmiki, popolnoma vešči angleščine in ki zamorejo razpolagati z gotovino (kakih 500 dolarjev), da se v slučaju potrebe lahko pre-žive. V tem času pa bi se morali seznaniti z lokalnimi razmerami in si poiskati dobrih zvez za kasnejšo živahnejšo dobo. Vsekako pa bi dotičuiki morali nekaj časa poslovati v kaki tamosnji stavbni pisarni. Naslovi takih pisarn se poizvedo pri c. kr. avstro-ogrskem konzulatu v Sari Frančišku ali pa pri ministrstvu za notranje zedeve.
I j Vabilo na veselico »Podpornega društva delavstva v tvornici za lep« bo v nedeljo, dne 4. avgusta v Poljšakovi gostilni, Martinova cesta. Vstopnina 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ij Z Opekarske ceste. Ta del mesta je pri vsi magistratni dobroti vedno — v temi, pravi egiptovski temi. To je res: Vodmat, Opekarska cesta, Kurja vas in Poljane, so le takrat vredne županovih oči, kadar so — volitve. Drugače pa smejo ljudje vsi »pogagati«. Pa, kaj se hoče: Saj še centrum mesta ni dosti čednejši kot »glavni trg« — na Igu, pa naj liberalni možakarji na predkraje gledajo! Ljubljana moderna? Pojte se no solit!
Ij Izgubil je desetkronski bankovec v Rožni ulici od hiše štev. 31 do Virantovega vogala — potreben. Prosi se najdeni denar oddati na mestnem magistratu.
J*"" Pevska skušnja »Ljubljane« jutri ob 8. zvečer.
MORILEC OTROK V BEROLINU.
Celi Berolin je razburjen radi groznih napadov na male otroke, ki so bili izvršeni pretekle dni. Neznan človek, policija in tudi nekateri psihiatri menijo, kak ubegcl blaznik je napadel v nekaj dnevih 4 deklice od 3—12 let, katerih ena jc umrla, druge pa bodo okrevale. Umorjena mala Margareta Bra\vitz je dobila v prsi dva sunka, ki sta zadela tudi srce ter prodrla do hrbtenice. Umrla je vsled notranje izkrvavitve. Triletna Herst je še vedno v smrtni nevarnosti, dočim 5-letna Ella Knespl, glavna priča v preiskavi, bo navzlic 8 ranam gotovo ozdravela, a se mora še varovati. Dne
28. julija pa jc na stopnicah hiše tuj mož napadel 12-lctno Arendt, medtem pa jo dvakrat zabodel v roko, nato pa zbežal. Dne 27. t. m. so zaprli okoli 50 sumljivih oseb, ki so jih pa morali večino izpustiti. Policija dela z vsemi močmi, a zločinca še ni mogla dobiti v roke. Tudi meščani jej gredo na roko, vložili so nad 500 ovadeb ki pa so bile — kot se je izkazalo — neutemeljene. Po celem mestu in pred-
mestjih so bili listki z napisi »VVeiche, weiche, m flinf Minuten eine Leiche.« Zelo sumijo kot morivca nekega zaprtega mizarja Pavla JSh-ringa. Zadnji čas je bil trikrat radi nenravnosti kaznovan. Pri njem so tudi našli ročaj nekega orodja, s katerim bi se bile lahko zadale rane, kot jih imajo napadene deklice. V zaporu se je izkušal obesiti, a so pazniki preprečili njegov namen. Ker policija meni, da je strašna dejanja izvršil kak blaznik, so preiskali vse beroJinske blaznice. a zdravniki so izjavili povsod, da ne pogrešajo nobenega bolnika. Pozornost bodo obrnili na vse blaznice po ce-lej državi, ter pazili na to, če ie kdo ubežal, pa tudi na tiste, ki jih pripeljejo vanje, ker je lahko mogoče, da se kdo hoče skriti v blaz-riico.
Razne stoarl.
X Min. predsednik Beck na popotovanju.
Min. predsednik Beck se je peljal te dni z avtomobilom čez Štajersko v Italijo, kjer ostane incognito nekaj dni.
Stavke pekovskih pomočnikov. Vzgledu celovških pekovskih pomočnikov hočejo slediti tudi praški pekovski pomočniki, ki zahtevajo nov tarif.
Stavka natakarjev v Marijinih varih. Ker so v Marijinih varih vsi natakarji radi neizpolnjenih zahtev začeli stavkati, so nastavili gostilničarji natakarice, ki so jih poklicali iz Karlovih varov. Natakarji so radi tega zelo razburjeni.
Shod stavkujočih — v vodi. V rumunski luki Galata so hoteli stavkujoči delavci imeti shode, a vsak shod je policija zabranila. Končno so vsi delavci šli na breg roke, sc slekli in šli v vodo, na bregu so pa pustili nekaj tovarišev, da so pazili na obleke. V vodi so imeli delavci svoj shod in sprejeli resolucije. Policija si v vodo ni upala, ker se je bala — tuša.
Znani cirkus Barnum in Bailey, ki se je
mudil svoje dni tudi v Ljubljani, jc velik orkan v Ameriki popolnoma uničil. Mnogo oseb ie bilo nevarno ranjenih. Kako močno ic orkan divjal, se razvidi iz tega, da je odlctel voz 5 tigri pet metrov daleč.
Velika stavka policajev izbruhne v soboto v Belfastu. Občinstvo je vsled tega v velikih skrbeh. Vlada je poslala v Belfast že 10.000 vojakov s strojnimi puškami.
Sedma slavnost nemške pevske zveze. Dne 28. julija je knez Harfeld kot zastopnik nemškega cesarja otvoril sedmo slavnost nemške pevske zveze. Na slavnost je došlo 15.000 pevcev.
Strašna nesreča na parniku. Na majhnem parniku Frontenac v bližini New Yorka je v ozadju krova izbruhnil požar. Med 70 izletniki, ki so bili večinoma v notranjih prostorih, ie nastala strašna panika. Kapitan jc takoj obrnil ladjo proti bregu in plul s polno paro, toda 5 črevljev od brega jc parnik zadel ob dno in se ustavil. Potniki so morali poskakati v vodo ter plavati, da ubeže smrti v ognju, ki je zahteval le eno žrtev, nekega otroka. Toda utonilo pa je osem žensk in dva otroka, mnogo izletnikov pa je bilo ranjenih.
Velika železniška nesreča se je pripetila dne 30. julija na postaji Bani v Aziji. Škočil je vlak iz tira.. Ubite so 4, ranjenih pa 18 oseb.
Odkrita nova Verdijeva opera. V vili »Verdi« v Santi Agati so našli opero Verdi-^ ievo, o katerej doslej niso vedeli ničesar. Verdi sam je v oporoki zahteval, da se zaklenjena skrinjica, stoječa v njegovej sobi poleg okna, uniči, česar pa niso izvrševavci storili. Ko so skrinjico odprli in preiskali, naši so v njej novo opero; to delo spada v njegovo mladostno dobo. Naravno, da se glasbeniki zanjo zelo zanimajo.
Strašni prizori v cerkvi, iz Peterburga poročajo: V vasi Edikouli so po pravoslavnem običaju prinesli truplo nekega mrtveca v odprti krsti v cerkev, da truplo pozneje blagoslove. Tik pred blagoslovom je prišel v cerkev neki tujec, ki je iz krste odstranil truplo ter truplo zaprl v omaro za obleke, sam pa se je vlegel v krsto. Ko ie kmalu nato prišel duhoven da truplo blagoslovi, je tujec skočil iz krste. Duhovnik se je tako prestrašil, da se je mrtev zgrudil, ljudje so kričaje zbežali na vse strani, tujec pa za njimi. Cez nekaj ur so se ljudje vrnili in tovariš umrlega duhovnika je hotel opraviti za svojim tovarišem mrtvaške molitve. Odprli so omaro za cerkvena oblačila, kar se zgrudi mrtvec iz omare. Vse je letelo proč in sedaj se ljudje ne upajo v cerkev. češ, da je začarana.
Peklenski stroj v poštnem vozu. V Va-sapihelyju na Ogrskem je bil oddan te dni neki zavoj v Kovaszno. Ker adresat zavoja ni tiotel prevzeti, so ga odprli na pošti, ob strašnem apku. Navzoča, poštna uradnika A. Hel-ler in Dezider Ambros sta nevarno ranjena in ostaneta gluha najbrže celo svoje življenje. Smrtno nevarno je ranjen sluga Margisay, ki ie odprl zavoj. V zavoju se je nahajal peklenski stroj.
V igri obesili tovariša. Iz Velikega Va-radina poročajo: V nekem bližnjem selu je več dečkov igralo igro o danoškcni umorstvu: »Razbojniki in stražarji«. Dečki so v igri nekega dečka odkrili kakor namišljenega ubi-ialca, ga obsodili na smrt ter ga za kazen obesili za vrv na neko drevo, iz šale je prišlo do {rožne resnice, ker se je deček v vrvi zadavil.
Požar na kolodvoru. Glede požara na te-Tiešvarskem kolodvoru poročajo nastopne po-Irobnosti: V skladišču za materijal na kolo-ivoru državne železnice v Temešvaru ic 27. t. m. izbruhnil ogenj, ki se je tako naglo razširil, da je vzlic vsemu gašenju skladišče po-jolnoma pogorelo. Blago je bilo vse uničeno, škode je 400.000 kron.
Zaradi razžaljeuja veličanstva je korn-leuburško sodišče obsodilo 581etnega delavca
Wileka v enomesečno ječo. Govoril je žaljivo o cesarici Mariji Tereziji.
Zaplenilo je berolinske sodišče angleški roman Uptona Sniclairja, ker piše žaljivo o cesarju Viljemu.
Strašna nesreča se je pripetila 28. julija v Rekarji vesi. Neko motorsko kolo z vozom, je zavozilo z največjo naglico v neki zid. En gospod je obležal v krvi nezavesten, dva sta pa lahko ranjena. Ponesrečenca so odpeljali v deželno bolnišnico. Dvomijo da okreva.
Vaje z vojaškim zrakoplovom, ki se dš voditi, v Zgornji Šleziji. Pred kratkim so opazili v Tešinu zvečer v precejšnjej oddaljenosti zrakoplov, ki je vzbujal zanimanje zlasti z metalcem svetlobe. Šele sedaj so izvedeli, da so se vršile ob šlezijski meji popolnoma tiho vaje z nemškim vojnim zrakoplovom, ki se da poljubno voditi. Dviga se v višino 1500 metrov in prevozi v uri 45—50 km, ne da bi izgubil ravnotežje. Zrakoplov ima obliko kota, v gondoli pa je prostora za šest oseb in avtomatične strelne priprave. Ravnotežje se vzdržuje z uteži, ki se premikajo po drogih.
Velikanski požar. V ne\vyorškeni parku Steeplechaise na Coney-Islandu je pogorelo eno izmed največjih zabavišč in dvajset manjših hotelov.
Taščo zadavila. V Grulichu sta se skregali ,38-letna delavčeva žena Karolina Klaar in njena 71-letna tašča, ki je svojo svakinjo radi malenkosti pokarala. Prepir je postajal vedno hujši, dokler se Klaar ni tako ujezila, da jc taščo tako udarila, da je ta padla na tla ter jo še na tleh tepla. Končno je vlekla starko na posteljo ter jo zadavila z robcem. Morilka je pri zaslišanju trdila, da ni imela namena, taščo umoriti, dejanje da je izvršila v takem razburjenju, da ni vedela kaj dela.
Naseljevanje v Združene države Severne Amerike v maju 1907. Izseljevanje v Severno Ameriko narašča od leta do leta, in sicer najbolj iz Avstro-Ogrske. Aprila letošnjega leta je število naših izseljencev poskočilo za 25%, v maju pa celo za 50%. Število potnikov sploh, tudi ncizseljencev, ki so se izkrcali v ameriških lukah, znaša v maju 1907 137.845 moških in 184.886 žensk, od katerih jih je bilo iz Avstrije 22,523 in z Ogrskega 27.342. Število teh izseljencev je v primeri z majem 1906 za 25.000 večje. Na drugem mestu stoji Italija z 37.973 izseljenci; število proti maju 1906 manjše za 4.592. Rusija in Finsko sta poslali 25.503, več 6.686, Angleško in Irsko 18,864, več 3.670 oseb. Iz Francoskega je došjo le 974 oseb, proti maju 1906 več za 275, iz Švice 668, več za 216, s Španskega 2.664, več za 2.485.
Vulkanski pojavi v otočju Tonga. Poročila iz Sidneya govore o velikanskih vulkanskih pojavih v otočju Tonga. S Tongatubua, največjega otoka te skupine, se vidi sedem po 250 čevljev visokih stebrov iz ognja, dima, pare in črnega plovca, kot bi na površini dveh kvadratnih milj vzrastli iz lukenj v morju. Neprestano doni iz morja grmenje, mnogokrat se čujejo eksplozije, ki mečejo plovec na .30 angleških milj oddaljen otok Niukalofa. Okoli mesta velikanskih izbruhov se je začela kazati suha zemlja ter utegne nastati otok. Navadno taki otoki kmalu zopet izginejo. Razni vulkanski predznaki so se pojavljali že preje in sicer zadnjič ob izbruhu na otoku Sa-vai skupine Samoaških otokov.
Dedščina po stradajoči revi. 75-letna dekla Terezija Rafielseder, ki je umrla nedavno v Sindlbiirgu, je tako skoparila, da si niti jedi ni privoščila in je skoro stradala. Po njeni smrti so v skrinji med cunjami našli vrednostne papirje, hranilnične knjižice in precej denarja v gotovini, vsega skupaj 10.000 kron, ki sta jih podedovala njena brata, ki imata tudi že po sedem križev na hrbtu.
Cesar Viljem proti razkošnosti med častniki. Častniškemu zboru vojaške jahalnice v Hanovru je došel iz cesarjeve pisarne dopis, ki graja razkošno življenje častnikov.
Proti kinematografskim gledališčem. V be-rolinskih odločilnih krogih nameravajo izdati stroge odredbe za kinematografska gledališča, ker je policijia izvedela, da je mnogo predstav za mladino pohujšljivih. Osebam, starim manj kot 16 let, bode vstop prepovedan.
Francosko podnebno brodovje. Ako bi bil
o tem pisal svoj čas povsod čitani Jules Verne, bi bili rekli, da ima mož nenavadno bujno domišljijo, a sicer bi se smejali njegovim osnovam, ki o njih ne poročajo niti pravljice o Indiji Komandiji. Danes lahko govorimo o francoski zrakoplovski eskadri, ki bode plula marca meseca prihodnjega leta v sinjih višavah. Do tedaj namreč mora biti zgrajenih pet zrakoplovov, katere je naročila francoska vlada in sicer pri tvrdki Lebaudy tri, dva pa v lastnih delavnicah v Meudonu. Ko bode zgo-tovljenih teh pet zrakoplovov, pride v delo zopet pet novih, pri katerih bodo uporabili vse izkušnje, ki so jih napravili s prejšnjimi. Upajo, da^se bode dal izboljšati plašč in priprave za padanje, zmanjšati motor, navzlic temu pa zvišati njegova moč. Od prvih pet zrakoplovov dobe po enega trdnjave Verdun, Besancon, Toul, Belfort in tabor v Chalonu. Zrakoplovski oddelek bode sestavljen iz 48 inžinirskih častnikov in 92 podčastnikov, ki so vsi v zrakoplovstvu popolnoma izvežbani.
Milijonar morilec. V Nc\vyorku je milijonar Wilson na cesti ustrelil svojo mlado bivšo uslužbenko. Množica je hotela Wilsona linčati. Wilson je streljal in dve osebi težko ranil.
Volivni stroj. Kmalu bode zginila z volišč častitljiva volivna posoda, kajti Italijan Ev-gen Boggiano je sestavil stroj, ki sc z njim zelo enostavno voli. Podoben jc stari stenski uri. na prednji strani so napisana imena kandidatov, pod katerimi se nahajajo luknje. Volivec dobi majhno ploščico in jo vrže v odprtino, ki je pod imenom njegovega kandidata; stroj sani zaznamuje skrivno vsak glas po-
sebej, obenem pa vedno kaže število vseh za kandidata oddanih glasov. Boggiano je bil predstavljen že kralju Viktorju Emaniielu; njegovi prijatelji se zelo trudijo, da bi bil novi stroj vpeljan že pri prihodnjih volitvah.
Proti rdečim nosovom. Veliko veselje bode zavladalo med vinskimi bratci, nosečimi na svojem obrazu vsakemu viden »cagar« svoje navade, ko izvedo, da jim je prišla pomoč proti tej neprijetnosti. Berolinski zdravnik dr, Kopp namreč je iznašel novo sredstvo za odpravo rdečih nosov. Z galvanskim tokom mu je namreč mogoče v petih minutah povrniti tudi najbolj rdečemu nosu prvotno barvo. V 37 slučajih se mu je zdravljenje popolnoma posrečilo. V svojih študijah je prišel dr. Kopp do zaključka, da rdeč nos ni samo nujna posledica uživanja alkohola, ampak vzrok jc tudi lahko slaba kri.
Ledene gore v Severnem morju. Potniki »Oceana«, pamika družbe »Hamburg-Ameri-ka«, ki so se vrnili s Špicbergov, pripovedujejo, da plava ob otokih toliko ledenih gor na morju, da jc bilo nemogoče izkrcati se. Stari mornarji zatrjujejo, da še ne pomnijo toliko ledu.
Materina ljubezen. Deset dolgih let je že preteklo, odkar je odpotoval v zrakoplovu na Severni tečaj slavni raziskovalec Andree iz Grenna na Švedskem. Od tedaj ni nobenega glasu več niti o njem niti o njegovem spremstvu. Gotovo so vsi storili žalostno smrt ali v vodi ali v zobeh belih medvedov ali kako drugače in ni več žive duše. ki bi upala, da se drzni potovalec še kdaj povrne, razen ene, in to je njegova mati. Starka si niti misliti ne more, da bi njen dragi sin ne živel več ter ga pričakuje od dne do dne. Vsak dan prerahlja njegovo posteljo, prezrači sobo, pripravi sveže vode, da bode vse lepo v redu. če pride nenadoma njen sin nazaj. Deset let ga pričakuje siva skrbna mati, deset let živi v njenih prsih nada, da bode še videla svojega edinca in mu mogla streči. in najbrže bode upala do svojega poslednjega diha.
— Rini — morsko mesto. Osnovalo se je društvo »Comitato pro Roma niarittinia«, ki hoče zgraditi pristanišče in ga zvezati z mestom. Tudi hočejo Rim po električni železnici zvezati z morjem. A tei železnici se najbolj upirajo posestniki latifundijev, ki ne dajo sveta ali zahtevajo zanj neprimerne .ene.
Vatikan iu Menelik. Papež je poslal po kapucinu Mariju Bernardu Meneliku pismo, zahvaljujoč se mu za red abesinske zvezde in za naklonjenost, ki jo kaže napram katoličanom. Obenem je papež poslal Meneliku diplomo in red viteza velikega križa reda sv. groba, kraljici pa krasen mozaik s sliko Gospe večne milosti. Pismo in red je poslal tudi prestolonasledniku Makameni ter več dvornim dostojanstvenikom.
izpred sodišča.
Motena svatba. Dne 17. junija t. I. se je vršila v Tušarjevi gostilni v Rovtali svatba. Po očetovem dovoljenju je tja prišel tudi posestnikov sin Jože Modrijan, ki se je pa kmalu odpravil domu. Komaj je pa ta stopil iz gostilne, zakadil se je proti njemu fant Janez Spvarča iz Rovt in upil nad njim, da mora pasti, vendar se mu je posrečilo, da je ušel. Na krik sestre Frančiške Modrijan je prišel na lice mesta oče Jože. Skvarča ga je pri Tušarjevi šupi z drikelcem v roki udaril po glavi, da se je nezavesten zgrudil, nato je pa udaril še hčer Frančiško po stegnih, da je padla. Obdolženec, ki se izgovarja s popolno pijanostjo, je bil obsojen na 3 mesece ječe.
Nepošten pisar. Ferdo Laufer, stavbni pisar iz Maribora je bil v službi pri stavbeniku Franju Derwuscheku v Toplicah. Dajati je imel pravico delavcem predujeme in iih zabeležiti. Po preteku nekaj tednov je Laufer izginil in kakor trdi Der\vuschek, mu pone-veril 102 K 12 vin. Gostilničarko Katarino Cvetnik je opeharil na posojilu za 140 K in rudarjevo ženo Jožefo Koder za 10 K. Laufer se je odpeljal v Novo mesto in od tod je šel peš na Reko, kjer se je ukrcal, ter se odpeljal v Marseille. Tu je vstopil v legijo prostovoljcev v Alžiru, odkoder so ga z eskorto nazaj poslali. Laufer je znal spremljajočega vojaka pregovoriti, da sta pobegnila in se odpeljala z angleškim parnikoin v Ameriko. A tudi tu ni dolgo ostal, pripeljal se je nazaj v Evropo, kjer so ga na bavarski meji prijeli. Za kazen mu .ie bilo določenih 10 mesecev ječe.
Potepuh, ki ni maral biti vojak. Franc Blažič, dninar iz Spodnje Idrije, se je klatil tri leta po Italiji brez dela in opravka in zamudil tri naborne stave. Obsojen je bit na tri tedne ostrega zapora.
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so zložili stobljanski šolarji v Domžalah 2 K 8 vin.
Telefonska in firzolnm porotno.
SESTANKI VLADARJEV.
Svinemlnde, 1. avgusta Parnik s cesarjem Viljemom je danes ponoči priplul sem. Ruski car se danes odpelje iz Carskega sela na sestanek z nemškim cesarjem. Kraj sestanka je šc tajen.
Peterburg, 1. avgusta. Tu se govori, da bo car danes odplul na visoko morje cesarju Viljemu nasproti. V Peterhofu je že vse pripravljeno a odhod.
Išl, 1. avgusta. Sestanek avstrijskega cesarja z angleškim kraljem bo velepolitlčen, ker bo sestanku prisostvoval odličen član angleškega zunanjega ministrstva.
BRANKOV1C.
K a r I o v c i, 1. avgusta. Dognano ie, da je patriarh Brankovičumrl na srčni kapi Vesti o samoumoru niso resnične.
UMOR KOClJAZEV V TRSTU.
Trst, 1. avgusta. Policija je obvestila tržaške liste, da so izven Trsta zaprli nekega človeka, ki je na sumu, da je umoril kočijaža. Na lice mesta da se je podal neki višji policijski uradnik. Izvedelo se je, da je dotlčni policijski uradnik odpotoval v Gorico, kjer so torej zaprli dotičnika.
AMNESTIJA ČASNIKARJEV.
Zagreb, 1. avgusta. Cesar je pomi-Jostll hrvaška časnikarja Kovača in Wilder-ja, ki sta za časa Chavrakove strahovlade bila obsojena na 10, oziroma 6 mesecev zapora. Cesarjeva kabinetna pisarna je časnikarja o pomiloščenju obvestila, dočim sodišče to še do danes ni storilo.
MAROCANI KOLJEJO EVROPEJCE.
T a n g e r, 1. avgusta. Domačini v okolici hočejo s silo preprečiti zgradbo nove železnice. Več Evropejcev je bilo masakriranih. Sem sta priplula nemški in francoski parnik.
Casablanca, 1. avgusta. Tukajšnji Maročani so napadli francoske priseljence, jih poklali, trupla pa sežgali. Francoski1 konzul je ostal na svojem mestu. Maroška plemena iz okolice so vrdla v mesto, proglasila sveto vojsko, jela pleniti trgovine ter poklala 8 Evropejcev.
London, 1. avgusta. Pretendent E1 Rogi baje koraka proti Tangeru.
SRBSKI DEMENTI.
B e I g r a d . 1. avgusta. Vest »Otačbine«, da se je pri Palanki izvršil železniški atentat proti kralju Petru, je docela neosnovana.
UMOR V LODZU.
Peterburg, 1. avgusta. Stavkujoči so v Lodzu umorili nekega moža, ker ni imel zaprte trgovine.
NA JUŽNEM FRANCOSKEM.
Pariz, 1. avgusta. »Petit Parisien« poroča, da je Clemenceau sklenil odpozvati vse čete iz juga ter izpustiti iz zaporov Marcellina Alberta in Ferroula in ostale voditelje vinogradniškega gibanja. Albert in Ferroul sta provizorično že izpuščena.
PROTI MAKEDONSKIM ČETAM.
Carigrad, 1. avgusta. Turška vojaška četa je pri Lušnici razkropila grško bando. Grki so izgubili 40 mož. Zdi se, da se je Turčija res odločila pod pritiskom velevlasti uničiti makedonske čete, predvsem grške roparje.
PROTICERKVENA AGITACIJA V ITALIJI.
Rim, 1. avgusta. Glasilo Vatikana »Os-servatore Romano« izvaja, da je stanje v Italiji postalo neznosno in da bo papež opozoril Evropo na proticerkveno gonjo v Italiji.
Bolesti polna naznanja Josipina Tauber v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok Hedvike, Josipa in Karla ter v imenu vseh ostalih sorodnikov, da je njen iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat, svak in stric gospod
Josip Tauber
c. in kr višji orožni mojster I. razreda, lastnik srebrnega zaslužnega križca s krono
po dolgem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 3. uri zjutraj v "58. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Pogreb se vrši v petek, 2. t. m., ob 5, uri popoldne iz hiše žalosti Dalmatinove ulice št. 15 na pokopališče k Sv. Križu.	1711
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega ozna-
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli od raznih strani ob smrti nassga nepozabnega o^eta, gospoda
Jaaolia Bolhami
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovdčini, domžalskim veterancem, sprevodnikom Juž. in Drž. železnice, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na zadnjem potu
Ljubljana '. avgusta 1907.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovejfti	imi 24-2
voz za prevažanje pohištva
Sporočam za selitve in razne druge vožnje ?e°nahainižiih
Konečno^riporočam prem0ga ^ drv
ter beležim velespoštovanjem
MARTIN LAIHPERT, Ljubljana, Kolodvorske ulice.
Prostorno stonouonje
na ulico, obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje itd.
se odda z novembrom 1709 3-1
Letna najemščina z vsemi do-kladami znaša K 480. Pojasnila: Florijanske ulice 23, 11. nadstr.
i7os	V vseh strokah	3-1
notarskega in odvetniškega
uradovanja popolnoma izvežban 30 let star
notarski Koncept, uradnik
z maturo želi spremeniti službo, eventuelno tudi vstopi v drugo stroko. Ponudbe na upravništvo tega lista do 6. avgusta 1907.
1707 2-1
Naznanilo.
Podpisana uljudno naznanjava, da sva odprla v svojej novo zidanej hiši, Stre-liške ulice št. 20, v vsem lepo opravljeno
Točila se bodo različna pristna vina, izborno pivo delniških pivovaren. -Postreglo se bo vedno z okusnimi gor-kimi in mrzlimi jedili. Na mnogobrojen obisk prijazno vabita
Pavel In Ana Turk.
nsKe unce si. /u, v vsei
GOSTILNO
Vila
1621 12—
nanovo sezidana se ceno proda pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša naj se Streliške ul. 29, Ljubljana.
Naprodaj je
hiša u Drauljati
s hlevom in podom; nahaja se tik cerkve. Več sa izve pri Ivanu Kregarju v Dravljah 51, p. Š«. Vid pri Ljubljani.	U92 3—2
Saf oliška Tiskarna
priporoča runovrataa
vizitnioe V
po Mlaki «■*.
1689
Večjo množino
3-3
sena in slame kupi
Oton Homan v Radovljici.
Ueč stanovanj
na izbero takoj ali za novembrov termin se odda. Izve se v hotelu „We-1669 ga" v Spodnji Šiški. 3-2
(
„ Profesor dr. pl. Valenta
je odpotoval do srede septembra.
>
A do srede septembra. A
Sfu—-----<J%
V najem se di stara, občeznana
GOSTILNA
v Zdenski vasi, p. Videm. Dobre-polje, katera se nahaja tik glavne dolenjske ceste. Hiša je zelo pripravna tudi za prodajalno, ter je pravica za trgovino z mešanim blagom že dobljena. Zraven je velik hlev in vodnjak, ter zelo velik prostor okrog hiše. Več pove Fani Tav±elj, p. Nova vas pri Rakeku. 1644 6-6
Dobro ohranjena
hišna vrata
s kamenitim okvirom se oddajo. Cena po dogovoru. Več se izve na Poljanski cesti Iz.
1693 3—2
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj, kosm. Zobo-iiatil.
atvo	»
'Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

A*
domačega izdelka
priporoča po najnižji cen! in najbolpl kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =
Fred škofijo štev. 19. — Stari trg Stev. 4.
Prešernove ulice šter. 4. ** m* m Popravila točno ta oano. mm
luonPodlesnlkml.
Ljubljana - - - Stari tri Stev. 10
St. 9712.
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe
okrožnih zdravnikov
in sicer:
1.	V Grosupljem z letno plačo 1600 K. — Dokler ne dobi zdravnik železniško-zdravniške službe na Grosupljem, mu bo tudi še zdravstveno okrožje plačevalo prispevek letnih 600 K;
2.	v Kostanjevici z letno plačo 1400 K;
3.	na Planini z letno plačo 1400 K;
4.	na Trati z letno plačo 1600 K.
Z vsako teh služb je združena tudi aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 25. avgusta 1907
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje, ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na takšne prosilce, ki so najmanje dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
1710 3-1
O deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. julija 1907.
! Ponos!
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstva
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.	2574 31
Prva ljubljanska velika žgalnlca kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni „Evropa".
bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem, postaja Videm-Krško.
Podružnice:
Prnj« t meotalnlcami: Graben 25, Mala itran, Moat .lica 17, 3.iIm, Brno,
Lip., t'«4ka (Um.lt., rtcr«Tiki ZarabM*, MSdlln«, Nori JIM.. Ki U.IUr. In I.lbrrcs.
M i* n j m < n i c e> na Dunaja:
I. V.IIkIIi 10, II. Tabor.lra.it «, III. Ungarcai.t 77 (vogal Ktonvcga), III. LA Wfnn»«5' 27, 'V 'Vlilnrr Hnnpl.tra.ic 12, V SchSnbrunncr.lmsic ciB . VI Bumpeniiorferatr. 2«, VII Marlahlltratra.j« 76, VIII Ltrcbtol.Mtritrai«. 132 IX Al.rr.lri.n li X. r»vorlltn«tr»5i« «9, XVIII. W»hrlo»«r.lra... «3, XIX DAbllnrtr Haont.tr 13 XIX H«.plilf»... »2.
Menjalnična delniška družba « 160-102
MERCUR"
>unaj, L, Wollzeiie 10,
Ito. *%pt«fcl C 20.000.0QQ. Reanr. zaklad X 8 500.000

Naj kalan tnHii
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, aračk, deviz, valut in donarja.
■r Zamenjava in eskoinptiranjc
izžrebanih »astavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Podružnica s v Spljetu. s	LjutUJansIio Kreditno banka q Ljubljani, srnam unce m z::: obrestuje |pff~ Mi vloge n« knjižice in v tekočem računu od dne vloge do MA 0 — =dne vzdiga po ^ 2 0. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500- — , 1.000—, 5.000 — in 10.000—.	Podružmica s v Celovcu« s
Delnifika glavnica s i i K 2.000.000. s i		i Rezervni fond i i i j K 200.000. i i i