LETO XLVIII, ŠT. 42 PTUJ, 26. oktober 1995 CENA 90 tolarjev PRAGA / POSVET O REGIONALNEM RAZVOJU Župan v Pragi V Pragi se je včeraj pričela parlamentarna delav- nica, ki jo organizira komite za regionalni razvoj in okolje Evrope. V okviru teme o projekt- nem sodelovanju vzhod- nih in zahodnih parla- mentov bodo posebno po- zornost posvetili zakono- dajni strategiji v prizade- vanjih za decentralizacijo države. Delavnice se bo udeležilo več predstavni- kov iz Slovenije, med nji- mi tudi ptujski župan dr. Miroslav Luci, ki bo go- voril o drugi stopnji lokal- ne samouprave. "Za normalno delovanje države je nujna vmesna stopnja lokalne samouprave - pokrajina, ki naj bi prevzela del funkcij države, del funk- cij pa tudi od občin, ki bi na osnovi interesov pristale v to drugo stopnjo lokalne samou- prave. Ob tem je potrebno upoštevati dosedanji večde- setletni obstoj velikih občin, katerih delovanje je pustilo posledice zlasti na upravnem, infrastrukturnem in šolskem področju," je pred odhodom v Prago povedal župan dr. Luci. TRNOVSKA VAS / OB 100-LETNICI SMRTI DR. JOSIPA MURŠCA Sveian konec recfficr Ob koncu tedna se bo v Trnovski vasi zvrstilo kar nekaj prireditev ter znanstveno in jubilejno srečanje ob sto- letnici smrti strokovnega pisatelja, narodnega buditel- ja, mecena in organizatorja dr. Josipa Muršca. Organizatorji srečanja in priložnostnih prireditev so Univerza v Mariboru, Av- strijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo - iz- postava v Ljubljani, Občina Destrnik-Trnovska vas in kraj ani Biša. V petek in soboto se bo v Trnovski vasi na simpoziju Zvrstila množica predavatel- [jev iz Slovenije in tujine, v okviru simpozija pripravljajo ogled Murščeve domačije, biški gasilci pa v soboto ob 19. uri pripravljajo v domu krajanov Trnovska vas še pri- reditev Slovenske gorice po- jejo in plešejo, s katero pričenjajo tudi proslavo ob svoji 120-letnici. V nedeljo ob 10. uri bo v cerkvi sv. Bolfenka v Trnov- ski vasi še slovesna maša v počastitev Murščevega spo- mina, ki jo bo vodil mari- bosrki škof dr. Franc Kram- berger s somaševanjem deka- nijskih in domačih duhovni- kov, popoldan pa se bodo slo- vesnosti končale. T. Mohorko KRANJSKA GORA / FESTIVAL RADIJSKIH POSTAJ SLOVENIJE Na šestem festivalu Združenja radijskih postaj Slovenije, ki je bilo v organizaciji radia Tri- glav Jesenice od srede do petka v Kranjski Gori, so za najuspešnejšo radijsko postajo v letu 1995 razglasili radio Murski val, domačini so dosegli drugo mesto, tretje pa radio Glas Ljubljane. Med osmimi tekmovalnimi kategorijami so bili tudi le- tos ptujski radijci uspešni v kategoriji kontaktne odda- je, saj si z Vročo linijo avtorice Darje Lukman - Žunec delijo prvo mesto z Murskim valom. Tokratnega odlično pri- pravljenega in izvedenega festivala se je v tekmovalnem delu udeležilo 15 radijskih postaj, ki so se predstavile z informativnimi, kontaktni- mi in glasbenimi oddajami, reportažami, komentarji, hu- morjem, ekonomskopropa- gandno produkcijo in samo- reklamnimi spoti. Žiriji, ki sta poslušali in ocenjevali od- daje, nista imeli lahkega dela, saj je bila konkurenca precej izenačena, najboljši pa so tudi tokrat zasluženo Prek- murci, ki jim veljajo tudi naše čestitke! •«>l.k. MESTNA OBČINA PTUJ vabi na osrednjo kome- morativno svečanost ob dnevu spomina na mrtve. Svečanost bo v spomin- skem parku v sredo, 1. novembra 1995, ob 10. url. Naslednja številka TEDNIKA Izide zaradi praznilcov v petek, 3. novembra. 2 - DOMA IN PO SVETU 26. OKTOBER 1995- TEDNIK PTUJ / JUBILEJNO GRADISOVO LETO Z oživljeno investicijsko dejavnostjo je oživela tudi gradbena operativa, več dela pa imajo tudi nekatere spremljajoče dejavnosti. Med obiskom Gradisa, gradbenega podjetja Gradnje Ptuj, smo od direktorja Ljuba Cimermana izvedeli, da bo letošnja gradbena sezona ena boljših v zadnjih letih in da bi se to mo- ralo poznati tudi pri prikazu rezultatov ob koncu poslovnega leta. Dela so imeli celo leto dovolj, le julija gaje bilo nekoliko manj. Boljši časi so prišli pravi čas, saj v tem mesecu praznu- jejo petdeseto obletnico ustanovitve podjetja. Praznovali ne bodo, naj namesto proslav govorijo rezultati. Zadovoljni so, ker so se med prvimi ptujskimi podjetji že 20. septembra vpi- sali v sodni register kot delniška družba; olastninili so se z notranjim odkupom. Pred kratkim so odprli velik poslovni objekt v Trstenjakovi, ki je imel delovni naziv Pot 2. V kletnih in pritličnih prostorih so trgovski lokali, v nadstropjih in mansardi pa pisarne. V novi zgradbi je našlo prostore 35 raz- ličnih dejavnosti. Večina lokalov in pisarn je prodanih, le osem jih še čaka na kupce. Nekateri so že pričeli delati, večina pa bo to sto- rila v začetku novembra, ker v teh dneh še montirajo opremo. Za uspešno življenje in delo no- vega poslovnega centra v Ptuju je pomembno ime, ki bo center predstavljalo navzven, obenem pa zagotavljalo njegov ugled. Odločajo se med dvema imeno- ma: Domino in Mozaik. V ne- posredni bližini raste tudi že drugi tak objekt - Pot 2, ki v teh dneh že dobiva temelje. Zasno- van je podobno prvemu: v kleti in pritličnih prostorih bodo lo- kali, v nadstropjih pa poslovni prostori oziroma pisarne. Pred kratkim so uspešno končali tudi gradnjo bloka z 32 neprofitnimi stanovanji ob Osojnikovi ulici. Stanovalci se bodo predvidoma lahko vselili sredi novembra. V grobi fazi so končana gradbena dela na novi cerkvi v Novi vasi, trenutno po- teka montaža strehe. Delajo tudi v Malem gradu, od manjših gradbišč velja omeniti Agis-Za- vore, v Ormožu delajo v Peku. Nadejajo se tudi del pri OS Haj- dina, podvozu in pri nekaterih objektih za trg. Direktor Ljubo Cimerman pravi, da naj bi bila sezona '96 podobna letošnji: odprlo se bo več gradbišč, največ v šolstvu, kjer naj bi bili angažirani. Trenutno zaposluje- jo 190 delavcev, od tega jih dva- najst dela v enoti v Nemčiji. LOČITEV GRADBENE IN MIZARSKE DEJAVNOSTI Sočasno z vpisom v sodni re- gister so z nemškim partnerjem ustanovili družbo HZG, d.o.o., za izdelovanje klasičnih oken, v kateri se bo novembra zaposlilo 24 delavcev mizarskega obrata. S tem bodo gradbeno in mizarsko V novem poslovnem centru v Ptuju je našlo prostor 35 različnih dejavnosti. Foto: Kosi dejavnost čisto ločili. Osemdeset odstotkov proizvodnje bo družba izvozila. Nemški partner je delavnico že opremnil s stroji. MANJKA PREDVSEM TESARJEV Podobno kot druga gradbena podjetja v Sloveniji se tudi v ptujskih Gradnjah srečujejo z velikimi kadrovskimi težavami, ker je dobre nove kadre težko dobiti. Letos so dodatno zaposli- li petnajst novih delavcev iz ma- riborskega Gradisa, ki so se vozi- li na delo v Maribor. Od mari- borskega Gradisa v stečaju so vzeli v najem tudi betonarno ob Zagrebški cesti v Ptuju, ki jo na- meravajo odkupiti. Predvsem jih pesti pomanjkanje tesarjev. Po potrebi občasno zaposlujejo tudi delavce nekaterih mariborskih zasebnikov. Ti so edini, ki želijo delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Plače delavcev v gradbeništvu nikoli niso bile prav dobre, ven- dar jih delavci prejemajo redno in so na ravni kolektivne pogod- be. Izplačali so jim tudi že večino regresa za letos. Plačano imajo tudi malico in prevoz na delo v eni smeri. Večina delav- cev gradbenega podjetja Gradnje je vozače v. •>MG PTUJ / JUTRI 10. SEJA MESTNEGA SVETA Vse kaže, da bo še nekaj časa trajalo, preden bo mestna občina prišla do novega datuma svojega praznika. Ker se niso uspeli dogovoriti drugače, sedaj išejo rešitev v odlokih, ki naj bi jih skladno s statutom v desetih dneh pri- pravile vse stranke ter jih dos- tavile odboru za družbene dej- avnosti. Po vsej verjetnosti bodo posamezni predlagatelji oziroma stranke obnovili svoje dosedanje predloge o možnem datumu. Ker bodo 17. decembra pred- vidoma volitve članov v četrtne svete, so na seji predsedstva mestnega sveta prejšnji ponedel- jek potrdili predlog za imeno- vanje volilne komisije; svet jo bo imenoval na jutrišnji seji. Za sejo je pripravljen tudi predlog za imenovanje ravnateljice Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Glede na to, da je bil izbor med dvema kandidatoma na ko- misiji za volitve in imenovanje opravljen soglasno, pričakujejo, da bo svet z njim soglašal. Za imenovanje bo potrebno prido- biti še soglasje drugih osmih občin na območju nekdanje ptujske občine. Vse nove občine na Ptujskem bodo morale sprejeti tudi pre- moženjsko bilanco občine Ptuj na dan 31. decembra prejšnjega leta. Šele nato se bodo lahko do- govorili o kriterijih za delitev posameznih vrst premoženja. Pri nepremičninah se že ve, da bo osnovni kriterij delitve teri- torialnost. Glede na kup nerešenih stvari v bilanci stanja bo delitev premoženja med novi- mi občinami vse prej kot lahka. Jutri bo na dnevnem redu seje sveta mestne občine Ptuj ponov- no osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ptujsko gleda- lišče Zato, prvič pa bodo svetni- ki razpravljali o osnutku odloka o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije mestne občine Ptuj za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih pro- cesov in drugih nepravilnosti. •»MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost RADIO - TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni- urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle in Milena Zupanič (novi- narji): TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba in prelolm: S. Ribarit. PROPAGANDA: Oliver Težak, v 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 95; w (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 4.500 tolarjev, za tujino 9.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari- bor. Po mnenju Ministrstva za informi- ranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. SARAJEVO: V nedeljo jg orožje utihnilo v severozahodni Bosni, IšjiT Sla spni strani peki- nili srdite boic ki so ogrožali deset dni staro prcninic. U kon- cu bojev so pripomogli tudi pet. kovi pogovori med poveljniki sprtih strani, na katerih so se obvezali za spoštovanje premir- ja. Na sestanku so določili tudi potek dosedanjih bojnih črt. Boljši je tudi nadzor opazoval- cev Združenih narodov, ki se po vseh kriznih območjih lahko neovirano gibljejo. Po poročilu tiskovne agencija Srna je vladna vojska Srbom predala posmrtne ostanke 20 vojakov, ubitih U. maja na Ozrenu, vladna stran pa je od Srbov prevzela posmrtne ostanke 18 vojakov, ubitih na območju Doboja, Ozrena in Zvornika. Na sarajevskem leta- lišču so MusUraani in Srbi pod nadzorstvom mednarodnega komiteja RK izmenjali 20 za- pornikov. Kot je izjavil pred- sednik BiH Alija Izetbegovič, bo morala hrvaška vojska po sklenitvi mirovnega sporazuma zapustiti Bosno in Hercegovino najkasneje v 30 dneh. Eden od pogojev za trajni mir v tem delu Balkana je po Izelbegovičevem mnenju ta, da bosta morali Hrvaška in Srbija sprejeti slove- sno izjavo, s katero bosta potrdi- li, da do BiH nimata oze- meljskih zahtev. Sicer pa je po zadnjih podatkih v vojni v BiH umrlo že 146.495 ljudi, samo v Sarajevu je umrlo 10.815 ljudi, 1601 otrok, ranjenih je bilo 61.131. NEW YORK: V New Yorku so se v nedeljo začele slovesnosti ob zlatem jubileju največje sve- tovne politične organizacije in trajale do včeraj, ko je zasedala generalna skupščina. Na govor- niškem odru se je zrsiilo več kot 150 šefov držav in vlad. Prvi go- vornik, ki je v nedeljo odprl slavnostno zasednaje, je bil predsednik države gostiteljice BiH Clinton. Sicer je bilo trid- nevno praznovanje jubileja OZN priložnost za številna bila- teralna srečanja, med katerimi je bil tudi napovedan torkov sestanek med ameriškim pred- sednikom Ciinionom in ruskim predsednikom Jelcinom. Največ sta govorila o krizi v BiH in o vlogi Naiovih mirovnih sil po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Na ameriški misiji pri OZN v New Yorku sta se sestala tudi predsednik ZDA in slovesnki premier Janez Drnovšek. BRUSELJ: Boj za nasledstvo Willyja Claesa po odstopu na vrhu NATA se je že začel, v igri za mesto generalnega sekretarja Nata sta predvsem Ruud Lub- bers in Uffe Elleraann-Jensen. Več možnosti naj bi imel Ellle- mannn, saj so v zadnjih dneh njegovo kadidaturo podprli raz- lični politiki sveta. RIM: Že minuli četrtek je itali- janski senat izglasoval nezaup- nico pravosodnemu ministru Filipu Mancusu in od takrat je v Italiji nova institucionalna k za. Izjava pravosodnega mv. stra Mancusa, ki je med razpra- vo o nezaupnici obremenil predsednika Scalfara, bo morda sprožila krizo vlade Lamberta Dinija in najverjetneje politično krizo v Italiji. VARŠAVA: Dva tedna pred' predsedniškimi volitvami na Poljskem je sedanji državni predsednik in hkrati predsed- niški kandidat Lech Walensa za pet odstotkov zmanjšal razliko v glasovih, ki ga ločujejo od nje- govega dosedanjega glavnega nasprotnika Aleksandra Hwa- sniewskega. Waiensi naj bi bilo po nekaterih raziskavah naklon- jenih 22 odstotkov poljskih vo- lilcev, podporo Hwasniewske- mu pa je izreklo 27 odstotkom' volilcev. Pripravila: T. Mohorko f EDNIK - 26. OKTOBER 1995 POROČAMO. KOMENTIRAMO ■ 3 GRADiiJA MEPROFiTNm STANOVAMJ 32 neprofitnih stanovanj v bloku ob Osojnikovi cesii v Ruju je že nekaj časa pripravljenih za vselitev, vendar bodo nnorali stanovalci še nekaj časa počakati, da bo končano urejanje oko- lice bloka. Vselili se bodo lahko predvidoma v prvi polovici no- vembra oziroma brž ko bo opravljen tehnični prevzem bloka in izdano uporabno dovoljenje. V podjetju za stanovanjske storitve Ptuj, ki je investitor gradnje neprofitnih stanovanj v mestni občini Ptuj, se že nekaj časa pripravljajo tudi na gradnjo neprofitnih sta- novanj v Cankarjevi pet, kjer bodo uredili osem stanovanj v skupni površini 498 m^. Udeležili se bodo četrtega natečaja za pridobitev sredstev za gradnjo stanovanjskih objektov v starem mestnem jedru, ki ga razpisuje stanovanjski sklad Republike Slo- venije. Tudi za tovrstno gradnjo veljajo podobni pogoji kot za gradnjo drugih neprofitnih stanovanj: dvajset odstotkov sredstev mora zagotoviti investitor, po 40 odstotkov pa v obliki kredita ob stanovanjskem skladu tudi občina, na območju katere se gradnja izvaja. SREČANJE INTERNISTOV IN ZDRAVNIKOV SPlOŠNE PRAKSE Vpetek in soboto je bilo v Mariboru tradicionalno srečanje in- ternistov in zdravnikov splošne medicine, na katerem so go- vorili o najaktualnejših vprašanjih sodobne internistike. Na njem je sodelovalo tudi več tujih profesorjev. Zaradi višje povprečne strosti prebivalstva in boljše seznanjenosti in diagnostike je v en- dokrinoloških ambulantah opazen porast bolnikov z osteoporo- zo. To je bolezen, ki povzroča veliko težav zaradi zmanjšane mi- neralen gostote kosti. Govorili so tudi o revmatoidnem artritisu ter o boleznih srca in ožilja, pri čemer so osvetlili vlogo splošnega zdravnika v sodobnem zdravljenju akutnega miokard- nega infarkta. SELITEV VOJAŠNICE IZ PTUJA ¥torek so se na ministrstvu za obrambo v Ljubljani nadaljevali pogovori o preselitvi vojašnice z območja mestne občine Ptuj. O tem so se pogovarjali državni sekretar za obrambo mag. Boris Znidarič, mag. Alojz Ferlinc iz ministrstva za obrambo, Alojz Šprah, župan Kidričevega, in dr. Miroslav Luci, župan mest- ne občine Ptuj. NOVA MINI PEKARNA Ptujski peki so v ponedeljek dopoldne poskusno zagnali mini pekarno v samopostrežni trgovini Živila. To je že njihova četrta tovrstna pekarna: tri so uredili v Mercatorjevih trgovinah, eno pa v Merkurjevi v Mariboru. GRiPA PRED VRATI fptujski enoti zavoda za zdravstveno varstvo so v ponedeljek | pričeli cepiti proti gripi. Cepljenje, ki se izvaja z enkratno \ dozo, stane za kronične bolnike in starejše od 65 let petsto tolar- \ jev, za zaposlene oziroma podjetja pa 1400 tolarjev. Zdravniki \ priporočajo cepljenje predvsem starejšim od 65 let, pa tudi kro- i ničnim bolnikom, posebej srčnim in pljučnim. V sezoni gripe je | 90 odstotkov smrtnih žrtev med ljudmi po 65. letu, zvečine so | srčni in pljučni bolniki. Gripa pa je lahko usodna tudi za zdrave | ljude. Zaradi samega cepljenje nihče ne zboli, pa tudi stranski | učinki so blagi. Običajno se pojavi le rahla bolečina na mestu \ injekcije. PRIPRAVE NA MARTINOVANJE Vptujskem turističnem društvu se že nekaj časa pripravljajo na tradicionalno martinovanje, ki bo od 8. do 1 1. novembra na Mestnem trgu. Letos ga bo pripravilo Turistično društvo Ptuj. SRCE USTVARJA, ROKA PIŠE IN PODARJA Podjetji Elite in Znanka iz Ljubljane vabita na enodnevno del- avnico pod naslovom "Srce ustvarja, roka piše in podarja", ki jo namenjajo vsem, ki si v poslovnih stikih in stikih z javnostjo želijo čim bolje predstaviti svoje podjetje. Ena od tem bo tudi ob- darovanje. Je darilo podkupnina ali poslovna komunikacija? NA PTUJSKI TEIEVIZUI Tokratni informativno oddajo zapolnjuje enajst prispevkov, ki bodo v sliki in besedi predstavili nekatere pomembnejše do- godke zadnjih nekaj tednov. V minoritskem samostanu so spre- jeli komisijo FAG, v romanskem palaciju je bil 13. oktobra tretji dan oralnega zdravja Slovenije, ptujski porodnišnici so podarili filtre za vodo, Ivan Gomilšek je odprl avtosalon Alfa Romeo in tako naprej. .________Pripravila: MG BORZNI KOTIČEK Jesenska petnioif Jesen ne prinese zadovoljstva samo kmetom in vinogradni- kom, ampak tudi borznim investitorjem. Zaenkrat se potrju- je petletno pravilo (toliko let obstaja borza pri nas), da jeseni tečaji ne padajo, ampak rastejo. Tečaji nekaterih delnic so se napihnili kot v petek baloni nad Ptujem. Delnica Finmedie (+27,2%) je poletela najdlje, kar je nekoliko nenavadno, ker družba trenutno izkazuje rdeče številke, vendar bodo po njiho- vih navedbah konec leta pričakali že v črnih (z dobičkom). Vzrok naj bi bil v načinu knjiženja stroškov med letom. Tej delnici sledi delnica Mladinske knjige - Založbe (+22,4%). Tukaj je šlo sprva za klasičen način nakupa večjega števila delnic prek borze (dogo- vorjen posel med dvema borzni- ma hišama) in prevzem dela kontrole nad podjetjem (cca 10%). Kasneje so se pridružili še manjši investitorji in tečaj se že bliža knjižni vrednosti (14.400 SIT/delnico). Tretja delnica, ki je do sedaj ležala zaprašena v kotu, je Hmezad banka (+21,1%). Kaj je ceno tej delnici toliko dvignilo, se še ne ve, pride pa gotovo v anale slovenskega borzništva. Močnemu plimo- vanju sta podvrženi delnici Pri- mofma (+19,5%) in UBK banke (+11,1%). Trenutno ju val nosi navzgor, ko pa padata, toneta hi- treje in globlje kot večina dru- gih. Da lahko drugo soglasje Agencije za privatizacijo požene ceno delnice navzgor, dokazuje- jo Terme Čatež (+9,9%). To so- glasje je bilo znak za nakup, ker čaka lastnike njihovih delnic še neizplačana dividenda za lansko leto, tekoče poslovanje pa poteka skoraj idilično (precej dobička). Naraščanje srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM je gori- vo v motorju obveznic. Drugi močan vzrok naraščanja cen je nizka obrestna mera za depozite v tujih valutah. Tako so invest- itorji zadovoljni tudi z manjšimi donosi (od 6% letno/DEM navzgor). Republiške obveznice 8. emisije so narastle za 4%, 2. in 1. emisije za 3%, obveznica Ban- ke Celje pa za 2%. Ob upoštevan- ju, da so te obveznice praktično 100% varna naložba, je to angel- ski zaslužek. Včeraj (25. oktobra) sta pričela kotirati v kotaciji B dva nova vrednostna papirja. Nista še pri- vatizacijska, vendar ker novih papirjev primanjkuje, sta zelo dobrodošla. Gre za enega izdaja- telja - Banko Vipo iz Nove Gori- ce (v prvem polletju imajo daleč največ dobička med slovenskimi bankami, več kot 600 mio SIT). Zaradi dokapitalizacije so izdali 2. serijo prednostnih delnic in obveznic. Prva serija že kotira, zaradi majhne razpršenosti pa nemo opazuje dogajanje na par- ketu oz. v računalnikih. Preveč varna naložba za delnico, zato je dobiček majhen. Samo Ekart GOVORI SE ... ... DA je eden od udeležen- cev pogovora z varuhom človekovih pravic potar- nal o kratenju njegovih pravic s strani njegove mame, ki za konec stoletja in tisočletja napoveduje konec sveta. ... DA marsikdo ugiba, za- kaj je Trstenjakova ulica tako zakrpana. Nekateri trdijo, da zato, ker jo bodo HkSKB;« spet razkopali, m^^^Pa, da je ulica ^kaiipot v lekarno, kjer do- bimo tudi povoje in obve- ze. Žal imajo menda prav prvi. ... DA se Kidričani v sobo- to niso udeležili čistilne akcije iz povsem razumlji- vega in opravičljivega razloga: na mesta, ki naj bi jih v soboto obiskali, so hodili že tolikokrat s smet- mi, da jim je vsak na- daljni obisk odveč. VIDI SE ... ... DA nimajo prav tisti, ki trdijo, da so na Mestno hišo v obliki dveh vrnjenih svetniških kipcev namesti- li oba podžupana. Na sam dan dogodka se je namreč ugotovilo, da je eden od kipcev - Viktorin - zagoto- vo postavljen v čast res- tavratorskemu Viktorju. Občanni in iKrnkrn vMesIni iurcnm Na okrogli mizi Nove Kreditne banke Maribor, d.d.. Občan in ban- ka se je prejšnjo sredo zbralo v sej- ni sobi Mestne hranilnice več kot SO ljudi. Varčevalci, upokojenci in samostojni podjetniki so se pogo- varjali z izvršilnim direktorjem NKBM Štefanom Jakovcem, di- rektorico ptujske podružnice Mar- tino Korez in vodjo oddelka pos- lovne mreže podružnice Ptuj Mari- jo Ovčar. V prijetnem vzdušju so načeli vrsto tem, od vizije banke, novega načina urejanja bančnih enot, sanacije in privatizacije do povsem konkretnih predlogov, kaj naj bi banka izboljšala v svojem poslovanju. Udeleženci okrogle mize so pohva- lili prijaznost bančnih uslužbencev v ptujskih enotah. Zanimalo jih je, kdaj bomo tudi na Ptuju dobili prvo preurejeno bančno enoto s prostori za svetovanje in hitrimi bančnimi okenci. Štefan Jakovac je povedal, da bo to po vsej verjetnosti ure- sničljivo do konca prihodnjega leta. Za odpravo vrst pri bančnih okencih bo banka poleg dveh obstoječih bančnih avtomatov, prvi je na No- vem trgu, drugi na Bregu, postavila še tretjega v centru Ptuja. V pri- hodnje pa namerava banka mrežo bankomatov širiti še v naselja izven Ptuja. Kot je povedala direktorica ptujske podružnice Martina Korez, je avtomat na Novem trgu po število opravljenih storitev najbolj obre- menjen v celotni mreži. Ovira pri hi- trejšem širjenju mreže bankomatov je njihova cena, saj stane nov avto- mat skoraj 7 milijonov tolarjev. -*JB TEDNIK - 26. OKTOBER 1995 PO NAŠIH KRAJIH - 4 Pevski obisk ix Svitm Člani moškega komornega zbora iz Ptuja so konec prejšnjega tedna povabili na obisk v Ptuj in okoli- co svoje pevske prijatelje - člane 100 let starega moškega zbora iz švicarskega Andeera, kjer so ptujski komorniki gostovali sredi maja letos. Gostje iz Švice so tako Ptujčanom vrnili obisk, za- nimivo pa je, da je vzrok za to pevsko prijateljstvo naša rojakinja, ki že lep čas živi v Švici, Darinka Joos, rojena Matjašič. Poleg tega da je velika rodoljubka, je tudi ve- lika ljubiteljica petja. Gostje iz Švice so si v spremst- vu svojih gostiteljev v petek og- ledali proizvodne prostore Per- utnine, ptujsko vinsko klet in obiskali turistično kmetijo v Drbetincih, kjer so večer preživeli ob pesmi s ptujskimi pevci. V soboto so si ogledali še ptujske muzejske in druge zna- menitosti, haloško pokrajino ter cerkev na Ptujski Gori. -OM Ptujski pevci so prijatelje iz Švice popeljali tudi na ogled širše okolice. Na posnetku so v Vidmu pri Ptuju, rojakinja Darinka Joos pa je v sredini (v temnem telovniku). Foto: M. Ozmec KIDRIČEVO • Ekološka sanacija Na pobudo in v organizaciji občine Kidričevo ter podjetij Čisto mesto in EKOpol so v soboto, 21. oktobra, dopoldne pričeU obsežen program ekološke sanacije Kidričevega in njegove okoli- ce. Žal se je povabilu k sodelovanju odzval le en(!) starejši občan, kljub temu pa so delavci omenjenih podjetij pričeli čiščenje divjih odlagališč v gramoznici v Župečji vasi in v Mlakarjevi jami pri Kungoti. Delo bodo ob koncih tednov nadaljevali vse do pomla- di. OM KIDRIČEVO • V spomin na mrtve Ob dnevu mrtvih bodo v Kidričevem pripravili osrednjo občinsko komemoracijo v nedeljo, 29. oktobra, ob 13. uri pred ka- pelico na nekdanjem avstro-ogrskem pokopališču, obudili spomi- ne na vse mrtve in jim prižgali svečke. DESTRNIK-TRNOVSKA VAS • Tokrat o novem predsedniku sveta Svetniki občine Destrnik - Trnovska vas se bodo nocoj sestali, da izvolijo novega predsednika občinskega sveta, obravnavali bodo še osnutek odloka o komunalnih taksah v občini ter pravil- nika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini, razpravljali naj bi o dejavnostih in pogojih za opravljan- je negospodarskih javnih služb s koncesijo, sprejeli odlok o določitvi volinih enot za volitve v svete KS ter ob tem tudi o ses- tavi in številu članov v sveta KS, nekaj časa naj bi namenili pred- logu za izboljšanje kakovostne pitne vode iz vodovodnega sistema Ptuj, slišali pa naj bi tudi predloge za razdelitev zagonskih sred- stev v občini. T. Mohorko CIRKULANE # Pred letošnjim martinovim Minuli petek so se v Cirkulanah na sestanku srečali tisti, ki bodo 11. novembra ob martinovem pripravili bogat jesenski tu- ristični prireditveni program. Letošnja prireditev bo potekala kar dva dni na gradu Bori, organizirajo pa jo Vinogradniško društvo Cirkulane, OŠ Cirkulane in Gorišnica, Prosvetno društvo Cirku- lane in Gorišnica ter tim HALO. Kot smo izvedeli od organizacijskega odbora, bo letošnja prire- ditev potekala po posebne programu, spremljali jo bodo nastopi ljudskih pevcev in godcev, etnografskih skupin, pokazali pa bodo še nekaj starih običajev, povezanih z Martinom. T. Mohorko TRNOVSKA VAS # Otroci dobili svoj prostor člani sveta staršev OŠ Mladika Trnovska vas so se na majski seji odločili, da bi ob šolski zgradbi uredili igrišče - postavili raz- na igrala. Zbrali so skoraj 300.000 tolarjev, krajevna skupnost Trnovska vas je prispevala 50.000 tolarjev, občina jih je primakni- la 20.000 tolarjev, k pokritju finančne konstrukcije pa so svoje pridala tudi društva in privatniki. Postavili so dve plezali in gu- galnico. Sedaj še izdelujejo razna igrala iz lesa za premagovanje ovir. Okrog igrišča so posadili breze, postaviti pa želijo še košar- karski koš. Odprtje tega prostora bo v petek, 27. oktobra, ob 13. uri, ko bodo pripravili kostanjev piknik, otroci pa bodo staršem pokaza- li, kako se igrala uporabljajo. UMARSKS NOVICE ALI JE CAPRICE PRODAN? Kot nam je povedala Irena Lesjak, stečajna upraviteljica le- narškega tekstilnega podjetja Capricea, je bila konec septem- bra podpisana kupoprodajna pogodba, po kateri naj bi podjetje prodali za 2.600.000 nemških mark, kupilo pa bi ga naj zaseb- no podjetje Žekam, a je do sedaj odplačalo le 20 odstotkov kup- nine. Novo podjetje naj bi zaposlilo vseh 79 delavk in prevzelo tudi neizpolnjene pogodbene obveznosti Capriceovih partner- jev. Ali je to lenarško podjetje zares prodano, bomo kmalu vi- deli, saj se izteka rok za poravnavo kupnine. STOLETNICA STARE ŠOLE Čeprav šolsko poslopje, ki stoji sredi Lenarta, šteje častitlji- vih sto let, v njem še vedno poteka pouk. Zunanja podoba le- narške lepotice, kot domačini imenujejo zgradbo, je takšna kot pred sto leti. Razredi so veliki, prostorni in svetli ter prilagoje- nim sodobnim normativom šolske zakonodaje. Na jubilejni prireditvi smo lahko videli, da so si v tej hiši učenosti pridobi- vali osnovno znanje mnogi danes zelo znani Slovenci. BLAGOSLOV OBNOVLJENIH ORGEL V cerkvi sv. Lenarta so obnovili in povečali 140 let stare Horbirgerjeve orgle. Od 14 registrov so ohranili le nekaj kvali- tetnih piščali in del orgelskega ohišja, vse drugo je novo in povečano. Obnovljenje orgle im'ajo 26 registrov s 1586 piščali, na igralniku pa 2 manuala. Izdelali so jih v orgelski delavnici Antona Škrabla v Brestovcu pri Rogaški Slatini. Na nedeljski slovesnosti je orgle blagoslovil domačin, mari- borski škof dr. Franc Kramberger, nato pa je orgelski mojster prof Anton Potočnik izvabil iz njih čudovite melodije. Denar za obnovo so zbirali tri leta in trenutno so pokrili le stroške registrov, ki znašajo 260 tisoč nemških mark. Dolguje- jo še stroške restavriranja in nekaterih dodatnih opravil. Akci- jo za njihovo obnovo je prizadevno vodil domači župnik Mar- tin Bezgovšek, zraven številnih župljanov pa so denar darovali tudi občina Lenart, KS Lenart, lenarška obrtna zbornica in nekateri lenarški obrtniki. M. Slodnjak SEDEM (NE)POMEMBNIH DNf (Ne)strpna Slovenija? Od 17. oktobra do 15. decem- bra naj bi v Sloveniji potekalo zbiranje podpisov volilcev za podporo zahtevi za razpis pred- hodnega zakonodajnega refe- renduma o odvemu držav- ljanstva Republike Slovenije osebam, ki so le-tega dobile na osnovi 40. člena zakona o državljanstvu. Pobudo za to sta podpisala "neodvisni" poslanec Marijan Poljšak in poslanec Slovenske ljudske stranke Šte- fan Matuš. Predlog za odvzem državljanstva je mnoge šokiral in prestrašil, kam plove Slove- nija. Akcija je za mnoge dokaz nestrpnosti in nedemokratičnos- ti, ki meče kaj čudno luč na Slo- venijo. Lahko bi tudi rekli, da gre za poskus destabiliziranja Slovenije, čeprav naj bi služila nekakšnemu varovanju "slo- venstva". Iniciatorji gibanja za čistko med slovenskimi držav- ljani so v resnici zgolj netilci na- cionalnih napetosti in medna- cionalnega nerazumevanja in mržnje. Vendar pa gre pri vsem skupaj tudi za nekaj drugega. V Sloveniji že dolgo ni bilo zaznati tolikšne enotnosti različnih po- litičnih opcij kot ravno pri zav- račanju Poljšakove in Matuševe pobude. Proti so se takoj oprede- lili v Združeni listi socialnih de- mokratov, v Liberalni demokra- ciji, pri Slovenskih krščanskih demokratih, z dokončnim opre- deljevanjem "ZA" ali "PROTI" pa so "počakali" socialdemokrati in Slovenska nacionalna stran- ka. Celo Slovenska ljudska stranka, katere poslanec je pod- pisanik predloga za zakonodajni referendum za odvzem držav- ljanstva, se je očitno znašla v za- dregi, saj na različen načine po- skuša pojasniti, kaj pravzaprav hoče v zvezi z državljanstvom, predvsem pa se distrancira od vseh ekstremističnih "dejanj in izjav, ki bi netile mednacionalne sovraštvo". Z negativnim sta- liščem se je oglasila tudi komisi- ja Slovenske škofovske konfe- rence Mir in pravičnost, ker bi bil "odvzem državljanstva več kot 100 tisoč državljanom Slove- nije nevaren in predvsem neo- pravičljiv ukrep, sporen ne le z ustavnega in pravnega vidika, marveč tudi moralno nedo- pustljiv". DESTABILIZIRANJE SLOVENIJE Po štiridesetem členu zakona o državljanstvu so slovensko državljanstvo dobili državljani drugih jugoslovanskih republik. ki so imeli na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (23. decem- bra 1990) prijavljeno stalno bi- vališče v Sloveniji in so tu dejan- sko živeli ter so v šestih mesecih od uveljavitve zakona o držav- ljanstvu vložili prošnjo pri pris- tojnem občinskem upravnem or- ganu za notranje zadeve. Tako je dobilo slovensko državljanstvo 170 tisoč oseb neslovenske na- cionalnosti. Takšna rešitev je bila v Sloveniji, v nekdanji Ju- goslaviji in po svetu sprejeta kot dokaz demokratične širine in striktnega spoštovanja človeko- vih pravic in nacionalne strpnosti samostojne Slovenije. Najnovejša pobuda Poljšaka, Matuša in njima podobnih pa naj bi takšne podobe popačila iz razvrednotila, vnesla negoto- vost, nemir in napetost med 170 tisoč sedanjih (lojalnih) držav- ljanov Slovenije. Komu naj bi koristilo takšno destabiliziranje Slovenije in pac- kanje njene podobe? V državnem zboru na pobudo poslanca Združene liste dr. Leva Krefta poteka akcija za sklic iz- rednega zasedanja državnega zbora, na katerem naj bi od Us- tavnega sodišča terjali, da oceni (ne)ustanovnost Poljšakove in Matuševe pobude in da zaustavi zbiranje podpisov za referen- dum. Ali ne bi bilo normalno, da bi Ustavno sodišče ukrepalo sa- modejno (in brez čakanja na državni zbor)? Menda to sistem- sko ni mogoče, čeprav gre očitno za poskus kršenja z ustavo zago- tovljenih pravic. Sicer pa je zani- mivo, da o "neustavnosti" Poljšakovega in Matuševega rav- nanja govorijo v strankah (ZLSD, LDS, SKD), o tem je prepričan varuh človekovih pra- vic, le Ustavno sodišče se še ni opredelilo. NAPAD NA PRAVNO VARNOST IN SOŽITJE Profesor ustavnega prava in poslanec Združene liste dr. Ciril Ribičič je te dni v Republiki za- pisal, "da napad na pravno var- nost mojih sodržavljank in sodržavljanov" doživlja kot na- pad nase, na svoje dostojanstvo, predvsem pa na svoj interes, da živi z njimi v "sožitju, strpnosti, miru in razumevanju". Ribičič nadalje poudarja, da je bila "v pi- smu dobrih namenov Slovenije, sprejetem v skupščini ob razpisu plebiscita decembra 1990, dana svečana obljuba, da lahko vsi ljudje, ki imajo stalno prebiva- lišče v Sloveniji, pridobijo državljanstvo Slovenije, če to želijo. Ta obljuba je bila povzeta iz sporazuma vseh parlamentar- nih strank pred plebiscitom (ta sporazum je podpisala tudi SLS, katere član je poslanec Štefan Matuš). Dosledne spoštovanje in uveljavitev te pobude je bilo za- gotovljeno s 40. členom zakona o državljanstvu in z ustavnim za- konom za izvedbo temeljne us- tavne listine, dokumenta, iz ka- terega izhaja veljavna ustava Re- publike Slovenije. Sprejem po- bude, ki ga zagovarjata poslanca Matuš in Poljšak in predstavlja politično nezrele in pro- tidržavno dejanje, bi pomenil najhujšo kršitev slovesnih osa- mosvojitvenih obljub Republike Slovenije. Slovenijo prikazuje kot verolomno državo, katere obljubam ni verjeti. Pobuda je protiustavna. Ustava namreč prepoveduje oblikovanje prav- nih aktov za nazaj in še posebej poseganje v pridobljene pravice njenih državljanov in državljank (155. člen). Poleg tega ustava razglaša za protiustavno vsakršno spodujanje k narodni neenakopravnosti (62. člen). Po- buda pa poskuša doseči prav to: odvzeti pridobljeno ustavo pra- vice in povzročiti narodno nee- nakopravnost." POSKUS ETNIČNEGA ČIŠČENJA SLOVENIJE Stanislav Rozman, član sveta Slovenskih krščanskih demo- kratov, je zapisal, da je bilo upanje, da bo Sloveniji za nekaj časa prizanešeno z nacionalis- tičnimi ali antinacionalnimi projekti, zaman. "Izbruhnilo je že tretje zbiranje podpisov državljanov. Lahko, da gre samo za hvaležno nabiranje volilnih točk nezadovoljnežev na projek- tu, ki je vnaprej obsojen na pro- pad; toda vprašati se je potreb- no, kaj se zgodi s pravno državo, slovensko državo in civilizira- nostjo Slovencev nasploh, če bi po pomoti projekt uspel? /.../ Komur je kaj do pravnega reda, človekovih pravic in reševanja vsakdanjih človeških stisk, se že zdaj lahko zamisli nad možnimi posledicami referenduma." Komentator Dnevnika pa povsem konkretne navaja, da bi bile posledice morebitne refe- rendumske podpore Poljšaku in Matušu katastrofalne. "Ker ima marsikdo od tistih, ki bi jih to spremenilo v bolj ali manj brez- pravno rajo, svoje slovenske pri- jatelje in sorodnike, bi to na pov- sem neposredni in človeški rav- ni prizadelo več kot 10 odstot- kov prebivalstva, hkrati pa bi takšno odločitev Slovenijo po- polnoma diskreditirala v Evropi in jo z vrha lestvice najbolj per- spektivnih postkomunističnih držav pahnila na njeno dno. V ZLSD imajo torej prav: predlog za referenduma o državljanstvu ni nič drugega kot poskus etnično očistiti Slovenijo." Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konfe- renci "poziva politične sile v državi, da pobude za refernedum ne sprejmejo. Take bodo našo mlado državo obvarovale hude- ga razdora med državljani in ne nazadnje tudi mednarodne sra- mote." Jak Koprive f EDNIK -26. OKTOBER 1995 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5 pTUJ / 95 LET DIJAŠKEGA DOMA |No| cfrugi dom prejšnji teden je Dijaški dom Ptuj praznoval visolc jubilej: od njegove ustanovit- ve je minilo namreč že polnih 95 let. Osrednji dogodek, s katerim so obletnico {obeležili, je razstava Dijaški dom, moj drugi dom, ki je na ogled v prostorih ptujskega gradu do 19. novembra. Ob odprtju razstave, ki so se ga udeležili vsi, ki z dijaškim do- mom tesno sodelujejo, sta prisotne pozdravila in zaposlenim v dijaškem domu čestitala župan mestne občine Miroslav Luci in predstavnik ministrstva za šolstvo in šport Iz Ljublja- ne Andrej Pavletič, današnji dom je predstavila ravnateljica panica Starki, v zgodovino pa je goste popeljala avtorica raz- stave Tjaša Mrgole Jukič. Odprtje je na poseben način razgi- bal nekdanji gojenec doma, igralec Zlatko Sugman, kije kos- tuniiran odigral lasten pogled na čas svojega bivanja v domu v luči današnjih družbenopolitičnih sprememb. "18. septembra 1900 je bilo slavnostno odprtje gimnazije ce- sarja Franca Jožefa, dijaškega doma in Ferkovega muzeja," iz- vemo iz knjižice, ki jo je izdal Zgodovinski arhiv Ptuj ob 95- letnici dijaškega doma. Vanjo so zapise prispevali Tjaša Mrgole Jukič in Brane Oblak iz Zgodo- vinskega arhiva ter ravnateljica Dijaškega doma Danica Starki. Izid publikacije in razstavo sta omogočila Mestna občina Ptuj in Pokrajinski muzej. Poglavitna značilnost dijaškega doma pred 95 leti je bila njegova nemškost. Spreje- mal je namreč nemške dijake, pa Ravnateljica Dijaškega doma Danica Starki tudi dijake vseh drugih narod- Avtorica razstave Dijaški dom, moj drugi dom Tjaša Mrgole Jukič nosti, razen slovenskih. Dom je bil ustanovljen kot pogoj za de- lovanje popolne gimnazije na Ptuju, svoje prostore pa je imel na Prešernovi 27. S hodnikom so bili povezani z gimnazijskim poslopjem, tako da dijakom ni bilo potrebno po ulici v šolo. Z dograditvijo zgradbe doma leta 1919 je lahko dom sprejel 150 di- jakov. Kmalu za tem dijaškim do- mom, leta 1902, je bil ustanovl- jen še dekliški dom v poslopju meščanske šole - Mladika. Ta se je obdržal do leta 1930, ko je bilo tako malo gojenk, da so ga zaprli. Pa tudi deškemu dijaškemu domu se v času med obema vojnama ni najbolje pisa- lo. Slovenski dijaki doma niso tako napolnili kot pred njimi nemški, zaradi finančnih težav pa so se mestni možje odločili in dijaški dom predali minoritske- mu samostanu. To in še marsi- kaj iz 95-letne zgodovine je zapi- sano v publikaciji Dijaški dom, moj drugi dom. Odprtje razstave je razgibal nekdanji gojenec doma, igra- lec Zlatko Šugman Leto 1980/81 so pričeli dijaki bivati v novi zgradbi v Rabelčji vasi, v kateri bi lahko bivalo 234 učencev in dijakov. Dijaški dom se vsa leta trudi za čim boljšo za- sedenost in to je tudi cilj sedanje ravnateljice Danice Starki. Dom je najvišjo zasedenost dosegel lani, ko je imel 205 gojencev, le- tos pa biva v njem 196 dijakov in učencev. Običajno se število go- jencev še poveča pozimi, ko se dijaki težje vozijo domov vsak dan, je povedala ravnateljica Da- nica Starki. V domu je zaposle- nih 29 delavcev, od tega 12 vzgo- jiteljev, medicinska sestra, varu- hinja in nočni vzgojitelj. Vzgoji- telji se trudijo, da bi učenci dose- gali v šoli čim boljši učni uspeh, da bi se v domu čim bolje počutili, gojenci pa imajo tudi možnost sodelovati v bogati po- nudbi domskih interesnih "dej- avnosti. "Menim, da je prav se- daj potrebno spoznati delovanje dijaškega doma," je povedala med drugim ravnateljica Danica Starki, "saj je v družbi in domu veliko sprememb, ki vplivajo na življenje doma. Želim si čim več sodelovanja s starši, šolami in drugimi institucijami doma. Že nekaj let dom obnavljamo, da bi bilo bivanje v njem čim boljše, pa moramo obnoviti še kuhinjo, dve kopalnici in opremiti spal- nice z novo posteljnino." •> Milena Zupanič PTUJ / ZASEBNI ZDRAVSTVENI AMBULANTI NA ORMOŠKI Drugega oktobra sta na Ormoški cesti 2 v Ptuju zasebni ambulanti splošne me- dicine odprla splošna zdravnika dr. Valerija Šaško-Bočkaj in dr. Branko Jerkovič. Oba sta se za zasebno prakso odločila po več letih dela v jav- nem zdravstvu oziroma zdravstvenem domu Ptuj, s katerim želita tudi v bodoče strokovno sodelovati. Za to sta dala nekaj pobud, a so za zdaj ostala brez odgovora. Prav tako imajo njuni pacienti nekaj težav pri prevzemanju kartotek, ki naj bi bile po izjavah odgovornih v zdravstvenem domu njihova last. Pacientom trenutno izdajajo le njihove izvide, ne pa tudi celotne kartoteke. Prav tako naj bi se na novo opredeljevali za nova zasebnika, čeprav so izjavo o izbiri osebnega zdravni- ka že enkrat podpisali, ko so se zanju odločili. Za paciente se ni nič spremenilo, le lokacija je druga. Imeti morajo le potrje- no zdravstveno izkaznico. Nova zasebnika upata, da so to le prehodne težave in da bo v bodoče sodelovanje takšno, kot ga pričakujejo oboji. V zdravstve- nem domu za njune paciente opravljajo laboratorijske prei- skave, poslužujejo se reševalnih prevozov in patronažne službe oziroma drugih dejavnosti, za ka- tere ima zdravstveni dom pogod- bo z zavodom za zdravstveno za- varovanje. I Oba delata na osnovi pogodbe z zavodom za zdravstveno zavaro- vanje, vpisana sta v register zaseb- nih zdravnikov v Sloveniji, konce- sijo pa jima je dodelila mestna občina Ptuj. I Za bolne paciente delata vsak dan od 7.30 do 14. ure, ob sredah od 12. do 19.30 ure, po potrebi pa delovnik podaljšata za preventivne 'n sistematske preglede. I Dr. Bočkajeva je na vprašanje, Zakaj se je odločila za zasebno Prakso, povedala, da zato, ker je iinenja, da družinski zdravnik, za l^aierega si vedno bolj prizadeva- mo tudi v Sloveniji, najbolje funk- cionira v zasebni praksi. Bolj se potrudiš za bolnike, tudi zaradi konkurence, prav tako pa tudi vse druge zadeve lažje urejaš samostoj- no kot pa v okviru javnega zavoda, kjer si vedno od nekoga odvisen. Dr. Jerkovič pa dodaja, da že samo delovno okolje prispeva k boljšemu delu, k zadovoljstvu. Za to sta zaslužni tudi sestri, ki z nji- ma delata že lep čas in sta skupaj z njima sprejela izziv v zasebništvu. Nova zasebnika svoje paciente obiščeta tudi na domu, če ne more- jo priti v ambulanto. V glavnem se njuno delo navezu- je na storitve splošne prakse. Želi- ta si, da bi probleme začetnega ob- dobja čim prej prebrodila. Med te sodi tudi telefon, ki ga po skoraj štirih tednih dela še nimata, tako da ju bolniki ne morejo priklicati, prav tako nastopijo težave, ko je potrebno bolnikom zagotoviti reševalni prevoz. Se dobro, da so dobri sosedje blizu. Ko bosta dobi- la telefon, se bodo pacienti za obisk lahko poprej naročili, da bo Dr. Branko Jerkovič. Foto: Kosi gneča čim manjša. Preveč pacien- tov naenkrat v čakalnici tudi na zdravnika ne deluje najboljše. Sili ga v naglico, tega pa si dr. Bočkaje- va in dr. Jerkovič ne želita. Rada bi se čim bolj posvetila pacientom in njihovim težavam. Da bi imela premalo bolnikov, se ne bojita, ker že sedaj dosegata limit, tako da novih pacientov sko- rajda ne bosta mogla sprejeti. Prevzela sta namreč tudi nekaj pa- cientov bivše železničarske ambu- lante. Njuna edina želja je, da bi bili pacienti^ z njunim delom zado- voljni. Če bo le mogoče, pa si želi- ta, da bi že v kratkem odprla labo- ratorij za osnovne storitve. ORMOŽ / Pravljične urice Knjižnica Ormož v svojih prijetnih prostorih prireja ure pravljic. Predšolske otroke pričakujejo vsak petek ob 1 7. uri, šolarje pa ob torkih ob 16. uri. Svoja vrata je na stežaj odprla tudi igralnica. Mlade bralce vabijo, da sodelujejo pri natečaju za izbor maskote mladinskega oddelka knjižnice, ki naj bo prijazna, vesela in z obilico ljubezni do otrok in knjig. Otroci, v knjižnici pričakujejo vaše domiselne izdelke, Za najboljše so pripravili nagrodel (VIO PTUJ / OKROGLA MIZA O DROGAH IN AIDSU Prejšnji četrtek je bila v Ptuju okrogla miza Združene liste socialnih demokratov Ptuj, na kateri so govorili o drogah in aidsu med mladimi. Udeležilo se je je le dvajset ude- ležencev, čeprav problematika, o kateri so govorili, v takšni ali drugačni obliki zadeva vse Slovence. Zaradi kajenja je ogroženih okrog 700 tisoč Slovencev, 3600 jih vsako leto umre za njegovimi posledicami, alko- holizem ogroža 200 tisoč Slo- vencev, trde in mehke droge pa nekaj tisoč mladih Sloven- cev. Čeprav gre za občutne probleme, jim država namen- ja različno pozornost. Kajenje, ki ogroža največ Slovencev, je z njenega stališča zanemarljiv problem. Kako si sicer razlagati, da ničesar ne naredi, da bi se le-to zmanjšalo. Vsi problemi sku- paj pa zahtevajo politike, ki vedo, za kaj gre, tega pa v Slo- veniji za zdaj ni. Vse je narav- nano na dobiček za vsako ceno. Aids je pokazal, da se moramo o spolnosti začeti od- krito pogovarjati in mladino pripravljati na kvalitetno živl- jenje. V Ptuju, so povedali na okrogli mizi o drogah in aidsu med mladimi, je največji prob- lem alkoholizem. Z vsemi oblikami zasvojenosti se ukvarja več institucij, ki si pri- zadevajo zlasti za več preven- tivnega delovanja, še posebej za izobraževanje, da bi bilo od- visnežev čim manj. Res pa je tudi, da jih večina temelji na prostovoljnosti; to je potrebno nadaljevati, vendar s podporo države. Če bomo mladim uspe- li ponuditi kvalitetne progra- me za preživljanje prostega časa, bo zagotovo omenjenih problemov bistveno manj. Na okrogli mizi sta v glav- nem govorila dr. Mateja Kožuh-Novak, poslanka Združene liste socialdemokra- tov v državnem zboru, in Al- eksander Solovjev s Centra za socialno delo, ki je tudi pove- dal, da v Ptuju nastaja nov pre- ventivni program, ki bo prvič enakovredno vključeval starše in učence, izvajal pa se bo sko- zi lokalno akcijsko skupino, ki jo vodi mag. Bojan Sinko. Dr. Mateja Kožuh-Novak se je na okrogli mizi dotaknila tudi univerzalnega otroškega dodatka, ki ga je potrebno poj- movati kot prispevek države k razvoju otrok. Za mladostnike je družinsko življenje zelo po- membno, vprašanje pa je, koli- ko časa ima slovenska družina časa za otroka. Zato bo nujno potrebno, da družba nameni družini v obdobju, ko otroci odraščajo, več časa in prioritet. Univerzalni otroški dodatek naj bi že bil ena od teh, dobili naj bi ga starši in ga porabili tako, da bodo lahko prebili več časa z otroki, torej za namene, ki jih bodo razbremenili. ^MG S celjsko okroglo mizo o mladih in zasvojenosti se je v Sloveniji uradno pričel mesec prizadevanj za preprečevanje zasvojenosti z naslovom iVIla- dost brez odvisnosti. V tem mesecu bo v celi državi pote- kala vrsta aktivnosti, obliko- van pa bo tudi imenik vseh ustanov in psameznikov, ki se pri nas ukvarjajo z uživalci drog oziroma zasvojenostjo. ŠOLSKI ZVONEC MLADIKA # Tudi učenci in učenke Mladil Mirko Kostanjevec IDRIJA / ZBOROVANJE SLOVENSKIH MUZEALCEV Kot smo na kratko poročali v prejšnjem Tedniku, so se slo- venski muzealci v četrtek, 12. oktobra, v Idriji zbrali na strokovnem srečanju, ki poteka vsaki dve leti. Kljub številnim strokovnim vprašanjem, ki so se odpirala med zborovanjem, bi rad iz- postavil le nekatera med nji- mi. Razveseljiva je ugotovitev, da si teorija in praksa v slo- venskih muzejih nista več na- sprotnika, temveč partnerja! Še pred nekaj leti so bili stro- kovni delavci v muzejih zelo negativno razpoloženi do uva- janja novih znanj v muzejsko prakso, ki so bila povezana z mednarodnim razmahom muzeologije, ki tvori tako osnovo kot nadgradnjo za strokovno delo v muzejih. Ta- krat je bilo govorjenje o mu- zeologiji kot znanstveni disci- plini skoraj heretično dejanje, medtem ko danes ni več tako, saj se tudi slovenski muzealci vse bolj zavedajo potrebe po vključevanju novih prepo- trebnih spoznanj iz muzeo- loške stroke v vsakodnevno muzejsko prakso. V razpravi so se odprla šte- vilna vprašanja, povezana s projektiranjem muzejskih razstav. Vzpostavljale so se primerjave med muzeologijo in teatrologijo, med muzejem in gledališčem, med muzejsko razstavo in gledališko predsta- vo in to zaradi ilustriranja šte- vilnih možnosti za prenos izkušenj iz omenjenih okolij v muzejsko prakso. Da ne bo pomote: iz muzejev nikakor ne smemo delati gledališč, to pa ne zmanjša potrebe po uva- janju scenarija, dramaturgije, režije in drugih prvin v mu- zejsko prakso. Slovenski muzealci se vse manj strinjajo tudi z birokrat- sko obravnavo muzejev kot "mrtve kulture". Po prezenta- cijski plati bi bilo potrebno primerjati muzeje z razvito kreativnostjo drugih kultur- nih zvrsti (gledališče, film ...), s čimer bi preprečili sedanje ponesrečeno poimenovanje, ki muzejev ne uvršča v t. i. živo ali ustvarjalno kulturo. Izpostavil bi tudi rad izraženo potrebo po vzposta- vitvi muzejske kritike in kri- tike muzejskih razstav. Z njo bi znatno pripomogli k večji družbeni afirmaciji muzejev kot institucij z lastno in pre- poznavno identiteto. Pripo- mogli pa bi tudi h konku- renčnejšemu boju muzejske razstave kot specifičnega me- dija proti vsem drugim medi- jem. Strokovnemu delu zboro- vanja, okrogli mizi o pridobi- vanju dodatnih finančnih sredstev v muzejih in odprtem forumu so sledili občni zbor Slovenskega mu- zejskega društva ter poročila o delovanju Nacionalnega ko- miteja ICOM-a in Zveze mu- zejev Slovenije. Ob zaključku je Metka Simončič (KIC Križanke) predstavila še zani- miv projekt ustanovitve Slo- venske zveze prijateljev muze- jev. Le-ta naj bi bila zveza raz- ličnih lokalnih ali regionalnih zvez prijateljev muzejev po vsej Sloveniji. Po formiranju le-te se bo nacionalna zveza združila še v Mednarodno zvezo prijateljev muzejev. Višek zborovanja je bil po- vezan s podelitvijo Valvasor- jevih nagrad in priznanj. Zve- za muzejev Slovenije je naj- višje muzejsko priznanje - Valvasorjevo nagrado - pode- lila dr. Gorazdu Makaroviču iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Za nas pa je bilo seveda najpomemb- nejše priznanje, ki ga je dobila mag. Darja Koter za ureditev stalne zbirke glasbil na ptuj- skem gradu. Podeljeni sta bili še dve priznanji, in sicer av- torjem razstave Potres v Ljubljani (Mestni muzej Ljubljana) in avtorjem razsta- ve Prosimo, dotikajte se predme- tov (Pokrajinski muzej Celje). Na podlagi razmišljanj, ki so se razvila v razpravi, sem prepričan, da je letošnje zbo- rovanje muzealcev v Idriji ena od prelomnic tako v muzeolo- giji kot v slovenski muzejski praksi. •> Aleš Gačnik Pred petdej^etiiill leti •> Franc Fideršek - 32 Ploha kritik se je vsula tudi na Francka Majcna, ki je bil te- daj odgovorni urednik maribor- skega Vestnika (predhodnika Večera). Očitali so mu, da je kot drugi kandidat za poslanca ob Jurančiču v svojem časniku delal preveč propagando za svojo kandidaturo, čeprav je vedel, da "Partija podpira Ju- rančiča". To je bila izmišljena in krivična obtožba, saj je v časniku bilo treba predstaviti tudi drugega kandidata, ki je povrh bil še njihov urednik. V Ljubljani so mu pač zamerili, ker je v ptujskem okraju dobil veliko število glasov, in tega naj bi bil "kriv" časnik z nekaj prispevki o njem. Pri tem niso hoteli upoštevati, da je bil med vodilnimi mlajšimi organiza- torji odpora na ptujskem območju in glavni svetovalec, kako organizirati oblast OF ta- koj po osvoboditvi. Mnogi ljud- je so ga poznali in mu zaupali svoje glasove. Že ob tem primeru sem spoz- nal, na več kasnejših primerih pa to spoznanje utrdil, da je drugi kandidat samo neke vrste "žrtve- no jagnje". Na več kasnejših vo- litvah so zaradi "demokratičnos- ti" še postavljali po dva kandida- ta za eno poslansko mesto, čeprav je bilo politično že vna- prej "popolnoma Jasno", kdo mora biti izvoljen. Če se je nam- reč zgodilo, da so volilci, ki so jih v prvih desetih letih po vojni vse bolj priganjali na volišča, iz protesta obkrožili drugega kan- didata, čeprav ni bil priljubljen, je ta nabral precej glasov in s tem "škodoval na ugledu" prvemu kandidatu, ki je bil navadno kak sekretar ali minister; tak drugi kandidat jo je odnesel s partijsko kritiko ali celo kaznijo. Zaradi tega je med aktivisti nastajal od- por proti dvema kandidatoma in se je postopoma uveljavila prak- sa, da se je po "širokem predhod- nem demokratičnem postopku" šlo na volišče samo z enim kan- didatom. NOVO VODSTVO - NOVA METLA Medtem so tekle priprave na zasedanje ustavodajne skupščine, ki se je sestala v Beo- gradu 29. novembra 1945, spre- jela novo ustavo in v skladu s tem je Demokratično federativ- no Jugoslavijo, ki je bila do tedaj še vedno kraljevina s kraljem v emigraciji in s kraljevimi na- mestniki v domovini, spremeni- la v Federativno narodno repu- bliko Jugoslavijo. Po ukinitvi monarhije se tudi nikjer ni več omenjalo zahodnih zaveznikov, izginili so simboli ZDA in Veli- ke Britanije, povsod smo bili MI, z obveznim dodatkom "s Sovjetsko zvezo na čelu". V torek, 5. decembra 1945, je bilo na današnjem Mestnem trgu v Ptuju veliko zborovanje, na katerem je govoril zvezni pos- lanec Jože Jurančič, ki se je vrnil iz Beograda in govoril predvsem o pomenu tega zgodovinskega zasedanja. Ob njem je na govor- niškem odru ves čas stal neki "visoki tovariš v lepo krojeni partizanski uniformi". Med bolje poučenimi udeleženci zborovan- ja se je šušljalo, da bo to novi se- kretar komiteja. Res je bil to Nace Voljč-Drčar, ki se je v tistih dneh pogovoril z vsemi 127 člani KP v ptujskem okraju in izmed njih izbral samo 29 takih, ki po njegovi oceni iz- polnjujejo pogoje za člana KP. Vse te je naslednji dan sklical na neko "razširjeno sejo komiteja", ki ga formalno še niti ni bilo, ra- zen na seznamu, ki ga je pripra- vil okrožni komite. Naj ob tem omenim, da je pred tem bil razpuščen tudi okrožni komite KP Maribor in je za no- vega sekretarja prišel iz Ljublja- ne znani partizanski organizator Albert Jakopič-Kajtimir, ki je bil tudi navzoč na tisti seji v Ptu- ju in je predstavil Voljča. Potem je v dolgem govoru nakazal nalo- ge, ki so pred novim vodstvom. Zaradi boljšega razumevanja tis- tega časa jih na kratko navajam: - izpeljati agrarno reformo, - čimprej opraviti komasacijo (združitev) malih KLO, - takoj moramo začeti s čiščen- jem okrajne skupščine in names- to neustreznih izvoliti nove de- legate, - začeti ofenzivo proti reakciji, ki je kljub nalogi doslej še nismo začeli, prav tako proti du- hovščini in vojnim dobičkarjem, - pobijati moramo šovinizem in lokalpatriotizem, ki sta zelo nevarna, - partijci moramo več študira- ti, vsak zase in na skupnih ses- tankih, v prvi vrsti brošuro "Sov- jetska država - država novega tipa". Za tem so formalno potrdili tisto, kar je bilo odločeno že pri vrhu. "Izvolili" so nov 7-članski komite z Voljčem na čelu. V vodstvu se je pojavilo tudi novo ime - Vlado Dernač, ki je prevzel agitacijo in propagando, ostala mesta so zasedli Piujčani, ven- dar nobeden ni pokrival tistega področja, na katerem je delal prej. Le za "tovariša Izidorja" so sklenili, da naj še naprej vodi Ozno, s katero mora biti komite stalno povezan". (V nobenem za- pisniku nisem mogel zaslediti priimka tega Izidorja, nisem ga poznal in ne vem, od kod je av- gusta 1945 prišel v Ptuj.) Potrdi- li so še predlog, da naj bo sekre- tar komiteja tudi sekretar O F (predsednikov takrat še niso imeli). Potem se je vsa razprava vrtela o delu in nalogah OF. Tu je imel glavno besedo dvojni se- kretar Nace Vojč-Drčar, ki je de- jal, da se že nekaj dni poglablja v problematiko ptujskega okraja, in nekaj tega je tudi natrosil v aktivističnem besednjaku. Med drugim je dejal (navajam po za- pisniku): "Mi pričakujemo še težje čase, zato je potrebno, da vzgojimo delavstvo, ki bo edino lahko kos nalogam in težavam, ki se bodo postavljale pred nas. Tu imajo posebno vlogo sindikati. Mi imamo na položajih in v naših odborih še vedno ljudi, ki na- merno onemogočajo uspehe. Tak je na primer sekretar OF odbora pri Sv. Marjeti, tak je re- akcionarni ljudski odbor v Dor- navi in predsednik LO v Stojncih. Sindikalna organizaci- ja v Majšperku je nezavedna, na- sedla je posameznikom in šla v borbo proti delegatu in samemu ministrstvu." (Domnevam, da je šlo za Volnenko, kjer sindikat v interesu delavcev ni pustil od- peljati nekih strojev.) Čez kak teden je bilo celodnev- no zasedanje okrajne skupščine, kjer so za predsednika izvolili Francka Simoniča (doma iz Markovcev), za tajnika pa Francka Kajnča z ormoškega območja. Tudi na tej seji so najprej go- vorili o ztmanji politiki, o raz- merah v državi in posebej v okraju, potem o novi ustavi, o pomenu ljudskega sodišča v novi državi (o tem je govoril sodnik Kancler, vendar vsi z njegovim referatom niso bili zadovoljni, češ da je premalo govoril o novi vlogi ljudskega sodišča), največ razprave pa je bilo o agrarni re- formi, kjer "nastaja ogorčena borba med zadružnim in privat- nim sektorjem". Oglasil se je tudi novi tajnik Franček Kajnč in začel udrihati predvsem po kmetu, ki ne daje državi tistega, kar mu je predpi- sala z okrajnimi odloki. Tu je konkretno povedal, da bi ptujski okraj moral oddati 250 vagonov krompirja, do tedaj pa so zbrali komaj 160 vagonov. Potem je navajal, da so kmetje pri popisu živine v oktobru veliko živali utajili, predvsem goveda. To so ugotovili pri poznejših kontro- lah. Na podlagi tega lahko skle- pamo, da so kmetje ob popisu utajili čez 4 tisoč govedi na območju celotnega okraja. Tudi z oddajo mleka ni šlo; ko so na kmeta malo pritisnili, se je v par tednih oddaja dvignila za dva in pol krat. "Kolikor kmet daje, daje le, če ga prisilimo!" je dejal Kajnč ob koncu svojega poročila in s tem povzročil nemir med delegati v dvorani. 8 — OD TOD IN TAM 26. OKTOBER 1995 ŽETAU / 229 NOVIH TELEFONSKIH PRIKUUČKOV Zdaj |e na vrsti sol a KO so POTIHNILI KLOPOTCI, SO SE V HALOZAH OGLASILI TELEFONI Napeljava več kot 70 km dolgega telefonskega omežja na širšem območju Zetal, katerega uradna otvoritev je sicer bila na tradicionalnem kostanjevem pikniku minuli teden, bo dejansko končana šele ta konec tedna, ko bodo telefoni zazvonili tudi pri de- vetih naročnikih v Doleni. Ko bodo dela čisto zares končana, bo v nedeljo v dvo- rani krajevne skupnosti v Zctalah javno žrebanje, kjer bodo izmed prvih 130 naroč- nikov, ki so podpisali po- godbe, nekaterim povrnili stroške za nakup telefonske- ga aparata ter podarili nekaj telefonskih imenikov. Kot je povedal predsednik grad- benega odbora za nape-ljavo telefonskega omrežja Izidor Štajnberger, bodo v žreba- nje zajeti izključno le tisti prvi naročniki, zaradi kate- rih je akcija pravzaprav sploh lahko stekla. Zgodba o prizadevanjih in dogovorih vodilnih v kra- jevni skupnosti ter vztrajnem nerganju krajanov je dolga celo desetletje. Vsi poskusi (kolikor jih je sploh bilo?), da bi se le kaj premaknilo na bolje, so zaradi takšnih ali drugačnih težav zamrli že v zametkih. Pred dvema le- toma pa se je na rednem let- nem zboru krajanov organiz- irala skupina osemnajstih prostovoljcev in ti so se ak- cije zavzeto lotili ter jo uspešno pripeljali do konca. "V začetni ponudbi Telek- ma oziroma takrat še PTT naj bi krajani kreditirali ureditev primarnega omrež- ja v višini 2000 DEM za pri- ključek, prav tako pa je bil pogoj najmanj 200 zainter- esiranih," je povedal pred- sednik gradbenega odbora Izidor Štajnberger in nada- ljeval: "Kljub nekajdnevne- mu podaljšanju zbiranja pri- jav je bilo še vedno le 90 naročnikov, torej premalo, da bi se lahko karkoli zače- lo. Ekipi gradbenega od- bora, če smo hoteli vztrajati pri naši odločitvi, ni preo- stala drugega, kot da smo se v Mariboru zlagali o številu naročnikov. Kljub temu da število zmeraj ni ustrezalo dogovorjenemu pogoju, so PTT-jevci na akcijo izgrad- nje telefonskega omrežja le pristali. Nato se je znižala še cena kredita na višino 1500 DEM za priključek, in ko so avgusta lani dela stekla, je nezaupanje ljudi padalo kot domine; število podpisanih pogodb je na naše veselje nenehno naraščalo." Izvajalec del — podjetje Tegrad iz Ljubljane — je moral napeljati skupaj več kot 70 kilometrov linij in postaviti čez 1000 drogov, preden je telefon zazvonil pri 220 naročnikih, medtem ko bo devet naročnikov iz Dolene na telefonsko om- režje priključenih še ta te- den. Končana akcija je tako pripeljala telefon v dve gospodinjstvi v KS Majš- perk, v 7 v KS Stoperce ter v 207 na širšem žetalskem ob- močju, od tega je 38 naroč- nikov v naselju Čermožišče, 48 v Dobrini, 37 v Kočicah, 20 v Nadolah in 64 v samih Žetalah. Ob tolikšni nenadni po- plavi telefonskih številk si je predsednik gradbenega od- bora za svojevrstno zaokro- žitev akcije zamislil še izdajo "internega žetalskega imeni- ka". Ta je zaenkrat še v pri- pravi, vendar kot je povedal Izidor Štajnberger, se bo po- trudil, da bo luč sveta zagle- dal že v prihodnjih dneh. V njem bodo zbrane telefonske številke vseh novih, pa tudi starih naročnikov ter nekaj drugih najpomembnejših številčnih informacij za vsak- danjo rabo. Imenik bodo na- ročniki prejeli na dom brez- plačano. Pod taktirko izidorja Štajnber- gerja je gradbeni odbor akcijo uspešno pripeljal do konca. Ob koncu pa le še to: vse kaže, da v Žetalah vsaj neka- teri ne nameravajo počivati na lovorkah dosedanjega us- pešnega dela, saj je doseda- nji predsednik gradbenega odbora, ki se mu mandat iz- teče ta teden, ko bodo prik- ljučeni še zadnji telefonski naročniki, medtem že spre- menil svoj naziv v vodjo od- bora za organizacijo in usk- lajevanje občinskega samo- prispevka za območje Žetal. O uvedbi občinskega samo- prispevka bodo krajani gla- sovali na referendumu 17. decembra, ko bodo tudi vo- litve v nove svete KS. In če bo samoprispevek izglaso- van, se med drugim v Žeta- lah obeta nova šola. To pa je že druga zgodba. Katarina Klep-Cernejšek LENART / V SADJARSTVU REKORDEN IN KAKOVOSTEN PRIDELEK VeČina pridelka v filadilnici v lenarškem Sadjarstvu se letos lahko pohvalijo s tako po kakovosti kot po količini rekordnim pridelkom. Letina je bila izjemna, imeli pa so tudi precej sreče z naravo, saj letos ni bilo toče. Kot je povedal direktor An- drej Kraner, dipl. inž. agr., imajo 190 hektarjev jab- lanovih nasadov, 20 hektarjev hrušk, 5 hektarjev breskev in 60 hektarjev vinogradov. Breskev so pridelali 70 ton, kar je enkrat več, kot so načrtovali, in jih v celoti pro- dali na domačem trgu. Hrušk je bilo v okviru pričakovanih 200 ton in vse so prodali pre- delovalni industriji. Izjemen je bil pridelek jabolk, saj jih je 90 odstotkov — okrog 4400 ton — prve kakovosti. V celoti so pridelali 20 odstot- kov več sadja kot lani. Poleg 92 redno zaposlenih je letošnji pridelek pomagalo pospraviti okrog 200 sezon- skih delavcev. Nekaj jih je z zavoda za zaposlovanje iz Le- narta, nekaj delavcev Palome, ki trenutno nimajo dela, nekaj pa jih že vrsto let prihaja iz Hrvaške. Večino pridelka bodo usk- ladiščili v lastni hladilnici, ki ima zmogljivost šest tisoč ton. S prodajo prvovrstnega sadja, ki ga hranijo v hladilnici, nik- oli ni bilo težav. Najvišjo ceno imajo jabolka v zimskih me- secih; takrat lenarški sadjarji oskrbujejo tradicionalna trži- šča na Hrvaškem, Češkem in v Nemčiji. Kljub temu pa je prodajna cena nekoliko nižja, kot stane proizvodnja, pove Andrej Kraner in dodaja, da sadjarji pričakujejo, da bo ta problem kmalu in uspešno rešila država. Z industrijskim sadjem le- tos nimajo težav, saj imajo po- Direktor Sadjarstva Andrej Kra- ner godbo s Slovenijasadjem iz Bohove, Fructalom iz Ajdov- ščine in Natalom iz Celja. Kljub dobri letini se tudi v Sadjarstvu Lenart ukvarjajo z likvidnostnimi težavami. Slo- vensko sadjarstvo preživlja krizo, kar občutijo tudi v Le- nartu. Andrej Kraner to po- jasni takole: "Državi mora biti jasno, da je sadjarstvo sezon- ska panoga in da se stroški pridelave nikakor ne dajo zni- žati. Letos so nekoliko bolje plačana jabolka za predelavo. Država bi morala zaščititi do- mač pridelek in preprečiti uvoz manj kvalitetnega sadja iz tujine. Razmišljati bomo morali tudi o enotni zaščitni znamki za slovensko sadje ter o enotnem nastopu na doma- čem in tujem trgu." MS UUBUANA / ŠTIPENDIJSKI SKLAD KMEČKE DRUŽBE Štipendjie za dijake in študente v začetku oktobra se je sestal iniciativni odbor za us- tanovitev štipendijskega sklada Kmečke družbe. Sklad bo prve štipendije izplačal naslednje leto, njegovo us- tanovitev pa so podprli tudi Slovenska zadružna kmetijska banka, Zadružna zveza Slovenije in Semenarna Ljubljana. Delničarji so s tem, ko so zaupali svoj certifikat Kmečki družbi, poleg dividend upravičeni tudi za pristop k štipendijskemu skladu, ki se bo napajal in donacij Kmečke družbe in prispevkov drugih donatorjev. Družba bo s sred- stvi štipendijskega sklada tudi upravljala ter skrbno oplajala njegov kapital, ki bo iz leta v leto rasel ter omogočal šti- pendije vse več otrokom in študentom. Kriteriji podelje- vanja bodo tudi v tem primeru šolski uspeh, socialni status prosilca in seveda vložitev cer- tifikata v Kmečko družbo. Kmečka družba bo z usta- novitvijo štipendijskega skla- da pomagala mladini, ki se želi izobraževati, predvsem ti- stim, ki so zaradi oddaljenosti od velikih mest ponavadi v neenakopravnem položaju pri izbiri možnosti šolanja. Poleg tega pa si želi vzgojiti dobre kadre, saj upravlja in bo upravljala s premoženjem v vrednosti okoli 30 milijard to- larjev. Gre pa tudi za oživ- ljanje stare slovenske tradi- cije, ko so fundacije omogo- čale šolanje večjemu številu študentov, tudi nekaterim znanim slovenskim imenom. Kmečka družba bo prihod- nje leto ustanovila še sklad za ohranitev podeželske kulturne dediščine, s katerim želi ohra- niti kulturne vrednote sloven- skega podeželja. Mlada jablana z neobičajnim sadežem 1^^^^^^—————— NOVA VAS PRI PTUJU Krojnčevi v Novi vosi pri Ptuju so se pred dvema letoma odločili, da bodo pomladili svoj sadovnjak. To se jim je zelo obrestovalo, saj je ena od teh jablan že le- tos bogato obrodila. Na tem malem drevesu je zraslo jabolko, težko 85 dag. Tak sočen sadež bi gotovo ponovno zape- ljal tudi Adama in Evo, vendar so se Krojnčevi odločili, da ga nekaj časa še ne bodo okusili. Fotozapis: M. Slodnjak Metka je z veseljem utrgala bogat pridelek. PTUJ, VIDEM... / PREDKONGRESNE DEJAVNOSTI ZLSD Sldenjen krog predavanj o alitualnih temah Predavanja in pogovori o aktualnih, predvsem perečih te- mah, ki so jih dobrih 14 dni pripravljali člani in simpatiz. erji Združene liste socialnih demokratov pri območni or. ganizaciji Ptuj, se v tem tednu končujejo. K sodelovanju so povabili številne znane predavatelje iz slovenskega političnega prostora, na dober odziv pa so nateli v skoraj vseh občinah, kjer so predavanja potekala. Pri ZLSD so predavanja po občinah vključili v letoš- nje programske aktivnosti stranke, kjer naj bi še do konca leta ustanovili nekaj občinskih odborov in tako povečali število članov. Kot je povedal predsednik stran- ke Dragi Stojadinovič, je bilo osnovno vodilo pri pri- pravi pogovorov to, da so želeli v širšem ptujskem ok- olju predstaviti aktualne teme ter ob tem na pogovore privabiti kar največ ljudi. "Povsod, kjer smo organi- zirali pogovore, smo govorili o različnih aktualnih temah, k sodelovanju pa smo pov- abili nakatere strokovnjake s posameznih področij. Kljub temu da v vseh okoljih ni- smo bili deležni velikega od- ziva ljudi, smo splošno gle- dano lahko zadovoljni. Še posebej dobro so nas sprejeli v Kidričevem, kjer je Rina Klinarjeva govorila o novi pokojninski in invalidski za- konodaji. Za Ptuj smo pri- pravili posebno predavanje o drogah in aidsu, k sodelo- vanju pa smo povabili vse os- novne šole ter ptujski SŠC. Govorili smo tudi o odnosu cerkve in države, podrobneje pa smo se lotili še problema- tike obmejnih občin na pre- davanju v Zavrču. Sicer o omenjenih aktualnih temah veliko govorimo tudi v naši stranki, predvsem pa je naša naloga spremljanje te pro- blematike na Ptuju in v širši okolici. Ob tem želimo pre- ko naših predstavnikov v mestnem svetu izraziti svoje mnenje. S tem želimo na ne- ki način ter seveda po svojih močeh pomagati," je med drugim povedal predsednik ZLSD območne organizacije Ptuj, ki na Ptuju šteje okrog 50 članov. Dragi Stojadi- novič. VIDEM # O denacion. alizaciji in razvoju po- deželja O težavah in prihodnji ureditvi občine Videm je bil govor na posvetu o dena- cionalizaciji ter skladnejšem razvoju podeželja, ki ga je pripravila ZLSD in kjer je bil gost poslanec ZLSD Mi- ran Potrč. Ta je med drugim poudaril, da je bila dena- cionalizacija v našem okolju potrebna, vendar je bila speljana na zelo slab način in ni razmišljala o posledi- cah, ki se že sedaj pojavljajo. Kot je povedal Potrč, se pri vračanju zemlje pojavljajo protislovja, saj so na eni strani kmetje, ki imajo v rokah že podržavljeno zem- ljo, na drugi pa kombinati, ki se jim zemljo odvzema in s tem uničuje. Tudi za Haloze po Potrčevih besedah to ni najboljša rešitev, vendar no- ve zadruge danes niso na- jbolje organizirane. Potrč ob tem meni: "V mestih je de- nacionalizacija stekla hitreje kot na podeželju, pa tudi tisti, ki so bili v denacionali- zacijskem združenju na vrhu, so prej dobili zemljo nazaj. V zvezi z vračanjem premo- ženja Cerkvi sem za, vendar naj se ji vrnejo župnišča, šole, ne pa gozdovi in zem- lja. Takega mnenja je tudi moja stranka. Sicer pa smo že sedaj v velikih težavah, saj smo šli v projekt lokalne samouprave nepripravljeni." Za hitrejšo denacionali- zacijo, za skladnejši razvoj podeželja, predvsem pa za hitrejši razvoj občine je po Potrčevih besedah potrebno več sodelovanja med novo- nastalimi občinami. Le tako se bodo namreč lahko na ne- ki skupen način, po mnenju Potrča, reševale zahteve in pripombe mnogih na nekem regionalnem prostoru. Tatjana Mohorko MARKOVCI / ZEUNA GLAVA VELIKANKA '^Kar pojedli jo bomo'' Da je tudi v družini zelj- nih glav lahko opaziti veli- kanko, pove naslednja foto- grafija, ki smo jo na-redili pred nekaj dnevi. S kar 8 kilogramov težko zeljno glavo sta se pohvalila Kari Robnik in njegova vnu- kinja Nives iz Markovcev. Kari jo je dobil pri svoji sestri v Slovenski Bistrici, povedal pa je, da je zrasla na polju med mno-gimi drugimi glavami. In kaj storiti s tako ve- liko zeljno glavo, smo pov- prašali. Kot je povedal Kari: "Najbolje jo je še kar svežo uporabiti v kuhinji. Na bogato kosilo bomo povabili sorodnike ter sose- de." Mi pa ob tem doda- mmmmmmm^mmmmmmmmmm jamo le, da bodo morali pri i Robnikovih zelju še kaj do- ■ dati ... T. Mohorko ^ TEDNIK 26. OKTOBER 1995 ŠPORT — 9 JUDO / DAAAJAN PETEK — UDELEŽENEC SP Olimpiada - veliici cilj Na letošnjem svetovnem prvenstvu v judu, ki je po- tekalo na Japonskem, je so- deloval v kategoriji do 95 kilogram tudi Damjan Pe- tek, član JK Gorišnica. Vod- stvo reprezentance in tek- movalec so na tihem pričak- ovali uvrstitev med prvih osem, kar bi pomenilo, da se je direktrio uvrstil na OI 96 v Atlanti. Žal mu to ni uspelo, svojo vozovnico bo moral poiskati skozi tekme svetov- nega pokala. Priložnosti bo še dovolj. — Kaj bi rekel o vtisih na Japonskem? D. Petek: "S svojim nas- topom na svetovnem prven- stvu sem osebno zadovoljen. Seveda bi lahko bilo kakšno mesto bolje od sedaj dose- ženega dvanajstega. V obeh dvobojih, ki sem ju izgubil, sem povedel s 5:0. Na žalost pa v zadnjih sekundah, ko je potrbno prednost zadržati, ni šlo." — Si bil z žrebom zado- voljen? D. Petek: "Moram reči, da sem imel dokaj ugoden žreb. Prvo borbo proti Fincu sem dobil, v drugem srečanju proti Uzbekistancu sem do- bro pričel." — Na tiskovni konferenci pred odhodom na svetovno prvenstvo je bilo rečeno, da je pri delu pomagal psi- holog. Ali je to kaj pomagalo na tem velikem tekmovanju? D. Petek: "Glede na to, da so bili to prvi kontakti s psi- hologom, kakšnih vidnih re- zultatov ni bilo takoj pričak- ovati. Mislim, da bi to obliko dela morali nadaljevati, saj imajo skoraj vse reprezen- tance v ekipi psihologa kot sestavni del strokovnega vodstva." — Informacije, ki smo jih dobili, so govorile, da si vse borbe v začetku dobro pri- čel, zaključek pa je bil slab- ši. Kaj je razlog za to? D. Petek: "Rekel bi, da neizkušenost. To je bilo mo- je prvo svetovno prvenstvo in upam, da bom do drugega to popravil." — Tako ti kot Peter Vu- čina norme za direktno uvr- stitev na olimpiado nista izpolnila. Kakšna bo sedaj pot za njeno izpolnitev? D. Petek: "Morala bi zase- sti dobra mesta na tekmo- vanjih za svetovni pokal. Tu bo precej možnosti. Trije naj- boljši rezultati s teh tekmo- vanj se točkujejo in potem se na podlagi tega določijo pot- niki za olimpiado." — Kakšne so realne mož- nosti? D. Petek: "Mislim in upam, da bom na tekmovan- jih zasedel dobra mesta in osvojil dovolj točk. To je tudi moja velika želja." — Kakšno je bilo vzdušje na tem SP? D. Petek: "Moram reči, da sva s Petrom imela tudi ne- kaj podpore. Drugače pa so Japonci živeli s tem špor- tom." — Oba sta imela nekaj preveč kilogramov. Kakšna je bila prehrana? D. Petek: "Kakšnih večjih težav ni bilo: jaz sem odšel z dvema odvečnima kilogra- ma, Peter z nekaj več. Toda vseeno ni bilo problema. Kar se tiče prehrane, ta je bila urejena in lakote ni bilo." — Še vedno ostaja naj- boljši rezultat pri slovenskih judoistih 5. mesto na SP 1983 današnjega selektorja Filipa Leščaka. Kdaj bo to možno doseči? D. Petek: "Filipov rezultat bo zelo težko doseči. Takrat je bil v vrhu svetovnega juda. Morda bi to lahko bilo že na naslednjem prvenstvu. Tok- rat sem proti tekmovalcu, ki je osvojil peto mesto, pove- del. V zadnjih dveh minutah sem to prednost zapravil predvsem zaradi prevelikega pritiska in želje za. rezulta- tom." — Si trdno prepričan o tem, da si lahko izboriš vo- zovnico za olimpijske igre prih/tdnje leto? D. Petek: "Na podlagi priprav, ki smo jih izvedli, in programov, ter ciljev, ki jih bomo realizirali, so možno- sti realne. Glede uvrstitve med prvih pet na svetovnem pokalu sem mnenja, da je to izvedljivo." — Prihajaš iz majhne ob- čine Gorišnica. Kako so ljudje sprejeli, da si bil ude- leženec SP na Japonskem? D. Petek: "Skoraj vsi so se zanimali za moj nastop v Tokiu. Spraševali so me o vsem, kar se je dogajalo na SP. Moram reči, da sem imel močno vzpodbudo od pri- jateljev in drugih." — Kakšni so vtisi iz Ja- ponske prestolnice? D. Petek: "Za sprehode in oglede je bilo bolj malo ča- sa, ker so tekmovanja po- tekala skoraj vse dni našega bivanja na Japonskem. Obi- skali smo našega ambasa- dorja v Tokiu in tam dobili nekaj informacij o priredi- teljih svetovnega pivenstva. Drugih stvari pa si enostavno nisemo ogledali zaradi pre- malo predvsem prostega." Danilo Klajnšek Foto: Laura Gorišnica SOLA IN ŠPORT / ZA LJUDI, POTREBNE REKREACIJE Spori xa zdrtrrie Teden športa, ki je pod okriljem ministrstva za šol- stvo in šport potekal drugi del septembra, je le uvod v pospešene celoletne dejav- nosti šol, klubov, zasebni- kov društev. Akcija, ki daje poudarek zdravju, je zamiš- ljena kot spodbuda za šport na vseh ravneh, seveda pa bo ministrstvo skušalo še pose- bej vplivati na šport in športno osveščenost v šoli, saj ima tu največji vpliv. A je že tako, da je vse v zavesti ljudi, ki šole vodijo. Prav zato so na ministrstvu za šolstvo in šport ob začetku šolskega leta poslali ravna- teljem osnovnih in srednjih šol najobširnejšo "okrožnico" v zgodovini osnovnega šolstva (naslovljena je tudi na šport- ne pedagoge), v kateri spo- minjajo, da pač kaže upošte- vati predloge za varnejše, bolj zdravo in kakovostno športno vzgojo. V boju za prevlado strok- ovnih področij v šoli jih je malo (seveda so tudi izje- me), ki šolo obravnavajo ce- lostno s športno vzgojo in športom. In prav zato se tudi ni čuditi, da postaja pomem- ben spodbujevalec športa v šoli ministrstvo. Seveda bo moral zavod poslej kot javna institucija načelno in z ak- cijo podpreti šport v šoli, ki pač ni samo muha enodnev- nica, temveč pomembna in upoštevanja vredna stalnica. Na srečo ima praksa svoja pota in prav zato lahko re- čemo, da se odnos do športa premika na bolje na izvajal- ski ravni tudi v šolski sferi. Na republiški upravni ravni govorijo o tem mnoge nove ali prenovljene telovadnice, tretja ura športa v 7. in 8. raz-redih na šestdesetih os- novnih šolah, postopno uva- janje tretje ure v srednje šo- le, akcija za popolno pla- valno pismenost, preverjanje znanja plavanja v 5. in 7. razredih, športni oddelki. Letos so podpisali pogodbe s petimi gimnazijami v us- tanovitvi takih oddelkov za uspešne mlade športnike. Njihov cilj je združiti šport- no in šolsko pot mladih, omogočiti uspeh na obeh po- dročjih. Na izvajalski ravni pa so v ospredju prijazne ak- cije, ko šport ponujajo učen- cem vse leto, saj se zavedajo pomembnosti povezave med šolo, starši in otrokom. Šola ima izjemno možnost širše spodbude tudi v okviru akcije Šport za zdravje. Po- membno mesto v programih bodo imeli izleti (planinski izleti in kolesarjenje) in raz- lični turnirji (trojke v košarki, tenis). Letos so prvič v akcijo vključili tudi štiri prireditve netekmovalnega značaja: tri pohode (po Levstikovi poti, po poti Desetega brata in na Blegoš) z veliko kulturnim vsebinami ter na smučeh. Šoli, ki bo na maraton poslala na- jveč udeležencev, bodo pode- lili pokal. Tudi program tekmovanj je letos pestrejši: uvedli so šol- sko košarkarsko ligo. V delu evropske usmeritve "več špor- ta za ženske" mora vsaka šola sestaviti zraven fantovske tudi dekliško košarkarsko ekipo. Nekatere šole bodo priredile tekme v manj razširjenih panogah: hitrostnem kotali- kanju, rugbyju, badmintonu. Velik pomen pa dajejo na zavodu za šport predvsem ak- tivnostim ob sobotah in nede- ljah. Ekipa strokovnjakov, ki dela na sektorju za šport pri ministrstvu, spodbuja šole naj odpro vrata svojih športnih objektov tudi ob sobotah in nedeljah; naj se športno pove- zujejo z različnimi izvajalci športnih programov; da pri- pravijo športne popoldneve za svoje učence in starejše, da predstavijo svoj letni športni načrt, da tudi učitelji drugih predmetov vzpodbujajo učen- ce k bolj zdravemu živjenju. Ni dvoma: sprostitev, razve- drilo, igrivost, gibalna ustvar- jalnost in tekmovalnost otrok so izredno pomembne vred- note, nikoli pa ne smemo poz- abiti na zdravstveno usmer- jenost. Res je, zdravje še ni vse, vse pa postane brez po- mena, če ga zapravimo. Na zavod je prispelo že 1390 športnih programov za daljše obdobje in tudi za ak- cijo Šport za zdravje, v kateri sodeluje 99 občin. V progra- mih naštejemo 101 panogo. V največ primerih gre za splošno vadbo (v 149 programih), sle- dijo pa košarka (99), nogomet (89), aerobika (77), planinstvo (74), odbojka (73), tenis (69), plavanje (55), kolesarjenje (50). Nekaj zanimivih panog, kot so na primer balonarstvo, casting, golf, različne vrste plesa, smučanje na vodi, vad- ba z utežmi, pa šole v svoje programe niso uvrstile. Pobuda z vrha je seveda samo projekcija vsega, kar se že dogaja na šolah, in zato je upati^ da bomo ob koncu akcije Šport za zdravje — formalno 1. oktobra, sicer pa 31. avgusta 1996, ob kon- cu šolskega leta, bogatejši za nove zamisli. Kot poudarja državni sekretar za šport na resornem ministrstvu dr. Janko Strel, si želijo, da bi akcija potekala od letos naprej vsako leto septembra kot napovednik celot-ne ak- tivnosti — ne za vrhunske športnike, pač pa za ljudi, potrebne rekreacije. Šport mladih — gre za tematiko, ki je v zvezi s spre- minjajočim se načinom živ- ljenja vedno bolj aktualna. Iz roda v rod so iskali odgo- vore na vprašanja vzgoje mladih, iz roda v rod jih bodo iskali tudi v prihodnje. Športnim pedagogom vso srečo pri tem pomembnem delu! Ivo Kornik ORMOŽ / DR. VESNA MELE - ZDRAVNICA ŠPORTNICA Moja izbira je strelstvo Poleg del in nalog, ki jih opravlja kot mati, je dr. Vesna Mele uspešna v svojein poklicu, ki pogosto zahteva tudi dežurstva, za nameček pa je še aktivna športnica. Ukvarja se s strelstvom In opravlja tudi vrsto funkcij v ormoškem športu. Letos je dosegla svoj največji uspeh z drugim mestom na državnem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško, v tekmovanju z malokallbrsko je bila peta In s standardno puško enajsta. S kolegicami Iz kluba je bila večkrat tudi ekipna državna prvakinja. Ne more skriti, da je timski človek, saj ji le kratek čas uspe govoriti o sebi, potem pa samo še o klubu. V. MELE: "S strelstvom sem se pričela ukvarjati po- vsem po naključju. Prijateljica se je 1980., ob ustanovitvi strelskega društva tovarne sladkorja Ormož, včlanila v klub. Da ne bi hodila na tren- inge sama, me je nagovorila, da se ji pridružim. Všeč mi je bilo, prišli so prvi uspehi, zato sem ostala." TEDNIK: Kaj vas privlači pri tem športu? V. MELE: "Strelstvo je za- nimiv šport in privlači me predvsem napetost med tek- mo', uspehi so dodatna moti- vacija." TEDNIK: Kakšne priprave zahteva strelski šport? V. MELE: "V klubu redno treniramo trikrat tedensko, pred pomembnejšimi tekma- mi pa vsak dan. Priprave po- tekajo skupinsko in individu- alno. Opravila sem tečaj za inštruktorja strelstva in za vsako tekmo pripravim pro- gram ter se ga držim. Poleg psihične priprave je potrebna tudi fizična. Veliko pove že podatek, da je na eni sami tekmi potrebno najmanj šest- desetkrat dvigniti 3,5-kilo- gramsko puško. Sam položaj, v katerem se strelja, je zelo statičen in pri slabi pripravi zelo hitro začutiš bolečine v hrbtenici. Največji del priprav opravi vsak sam." TEDNIK: Oprema za ta šport je najbrž kar precej draga? V. MELE: "Opremo in orožje nam je kupila TS Or- mož, dotirani smo s strani občine in tudi ta sredstva po- rabimo za nakup opreme. V Sloveniji smo po osamosvo- jitvi prešli na drug sistem tek- movanja. Prej se je tekmovalo s serijsko zračno puško in le reprezentanti so tekmovali s standardno puško. To so bila tekmovanja na višjem nivoju, evropska, svetovna in olimpij- Zdravnica dr. Vesna Mele ske igre. To so drage puške, ki stanejo tudi po 2200 mark. In to še ni vse, potrebna je opre- ma: poseben jopič in hlače, čevlji, rokavica in očala. Ker so bili izdatki zares veliki, smo si pomagali tudi s spon- zorji." TEDNIK: Po rezultatih so- deč, ste dobro opremljeni? V. MELE: "Res je, ne moremo se pritoževati." TEDNIK: Tega pa najbrž ne bi mogli reči o prostorih? V. MELE: "V Ormožu ima- mo avtomatsko strelišče z os- mimi strelnimi mesti, ki pa je zastarelo in ne ustreza današ- njim predpisom, saj so strelna mesta preblizu skupaj. Velike te- žave imamo tudi s prosto-rom, kjer shranjujemo opremo." TEDNIK: Kako se ženske razumete z moškim delom ekipe? V. MELE: "Dobro. Fantje si prizadevajo, da nas prekosijo, mi pa seveda njih, in to je zdravo tekmovalno vzdušje." TEDNIK: Če se ne bi ukvarjali s strelstvom, kateri šport bi izbrali? V. MELE: "Zelo rada pla- vam in igram namizni tenis, vendar je moj šport strelstvo." Viki Klemenčič PLANINSKI KOTIČEK Popotovanje od Litije do Čateža Poletje, ki letos ni bilo prav poletno, se je prevesilo v je- sen, na kar nas spominjata zlasti porumenelo listje in jutranja megla. Nikakor pa ne smemo pozabiti še na eno značilnosti jeseni: vinske trte in grozdja, iz katerega priteče sladek mošt, ta pa se o Martina spremeni v vino. Zavoljo tega se je Levstik odpravil na popotovanje od Li- tije do Čateža in še slutil ni, da mu bodo sledile gener- acije Slovencev. Tako se bomo tudi letos odpravili po Levstikovih stopinjah in podoživljali njegovo istoimensko literarno delo. Ker pa želimo, da bi del te jesenske harmonije doživeli tudi Vi, Vas vabimo, da se nam pridružite. Popotniki se bodo zbrali v soboto, 11. novembra, ob 5.50 na avtobusni postaji Ptuj. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri. Oprema: planinska za sredogorje, hrana iz nahrbtnika ali pri stojnicah ob poti. Cena, v katero sta všteta prevoz in vodenje, znaša 750 SIT za mlade planince in 900 SIT za člane, za nečlane PD 1.500 SIT. Prijave s plačilom v pisarni PD Ptuj do torka, 7. novem- bra. Vodila bosta Uroš Vidovič in Franc Kodela. Odbor za informiranje pri PD Ptuj NAMIZNI TENIS Tokrat ena zmaga, en poraz Igralke Petovie so v soboto, 21. oktobra, gostovale v Vrtojbi in odig^rale tekmo, ki bi morala biti šele to soboto. Ekipa Sampionke iz Vrtojbe je zmagala s tes- nim izidom 4:3. Popoldanska tekma rednega kola na Jesenicah pa se je končala z zmnago naših 6:1. Za ekipo Petovie so nastopile Mlakarjeva, Safranova in Luknerjeva. Po 5. krogu v 1. državni ligi je vrsjni red takle: Ilirija Meditrade 10 točk, Kajuh Slovan 8, Šampionka Vrtojba 8, Petovia 4, Vektor Olimpija 4, Merkur 4, Istrabenz — Semedela 2 in Jesenice O točk. Moška ekipa je doma dvakrat izgubila. Prvo tekmo je po ogorčenem boju dobila šampionka iz Vrtojbe z rezultatom 4:3. Popoldanska tekma z ekipo Škofije — Skripta je potekala manj razburljivo, saj so gostje zma- gali z rezultatom 1:6. V obeh tekmah se je najbolj izkazal Grega Zafošnik, ki je dobil tri od štirih posameznih dvobojev. V ekipi so nastopili še: Gregor Kocuvan, Marko Zafošnik ter Damijan Samojienko. Ekipo je vodil Marinko Grbič. V soboto gostuje ekipa Petovie v Trbovljah in Krškem. I.B. 10 - OD TOD IN TAM 26> OKTOBER 1995 - TEDNIK PTUJ / POGOVARJALI SMO SE S FILMSKIM HALGATOM "Odloiil sem se zcr oder'' ^^^^ To je očetov brezrokavnik, pove v nadaljevanju. Oče je violi- nist. V njem se počuti varno, majhna stvar mu veliko pomeni. Tako kot oče mu dosti pomeni tudi mama, kije za zdaj edina ženska v njegovem srcu. Misli pa, da bo tako tudi v bodoče. Z ženskami, še pove, ima slabe izkušnje. Pa kaj, pred njim se odpira še celo življenje, še veliko priložnosti bo, da sreča pra- vo. Kristjan Borovšak, filmski Halgato, je doma iz Murske So- bote, študira pa na pedagoški-fa- kulteti v Mariboru, kjer obiskuje tretji letnik glasbene pedagogi- ke. Mama je Slovenka, oče je Rom. "Zato sem tako črn", mi pove. "Težko je biti drugačen, razpet si na dve strani. Oče, ki je dominantna osebnost, vleče na svojo stran, mama pa znova na svojo. Zato se iščem, ne vem, kaj je prav, želim pa si, da bi zado- voljil oba. Svojo napol romskost sem v komunikaciji z okoljem občutil krajši čas, v obdobju, ko sem obiskoval osnovno šolo. Moji rezultati in uspehi so mi pomagali zgraditi čisto novo po- dobo o sebi. Jaz sem se, hvala Bogu, znebil pečata cigana kot kompleksa, ki te, če se ga ne zne- biš, spremlja celo življenje. Saj poznate tisto: cigan je len, uma- zan, krade ... Očetovo stran jemljem bolj kot navdih, kot na- darjenost za glasbo, folkloro. umetnost, metafiziko, če želite, ker Romi so znani po svoji filo- zofiji. Vse rešujejo čustveno, ne z razumom, zato jih v življenju spremljajo številni zapleti." - Kako ste postali filmski Halgato? K. Borovšak: "Na romski noči, kjer sem povezoval priredi- tev, sta bila režiser in snemalec. Foto: Slavko Ribarič ki sta izbirala like za statiranje, ne pa tudi za igralca glavne vlo- ge. Vprašali so me, ali me lahko fotografirajo, obenem pa povabi- li na avdicijo v Ljubljano. Za glavno vlogo v filmu Halgato so že imeli več kandidatov Po po- skusnem snemanju pa so izbrali mene. Ker me o tem še niso ta- koj obvestili, sem se med tem postrigel, oni pa so si Halgata predstavljali z dolgimi lasmi, tako da sem na snemanju nosil lasuljo." - Kako ste doživljali izbor? Vendarle gre pri tem za svo- jevrstno priznanje, če so se odločili za naturščika, ne pa za profesionalnega igralca... K. Borovšak: "Najprej sem bil presenečen. Z očetom sva se po- svetovala o tem, ali bom sploh igral. Ko pa so stekli prvi sne- malni dnevi, sem začutil, da se bo zgodilo nekaj, kar mi bo spre- menilo življenje. Profesionalni igralci so me sprejeli čisto narav- no in lepo. Moram pa povedati, da smo naturščiki po mojem mnenju v tem filmu celo preko- sili profesionalne igralce." - Za tiste, ki filma še niso vi- deli, v kratkem bo prišel na TV zaslone, prosim za kratko pred- stavitev lika, ki ga igrate. K. Borovšak: "Halgato je predvsem zelo lep lik, ki temelji na čisti filozofiji, metafiziki, žrtvuje se za Pištijev ideal dru- gačnosti med Romi. Pišti je želel biti drugačen od navadnih Ro- mov, ob njem pa tudi Halgato, a je bil ujet v svojo cigansko tragi- ko." - Kako je bilo na premieri? K. Borovšak: "Na krstni pred- stavi me ni bilo, ker sem imel premiero v mariborskem gleda- lišču. Vem pa, da so cigani spre- jeli film za svojega in da je bil to za rešiserja Andreja Mlakarja največji uspeh. Film se še vedno vrti, tudi po Evropi, v kratkem ga bomo videli tudi na slovenski televiziji. Kritike so v glavnem pozitivne." - Halgato je za zdaj vaš edini film. Bo ostal zadnji? K. Borovšak: "Zagotovo ne, spet sem dobil filmsko vlogo. Na avdiciji sem bil sprejet. Ker je projekt še bolj na papirju, v tem trenutku ne bi želel več povedati o njem. Režiral bo Anžlovar, sne- manje pa bo steklo v začetku leta 1996." - Nihate med glasbo in fil- mom. Kaj boste izbrali? K. Borovšak: "V življenju sem se ukvarjal že z marsičim. Tre- nutno sem v fazi iskanja sSmega sebe. Moja odločitev je vsekakor umetnost, predvsem glasba, ukvarjal sem se tudi z baletom, igral v gledališču. Rad bi se izpo- polnil v igranju klavirja, pri- pravljam se na sprejemne, zato igram dnevno tudi do šest ur. Ko se bo vse to končalo, se bom res moral za nekaj odločiti. Je pa ne- kaj: nikoli se ne bi odločil za profesionalnega igralca." - Kje so zadržki? K. Borovšak: "Po mojem se kot igralec že rodiš ali pa ne." - Vaši konjički? K. Borovšak: "Predvsem glas- ba. Okrog božiča bom posnel ne- kaj zabavnoglasbenih komadov. ki bodo etnično obarvani, z ne- kaj ciganskimi motivi. Za drugo skoraj nimam časa. Za punce pa se seveda vedno najde čas." - Kje pa se zabavate, ko je čas? K. Borovšak: "To je zelo širo- ko vprašanje. Lepo mi je, ko se vračam v rodno vas, kjer sem preživel nepozabna leta mlados- ti. V Pušči je vse temeljilo na sproščenosti, na zabavnosti. Pušča je vas čisto pred Mursko Soboto, kjer se začne prekmur- ska ravnica, kjer imata stric in oče gostilno. Z mamo ne živita več skupaj, njuni poti sta se razšli. Mama živi v mestu. Ko sem doma, očeta vedno obiščem." - Koliko je država zaslužna za reševanje romske problemati- ke? k. Borovšak: "Romi so zelo kompleksna zadeva. Da se je stanje izboljšalo, ni zasluga države, ampak Romov, sicer pa jaz o tem ne bi sodil. Moje pos- lanstvo sta umetnost in glasba." - Želite ob koncu še kaj pove- dati? K. Borovšak: "Ja. Upam, da se bo romska manjšina čim bolj uspešno vključila v normalno življenje, kar je sedaj odvisno predvsem od mladih, ki bodo štrli okove zapostavljenosti in zaživeli človeka dostojno nor- malno življenje. Sam si želim, da se to zgodi čim prej. Upam, da bom prispeval svoj delež k slo- venski umetnosti in glasbi. Izo- brazba je samo temelj, na kate- rem bom gradil. Kaj je tisto, kar bi rad dosegel? To bo pokazal čas, naj si ljudje malo mislijo. Moje rezultate bo prinesel čas, sedaj o tem še ne morem soditi. So pa to deske; Shakespeare je dejal: 'Življenje je oder.'" Hvala, Kristjan Borovšak. In nasvidenje na naslednji pre- mieri! Majda Goznik PTUJ / POGOVAR S TEJO BOSKIN Dnevi do odhoda miss Slovenije v Sun City se počasi izte- kajo. Priprave potekajo od jutra do večera, prostih minut Teja skorajda nima. V teh dneh je bila večkrat v Ptuju, da si je pomerila slavnostno in gala obleko za osrednji nas- top, ki bo 18. novembra v Sončnem mestu. Kljub številnim obveznos- tim in polenom, ki ji jih mečejo pod noge, tega ne pokaže. Za krajši čas smo jo zmotili tudi mi. "Štajerci," je povedala, "so gostoljubni in prijazni ljudje, zelo so mi všeč, rada prihajam mednje." TEDNIK: Od proglasitve za miss Slovenije za leto '95 je minilo že več tednov. Kako doživljate naslov? T. Boškin: "Kar naporno je. V Sun City bo Teja nesla več slovesnih oblek. to ste lahko že opazili. Pripra- ve, pomerjanje oblek, tečaji iz lepe hoje. Učenja ... Naslov 'miss Slovenije' je lep, to je ne- kaj, kar se ne doživi vsak dan. Iz naslova pa izhajajo tudi ob- veznosti, ki jih je potrebno sprejeti in izpolniti." TEDNIK: Veliko se govori o kuhinji pri vašem izboru. Kaj lahko poveste o tem? T. Boškin: "To pa kar vprašajte tiste, ki to govorijo, jaz o tem ne vem ničesar. Osebno nimam pri tem nič. Moji starši so v pokoju, jaz štu- diram in nimam denarja, da bi si naslov kupila." TEDNIK: Koliko vas te go- vorice prizadenejo? T. Boškin: "Ne sekiram se, ker imam čisto vest. V bistvu tako govorijo, ker so se posa- mezni časopisi sprli med se- boj, sedaj pa sem jaz tarča. Če ne bi bila jaz, pa bi bil tarča ka- tera druga." TEDNIK: Kaj je tisto naj- lepše v vaši osebnosti? Žirijo ste očarali z iskrenostjo in nasmehom. T. Boškin: "Sem zelo iskre- no, preprosto in čisto normal- no dekle." TEDNIK: Kaj menite o le- potnih tekmovanjih? Kako bi jih vi organizirali? T. Boškin: "O tem osebno še nisem razmišljala. Najlepše je zadeve opozovati in potem kri- tizirati. Kritike pa padajo, ker nekateri hočejo za vsako ceno dobiti licenco za tekmovanje. Meni je bila organizacija všeč, nisem opazila nobene nepra- vilnosti." TEDNIK: Kaj priporočate dekletom, ki se odločajo za lepotna tekmovanja? T. Boškin: "Sama v bistvu nisem bila navdušena za to tekmovanje, za udeležbo je zaslužen moj fant, ki me je prepričal, da sem se prijavila. Nisem bila dovolj samozavest- na. Mladim dekletom pa pri- poročam, naj se za tekmovanja le odločijo, kljub pomislekom. To je doživetje, lep spomin, ki človeka spremlja celo življenje, ne glede na to, ali zmagaš ah Teja Boškin: "Govorice me ne prizadenejo ..." Foto: Kosi ne. Osebno nisem od udeležbe na letošnjem tekmovanju ničesar pričakovala, zato nas- lov sedaj toliko lepše doživl- jam:" TEDNIK: Kaj pričakujete od nastopa v Sun Cityju? T. Boškin: "Pričakujem predvsem lepo doživetje. Že samo ime mesta obeta veliko. Na izbor za miss sveta potujem neobremenjena." TEDNIK: Kakšni so vaši načrti? T. Boškin: "Moja največja želja je, da bi končala študij ekonomije. Zaradi obveznosti, ki izhajajo iz naslova, bom se- daj eno lepo pavzirala. Morda pa mi bo uspelo, da mi bo de- kan dovolil opravljati izpite brez predavanj. Rada bi uspela tudi kot fotomodel, zelo me veseli tudi moda. Najboljše pa bi bilo, če bi mi uspelo uskla- diti šolo in ukvarjanje z modo." Srečno, "Rja Boškin! Majda Goznik BARBARIN MODNI KOTIČEK Jesenska jutra so vse bolj hladna in zato si oblačimo vse debe- lejša in daljša oblačila. Prav za ta prehodni čas so zelo primerni kratki jesenski plaščki, ki so videti kot podaljšane jakne. Tisti, ki so doživeli modo šestde- setih, bodo rekli: No, zopet so tu! Vrača se namreč diskreten in elegan- ten stil Audrey in Jackie: preprost geometrijski stil, ljubkost in bistve- na A-linija s pomembnim poudar- kom na čistosti. Plašči segajo do ko- len ali nekaj centimetrov nad njimi, tako da pokrivajo novo dolžino oz- kih kril ali oblek. Večina se jih zapi- ra z dvorednim zapenjanjem. Fazone so nekoliko večje, te pa se zmanjšajo z vedno višjim zapenjanjem. V pasu je lahko zvezan pas, ki A-linijo od. pasa navzdol še poudari. Žepi so po- gosto veliki in našiti, predvsem na bolj športnih modelih, pri elegant- nih pa so skriti in se nazven vidijo le poklopci ali razpoke. Materiali, iz katerih bodo jesenski plašči, so lahko kakršnikoli - od buc- leja, čiste volne ali mešane s sinte- tičnimi vlakni, štofa in pastificiranih materialov do imitiranega krzna, usnja in gumiranih materialov, pod- loženih z naravavnim materialom. Izbira barve je prepuščena vašemu okusu, saj sami najbolj veste, s katero barvo boste najbolje kombinirali. Od vzorcev pa se pojavlja le rahel velik ali majhen karo. Prv gotovo je tak plašček v tem času zelo koristen in hvaležen koS garderobe. Barbara PlaveC 26. OKTOBER 1995 ŠPORT — n Za veliko nagrado Slovenske Bistrice s kolesarsko dirko za veliko nagrado Slovenske Bistrice, ki je potekala minulo nedeljo na 125 kilometrov dolgi progi z mednarodno udeležbo in pokal Alpe Jadran, dirka je potekala po ulicah Slovenske Bistrice, start in cilj pa je bil pred telovadnico na Partizanski ulici, se je sklenila letošnja kolesarska sezona. , utrinek z nedeljske kolesarske dirke v Slovenski Bistrici. Foto: VT Zmagovalec nedeljske dirke je bil Robert Pintarič, tride- setletni kolesar iz ljubljan- skega Roga, drugo mesto je osvojil član novomeške Krke Branko Filip, tretji pa je bil kolesar Roga Andrej Haupt- man. Petdeset kilometrov pred ciljem se je skupina šti- rih kolesarjev Pintarič, Haupt- man, Filip in Novomeščan Fink odločila za pobeg. V zadnjem krogu je Pintarič po- spešil in si do konca dirke pri- boril dvajset sekund pred- nosti. Ekipni zmagovalec dir- ke, ki je štela za pokal Tovarne olja Gea, je bila no- vomeška Krka. VT mmm Zmage naših ekip v vzhodni skupini druge državne rokometne lige so bile v soboto in nedeljo tekme tretjega kroga. Drava je s težavo z 22:21 v Murski So- boti premagala Polet, Ormož je v svoji dvorani s 26:23 pre- magal drugo ekipo Celja Pi- vovarne Laško, Velika Ne-de- Ija pa prav tako v svoji dvo- rani s 34:21 Brežice. Drugi iz- idi: Radeče - Pomurka 25:23, Krog - Gorenje B 22:26 in Dol Hrastnik - Lisca Sevnica 22:21. V prihodnjem krogu bo na- jzanimiveje v Ptuju na derbiju med Veliko Nedeljo in Dravo. Tekma bo v soboto ob 19. uri v športni dvorani Center. Ormož pa se bo v Velenju pomeril z vodilnim moštvom, drugo ekipo Gorenja. ik. POLET-DRAVA 21:22 (9:12)" Drava: Mlakar, Belič, Osterc 1, Belšak 5, Pisar < Hrnja- dovič 8, Margušič 1, Zuran 2, Kramberger I, Kotar, Kolednik in Kozel. Rokometaši ptujske Drave so pričeli zelo dobro tako v obrambi kot napadu. Doma- čini so svoj prvi zadetek do- segli šele v dvanajsti minuti. Mladi Ptujčani so v obrambi igrali dobro, nato pa sprejeli "divjanje" domačih, ki so igrali predvsem na moč. V 26. minuti so se domači Dravi približali samo na zadetek razlike. Trener Drave Ivo Hrupič je vzel minuto od- mora. Potem so zaigrali bolje in povedli za tri zadetke. V drugem polčasu je Drava popustila v napadu. Njihova igra v obrambi je dajala upa- nje, da srečanja le ne morejo izgubiti, ker so pač kvalitet- nejša ekipa. Kvaliteta je prišla do izraza proti koncu sreča- nja, ki so jo igrali zelo dobro in rutinirano. D.K. PYRAMIDIA — VUZENICA 28:13(14:11)_ PVRAMIDIA: Korpar, M. Šandor 3, Hrga, Kelenc, M. Roškar, Zl. Roškar 3, Ivančič 8, Znidarič 5, F. Šandor 2, Ranfl 7, Temen t. Rokometaši Pyramidie so se v nedeljo pomerili z Vuze- nico in zmagali z 28:23 (14:11). Bili so boljši nasprot- nik, ves čas so vodili, gostje so se približali na dva zadetka razlike le takoj po odmoru, kaj več pa se ni dalo, čeprav ostaja vtis, da je ekipa iz Moškanjcev igrala s polovično močjo. Pyramidia tako še naprej vodi v III. državni ligi. M.B. II. LIGA - ŽENSKE # Ptuj — Vegrad Velenje mL 27:30 (16:14)_ Domačinke so kmalu dale vedeti, da točk ne mislijo zla- hka oddati, a tokrat proti razpoloženim Velenčankam niso našle orožja. ŽRK Ptuj: Vidovičeva, Bo- jeva, Potočnik N., Šijančeva 9, Pučkova 2, Bezjakova, Cvet- kova 4, Petkova 6, Maračičeva 2, Srebrnjakova 4, Potočnik A. I. K. # ŽRK Ptuj - M-Degro Piran Športna dvorana Center bo 26. oktobra ob 20. uri prizo- rišče povratnega srečanja 1. kroga slovenskega pokala med ŽRK Ptuj in petouvščeno eki- po 1. državne lige M-Degro iz Pirana. Nova priložnost za od- mevnejši športni dosežek Ptujčank, kar bi zagotovo pomenilo krono za načrtno delo v zadnjem obdobju. I. K. ŠPORTNE NOVICE ATLETIKA • Vindiš državni prvak v malem maratonu! V Štatenbergu so bila v nedeljo državna prvenstva v malem maratonu za različne kategorije. V najpomemb- nejši - teku članov na dobrih 21 kilometrov - je slavil Mirko Vindiš pred Gezo Grabarjem iz Pomurja. Do- dajmo še, da je v kategoriji veteranov nad 40 let zmagal Ivan Golob iz tekaškega kluba Maraton. l.k. KOŠARKA # Lovrenc na Pohorju — Ptuj 66:76 z disciplinirano igro v ob- rambi in napadu so si Ptuj- čani že sredi prvega polčasa priigrali večjo prednost ter kljub odsotnosti Kostanjevca in Kotnika zasluženo prema- gali gostitelje. Strelci v ptu- jski ekipi so bili: Bojnec 23, Arnuš 19, Damiš 17, Rojko 11 in Indjič 6. # PTUJ — Koroška (Ravne) 84:59_ Domačini so zasluženo vi- soko premagali Korošce z Raven, ki so tokrat zaigrali nepovezano in neučinkovito. Ptujčani so imeli pobudo celo srečanje, največ po zas- lugi odličnih Kostanjevca in Damiša, ki ju gostje niso mo- gli zaustaviti. Strelci za Ptuj- čane: Kostanjevec 34, Damiš 20, Rojko 11, Rozman 4, Ja- garinec 4, Bojnec 4, Arnuš 3, Majal 2 in Indjič 2. MG ODBOJKA # Srečanje enakovrednih ekip Minulo soboto sta se v Mariboru pomerili ekipi od- bojkarskih klubov Marsel iz Ptuja in Infond Branik iz Maribora. Igra enakovred- nih ekip je bila vseskozi ize- načena, saj je prvo igro do- bila ekipa Marsela s 15:13, naslednjo Branik z enakim izidom, pa Marsel s 15:10 in Branik 15:13. Odločil je po- daljšek, ko so Mariborčanke zmagale s 15:12. Morebiti bo tako razbur- ljiva tekma tudi v soboto, 28. oktobra, ko se bosta v Mla- diki na Ptuju ob 17. uri po- merili ekipi Marsela in OK Ruše. Navijači, vabljeni! L.C. STRELSTVO • Odslej Mestna strelska zveza v petek, 13. oktobra, so se na volilni konferenci sestali strelci petih strelskih družin mestne občine Ptuj. Družine bodo delovale v Mestni strel- ski zvezi Ptuj z enotnim imenom SD Ptuj, ki je regis- trirana pri Strelski zvezi Slovenije. Sedem članov predsedstva bo predsednika izvolilo na prvi seji, kjer bodo tudi sprejeli smernice za nadaljnje delo stalnih komisij in organov MSZ. MSZ Ptuj je organizirala v nedeljo, 15. oktobra, prvo je- sensko tradicionalno tek- movanje s ser.zr.puško. Ude- ležili so se ga strelci SD MIP, Železničar, Petovia-av- to in Opekar. Najuspešnejši so bili: 1. Ludvik Pšajd ml., 167 kr.- SD MIP; 2. Zvonko Mlakar, 164 kr. - SD MIP; 3. Robert Šimenko, 155 kr. - SD Železničar. ^ ^ DESTRNIK # Prvi Štegerjev turnir v Ptuju in okolici je več teniških igrišč, ki pomembno dopolnjujejo turistično in siceršnjo ponudbo nekega kraja. Na Destrniku je Milan Šteger peščeni teniški igrišči odprl pred tremi leti, letos pa prvič organiziral teniški turnir za rekreativce v štirih serijah in dveh disciplinah. Med pari sta prvo mesto zasedla Marjan in Dušan Si- monič, dfugo Matjaž Šteger in Damjan Zelenik in tretje Ervin Mavric in Milan Šte- ger, med posamezniki pa so se najbolje odrezali Marjan Simonič, Matjaž Šteger, Damjan Zelenik in Milan Šteger- MG NOGOMET # Športna šola Športni zavod Ptuj pri- pravlja v okviru športne šole vadbo nogometa. Sprejema- jo učence, rojene 1986, 1987 in 1988. STATENBERG / MARATON IN JESENSKI TEK SLOVENSKE VOJSKE Več kot 500 tekačev Na osnovi športnih tekmo- vanj, ki jih vsako leto pri- pravlja slovenska vojska, je tudi letošnji, že četrti jesen- ski kros slovenske vojske na Štatenberg privabil pre- cej tekmovalk in tekmoval- cev iz vse Slovenije. Dvorec Štatenberg je gostil še peti tradicionalni štatenberški maraton in ob tem državno prvenstvo v malem mara- tonu, ki je bilo tudi tokrat v organizaciji Atletskega dru- štva Slovenska Bistrica. Nastopilo je nekaj več kot 500 tekačev, med njimi 30 tek- movalnih ekip, za najboljše pa so tudi letos pripravili medalje in pokale. Na jesenskem teku slovenske vojske na Štatenbergu, ki ga je pripravil 710. učni center Sloven- ska Bistrica, so razdelili tekmo- valce v štiri kategoriej: prva - vo- jaki, ki so na usposabljanju, dve moški kategoriji stalnega sestava slovenske vojske - ti so tekli na 10 kilometrov, ter še ženska ka- tegorija, kjer je bila proga dolga 4,3 kilometrov. Ekipni rezultati: stalni sestav - moški do 35 let: 1. Center voja- ških šol Ljubljana, 2. 5. PSSV Ljubljana, 3. 1. spec. brigada Mo- riš; nad 35 let: 1. .310 UC Kranj, 2. 9. raketna brigada ZO Šentvid, 3. 3. PPSV Kranj; ženske: 1. 3. PPSV Kranj, 2. 5. PPSV Ljublja- na, 3. 7. PPSV Maribor. Posamez- no sta bila najboljša He-lena Ja- vornik in Jože Svržnjak. Na 5. maratonu Štatenberg pa so tekmovali v rekreativnem teku za ženske in moške na 10 kilometrov, malem maratonu na 21 kilometrov — državno prvenstvo — ter malem mara- ton na 21 kilometrov za rekrea- tivce od 19 pa nad 50 let. Krajša proga je potekala od Makol preko Struge, Pečk in nazaj do Makol, daljša pa od Štatenber- ga do Laporja ter nazaj. TM JUDO Gorišnica odlična 14. oktobra je bilo v Lendavi prvo ligaško tekmovanje med mlajšimi in starejšimi pionirji. UdeležHo se ga je 6 ekip: iz Gorišnice, Lendave, Ivo Reja iz Celja, Šiška iz Ljubljane, Ve- lenje in Lika iz sosednje države Hrvatske. Gorišnica je v prvem krogu najprej premagala Liko iz Za- greba z rezultatom 67:40, nato Lendavo 70:30. Za vstop v fi- nale so premagali Ivo Rejo s 50:35. V finalu pa so se pomerili z judoisti iz Šiške in jih premagali z rezultatom 60:50. S tem so zasedli ekipno 1. mesto, 2. Šiška, 3. Lendava. Ekipo Gorišnice so zastopali: Dani^ Rus, Denis Rus, Dam- jan Ivančič. Boštjan Vinkovič, Filip Znidarič, Marko Lapor- nik, Aleksander Nemec, Milan Kokot, Gregor Kolednik, Mir- nesAlič. R.V. NOGOMET PRVA DRŽAVNA LIGA Izidi 13. kroga: Maribor Branik - Primorje 2:0 (0:0), Beltinci - SCT Olimpija 2:1 (2:1), Mag Korotan - Mura 1:1 (0:0), HIT Gorica - Rudar (Velenje) 3:1 (2:0), Izola - Biostart Publikum 0:2 (0:0). 1. HIT GORICA......... 13 8 2 3 23:10 26 2. MURA............. 13 6 6 1 18;9 24 3. BIOSTART PUBLIKUM, 13 6 4 3 24:17 22 4. RUDAR ............ 13 6 4 3 19:12 22 5. MAG KOROTAN...... 13 5 4 4 15:14 19 6. PRIMORJE.......... 13 5 3 5 18:17 T8 7. SCT OLIMPIJA....... 13 5 2 6 33:19 17 8. MARIBOR BRANIK.... 13 3 5 5 15:14 14 9. BELTINCI........... 13 2 5 6 7:18 11 10. IZOLA.............13 1 1 11 5:47 4 Pari 14. kroga, 29. okto- bra: SCT Olimpija - Maribor Branik, Mura - Biostart Pub- likum, Rudar (Velenje) - Beltinci, Primorje - Mag Korotan, HIT Gorica - Izola. 2. LIGA Rezultati 11. kroga: Šentjur - Črnuče 2:4, Filc Mengeš - Family Shop Piran 1:0, Drava - Koper 1:1, Zagorje - Železničar Maribor 1:1, Radeče Papir - Rudar Trbovlje 0:3, Vevče - Naklo 0:3, Železničar Oscar - Nafta 1:0, Era Šmartno - Napredek BSTO:0. 1. ŽELEZNIČAR OSCAR ..11 7 4 O 23:4 23 2. NAFTA............. 11 7 2 2 18:5 22 3. ČRNUČE ........... 11 6 2 3 27:17 20 4. NAPREDEK BST...... 11 5 4 2 15:10 19 5. FAMILVSHOPPIRAN . 11 5 3 3 14:8 18 6. RUDAR TRBOVLJE ...11 5 3 3 13:7 18 7. NAKLO............. 11 5 2 4 17:13 17 8. ŠENTJUR........... 11 5 2 4 13:10 17 9. DRAVA............. 11 4 3 4 16:17 15 10. ERA ŠMARTNO..... 11 4 2 5 18:18 14 11. ŽELEZ. MARIBOR ...11 4 2 5 14:18 14 12. KOPER............ 11 3 3 5 10:11 12 13. MENGEŠ.......... 11 2 4 5 10:16 10 14. VEVČE............ 11 2 2 7 10:17 8 15. RADEČE PAPIR..... 11 2 2 7 9:32 8 16. ZAGORJE.......... 11 1 2 8 5:30 5 Pari 12. kroga: Črnuče - Napredek BST, Nafta - Era Šmartno, Naklo - Železničar Oscar, Rudar Trbovlje - Vev- če, Železničar Maribor - Ra- deče Papir, Koper - Zagorje, Family Shop Piran - Drava in Šentjur - Filc Mengeš. DRAVA — KOPER 1:1 (0:0)_ Strelca: 1:0 T. Emeršič (46.'), 1:1 Struna (52.'). Drava: Klinger, Volk, Hotko, Žolek, Ramšak, Koren, Čeh, Tomaž Emeršič, Janžek- ovič (R. Krajnc), Milan Emeršič in Vesenjak. Po dveh sušnih domačih kolih so nogometaši ptujske Drave osvojili tudi domačo točko. Nastopili so brez kaz- novanih Pucka in Korberja (kartoni) in poškodovanega Boškoviča. Srečanje v prvem polčasu je bilo dokaj enak- ovredno, priložnosti ni bilo veliko. Drava je iskala svoje priložnosti v hitrih protina- padih. Najlepšo priložnost v prvem polčasu je imel Volk, ki se je po mojstrski podaji Tomaža Emeršiča znašel z desne strani sam pred gostu- jočim vratarjem, vendar je slabo streljal. V prvi minuti drugega polčasa so domači povedli z zadetkom Tomaža Emeršiča - lepo mu je podal Čeh. Po iz- ključitvi gostujočega igralca v 48. minuti so igralci Kopra zaigrali čvrsteje in v 52. mi- nuti je gostujoči igralec Stru- na z glavo zadel domačo mrežo. Prav tako so gostje imeli še eno zelo dobro pri- ložnost za dosego zadetka, vendar je bil strelec izenaču- jočega zadetka nenatančen. V zadnjih minutah srečanja smo bili priča pravemu oble- ganju vrat gostov, vendar žo- ga nikakor ni hotela v mrežo. Točka proti močni ekipi ni neuspeh. S prikazano igro se ni potrebno bati, da igralci Drave ne bi še koga pre- senetili. V Piranu bodo v ne- deljo nastopili močno oslab- ljeni, toda Drava je močna tedaj, ko ji je najtežje. 3. LIGA - VZHOD Rezultati 10. kroga: Po- horje - Aluminij 2:0, Bistrica - Kungota Broker 1:2 - pre- kinjeno, Bakovci - Turnišče 1:0, Steklar - Paloma Sever 0:0, Unior Zreče - Dravograd 2:1, Dravinja - Beltrans 4:0, Kovinar - Odranci 2:0. I.POHORJE.......... 10 8 1 1 28:11 25 2. DRAVINJA......... 10 7 1 2 22:8 22 3. BAKOVCI.......... 10 7 1 2 14:6 22 4. DRAVOGRAD....... 10 7 O 3 25:13 21 5. UNIOR ZREČE...... 10 5 1 4 10:13 16 6. KOVINAR.......... 10 4 3 3 14:9 15 7. TURNIŠČE......... 10 3 3 4 15:15 12 8. STEKLAR.......... 10 3 .3 4 10:14 12 9. ODRANCI.......... 10 4 O 6 15:20 12 10. KUNGOTA BROKER. 10 3 2 5 10:17 11 11. ALUMINIJ......... 10 2 3 5 10:16 9 12. PALOMA SEVER ... 10 2 2 6 10:22 8 13. BISTRICA......... 10 2 1 7 16:25 7 14. BELTRANS........ 10 2 1 7 12:22 7 Razpored tekem 11. kroga: sobota, 21. oktobra, ob 13.30: Aluminij - Bistrica, Beltrans - Kovinar, Dravograd - Drav- inja, Kungota Broker - Unior Zreče, Paloma Sever - Po- horje, Turnišče - Steklar; nedelja, 22. oktobra, ob 13.30: Odranci - Bakovci. POHORJE - ALUMINIJ 2:0 (1:0) Strelec: 1:0 Majcenovič (6.'), 2:0 Majcenovič (83.'). Aluminij: Budimir, Hojnik, J. Šmigoc, Prelčec, Rozman, Habjanič, Gorše, Fridl, Kovačec (Stumberger, L. Šmigoc), Gaj ser in Žemljic. Nogometaši Aluminija so sicer izgubili v Rušah proti favoriziranim domačinom, toda niso razočarali. Že v 15. minuti je sodnik Jozič iz- ključil Rozmana, toda Kidri- čani niso bili v podrejenem položaju. V naslednjem kolu v Ki- dričevem gostijo ekipo Bis- trice. Če ne želijo ostati pri dnu prvenstvene razpredel- nice, morajo zmagati. Kon- čati bi se morala serija dokaj slabih rezultatov, ker se sicer ne obeta nič kaj dobrega, saj njihovi konkurenti polagoma zbirajo točke ali celo pre- senetljivo zmagujejo. D.K. 1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 9. kroga: Rogoznica - Dornava 1:5, Slovenja vas - Gerečja vas 3:3, Stojnci - Bukovci 2:1, Videm - Gorišnica 1:2, Haj- dina - Središče 2:1, Boč - United Eagles Pragersko 2:9. 1.U.EAGLESPRAGER.. 9 7 1 1 33:13 22 2. SLOVENJA VAS..... 9 6 2 1 26:12 20 3. GEREČJA VAS...... 9 6 2 1 17:9 20 4. DORNAVA......... 9 5 3 1 21:11 18 5. STOJNCI........... 9 5 2 2 16:8 17 6. SREDIŠČE......... 9 4 1 4 25:16 13 7. GORIŠNICA........ 9 3 3 3 12:12 12 8. HAJOiNA.......... 9 2 3 4 9:19 9 9. VIDEM............ 9 2 2 5 14:20 8 10. BOČ............. 9 2 1 6 10:30 7 11. BUKOVCI......... 9 1 1 7 11:23 4 12. ROGOZNICA....... 9 0 1 8 7:28 1 Razpored tekem 10. kroga: nedelja, 29. oktobra, ob 10.30: Boč - Stojnci; ob 13.30: Gerečja vas - Videm, Sredi- šče - Slovenja vas, Dornava - Hajdina, Bukovci - Rogoz- nica, United Eagles Prager- sko - Gorišnica. 2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 9. kroga: Sp. Polskava - Ormož 2:6, Pago Leskovec - Grajena 1:1, Tržeč - Podvinci 0:1, Mladi- nec - Hajdoše 2:0. 1. GRAJENA.......... 8 6 2 0 32:7 20 2.0RM0ŽŽ........... 7 4 2 1 19:11 14 3. SKORBA........... 7 4 1 2 20:9 13 4. MLADINEC......... 7 3 2 2 13:15 11 5. SP. POLSKAVA..... 7 2 3 2 15:15 9 6. HAJDOŠE.......... 8 2 2 4 10:24 8 7. PODVINCI -1 ...... 8 2 2 4 8:14 7 8. TRŽEČ............ 7 1 3 3 8:9 6 9. APAČE -1 ......... 7 2 1 4 7:17 6 10. PAGO LESKOVEC... 8 1 2 5 8:19 5 Razpored tekem 10. kroga: nedelja, 29. oktobra, ob 10.30: Ormož - Mladinec, Skorba - Pago Leskovec; ob 13.30: Apače - Sp. Polskava, Grajena - Tržeč. Branko Lešnik 12 - ZA RAZVEDRILO 26. OKTOBER 1995 - TEDNIft TEDNIK - 26. OKTOBER 1995 ZA KRATEK CAS - 15 Mladi dopisniki KAJ BI NASI ZOBJE POVEDALI O SEBI ALI O NAS Pozdravljeni. Ime mi je Sekalec, pišem pa se Zob. Moja lastnica me je prosila, naj ji povem kaj o sebi in svojih prijateljih. Ne vem, zakaj ne bi pristal na to. Konec koncev lahko še mnogim drugim ljudem odprem oči in njihov pogled usmerim tudi na nas, ker nas po- gosto radi zanemarjajo. Ne bom dolgovezil. Kar začel bom. Rodil sem se v ustih, na- tančneje v dlesnih. Mama me je vso mojo rano mladost skrbno va- rovala in skrbela, da nisem poku- kal v svet. Z vso svojo velikostjo mi je zapirala pot v meni tako za- nimivi pojem - SVET. Govorila mi je, da sem še premajhen, da bi lahko opravljal takšno nalogo, kot jo opravlja ona. "Dobro," sem si mislil, "torej bo potrebno še malo počakati. A nekoč bom mamici dokazal, da sem sposoben opravljati tudi tako zahtevne naloge, kot jih opravlja ona. Joj, kako ponosna bo name!" Še nekaj časa sem kot obseden pre- mišljeval o izrečenih besedah in premleval načrt, ki je bil vsak dan popolnejši. Čas pa je mineval. Še sam se nisem zavedal, da mi do uresničitve mojega načrta manjka še presneto malo časa. Nekega dne sem spoznal kruto re- snico, ki mi je mama ni nikoli po- vedala. Naenkrat se je mama začela zibati in na moje veselje sem prvič v svojem življenju ugledal svetlo- bo. Kakor strela v temni poletni noči se je zlila z mojimi očmi in ze- nice so jo vsrkale kot suha, vode željna prst. Bil sem presenečen. Mama se je vse bolj umikala. Nekoč pa, ko sem najmanj pričakoval, me je doletelo prese- nečenje. Kar na lepem se je mama odlepila od dlesni in odšla nezna- no kam. Kričal sem za njo in kot nebogljen otrok jokal za svojo mamo, a moji kriki so se pomešali s čudnimi glasovi, ki so prihajali iz grla moje gospodarice. Prestrašeno in nezaupljivo sem pokukal ven. "Juhuhuu, svoboden sem!" je bilo prvo, na kar sem pomislil. Nato sem se razgledal okrog sebe in ugotovil, da mame ni nikjer več. Od žalosti me je stisnilo pri srcu, v grlu se mi je zagozdil cmok in v očeh so se mi pojavile solze. Takoj zatem pa sem se že ojunačil z bese- dami: "Tvoj čas, po katerem si tako hrepenel, je tu. Kaj še čakaš in se cmeriš?" Požrl sem slino in pokukal ven. "Čudesa!" sem pomislil. Vse okoli mene je bilo polno mojih sorodnikov in vsi so mi veselo za- ploskali. Za hipec sem zardel in postalo mi je nerodno. Rasel sem in bil iz dneva v dan večji. Nekoč je moja gospodarica stopila pred neko stvar, v kateri se je pojavila še ena gospodarica, in odprla usta. Zaprepadeno sem ugotovil, da ima gospodarica, ki mi stoji nasproti, pravzaprav čudno zobovje. Malce neenako- merno raščeno, sem se takrat izra- zil, da. Takoj za tem pa sem še bolj zaprepaden spoznal, da se tisti "stvari" reče ogledalo, da je človek v njem pravzaprav moja gospoda- rica, tisti "neenakomerno raščen zob" pa sem jaz. Polastila se me je neustavljiva želja po moči in veli- kosti. Od takrat naprej sem grizel in jedel kot nor. Za to sem bil seve- da tudi poplačan. Že ko se je moja gospodrica naslednic pogledala v ogledalo, sem bil prav ponosen. Počutil sem se kot vrhunski šport- nik, ki trenutek po zmagi zanje bučen aplavz. Bil sem najlepši in najbolj bel zob v ustih! Čez nekaj časa sem odrastek Vedel sem, kaj so moje dolžnosti, vedel pa sem tudi, da imam vso pravico zahtevati od svoje gospodarice, da me redno čisti. Z zobno ščetko in zobno kremo smo postali nerazdružljivi prijatel- ji in smo klepateli vsako jutro, vsak opoldan in vsak večer. Zani- mivi so bili tudi pogovori z gdč. Zelenjavo in g. Sadjem. Gdč. Ze- lenjava ve toliko stvari in je tako prijazna! Tudi g. Sadje je prijazen. prikupen možiček srednjih let s prijaznim nasmehom. Le z gospo Čokolado in njenimi nečakinjami Sladkarijami se ne razumem naj- bolje. Ga. Čokolada je strašansko vzvišena in odrezava. Sploh se ni pripravljena pogovarjati z nami, z zobmi. A Sladkarije? Eh, značaj imajo čisto po teti Čokoladi. Tudi Sladkarije že stopajo po stopinjah gospe Čokolade, pa so še čisto majhne. Le kaj bo z njimi, ko bodo velike? Sploh si ne upam pomisliti na to! Ja, ta gospa Čokolada in njene Sladkarije so pravi obup, saj vselej, kadar me obiščejo, pripeljejo s se- boj majhne neumne stvore z nena- sitnimi zobmi, ki nas glodajo. In sploh ne odnehajo, vse dokler si gospodarica ne umije zob in stvo- rov ne odplakne z njih. A kaj jaz menim o sebi in o svoji gospodarici? No, mislim, da sem družini Zobo- vih za zgled in da čezme nihče nima nikakršnih pripomb. Moja gospodarica je tudi čisto v redu. Zaveda se svojih dolžnosti in to mi je všeč. Rada se smeje in takrat jaz ves srečen gledam skozi usta v re- snični svet. Je pa res, da ta gospo- darica strašno rada gosti gospo Čokolado in nečakinje Sladkarije v ustih in to mi ni najbolj všeč, dru- gače pa nimam pripomb. Tako, to bi bilo vse. Rad bi, da bi z nami, se prvi z zobmi, vsi tako lepo ravnali, kot ravnajo z menoj. Kot pravi star pregovor, ki ga velikorat slišim od gospodarice: "Lepo rav- naj z drugimi, pa bodo tudi drugi tebi vračali z lepim." Zob je pripoved končal. Upam, da bodo njegovo pripoved o gospe Čokoladi in njenih nečakinjah Sladkarijah vzeli otroci zares in zmanjšali njihove obiske v ustih. Konec koncev je zob del njih ... Metka Zorko, 7. b II. OŠ Celje (Sestavek je bil nagrajen na tek- movanju v okviru IIL dneva ust- nega zdravja Slovenije, ki je bilo v Ptuju pred štirinajstimi dnevi.) VSI RAZLIČNI, VSI ENAKOPRAVNI Na tem svetu bi bilo zelo lepo, če bi bili ljudje odkriti in pravični, saj bi tako bili vsi enakopravni. Prav enakopravnost je zelo po- membna za slogo med ljudmi. V današnjem svetu pa živimo raz- lični ljudje z različnimi pogledi na življenje, različnih karakterjev in nacij. To je še vse lepo in prav, če bi bili pošteni in delavni. Vendar ne vem, zakaj je potebno toliko prepirov, vojn, pretepov, nasilja in posilstev. Verjetno zato, ker vedno hoče prevladati močrejši, navidez- no pogumnejši, a v srcu reven za osnove človeških vrednot. Malo nas je - Slovencev. Še dva milijona nas ni, a je vendar med nami toliko nasilnežev. Mislim, da bi se morali zamisliti ob napisanih besedah na plakatu: "VSI RAZLIČNI, VSI ENAKOPRAVNI!" Pa če je to brezdomec, Slovenec, svetnik ali berač. Vsak izmed teh je človek, ki ga je potrebno spoštovati ali kaz- novati, če to zasluži. Življenje je lepo, če ga znamo živeti, če si ga naredimo prijetnega ter ne dovolimo objestnežem in pokvarjencem, da nam ga grenijo. Prepričana pa sem, če bi se ljudje držali splošnih moralnih načel in predpisov, bi nam bilo vsem lepše in prijetnejše na našem svetu. Maja Lah, 8. r OS Ljudski vrt OB TEDNU OTROKA Teden otroka poteka. Enkrat na leto dni. Danes bomo mi otroci spremenili naš svet! "Eh, saj bo," so rekli starši, "Naj kar tako, kot je bilo, bo!" Otroci mladi in odrasli Tokrat spremenili bi ga radi. Res lepo bi nam lahko bilo. Oh, da bi bilo vedno tako. Ko teden mine, vse se spet konča, A le ena iskra v nas še migeta! Mateja Matjašič, 4. b OŠ Gorišnica 16 — OD TOD IN TAM 26. OKTOBER 1995 TEDNIK CERKVENJAK / DESETI FESTIVAL DOMAČE GLASBE Nastopilo 14 ansamblov v petek je Cerkvenjaku odzvenel že deseti festivalski večer narodnozabavne glas- be, na katerem se je predsta- vilo 14 ansamblov iz vse Slovenije. Festivalski večer so organizirali tamkajšnje kulturno društvo, ZKO ob- čine Lenart in Radio Mari- bor. Ansambli so se števil- nemu občinstvu predstavili z dvema skladbama, od tega je bila ena priredba ljudskih pesmi. Strokovna komisija v se- stavi Urška Čop, Boris Roš- ker in Anton Horvat je na- gradila tri najboljše ansam- ble. Prvo nagrado je prejel ansambel Marjana Hercega iz Maribora z Moniko in Alenko, drugo ansambel Si- mona Legnerja iz Vinske Gore, tretjo pa Panorama iz Markovcev. Ansambel Go- renjski muzikantje pa je prejel nagrado za najboljšo priredbo ljudske sklabe. Občinstvo je za najbolj všečno skladbico razglasilo skladbico, ki so jo izvajali sosedje — Slovenskogoriški fantje od Svete Trojice, drugo nagrado je dobil Mar- jan Herceg z Moniko in Alenko, tretjo pa domača skupina Slovenskogoriški kvintet, ki praznujejo 15-let- nico delovanja. Občinstvu so se ob jubileju predstavili s krajšim programom. MS Občinstvu je bila najbolj všeč skladba, ki so jo izvajali Slovensko- goriški fantje od Svete Trojice. SLOVENSKA BISTRICA / OBNOVILI STAVBO NEKDANJEGA HOTELA Prej hotel - sedai poslovni center Zgradba nekdanjega hote- la Planina v Slovenski Bistrici je v zadnjih nekaj letih kar trikrat menjala lastnike. Po uspešno rešeni denacionali- zaciji pred tremi leti, pred tem je bila v lasti sedanjega podjetja za zdravstvo, tur- izem in rekreacijo Pohorje, ga je dobila nazaj družina Gornjak-Košorok. Ker stav- be, ki je bila po vračilu v ža- lostnem stanju, niso mogli primerno vzdrževati, so jo prodali podjetju Svit iz Slo- venske Bistrice. Kot nam je povedal direk- tor Jože Pipenbaher, bo v tej lepi in zanimivi stavbi, po kateri je mesto Slovenska Bistrica poznano, odslej trgovsko-poslovni center. V glavnem bodo tod potekale terciarne dejavnosti. Tako bodo v delu nekdanjega ho- tela banke, pisarniški pro- stori, razne svetovalnice in zavarovalnice, pa manjše tr- govine s tekstilom, računal- niško opremo, okovjem in drugim. Sanacija z nakupom stav- be bo podjetje Svit veljala okoli 3 milijone mark. Vida Topolovec Obnovljena zunanjost nekdanjega bistriškega hotela Planina, kjer pa bo poslej poslovno-trgovski center. Foto: VT UTEC - ABSORGA '95 I EVROPSKI SEJEM VARSTVA NARAVE Evropa je daleč Ne le zaradi letošnjega evropskega leta varstva narave, tudi zaradi števil- nih dolžnosti, ki jih novi zakon o varstvu okolja nalaga županom in dru- gim najodgovornejšim v vsaki od občin, in v želji, da bi seznanili čim širši krog ljudi, odgovornih za ekologijo, okolje in pros- tor, z najsodobnejšimi do- godki in prizadevanji za varovanje okolja so v pod- jetju Cisto mesto iz Ptuja povabili župane in pred- stavnike vseh občin na šir- šem ptujskem območ u na ogled enega največ in to- vrstnih mednarodnih se- jmov v Evropi UTEC — Ab- sorga na Dunaju. Na sejmu, katerega os- nova so specialne kon- gresne teme s področja varstva narave in ki je bil odprt od 17. do 20. okto- bra, je v dvanajstih halah razstavljalo svoje dosežke ter nove naravovarstvene in okolju prijazne tehnolo- gije več kot 700 razstav- Ijalcev iz 33 evropskih držav. Čisto mesto, ki je ogled pripravilo v četrtek, 19. oktobra, je na sejmu sode- lovalo prek svojega avstri- jskega partnerja, firme Rumpold, s predstavitvijo projekta ene najsodobnej- ših sanacij centralne de- ponije odpadkov v Brstju. Letošnje sejem UTEC — Absorga je bil razdeljen v tri osnovne, sicer med se- boj tesno povezane sklo- pe: informacije za prihod- nost, tehnika za okolje pri- hodnosti ter kongresi za prihodnost. Zaradi vsega tega ni bil zanimiv le za naravovarstvenike, ekolo- ge in komunalce, temveč tudi za širši krog ljudi, ki jim ni vseeno, kakšen bo ta svet jutri. Avstrijci so se letos še posebej potrudili, saj so poleg strogo spe- cializiranih razstav okolju prijaznih in varčnih teh- nologij sejmu dodali še skrb za človekovo telo in počutje. Med številnimi ekolo'8ki- mi novostmi, izdelki, raz- nimi okolju prijaznimi ek- sponati, varčevalci energi- je, stroji in prevoznimi sredstvi so bili posebej zanimivi projekti sodobnih zažigalnic naravnih, stru- Denin in specialnih odpad- Tatjana Mohorko PTUJ / SOJENJE NEKDANJIM DELAVCEM ČEVLJARSTVA NOVEMBRA Tožena stranka pred- ložila pripravljalni spis Na ptujskem okrajnem sodišču je sodnica Albina Hrnec Pečnik v ponedeljek glavno obravnavo proti petnajstim nek- danjim delavcem Čevljarstva Kidričevo ponovno preložila in je ta sklicana za 10. november. Preložila jo je na predlog tožeče stranke, torej Čevljarstva Kidričevo, saj je sodišče šele v ponedeljek dobilo pripravljalno vlogo tožene stranke. Sicer pa je sodnica povedala, da je sodišče zavrnilo tudi stransko intervencijo Neodvis- nih sindikatov Slovenije. Zago- vornik 12 nekdanjih delavcev in delavk sodišču še predlaga, da naj počaka ugotovitve o ka- zenskih ovadbah, ki so jih odpuščeni delavci podali zara- di stečajnega postopka in rav- nanja odgovornih v podjetju. V pripravljalnem spisu zago- vornik nekdanjih delacev in de- lavk kidričevskega Čevljarstva navaja, da v celoti nasprotuje na- vedbam tožeče stranke zaradi motenja posesti. Ne strinja se tudi glede izključitve Neodvis- nih sindikatov Slovenije kot stranskega intervenienta ter ob tem navaja: "Ko se tožeča stran- ka sklicuje na "nereprezentativ- nost" Neodvisnih sindikatov Slovenije, je ugotoviti, da je slednje popolnoma irelevantno, saj je namen instituta reprezen- tativnosti povsem drugačen. 76. in 77. člen Ustave RS ne poznata pojma reprezentativnosti, zato "nereprezentativnost" ne more biti predmet sodnega obravna- vanja, predvsem zato ker je po 76. členu Ustave RS "ustanav- ljanje in delovanje sindikatov svobodno", reprezentativnost pa bo torej pomenila omejevanje ustavne svobode oziroma svo- boščin." •> Tatjana Mohorko PTUJ / MESTNA HIŠA SE JE ODKRILA Oh koncu prejšnjega tedna so delavci Mestno hišo po- novno odkrili, v petek pa so na njeno fasado vrnili kipa sv. Viktorina in cesarja Trajana, ki sta hila z nje od- stranjena v letih po drugi svetovni vojni, po zaslugi delavcev muzeja pa nista hila uničena. Ohnovitvena dela naj hi hila končana okrog m a rti- novega. Mestna hiša v novi podobi. Foto: Kosi Kulturni Križem Kražem PTUJ • Danes (v četrtek, 26. oktobra) bo ob 18. uri v romanskem palaciju na gra- du predstavitev monografije Ptuj, po njej pa ob 19.30 uri koncert renesančne in baročne glasbe, na katerem se bosta predstavila Boris Šinigoj (lutnja) in Marjan Trček (tenor). CIRKOVCE # Četrtek, 26. oktobra: Prosvetno društvo Cirkovce pripravlja ob 75-letnici delovanja kul- turne dneve, ki jih bodo začeli danes ob 18. uri z odprtjem mednarodne li- kovne razstave likovne sek- cije PD in SKDU iz Globa- snice. Ob 19. uri bo nastop pevskih zborov: ženskega iz Cirkovc ter mešanih pev- skih zborov PD Cirkovce in DPD Svoboda Pragersko in dveh moških pevskih zbo- rov: SKUD Globasnica in Rogaška Slatina. - Petek, 27. oktobra: V domu krajanov bo koncert tamburaŠkega orkestra PD Cirkovce ob 20- letnici delovanja. Nastopili bodo tudi ptujski Nonet ter Brendi & Korado. Sobota, 28. oktobra: V sobotnem programu cirkovških prire- ditev bodo nastopile folklor- ne skupine: OŠ Cirkovce, "Anton Jože Štrafela" Mar- kovci, "Vinko Korže" Cir- kovce, "Rožmarin" Sela in akademska FS KUD "Štu- dent" iz Maribora. Nedelja, 29. okotbra: Ob 14. uri bo osrednja prireditev v domu krajanov. Ob tej priložnosti se bodo srečali župani občin Kidričevo, Ptuj, Videm in Majšperk, predstavile pa se bodo še kulturne institucije. Ob 15. uri bo osrednja pros- lava s pregledom dela PD in pozneje še zabava. ORMOŽ # Jutri ob 19. uri bo v tamkajšnjem domu kulture koncert ob dnevu reformacije z naslovom "Strpnost do drugačnosti". Na njem bodo nastopili; de- kliški taraburaški orkester Ormož pod vodstvom Maje Frangež, otroški pevski zbor OŠ Ormož pod vodstvom Alenke Šalamon in vokalna skupina Maran Atha pod vodstvom Suzane Majnarič. LENART • V domu kul- ture v Lenartu bo jutri ob 20. uri večer z umetnico Mj- leno Muhič. Najprej bo mo- nodrama Lizika, nato pa v motelu Vindiš pogovor z umetnico. PTUJ # Na gradu je na og- led razstava Dijaški dom, moj drugi dom, postavljena ob 95-letnici dijaškega doma. TRNOVSKA VAS • Jutri se bo v domu krajanov pričel dvodnevni slovensko- avstrijski simpozij o pisatel- ju, narodnem buditelju, or- ganizatorju in mecenu dok- torju Josipu Muršcu. Slove- sen zaključek bo v nedeljo, 29. oktobra, s cerkveno počastitvijo Murščevega spomina. Simpozij organizi- ra Univerza Maribor. MOŠKANJCI • V gos- tišču Oto razstavljata svoja dela ljubiteljska slikarja Ro- zalija Hojnik in Maks Me- noni, člana hkovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. ČRNA KRONIKA Z AVTOM TRČILA V NASIP v sredo, 18. oktobra, nekaj pred sedmo zjutraj je po regionalni cesti skozi Dolane vozila osebni avto 34- letna Antonija L. iz Goričaka, občina Zavrč. V desnem ovinku je zapeljala na bankino, nato je avto bočno zdrsel čez oba vozna paso- va in trčil v nasip. V nezgodi se je hudo poškodovala sopotnica 26- letna Ljubica V. iz Hrvaške, sopot- nik 21 -letni Darko P. iz Goričaka pa je bil lažje ranjen. VOZNIK UMRL V NESREČI Po magistralni cesti od Benedik- ta proti Ihovi, občina Lenart, je v četrtek, 19. oktobra, okoli 1.30 vo- zil osebni avto BMW 31-letni Franc Bratuša iz Ihove. Med vožnjo je v levem ovinku zapeljal na bankino, kjer je avto zaneslo levo s cestišča, večkrat se je prevrnil in obstal na travniku. V nesreči se je voznik tako hudo ranil, da je za posledica- mi takoj umrl. TRAGIČNE POSLEDICE SPORA MED SOSEDI v Križeči vasi pri Poljčanah so bili že lep čas spori med družinama Lepej in Vrabič. V četrtek, 19. okto- bra, okoli 16. ure je prišlo med družinama do hudega pretepa s poleni, nožem in vilami v rokah. Kako in kdo je začel, kaj vse se je dogajalo, bosta ugotovila preisko- valni sodnik in državna tožilka, ki sta si poleg policistov ogledala krvavo prizorišče pretepa. Po dos- lej znanih podatkih je na travniku, nedaleč od stanovanjske hiše, umrl 53-letni Ludvik Lepej zaradi udarcev s poleni v rokah sosedov, ki jih je vodil 37-letni Slavko Vrabič. Poleg umorjenega sta bila v med- sebojnem obračunavanju še hudo ranjena Terezija Lepej, žena pokoj- nega Ludvika, in omenjeni Slavko Vrabič. Oba so prepeljali v mari- borsko bolnišnico. KOLESARKA OMAHNILA V SMRT Po pločniku ob magistralni cesti v Hajdošah se je v četrtek, 19. ok- tobra, okoli 18. ure peljala s kole- som 65-letni Jožefa Petrovič iz Haj- doš. Ko je zapeljala s pločnika na dovozno pot, kjer se pločnik neko- liko zniža, je izgubila oblast nad ko- lesom in padla po vozišču. Pri tem se je tako hudo ranila, da je umrla na kraju padca. avto7a7eslov križišču v soboto, 21. oktobra, okoli 5. ure je po magistralni cesti skozi Lenart vozil osebni avto 30-letni Bojan R. iz Lenarta. V križišču s Prežihovo ulico je njegov avto za- neslo na levo, zato je trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozil 47-letni Rudolf G. iz Žabnice. Bojan R. se je v nezgodi hudo ranil, na obeh avto- mobilih pa je nastala gmotna škoda. ....^^.^^^^^^^^ ČEZ STREHO AVTOMOBILA Po cesti skozi Poljčane je v sobo- to, 21. oktobra, ob 18.40 vozil osebni avto 24-letni Ivan B. z Dol- gega Vrha pri Slovenski Bistrici. V levem ovinku ga je zaneslo na na- sprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal voznik mo- tornega kolesa, 20-letni Ernest A. iz Zbelovega. Motorist je silovito tržil v avtomobil, pri tem ga je vrglo čez streho vozila, padel je ob rob ces- te, kjer je obležal hudo ranjen. Voz- nik osebnega avtomobila je bil le lažje ranjen. vlomilcTpovzročTli predvsem škodo v noči na sredo, 18. oktobra, je neznanec vlomil v prostore AMD Slovenska Bistrica. V lepo urejenih prostorih je našel le kovinsko bla- gajno, ki je ni mogel odpreti, zato jo je vrgel skozi okno na dvorišče. Tudi tam mu je pozneje ni uspelo odpreti, zato jo je pustil in odšel praznih rok. Kljub temu je z vlo- mom in poškodbo blagajne povzročil škodo za okoli 150.000 tolarjev. Neugotovljenega dne v zadnjem tednu so neznanci obiskali stano- vanjsko hišo v Lušečki vasi pri Slo- venski Bistrici, last Ivana R. iz Celja. Našli in odnesli niso nič vred- nejšega, močno pa so poškodovali vrata, okna in severno stran hiše ter s tem povzročili škodo za okoli 300.000 tolarjev. V noči na petek, 20. oktobra, je neznanec vjomil v prostore osnov- ne šole Šmartno na Pohorju, občina Slovenska Bistrica. S silo je odpiral omare in vsebino razmetal po šolskih prostorih,'odnesel pa je fotokopirni stroj in radiokasetofon. Po oceni je šolo oškodoval za okoli 400.000 tolarjev. NAZGODA PRIDELU 32-letni Ivan K. iz Bukovcev je so- delavcu v Gajevcih pomagal pri nastavitvi delovnega stroja. Pri tem se je z rokama naslonil na delovno mizo, navojni vreteni sta mu zgra- bili rokav in mu stisnili roko. Prepel- jali so ga v ptujsko bolnišnico. SAMOVŽIG KORUZNE- GA ZRNJA v nedeljo, 22. oktobra, zjutraj okoli 7. ure so opazili, da je začelo goreti v sušilni komori podjetja Agrometal, d.o.o., v Spuhlji pri Ru- ju. Ogenj so pogasili ptujski gasilci. Ugotovili so, da je začelo goreti za- radi pregretja in samovžiga koruz- nega zrnja. Nastalo škodo so oce- nili na okoli milijon tolarjev. RODILE SO - ČESTITA- MO: Silva Kokot, Pohorje 17, Cirkulane - Kristijana; Mojca Bratuša, Skolibrova 6, Ormož - Lina; Jolanda Magdič, Tomaž 17, Ormož - Miha; Andreja Cafuta, Prežihova 5, Ptuj - dečka; Darja Potočnjak, Raičeva 9, Ormož - Nikito; Marjana Rodošek, Sedlašek 112, Podlehnik - deklico; Darja Čeh, Podvinci 73, Ptuj - dečka; Marija Pisec, Sela 12, Lovrenc - Simona; Moj- ca Trampuš, Kraigherjeva 18, Kidričevo - Milana; Je- lena Horvat, Bogdanove! 30, Čakovec - Sanjo; Danica Šmigoc, Pobrežje 49A), Vi- dem - deklico; Mateja Kor- par, Mezgovci 53/a, Dorna- va - Laro; Majda Gril, Bod- kovci 14, Juršinci - dečka; Renata Klarič-Tetičkovič, Ui. 25. maja 4, Ptuj - dečka; Leopoidina Sagadin, Med- vedce 16, Majšperk - Sašo; Katarina Potrč, Drstelja 1, Destrnik - dečka. POROKE - PTUJ: Andrej Potrč in Marjana Novak, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Josip Stočko, Jelovec Vočanski 22, Hrvaška, in RozaHja Gavez, Korenjak 11. ZLATA POROKA: Rafael in Pavla Dežman, Prešerno- va uL 24, Ptuj. UMRLI SO: Konrad Mohorko, Gorca 49, 1935 - t 15. oktobra 1995; Franc Zavec, Bukovci 177, ^i' 1933 - t 12. oktobra 1995; Alojz Kukec, Mala vas 17, ^i^ 1923 -t 13. oktobra 1995; Marija Sobna, Bukovci 142, ❖ 1910 - t 25. oktobra 1995; Ana Zadravec, rojena Fekonja, Vitomarci 47, ^i' 1916 -116. oktobra 1995; Leopold Avguštin, Lešje 37, ^i^ 1925 - 117. oktobra 1995; Elizabe- ta Šegula, rojena Janžeko- vič, Dornava 110, 1911 -1 19, oktober 1995. I