TRST, nedelja 18. marca 1956 Leto XII. . Št. 67 (3305) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 kongres pri hritizirh vladno notranjo politiko e ta *eden se pričakuje« da bo zbornica odobrila spre--njeni upravni volilni zakon - Palača Chigi bi botela Krčiti pomen Groncbijeve zunanjepolitične pobude d°pisnika) ie — L,. ' Kljub temu, da nat vnnu smo P°r°čali — se- načrt 2»t-„ pos*anski zbornici ’• 4a&on" •itvah ‘crls11? 0 . uPravnih vo-nica že , akujejo, da bo zbor-110 odobrfu • n načrt ponov-"e bo oo,'!3 ln da zaradi tega J* Vol°ey ~° odložiti uprav- i1 bo spremni!0 vJerietno ie> “'a notm-c ,e ndobrila kar a'Ce’ tako a]a komisija zbor-Se bolj ni,^a ne bo potrebno X^"^en&iCe“ ldatloXSe,namreč, da novi do-!??° Važn-eSej ,načrta niso b razrra i-a bi morala o sv°Ji Eejb zbornica na a.es SkonSDCrU poz°rnosti je da-fra«ke £ , republikanske » Vni tainu erem Je n)en vre7ital pobV- Poslanec Reale nosi tCno Poročilo. Se- ^ predvnrfres pečat za' i ndar n, . °blne kampanje. koliito.?animiv le toli-.J0 PolitjUp. brdizira le notra-_e,v celoti ,a.de. medtem ko o0!!bko. Ro?trinia z zunanjo *?lra zlasti 0 Poročilo krivi? S^Podari0,033110 reševa-asanj rskih m socialnih nefiepa.blika, st«n a nSk° v°dstvo se tiisevanjetn 1 prt z. vladnim ta? p°lodh prašanja agrar-rakoi3a za ’tp,oudarja nujnost tli simboli ?kooa • goriva, ki bi1' !(t Vclti državne ko-Coicb° Po ?0!’no poudarja in jScan^^‘ ^°r°cilo napa- »ov hi’ da h demokracijo, ki ktirnim int?°Ce s tako ime' sooi* ysa svoigral'zmom pri" od»- la na čv j n°tranja ne-stVa1Snosti, zl?°i.do državne ne-detp kjer’ vaa Pa glede šol-'HltbStjani ..bol-i rinejo Po o š°le P SV?-le konfesio- ki vSi strf °roe,1° hva'i ~ sefi 2eio a30! T vse znake, 'očk itesničenio0ce vIada do' sIm; Iz zaklt? ustavnih do-c' >’..?* si h n- -a P°ročila pa cit« držati ceJ° republikanske 5°je <.(„sao:lostojnost ak-ztia„v'5de ,anke do tristran- žeSi “poslej v,kateri' kot -'e- 19 iif- idržiii«- blh udele-‘u L-,.'Plp-'0 si odkrito (ijf )a kršz1 zlasti vsega ■ anske demokra- «N se i- ki j bovg 1 jPstaIo tudi vod-v°iaii,fa2Prauidl?alne stranke, teh Sodili3?0 0 zakonu o Isti br>eh dok -kl ga V Nl61*4 pn ?no sprejel 1 i« . V V, lz8lasovanju v °bžai, j« Vod?.ebni resoluciji ftS’ da tV0 Rjavilo, se tat j p'otiUstV3ebuje sprejeti Pa -StaVne dnlnčhp. *Vj|fe ParKdravlja resoluc kost I Vse j.mentarce, ki so Ifio-PI*P»eeuf bi protiustav-bliltj ■ nai ’ Radikali zahte-,(na “Poz0rPredsednik repu-*kk0(1 bonia n oba Parlamen-tt6j », 2. „ . Protiustavnost i .. klavno Pride zakon začel® sodi ta .. zbiranje podpi- rne določbe,- 2. a. Protiustavnost s« jlavno Pride zakon S Začelo sod>šče in 3. naj „».V -2JT1’ k' b” ' Pa S’avnega odbo-j1 tn„, b ki - danes govoril b lih°2llo j le poudaril, da l9k8feita*Hi 'stv a?no pripadati V i IponaaKnki in k ltali- t.5{ ta n, s.tlcni zvezi, - -ao nL sbrantia, tem-°di ta način je i<6 ucel° saii ‘Srati na *' editVp ,e . republikan-ffkpart p°staia države. Jasno N7 bled na tak način v' v »?0dpiraIePubUkanci, ki lj'. Jei sed?-0, 'n liberalci. i ‘eiti Sedijo, vedno glob- k(? ??«gaS, ,pravVeZi-,se danes po-k( hal eralca simpatična n bi ?l«nSKe Martina, ki je ■NJ? > voZ-nanie politi- razvoja mednarodnega sožit- spomenice, ki mu jih je danes ja, ki ga v zadnjih mesecih in tednih napada zlasti Vatikan. Zato se v tej zvezi ponovno opaža vpliv Vatikana na italijansko zunanjo politiko. Politični opazovalci gredo v svojih komentarjih še mnogo dalje: predvidevajo namreč, da se bo nasprotje med obema koncepcijama razvoja atlantske politike v prihodnje še bolj zaostrilo, tako da bo ta zaostritev prišla do konkretnejših oblik na prihodnjem zasedanju držav atlantskega pakta. Brez dvoma pa je, da se bo prav na prihodnjem zasedanju pokazalo, ali so bila pričakovanja Gronchija, o katerih je govoril ob svojem prihodu v Rim, upravičena ali ne. Kot je znano, je Gronchi dejal, da že v prihodnjih mesecih pričakuje rezultate svojih stikov, ki jih je imel z ameriškimi državniki med svojim obiskom v ZDA in v Kanadi, pri čemer ni mislil samo na predloge o kreditih, ki naj bi jih Amerika dala Italiji za nadaljnjo poživitev gospodarstva, temveč predvsem na čl. 2 atlantskega pakta. Govori se tudi o vplivu, ki ga ima pri tem Foster Dul-les, za katerega je znano, da mu Gronchijeve pobude niso bile zelo všeč. S tem v zvezi se trdi celo, da je Dulles eden ižmed pobudnikov vseh manevrov, ki naj onemogočijo kakršno koli realizacijo Gron-chijevih predlogov. A. P. izročila juznokorejska vlada. Seulska vlada zeli dobiti ra ZDA večjo vojaško in gospodarsko pomoč, obenem pa posredovanje v večletnem sporu med Japonsko in Južno Korejo zaradi ribolova in drugih vprašanj. Nadaljevanje razgovorov o Posarju PARIZ, 17. — Danes so '-e na Quai d'Orsayu obnovila f rancosko-nemška pogajanja o Posarju in o kanalizaciji Mozele. Francijo je zastopal državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Maurice Faure. Zahodno Nemčijo pa državni podtajnik Hallstein. Današnji sestanek je bil domenjen med obiskom francoskega zunanjega ministra Pineauja 3. marca v Bonnu, ko se je sertal z zahodnonemškim kancler- jem Adenauerjem in zunanjim ministrom Brentanom. Po današnjih razgovorih i» bilo objavljeno naslednje n-radno poročilo- «Francosko-nemška pogajanja o vprašanjih Posarja so se nadaljevala danes med državnima podtajnikoma Faureom in Hal)-steinom. Oba podtajnika sto proučevala rezultate dosedanjega dela, ki je bilo poverjeno izvedencem na sestanku ministrov 3. marca, in sta dosegla napredek glede poglobljenega tehničnega proučevanja bistvenih pogojev za rešitev posarskega vprašanja-Dala sta navodila izvedencem, naj razjasnijo določene konkretne podatke- Sklenila sta, da se bosta ponovno sestala 27. marca v Bonnu.# V dobro obveščenih krogih trdijo, da sta se obe delega- JUTRI PRVA SEJA pododbora za razorožitev ciii precej približali sporazu-1 ^i'?ldr'm- 'dada!9jl>- „ r, • »t .. Ni natančneje povedano, na mu o Posarju, ker je Nemci- (-ak nag;n rada bija fconn- )a načelno pristala na načrt ska v]afja konsultirana. Misli- kanalizacije Mozele. j /t. pa, da bi se naj to zgodilo Vsebina Adenauerjevega pismu, s katerim zahteva udeležbo pri razgovorih ~ Poročilo, ki | po nemškem poslaniku v Londonu von Herwarthu. Po dobro obveščenih virih je prišlo do kanclerjeve iniciative iz strahu, da ne bi zahodne velesile postavile vprašanje nemške združitve na drugo mesto po vprašanju razorožitve. Kot je znano, je lani ob ženevski konferenci -\denauer vztrajal na tem, da zahodna politika postavi na prvo mesto vprašanje nemške združitve. Pododbor OZN za razorožitev bo imel v ponedeljek 19. marca ob 16.30 v Laneaster Kousu v Londonu prvi sestanek. Sovjetski delegat Andrej Gromiko bo prispel na londonsko letališče jutri ob 16. jri. Veliko Britanijo bo zastopal na sestankih pododbora OZN za razorožitev državni minister v Foreign Officeu Anthony Nutting, ZDA Harold Stassen, Francijo Jules Moch in Kanado visoki komisar v Londonu Norman Robertson. Prva seja bo dekr.m javna. Novinarjem bo dovoljeno prisostvovati govoru, s katerim bc Nutting izrekel dobrodošlico. Zatem bo fotografom dovoljeno fotografirati delegate v dvorani plenarnih sej. Ista-le seje bodo pri zaprtih vratih ga je objavil tiskovni urad za-hodnonemške zvezne vlade, javlja, da je kancler Adenauer s pismi, ki jih je ta teden poslal predsednikom vlad treh zahodnih velesil, od njih zahteval, naj bodo v stalnem posvetovanju z bonnsico vlado med bližnjimi london-sikmi razgovori o razorožitvi. V enakih pismih, ki jih je poslal Eisenhowerju, Edenu in Molletu, pravi poročilo, opozarja Adenauer med drugim, da se bodo nu sestankih pododbora OZN za razorožitev ^obravnavala vprašan ia, ki zadevajo usodo Nemčije, katere združitev je postavil svobodni cvet kot svojo prvo nalogo, in pa vojaško varnost zvezne republike. Ukrepi, ki se nanašajo na politični in vojaški status na ozemlje zvezne republike, nadaljuje poročilo, se tie morejo sprejemati brez pristanka zvezne repubiiKe. Kancler je zaradi tega zahteval od treh zapadnih velesil, da se zvezni republiki omogoči slediti pogajanjem in se ji tako nudi možnost, da v pravem trenutku pove svoje sta- ¥ PARIZU E JOS EŽEN SPORAZUM O TUNIZIJI SKI NEODVISNOSTI DUNAJ. 17. — Bukareštan-ski radio javlja, da je Romunija predlagala Grčiji vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov med obema državama. V noti, ki jo je v ta namen poslala, vabi romunska vlada grško vlado, naj pošlje v Bukarešto delegacijo na pogajanja. Dulles v Seulu SEUL, 17. — Državni tajnik Jelin Foster Dulles ;g prispel danes v Seul iz Tajpeha, kjer je imel razgovore s Čangkaj-škom in drugimi predstavniki njegovega režima. Ob odhodu iz Tajpeha je Dulles izjavil, da je bilo Cangkajškovo letalstvo znatno okrepljeno, posebno z dovršitvijo novega letališča sredi Formoze. Pohvalil je tudi Cangkajška osebno. Takoj po prihodu v Seul je Dulles odšel v rezidenco predsednika Singman Rija. Na letališču je izjavil, da bo v svojih razgovorih z juznokorej-skim predsednikom obravnaval vprašanje «sedanje taktike komunističnih voditelevu :n dodal, da je Južna Koreja lahko prepričana, da bodo njeni zavezniki ((odgovorili na vsakršen komunistični napad'). Po razgovoru s Sigman R’-tem in s člani njegove vlade Dulles novinarjem ni hotel povedati nobene podrobnosti. Južnokorejski obrambni mini ster pa je izjavil, da je Du’-les obljubil, da bodo v Wa shingtonu skrbno proučili tri Skupna francosko-tunizijska izjava bo podpisana v torek - Vojaški in drugi ukrepi vlade v Alžiru v zvezi s posebnimi pooblastili - Združitev maroškega Istiklala z reformistično stranko na španskem področju PARIZ, 17. Pozno zvečer so javili, da je bil dosežen sporazum med Francijo in Tunizijo o tunizijski neodvisnosti. Skupna izjava bo podpisana v torek popoldne v Parizu. Za Tunizijo bo podpisal Tahar Ben Ammar, za Francijo pa zunanji minister F ineau. V popoldanskih urah so po razgovoru Tunizijskih ministrov s francoskim zunanjim ministrom sporočili, da niso mogli doseči sporazuma in da so bila pogajanja prekinjena. Zvečer pa je Pineau imel daljši razgovor s predsednikom stranke Neodestur Burgi-bo na podlagi pooblastila ki so mu ga dali na popoldanski seji ministrskega sveta. Takoj po tem razgovoru je Burgiba novinarjem izjavil: ((Franco- sko-tunizijska pogajanja niso več prekinjena. Nadaljujejo se m mislim, da se približujemo sporazumu«. Zunanji minister Pineau je sprejel novinarje v zunanjem ministrstvu, da jim sporoči vest o doseženem sporazumu glede skupne izjave, ki proglaša neodvisnost Tunizije ter medsebojno odvisnost med obema državama- ((Sporazum je bil dosežen, je dejal, in skupna izjava bo podpisana v torek ob 17 v zunanjem ministrstvu Predsednik Tahar Ben Ammar bo prišel v Pariz, da podpiše v imenu svoje države«. Pineau je dalje ižjavil, da se je Burgiba po prvem razgovoru, ki ga je nocoj ime, z njim, posvetoval z dvema Sg^ohtičn^rfi poročal o , Sh.ht c, Plati Gronchi. ^ "A. Vls da*"■ pourtJaRa Potovanja Ne bil„ arja se nam- t HI kat p°r°č]lo o seji e v BnV(. ari je Martino tros ’ .zel° kratko in - *■ "-.t|°ve vb?bude glede da- Arabske države utrjujejo enotnost tunizijskima ministroma, in mu je pri drugem razgovoru sporočil njihov pristanek. Pineau pa se je po svojem drugem razgovoru z Burgibo posvetoval z Molletom. Pineau je tudi sporočil, da bo vsebina izjave objavljena takoj po podpisu. Na svoji seji je vlada razpravljala tudi o dekretih, ki so bili sprejeti v zvezi s posebnimi pooblastili v Alžiru. kjer se položaj vsak dan slabša, kakor dokazujejo številni atentati in spopadi. Najveoji spopad v zadnjih 16 mesecih je trajal dva dni na področju Lafayette. Pri spopadu jc padlo 107 upornikov, k; so jih francoske čete obkonle in jih obstreljevale tudi z lecali Francoski so pri tej akciji u-porabili 3 oklepne kolone in nekatere vojaške enote, ki so jih na področje pripeljali s helikopterji. Predstavnik vlade je po seji sporočil, da je ministrski svet odobril nekatere dekrete v zvezi z Alžirom. Sprejeli so več ukrepov za vojaška oja-čenja. Med drugim bodo z letali prevažali francoske čete iz lndokine, dve motorizirani diviziji pa bodo pripeljali iz Nemčije. V ta namen bodo zasegli vsa razpoložljiva letala in ladje. Vojna mornarica bo sodelovala pri obrani bi mest in obalnih področij. V veliki meri bodo povečali letalske sile. Pospešili bodo tudi vpoklice novih kontingentov pod orožje in v primeru potrebe bodo vpoklicali tudi vojake, ki so odslužili svoj rok. Vlada je dalje sprejela de kret, ki omogoča sprejem mu shmanov v javne urade. Sklenili so tudi zvišati mezde kme. tijskim delavcem, v kratkem pa bodo s posebnim dekretom določili pogoje za izvedbo a-grarne reforme v Alžiru. Nič tavlja poslabšanje položaja v predstavnik ciprskega ljud-Alžiru in dodaja, da je ■ po- stva. slabšanje zakrivila peščica fa- s Clpra javijajo medtem, natikov, ki si lastijo pravico • - - predstavništva evropske kolonije. V Maroku pa se v zadnjem času položaj bolj ugodno razvija. Važen element pri tem je sporazum med reformistično stranko španskega Maroka j n Istiklalom o združitvi. Doseženi sporazum bodo uradno javili nocoj ali jutri zjutraj. Zaradi tega upajo, da se bodo sovražnosti na področju Rifa končale približno v enem tednu. Prihodnji teden pa se bodo v Parizu začela francosko-maroška pogajanja o ustanovitvi maroške vojske. Danes je v Madrid prišel tetuanski kalif Mulaj Hasan, ki se je sestal s Francom. Je Gospa Joliot Curie umna PARIZ, 17. -- Preteklo noč umrla v bolnišnici ((Curie« v Parizu gospa Irene Jo-liot-Curie, hči Fierra in Marie Curie, ki sta odkrila radij. in žena Frederica Joliu-ta. Tudi ona je študirala fi-ziko in kemijo in je leta 1935 skupno z možem dobila Nobelovo nagrado za kemijo Rodila se je 12. septembra 1897 v Parizu. Z dvajsetim letom se je vpisala na fakulteto znanosti- Leta 1920 je promovirala v matematiki in fiziki in leta 1925 je postala svobodna docentka. Naslednjega leta se je poročila s Fredericom Joliotom, ki je bil asistent v laboratoriju Curie. Poetala je njegova asistentka pri razisaovanjih v jedrni fiziki in skupaj sta odkrila umetno radioaktivnost ter sta za to dobila leta pa niso še sklenili glede po- 193.5 Nobelovo nagrado za ke-1 - - mijo. Leta 193« je bila ime- novana za podiajnico za da so angleške vojaške in policijske sile danes nasilno izgnale stanovalce iz desetih stanovanj ter zaprle 18 trgovin v onem delu Nikozije, kjer je bil pred dnevi ubit neki angleški poročnik. Izpraznjene prostore so zapečatiti in zaprti bodo ostali tri mesece. Te kolektivne represalije so angleške oblasti začele. ker grško prebivalstvo otoka, ki je podvrženo strahovitemu pritisku, noče izdati grških patriotov, ki se borijo za osvoboditev. Vse stanovalce omenjenih stanovanj so pripeljali na Metaksasov trg, kjer so jih javno preiskali in jih nato poslali v drugi del mesta, ne da bi poskrbeli za njihovo namestitev. Preteklo noč pa je skupina upornikov v goratem predelu na jugovzhodnem delu Cipra napadla britansko vojaško patruljo in pri tem je bilo 5 britanskih vojakov ranjenih. Med napadalci je bil en mrtev in nekaj ranjenih. Nocoj pa je bil ubii en britanski vojak, drugi trije pa ranjeni pri atentatu, ki je bil nanje izvršen v bližini ' Jalu-se severnovzhodno od Nikozije. V Limasolu pa so neznanci vrgli bombo proti stanovanju nekaterih angleških častnikov. Bomba je poškodovala vhodna vrata, ni pa bilo človeških žrtev VZNEMIRLJIVE VESTI O NEMIRIH proslalinskih elementov v Georgiji Agencija Tass poroča, da so poslali v Georgijo 15.000 aktivistov, da bi obrazložili smernice XX. kongresa KP - lajno poročilo Hruščeva delegatom kongresa o Stalinovih zločinih MOSKVA, 17. — Inozemske agencije so razširile vest, da je imel Hruščev pred CK sovjetske KP govor, ki ni bil namenjen javnosti. Te agencije navajajo celo podrobnosti iz llruščevega govora. Hruščev naj bi navajal vrsto Sta- Dopisnik AFP iz Moskve je poslal poročilo o končnem govoru Hruščeva na 20. kongresu sovjetske KP. O tem govoru je zapadni tisk že razširil obsežne informacije. Poročilo dopisnika AFP v glavnem potrjuje, kar je v Ne\v York T’ linovih zločinov, ki jih je ta m‘esu objavil bivSl d0pisnik zagrešil v casu svojega vla- t, MmVvi Harrisor. aNp1 VzN‘ iNchr^igi Pavaia hotenje Nve j,.,da se pomen Si V socialne -- čimbolj ^ s?,SovoriHravlio' da tj? vlaa stank,7 1 1 danes na Nblik? Segm i ‘ Predsed- da Gr,m Ln Predsednik SNr*dno Chl' kli°b te-A VNvetla počilo o raz-biNbr, Nor 0ga ne ome-kl e°V0 ' da je Pa je precej % * r-? °dstr^ ? Segni v 'tu. kil *aie , razlike > 'ktij * zarad deu Ma,.0,‘Uka da ie zu-WNV N in deva mini- C 2s r da “tegovih so-b'htr''ki^^^ka"j 6 ^ 01 e^a' ki i omenje- Vendar V n]egovo ‘je/v, i'" neUbrav‘feno no-NNe tT>Več tre za vmeša- iJSUa Za 1Zpopo1- li. 6$)«blik8d Pa.ie pred- W H*n> lin pa E'e P° iiLVN “Pravič gr Te ?gi V>ffi v 6 dolžan vr- Sestanek med Naserjem in kra jem Saudom Pred sestankom arabske liga sS''S »alVče zpačilna C^arja ,Cbigi. k‘ ne- J9) Lke*5° vojasknno 'n po" V>ko f Pakta , alran a- Nžato,6aGronch lastl pa *e-ki si •da’ P°bu->*>j ikta dalo atlant- 'X1 gov° VreHn predn°st ali . flnost o — - NN >i o n11?*1 čl 2 pak- \Nu\«tot«6nem so- ** eNri te arskem '"o- Pr°ttiike gre V bi’ ke ugodnega ložaja na smrt obsojenih Al žircev. Prea sejo vlade je Mollet poudaril važnost svojega po-... , i j - i tovanja v London in dejal, Head v Kairu - Giški minister bo obiskal arabske države da se vlada pnpraviia na rešitev alžirske krize okrepljena s potrjeno solidarnostjo zaveznikov in s skoraj soglasnim izglasovanjem zaupnice v parlamentu. Zunanji minister Pintau je na kratko govoril o rezultatih svojega potovanja v Kara. čl, Novi Delhi in Kano in je poudaril, da je Francija s tem poudarila «svojo navzočnost na Srednjem in Daljnem vzhodu ter zopet pridobila svoj ugled velesile«. Minister-rezident Lacoste pa jt izjavil, da bo vlada v Alžiru svoj čas nastopila «s sile m z zakonitimi sredstvi« in‘ da namerava ((braniti red z vsemi zakonitimi sredstvi« ir. da namerava ((braniti red z vsemi zakonitimi sredstvi«. Istočasno se bo zavzemala za ((napredek in pravičnost ter za zgraditev boljšega Alžira«. Medtem ko današnji desničarski tisk poudarja «pomir-jevalno akcijo«, ki jo vlada misli začeti v Alžiru, vztraja socialistični in ostali levičarski tisk, da «je treba napraviti red tudi na drugi strani«, t j med tistimi fanatiki, ki si iastijo predstavništvo ev ropskih naseljencev, in na strani reakcionarjev, ki hočejo vojno. «Franc Tireur« se čudi zaradi povečanega nadzorstva nad alžirskim nacionalističnim voditeljem, ki je v Franciji in pravi; «Ce se spravljajo v zapor sobesedniki, namesto df bi jim dali besedo, se ne smemo potem čuditi, če sobesednikov ne najdemo«. Socialistični ((Populaire# ugo- KAIRO, 17. — V pooblaščenih krogih zatrjujejo, da je prišlo včeraj do važnega sestanka med arabskim kraljem Saudom in egiptovskim premierom Naserjem. Proučila sta arabska vprašanja v luči nedavnih sporazumov med kraljem Saudom, predsednikom Naserjem in sirskim predsednikom Sukri El Kmatlijem. Egiptovski tisk poroča, da je egiptovsici veleposlanik v Amanu dobil navodilo, naj izroči važno sporočilo jordanskemu kralju Huseinu. Tajništvo Arabcke lige pa sporoča, da se arabske države posvetujejo, da bi določile svoje stališče do skupne egiptovsko-sirsko-saudske izjave. Ta posvetovanja so priprava na sestanek cveta A-rabske lige, ki je bil odložen za deset dni in ki se bo začel v Kairu 29. marca. V Kairo je prišel angleški obrambni minister Anthony Head, ki je izjavil da ne bo imel nobenega političnega razgovora s premierom Naserjem- Head je prvič v E-giptu od julija 1954 ko se je udeležil egiptovsko-britanskih pogajanj o usodi britanskega oporišča na sueškem področju- Minister je dejal da ima njegov obisk ramo namen, da nadzoruje izvrševanje zadnje faze umika britanskih sil s sueškega področja in načina, kako bodo angleška civilna podjetja, ki bodo nadomestila vojaške oblasti v upravljanju naprav na sueškem področju, začela izvrševati svoje nove naloge. Britanski obrambni minister je nato poudaril, da Cipra ni mogoče imeti za oporišče. podobno nekdanji bazi na sueskem področju. Pristavil je, da se je na Cipru namestil samo glavni operativni etan za Srednji vzhod s svojimi službami, da pa ni nikoli obstajal namen, da bi iz Cipra naredili oporišče z velikimi skladišči in možnostjo prevoza znatnih vojaških Head se je danes popoldne sestal z egiptovskim zunanjim ministrom, zvečer pa je bil gost pri Naserju. Kot poročajo iz Aten, bo grški minister brez listnice Kaeimatis jutri začel desetdnevno potovanje, ki ga bo vodilo v Kairo Damask in Beirut. V uradnih krogih poudarjajo, da želi Grčija okrepiti politične stike z arabskimi državami. Kanadski ministrski predsednik Samt Laurent pa je včeraj v Ottaw> sporočil, da je kanadska vlada izdala tri izvozna dovoljenja za dobave vojaškega materiala Izraelu-Gre za določeno količino to- povske municije. za manjšo količino radioleiegrafskih naprav in za nekaj nadomestnih delov za tanke. Saint Laurent je izjavil, da vlada odslej ne bo več izdajala iz- voznih dovoljenj za dobave orožja Srednjemu vzhodu, dokler se položaj tam ne bo izboljšal. HAAG, 17. — Mednarodno sodišče v Haagu je sklenilo, da ne bo upoštevalo akcije, ki jo je pred tem sodiščem začela Velika Britanija proti Argentini in Cilu v zvezi s sporom zaradi nekaterih antarktičnih ozemelj. To je sodišče sklenilo, ker Argentina in Čile ne priznavata njegove pristojnosti. danja po Leninovi smrti. Danes pa javljajo, da je to Hru.ščevo poročilo že šlo tudi čez okvir partije in da so bili nekateri nepartijci povabljeni na sestanke celic, da ni poslušali čitanje Hruščevega poročila. Tudi na univerzi so brali poročilo in v neki založbi so bili povabljeni neki prevajalci, sicer komunisti, toda inozemci, da se udeležijo sestanka. Tekst pa ni bi’ objavljen in le nekaterim, ki niso mogli prisostvovati čita-nju, je bilo dovoljeno, da si napravijo kratke izpiske. Zdi •o pa, da je na poročilu zapisano; «Ni namenjeno objavi.« Hruščev je baje podal zelo poglobljeno in nepristranski analizo Stalinove dejavnost: ter pri tem poudaril tako njegove zasluge kot napake. V Moskvi so mnenja, da se je s tem hotelo dati Stalinu pravo mesto v zgodovini. V ostalem pa imajo v Moskvi poročilo Hruščeva za interno zadevo sovjetske KR in zato inozemski delegati, ki so se udeležili kongresa, niso bili povabljeni na omenjeni sestanek. Čeprav se zdi, da to poročilo ne bo tako kmalu objavljeno, so ga baje že dobili aktivisti v Moskvi in drugih predelih in polagoma seznanjajo z njegovo vsebino vse člane partije in mladinskih organizacij. Verjetno so prav aktivisti dobili nalogo, da razložijo prebivalstvu pomen poročila, da bi tako ne prišlo do prenagljenih in napačnih tolmačenj. Sovjetska agencija Tass javlja, da so poslali v Georgijo 15.000 aktivistov, ki po mestin in vaseh georgijske republike razlagajo, kaj se je storilo na kongresu. Ti aktivisti irnajj sestanke v tovarnah in drugih krajih. Številno občinstvo posluša govore, nadaljuje Tass, predstavnikov partijskega komiteja iz Tiflisa, tamkajšnje sekcije društva za razširjanje političnih znanosti in pa osrednjega ui ida za predavanja Po prizadevanju komiteja iz Tiflisa je bilo okrog 2Q0 predavanj o kongresu partije «Pelavci tovarn, zaključuje Tass, poslušajo predavanja o petletki in o zgod.ovinskih odločitvah na kongresu.« Po vsej Sovjetski zvezi so pri raznih partijskih organizacijah intenzivne diskusije, v katerih hočejo pojasniti pomen napadov na kult osebnosti. V inozemstvu so razširil vesti o nemirih, ki so baje bili pred približno desetimi dnevi v Georgiji in predvsem v Tiflisu. ki ni daleč od rojstnega kraja Stalina. Baje je morala posredovati tudi vojska. Do teh nemirov naj bt prišlo po čitanju govora Hru-sčeva o Stalinu. Nekateri časnikarji so danes vprašali Auriola, bivšega pred sednika francoske republike ki je na obisku v SZ, kaj je na vesteh, da je med potovanjem po SZ moral takoj odpotovati ,z Tiflisa, kjer se je pravkar nahajal, da ne bi videl množičnih demonstracij, ki so bajt tedaj bile v tem mestu. Auriol je dejal, da je odšel iz Tiflisa 8. marca zjutraj. tako kot je bilo po programu določeno, v Stalingrad. V Tiflis je prišel prejšnji dan in v urah. ko je bil tam, ni opazil nobenega znamenja za nemire. te ga lista v Moskvi Harrisor, F. Salisbury. Toda če se 'e objavlja, da je Hruščev strogo kritiziral Stalinovo dejavnost, je pa prav tako jrotreb-no poudariti, da Hruščev nikakor ni v celoti obsodil Stalinovega dela. Hiuščev je Stalinovo dejavnost razdelil v tri velika obdobja. V prvem obdobju po Leninovi smrti, od 1924 do 1934. je Stalin po mnenju Hruščeva ravnal kot zvesti čuvar leninske dediščine in *i je pridobi) velike zasluge za partijo in državo, ko je vodji enetgično borbo pioti raznim opozicijskim gibanjem v Trocki. Buharm it d.), ki so se javljala v partiji. «Leto 1934 (tedaj je bil umorjen Ki-rov) pa je tisto, ki zaznamuje preobrat v Stalinovem življenju. Tedaj se ga je polotila nekaka preganjavica in postavil se je nad partijo in državo. Naslonil se je na politično policijo in lotil se je širo-koga čiščenja svojih političnih nasprotnikov i::i je še’, tako daleč, da je občutno oslabil vojsko s tem, da je dal pomo- riti mnogo n-enih vcliteUev Točno je, tudi, da je Hruščev strogo kritiziral ravnanje Stalina spričo nemške nevarnosti in mu med drugim očital, da m računal s sko- rajšnjim lutlerjanskim napadom, čeprav so mu datum tega napada sporočili sovjetski vojaški atašeji v Berlinu. Končno .ie Stalin v zadnjem obdobju svojega življenja u-stvaril v Moskvi ozračje te- rorja. Sovjetski voditelji gotovo doslej niso hoteli govora Hruščeva javno razširiti (imajo ga za notranjo zadevo partije), zavedajoč se, da bi povzročila ta odkritja zmedo med partijci, vzgojenimi v stalinskem duhu. Razni partijski komiteji seznanjajo čla-n" partije polagoma s temi odkritji. Kar zadeva dogodke v Georgiji, pravi dopisnik AFP, da če tudi je prišlo do spontanih de- monstracij proti posmrtnemu «rušenju» Stalinove osebnosti, le demonstracije nikakor niso imele tistega hudega značaja, kot so to navajali drugi viri. Potrebno je povedati, da je imela Georgija po Stalinovi smrti zapletene krize, ki so močno prizadele partijo in vlado. Problem georgijskega nacionalizma ni bil brez vloge v teh krizah. Res je namreč. da je za časa Stalina Beria, ki je nekako nadzoroval georgijsko politiko od 1. 1932, močno favoriziral Geor-gijce (61,4 odstotke prebivalstva) in Ruse na škodo drugih narodnosti. Georgijski^ nacionalizem, ki je sicer doživel velike čistke 1. 1937 m 1938, se je vendar skristaliziral ob Stalinu in Beriji. Danes je pazljivost opazovalcev pritegnil uvodnik, ki ga je 13. tm. objavilo glasilo CK KP Georgije Zarja Vo-stoka. List je šele danes prispel v Moskvo. V uvodniku z naslovom «Za okrepitev socialistične zakonitosti« piše list; ((Izkušnje dokazujejo, da poskušajo sovražniki sovjetske države izrabiti za svoje podlo sabotažno delo vsako obliko popuščanja v socialistični zakonitosti« Ko omenja pravice, ki so državljanom zajamčene po sovjetski ustavi, list nadaljuje; «Vsaka omejitev in nasprotno, vsak direktni ali indirektni privilegij državljanov, ki bi izhajal iz rase ali iz narodnosti, kakor tudi propaganda sovraštva in rasnega ter narodnega preziranja, se v sovjetski državi kaznuje po zakonu.# Nato list ugotavlja. «Na žalost je treba ugotoviti. da obstaja primer mladih ljudi, ki fo zakrivili nemoralna dejanja, ki hodijo po poti krčenja sovjetskih zakonov in prezirajo zahteve sovjetske zakonitosti- Naloga naših partijskih organov, Komsomola, sovjetov in vse družbe je, boriti se odločno proti kalilcem zakonitosti in odpraviti hude pomanjkljivosti. ki še obstajajo v vzgoji naših mladih. Naše partijske in državne organizacije ter sindikati so poklicani, da budno varuj« jo . -vjetslce za ..c. da pokažejo in razkrinkajo vse provokatorje in sovražne elemente, vse tiste, ki škodijo zakonitosti in pravu.« Malcnkm/ nadaljnje razgovori: v Londonu Ni še znano, kdaj se bo sestal z Edenom - Brit. poslanik v Moskvi bo po televiziji govoril o obisku Bu'ganina in Htuščevo v Londonu LONDON 17. — Včeraj zve- ramo Rusom, da v tej deželi čer je bil Malenkov na večerji, ki jo je v nekem londonskem hotelu pripravila angleška električna družba. Gost je z vodko nazdravil britanski kraljici, pozneje pa je aledila tudi zdravica za maršala \4orošilova. Med večerjo je Malenkov povabil lorda Ci-trina, naj obišče Sovjetsko zvezo. -mogočili ustanovitev rednih zvez med Trstom in Ljubljano, Zagrebom, Pulo ter Reko. Skupščina težakov Predsinočnjim je bila v Ul. Zonta skupščina delavcev, včlanjenih v sindikatu težakov nove Delavske zbornice CGIL. Tajnik sindikata je poročal o pogajanjih za ureditev vprašanja nameščanja priložnostnih težakov. V diskusiji so navzoči težaki odobrili dosedanje delo odbora in pooblastili odbor, naj nadaljuje akcijo ao rešitve tega vprašanja. Skupščina je tudi naročila odboru, naj seznani javno mnenje s tem vprašanjem. Ce pa ne bi hoteli delodajalci sprejeti upravičenih zahtev delavcev, tedaj naj odbor zaprosi za solidarnost druge kategorije delavcev ter naj se pritoži tudi pri oblasteh. Za dokončno ureditev direktne tarife ČSR-Trst-prekomorje Predstavniki Italije, Jugoslavije, Avstrije in ČSR so naklonjeni tesnejšemu sodelovanju - Pri izdelavi pravilnika tudi madžarski zastopnik Sele v četrtek, dva dni po uradnem pričetku, je v Rimu pričela s stvarnim delom mednarodna konferenca o direktni tarifi CSR - Trst - pre-komorje. Madžarski predstavniki so namreč najavili svojo udeležbo na tej pomembni mednarodni konferenci in so jih pričakovali do srede zvečer, ko so sporočili, da ne bodo mogli na njej sodelovati. Na konferenci so torej zastopane železniške uprave Italije, Jugoslavije, Avstrije in CSR. Na konferenci pa poleg tega sodelujejo tudi predstavniki tržaških Javnih skladišč in predstavniki italijanskih pomorskih družb. Na dosedanjih zasedanjih so razpravljali o potrebi po izbol-šanju direktne tarife in predvsem o razdelitvi prometa med raznimi železniškimi zvezami od CSR do Trsta. O tem so že razpravljali in dosegli začasen sporazum na železni- Za pospeševanje tržaškega gospodarstva Štiri podkomisije obč. študijskega odbora PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH NA URADU ZA DELO Včeraj je bil na županstvu sestanek študijskega odbora za pospeševanje tržaškega gospodarstva. Na sestanku so sklenili, da bodo predali poglobljeno proučitev posameznih vprašanj, to je proste cone, vprašanja deželne avtonomije, pomorstva itd. štirim podkomisijam, ki so sestavljene takole: PROSTA CONA: odbornik Cumbat, dr. Bonetti, odv. Ha-rabaglia. dr. Gentile odv. Agneletio. DEŽELNA AVTONOMIJA: prof. Collotti, prof. Gregoretti, industrijski izvedenec Geppi, odv. Pogassi, odv. Stocca, gospod Banussi-Gambel. POMORSTVO: odv. Forti, prof. Furlani, dr. Franzil, dr. Novelli, dr. Morelli, dr. Teiner. RAZNO: inž. dr. Visintin, prof. Dulci, dr. Rinaldini, odv. Morpurgo, gospod Tolloy, dr. DEKLEVA. Podkomisije začnejo čimprej s svojim delom. V torek 20. t. m. ob 17. uri se sestane podkomisija za pomorstvo, v četrtek 22. marca ob 17. uri pa bo plenarno zasedanje odbora. Sklenjen sporazum o poenotenju plač trgovinskih uslužbencev S poenotenjem se zvišajo plače delavcev največ za 3.153 lir na mesec, uradnikov kategorije A pa za 5.960 lir Nesrečni Rupel si je prebil lobanjo Kdo jih zagovarja? Včeraj smo povedali, kako si predsednik Slovenske demokratske zveze dr- Josip A-gneletto izmišlja kršitve določb londonskega sporazuma v bivši coni B z očitnim namenom, da bi svojim demo-kristjanskim in novofašistič-n im zaveznikom nudil razloge, na podlagi Katerih naj bi slednji imeli opravičilo za kršitve istih določb v bivši coni A na škodo slovenskega življa■ Samo ob sebi je _ra" zumljivo, da za taksno lažnivo roboto omenjeni gospod in omenjena stranka ter njuno glasilo ((Demokracija«, iz dneva v dan doiivlj.ata pohvale in zahvale v demoknstjan-skih in novofašisticnih glasili h. Nekaj podobnega se dogaja tudi v zvezi z dolgimi uvodnimi članki v »Demokraciji# in s še dalj-imi histeričnimi izpadi v ((Katoliškem glas«#, v katerih se razliva žolč nad «titovci» samo zaradi tega, ker je italijanska vlada delniški družbi ((Dom« nakazala prvi obrok za gradnjo kulturnega doma v Ul. Petronio, s činier je Iprav po krivdi izdujateljev »Demokracije« m «Katoliškega plus«# z nepotrebno zamudo!) začela izpolnjevati le eno izmed obveznosti londonskega sporazuma, ki ga je bila svečano podpisala Kdo podpira te izdajatelje obeh listov v njihovi zahtevi, da bi morala italijanska vlada prav njim izplačati obljubljeno vsoto za kulturni dom? Zopet demokristjunski no-vofaštstični tisk! Naravnost ginljivo je, kako na pr. «Messaggero Verieto# zagovarja tezo ((Demokracije« !„ ((Katoliškega glasa»! Da, nihče drugi kot prav fašistični »Messuggero Veneto«! Kajti to je resnično prava družba v kateri se «Demokracija# in ((Katoliški glasu znajdeta kot riba v vodi! »Povsem razumljivo je na podlagi logike m navadne zdrave pameti, da ta prednost Rima do titovcev vzbuja proteste «Katoliškega glasa« ki se pritožuje, da italijanske oblasti omalovažujejo «lojalne protikomunistične slo venske državljane» in gredo na roko po drugi strani titovskim komunistom in v nadaljevanju dodaja, da je to pač zelo lep način proslavljanja 8 (/-letnice' rojstna Pij a XII■ s tem, da se mečejo iz slovenskega doma katoiiui ali pa se silijo na sostanovanje s komunisti. Da je to prisiljeno sožitje katolikov in komunistov sugerirala vesela pravljica o Don Cumillu, ne verujemo: bila bi to groba šala, ki se ne bj strinjzila z Guareschijevimi karikaturami ki niso ravno laskave za Segnija in njegovo vlado-« Pano m podobno beremo lahko v «Messagero Veneto# od 15. t-m. pod naslovom »Krivica za Slovence in vprašanje, ki ga je treba ponovno proučiti.» Podobno hvali poleg — seveda — »Piccola« gospodo od «Demokracije» m «Katoliškega glasa» tudi Sunlinovo glasilo ((Vita IVuooa#, ki pravi, da so ti «demokrati» v večini med tržaškimi Slovenci, ki pa zaradi podobnega ravnanja italijanske vlade postaja-]u _ reveži! — apatični in jih imenuje »prijatelje«, ki vedno bolj «izgubljajo upanje, ki so ga gojili do krščanske in demokratične Italije#. »Med Slovenci ima /talija i-skrene prijatelje, lojalne državljane: ne sme jih neumno razburjati s tem, da daje prednost onim, ni so njeni i-deološki m politični sovražniki.« Tako zaključuje Suntinov člankar svojo obrambo Slovenske demokratske zveze, katere izvoljeni zastopniki se lanko na prste preštejejo, m Slovenske katoliške skupnosti, ki (kot je tudi Santmu znano) nima nobenega izvoljenega zastopnika, čepruv — logično — predstavlja večino tržaških Slovencev ■■-! Se manj pa predstavljata obe grupaciji v kulturnem in prosvetnem življenju. Zato bi bilo zanimivo, ko bi že enkrat videli v »Demokraciji« m »Katoliškem glasu» nadeta njihova prosvetna društva, za katera najbrž tako nujno potrebujeta novi kulturni dom v Ul. Petronio .., Truplo 78-letnega Antona Rupla s Proseka, ki so ga predvčerajšnjim popoldne naš-!i mrtvega sredi skalnatega pobočja nad Napoleonsko cesto ,so končno včeraj kmalu po poldnevu spravili ra cesto ;n ga malo pred 13. uro prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem Rupel je v četrtek odšel z doma nabirat zelišča in ker ga do predvčerajšnjim ni blio doma, ga je njegova snaha z neko znanko začela iskati, dokler ga ni našla že mrtvegi. Policijski zdravnik dr. Nicco-lini je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi prebitja lobanje kot posledica padca. Po končani preiskavi na mestu nesreče so gasilci spravili truplo na cesto in ga izročili osebju pogrebnega zavoda Zi-molo, ki je pokojnika odpeljalo v mrtvašnico. Po dolgotrajnih pogajanjih so se predsinočnjim na uradu za delo sporazumeli glede poenotenja plač trgovinskih u-službencev. Ta pogajanja bi se morala uspešno končati že januarja, toda delodajalci so se na vse načine izmikali in zavlačevali pogajanja. Sedaj je bil končno raztegnjen na naše področje sporazum, po katerem se poenotijo osnovne plače in draginjska doklada. Krušno doklado pa bodo še nadalje izplačevali ločeno. Sporazum velja od 1. januarja dalje; zato bodo imeli u-službenci pravico do zaostankov. Od 1. januarja bodo torej veljale za trgovinske u-službence naslednje plače: Za uradnike: skupina A 81.000 lir s poviškom 5960 lir: skupina B 59.500 Ij.r s poviškom 5918 lir: skupina C 1 45.400 lir s poviškom 3244 lir; skupina C 2 38.700 lir s poviškom 2087 lir. Z delavce: skupina Dl 42.400 lir s poviškom 3153 lir, skupina D2 39.200 lir s poviškom 1352 lir; skupina D3 39.000 lir s poviškom 399 lir; skupina D4 367016 lir s poviškom 100 lir. Kar se tiče draginjske doklade, bo še nadalje podvržena pregibni lestvici in sicer od 1. aprila dalje. Poviški bodo zato odvisni od indeksa življenjskih stroškov. Nerešena pa so ostala vprašanja ženskih plač, plač mladincem in vajecem, ker je treba preuicditi zadevne odstotke razlike. S kolesom je padel Nekaj minut po 19. uri so morali zaradi udarcev na desni strani obraza in desni roki sprejeti na II- kirurškem oddelku 62-letnega zidarja Franca Bana s Proseka, ki se je zatekel po pomoč z rešilnim avtom Rdečega križa-Ban. ki bo verjetno okreval v 6 aii najkasneje v 10 dneh, je izjavil, da se je med vožnjo s kolesom po Proseku hotel izogniti nekemu avtu, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel na tla. Vinogradnikova nezgoda Medtem ko je na svoji njivi v Barkovljah ravnal žico, ki bi mu morala služiti za povezavo trt. se je ta pretrgala in 61-letni Giovanni Ma-russi iz Ul. Sorgente je odletel na tla, pri čemer se je pošteno ranil na glavi. Zvečer je mož sam prišel le zdravnikom na sprejemnem oddelku bolnišnice in ti so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 dneh na II. kirurškem oddelku. i prijetno, čeprav je še nekoli-I ko hladno- V veseli družbi in ob pristni kapljici se bo vsem zdelo, da je že pomlad. V normalnih letih, ko ni bilo muhastega vremena in pozne zime, je ob tem času v Bregu že polno cvetja. Letos pa mandeljni in breskve še spijo Zato se zdi skoraj neverjetno, da bo jutri Jožefovo in da se v sredo že začne koledarska pomlad. V Ricmanjih že leta in leta dobro pazijo na koledar, da se pravočasno pri pravijo na svoj veliki praznik. Že prve dni preteklega tedna so prišli v vas prvi kramarji, pripeljali so vrtiljake, strelišča itd. Gostilničarji so poskrbeli za dobro zalogo hrane in pijače, kmetje so prinesli iz shramb pršute, Ric-manjke pa bodo za jutri spekle okusne bige. Pripravljene so osmice, kjer bodo točili izvrstno domače vino, delavci pa so vse *f. dni hiteli z delom, da bi dokončali tlakovanje poti vsaj sredi vasi. ki se je zavleklo zaradi slabega vremena. Na svoj račun bodo prišli prav gotovo najbolj vsi Jožeti in Jožice. Naša želja je. da bi ta dan preživeli v čim prijetnejšem razpoloženju iv veseli družbi. Na zdravje pa bomo napili jutri v Ricmanjih. Uspela stavka v rafineriji Aquila Stavka petrolejskih delavcev v rafineriji Aquila v Zavljah je zelo dobro uspela. Delavci so se udeležili stavke stoodstotno; prav tako tudi tehnični uradniki. Med uradniki Je znašal odstotek udeležbe v stavki od 40 do 50 odstotkov. S tem so vsi delavci pokazali, da se ne bodo odrekli upravičeni zahtevi po izplačilu enkratne povprečne vsote za zaostanke, ki jo določa nova delovna pogodba. ški konferenci v Crikvenici v preteklem letu- Na osnovi prvih razgovorov se lahko zaključuje, da so vsi navzoči predstavniki naklonjeni tesnejšemu sodelovanju in zagovarjajo dokončno ureditev direktne tarife, ki ne samo, da omogoča uvoznikom in izvoznikom poznavanje celotnih prevoznih stroškov, temveč istočasno tudi predvideva pomembna znižanja tarii. Konferenca je včeraj zaključila z delom, v katerem bo pričela posebna tehnična komisija sestavljati tarifni pravilnik. Pri tem delu ne bo manjkal predstavnik Madžarske, kar je že uradno sporočila uprava madžarsičih železnic. Nova direktna železniška tarifa CSR - Trst - prekomor-ja bo kakor se zdi dokončana v maju. (kritike in poročila) Uspela produkcija šole Glasbene Matice V dvorani na stadionu »Prvi maj« je bila sinoči javna produkcija gojencev glasbene šole tržaške Glasbene Matice. O ori-reditvi sami bomo sicer obširneje poročali v torkovi številki, že sedaj pa je treba poudariti, da .ie bila produkcija dogodek, na katerega ie lahko Glasbena Matica upravičeno ponosna. Izvajanja vseh gojencev od najin iajš ih do onih iz višjih letnikov so pokazala, da so deležni dobre šole in kar je še posebno važno, da jemljejo svoj študij ka-r se da resno. Nekateri gojenci višjih letnikov pa so tako rekoč že pravi umetniki. Pose-bei moramo omeniti še rra-stop šolskega pevskega zbora, ki je naši javnosti že znam iz raznih javnih nastopov. Iz tega zbora se obeta razviti vrhunski pevski zbor. kakršnega sedaj pogrešamo. Prijetno presenečenje so predstavljal-i tudi gojenci tečaja za zborovsko dirigiranje, ki ao izmenično vodili zbor. Občinstva žal ni bilo toliko kot so si ga nastopajoči zaslužili in kot bi ga zahteval pomen tovrstne prireditve za krepitev našega kulturnega in prosvetnega življenja na Tržaškem. J. k. CARLO GOLDONI Jifanlna sobarica" V ((Verdiju# ie doživela s svojo sijajno igro v Goldonijevi ((Briljantni sobarici« ogromen uspeh prvaki-nja ((Beneškega gledališča« Elsa Vazzoler: bila je zares briljantna . in doživela nešteto zasluženih aplavzov ob odprti sceni. Z njo ie tekmoval Cesco Baseggio zlasti v monologih. Tudi vsi ostali so bili odlični. Režija in scena dovršeni. Skratka, videli smo eno izmed r.ajzabavnejših (čeprav ne najduhovitejših) Goldonijevih komedij v interpretaciji, ki si je ne moremo želeti boljše. Tudi obisk občinstva je bil obilnejši kot po navadi. Danes popoldne ob 17. uri ponovitev. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA | ZARADI AIENAMLRNICA UMORA obsojen pogojno na C mesecev zapora Enotna skupščina delavcev Kraftmetal Tudi včeraj so se delavci podjetja Kraftmetal zglasili pri raznih predstavnikih oblasti in jih prosili, naj posredujejo, da se tovarna zopet odpre. Da bi čimbolje nadaljeval svojo akcijo, je tovarniški odbor podjetja sklenil, sklicati v ponedeljek 19. t. m. ob 10. uri v dvorani št. 40 stare Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta 12 enotno skupščino delavcev ob udeležbi sindikalnih predstavnikov. Vsi izgovori šoferja, ki je zakrivil hudo prometno nesrečo, niso pomagali, kajti policija je nedvoumno ugotovila vzrok nesreče Jožeti in Jožice jutri vsi v Ricmanje 1 Zastrupitev s plinom Zaradi lažjega zastrupljenja z ogljikovim dvokisom so sinoči sprejeli na 4. zdravniškem oddelku 75-letno Marijo Černič vd- Makorsič iz Ul. dell’Eremo. katero je pripeljala v bolnišnico njena 44-letna nečakinja Josipina Ce-pač .stanujoča v isti ulici. Cepačeva je povedala, da je teto našla za vrati stanovanja že nezavestno na tleh. Kuril tatovi Alojz Cok iz Ui. del Friuli št. 222 je prijavil policijskim organom, da so mu neznanci razbili ključavnico na kurni-ku in mu ukradli 15 kokoši ter mu s tem povzročili 20 do 25 tisoč lir škode. Policija je uvedla preiskavo. Ce ne bi pogledali koledarja in videli priprav v Ricmanjih, bi se skoraj ne zavedali da bo jutri praznik vseh Jožefov, Jožic, Pepetov, Pepc itd. In kot vsako leto se bodo vsi, ki imajo jutri god, skupno s svojimi prijatelji in znanci zbrali v Ricmanjih. Jožefovo v Ricmanjih je tradicionalni praznik. Tja pridejo Tržačani, okoličani in ljudje iz vseh bližnjih vas i-Pred leti. ko ni bilo še vmes meje, so prihajali celo s Krasa in iz Brkinov. Kam drugam jutri, če ne v Ricmanje? Ce bo lepo vreme, kakor je upati, bo prav Vsem Jožicam in Jožetom, ki praznujejo jutri svoj god, želita u-redništvo in uprava »Primorskega dnevnika« vse najboljše! Bivši policijski inšpektor Giordano Stefani, ki se je pred časom izselii v Avstralijo, se je 14. februarja 1954 vozil s svojim Fiatom 1100 po Trbiški cetti proti Seslja-nu. Malo pred ameriškim športnim igriščem na Opčinah Pa je švignil mimo njega z veliko hitrostjo avto «Alfa Romeo#. Inšpektor, ki je vozil približno (0 km na uro, je bil prepričan, da je hitrost Alfe dosegla 120 in morda tudi več km na uro. Inšpektor je nadaljeval mirno svojo pot. Ko je privozil do križišča s cesto, ki pelje proti Proseku, je opazil pred seboj avto Alfa Romeo, nedaleč od njega pa To-polino, ki je bil močno poškodovan. Ker je bilo več ranjenih, je inšpektor obvestil o zadevi osebje Rdečega križa in tudi prometno policijo.. Okoli 16-15 so z rešilnim avtom in drugimi vozili pripeljali v bolnišnico Alberta Simonija iz Ul- Revoltella, ki je bil v Topolinu s svojo 47-letno ženo Ivanko Graho-njo, katera pa je na mestu podlegla hudim poškodbam; dalje 40-letnega šoferja ((Alfe# Virgilia Marangonija z Vrdelce Timinjana 1408 ter vse ostale potnike omenjenega vozila, to je Marangonijevega očeta, cina. ženo, svakinje in končno neko dekletce, ki jo je Marangonijeva družina povabila na izlet. Kmalu zatem so pripeljali v mrtvašnico bolnišnice tudi truplo Grahonjeve, ki je v trenutku nesreče šofirala To-polino. Prometna policija je takoj uvedla preiskavo. Na podlagi izjav Simonija, ki se je moral zdraviti 180 dni, in Marangonija, je prišla do ugotovitve, da je prav ta vozil s hitrostjo 100 km na uro. Simoni in njegova žena sta se namreč vračala po Trbiški cesti iz Sesljana in ko sta privozila do križišča s cesto, ,ki pelje na Prosek, je ženska IV. literarni večer Društva slovenskih srednješolcev Društvo slovenskih srednje* šolcev je sinoči priredilo svoj četrti dobro uspeli literarni večer, v.a katerem so čitali svoja dela nekateri ge znani in tudi nekateri novi mladi literati. Komisija, sestavljena iz dijakov, je ob zaključku večera obdarila vse mlade lim terate s knjižnimi nagradami in posebej nagradila tri najboljše prispevke. Podrobnosti o literarnem večeru kot tudi oceno o pre* čitanih delih bomo objavili v prihodnji nedeljski številki na četrti strani. OD IIČERAJ 00 DADES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. marca t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 16 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: uradnik Enrico Cataldi in šivilja Giorgi-na Ciscot. upokojenec Vincenzo Novelli in gospodinja Antonija Stokov ac, natakar Mathias Per-sitza in gospodinja Arina Jacek-Korm.an.ee. UMRLI SO: 63-letni Jasiip Rosane. 84-letna Antonia Calligairi vd Calligari. 72-letni Erman.no Benussi, 65-letna Giuseppina Greblo vd. Albanese, 80-letna Carolina Vecobiet vd. Sossi. 58-letna Rosina Bonin vd. Banim, 74-ietna Kosina Frol vd. Maniri, 52-letni Josi.p Poseda. 71-lelni Antonio Vactovani, 68-letna Maria Del Piero vd. Marto.rarva, 69-letni Marcello Gerani. 54-letna Iolanda Pilot por. Di Caprio, 5 mesecev stara Marina V ene a to, 47-letni Ireneo Simonetti, 77-iet-na Argia Marzolijl, 78-letmi Ugo Lanzi. OKLICI ‘Jll (f ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V ponedeljek 19. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« GLEDALIŠČE V KROGU MILAN BEGOV1C BREZ TRETJEOfi Drama v treh dejanjih (dveh delih) Prevedel Pavel Golia Nastopata ŠTEFKA DROLCEVA v vlogi Gige Baričeve in MIHA BALOH v vlogi Marka Bariča, njenega moža Režiser JOŽE BABIČ ( Ol-EPAIlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI NEDELJA, 18. marca »It«.« A , „KO, gOOKfl1^ 8.00 Jutranja glasM.JL ^ » tijska oddaja; 9.30 i Ko0. pricci; 11.00 Vi€UX«nw?. cen št. 5 v a-molu; D' jj.tf bert: Rio Grande, canta ^ Elgar: Morske slik«, • u<,.ta za najmlajše - ‘ • koj »Lisica zvitorepka#, n® u.# cert pestre operne S1"; pan* Glasba po žeijaih; flasb lahkih orkestrov: dvv g jjjjs za naše malčke; DJi J': „J| Nove ljubezenske Pe iol’jino * Bruc h: Koncert za ^ai- orkester; 16.00 OF'er^5*a. M je: 16.30 Zabavna gg* Koncert zbora K* Plesna čajanka; 18;°°in orkeš1*; cert št. 2 za klavir m ", iJ.H 18.20 Ritmične Koncert tenorista & dermaca; 19.00 1*roko J jj.i sična simfonija v D'“ Predavanje; 19.30 ri-yi & 20.00 Šport; 20.05 tivi; 20.30 Rossini: «Vl ,Bdej. { opera v 4 dej.: Pd Ji" 21.45 Nedelja v sP9rw’ Južno-ameriški odmevi, ■“»' i*« 9.15 Operna glaSW, ‘ gjaSH. campanon; 15.30 Opero mpanon; lo.su um-" .00 Prenos z nOgomf“~. jf* .30 Simfonični Kc>r#čd že gib Simfonični oi05vt gira Ernest Anserrnetj gt začela obračati, da bi spremenila smer vožnje. Ker pa je videla, da prihaja po cesti z veliko hitrostjo drug avto, se je Simonijeva ustavila na desni strani ter celo potegnila ročno zavoro. Seveda se je Marangoni izgovarjal, da je vozil po desni strani in da pade krivda na pokojnico, ki mu je prekri žala pot- To seveda ni držalo, ker je policija med preiskavo na podlagi sledov koles ugotovila, da je mož zavozil najprej na levo in šele nato na desno stran. Sunek je bil tako močan, da je odbil mali Topolino kar 34 m od mesta trčenja. V bližini se je ustavil tudi Marangoni-jev avto, ki je utrpel precejšnjo škodo. Z istimi izgovori je Marangoni nastopil tudi na sodišču. Tu so ga spoznali za krivega obtožbe nenamernega umora Grahonjeve in povzročitve telesnih poškodb njene- Mehanik Silvio Braicovich in šivilja Edda Bracco, mehanik Romano ApoHina-ri in šivilja Matrceha Gttaviani, zdravnik Marco Macor in gospodinja Mi-rella Chermaz, delavec Pietio Maier im šivilja Maria Latin, uradnik Stelio Bucci in .gospodinja Emilia Balbi, trg. pomočnik Giorgio Sardo in trg. pomočnica Bruna De Pretiš, pomorščak Giordano pitacco in gospodinja Caterina Pettener vd. Kuzzier, uraonik Carmino De-carii in uradnica Rosa Canipus, pomorski kapitan Ciro Giadrimi in dipl. bolničarka Norma’ Cla-visi, ladijski strojnik Sergio Tur-chetto in gospodinja Maria Sil-la. šofer-menanik Jurij Taučer in študentka Rinalua Corazza, pomošrčak Giovanni Tasso in uradnica Anrta Maria Benco. delavec Emilio Lucchetta in trg. pomočnica Maria Fabris. delavec Valerio Škerl in šiviilja Flora D’Alessandro, občinski uradnik Giorgio Medeot in gospodinja Anna Schiro, delavec Giuseppe Godina in gospodi,nja Au-relia Malalan, mesar Luigi Chi-richilli in gospoidnja Venerina Fenluiga, električar Renato Dio-nisio in gospodinja Leda Sama, uradnik Claudio Guglia in bolničarka Lucia Horodecki. tramvajski uslužbenec Arnaddo Pato-vel in gospodinja Luclnia Cor>-senti. .agent CP Telesforo Gian-nini ih gospodinja Ernesta Silil, podčastnik am. vojaške policije Henr.v Eriigle in natakarica Gio-conda Bisiacchi. delavec Giu-vanmi Zaninello ip gospodinja Francesca Le Mattirva, uradnik Bruno Brovvn in gospodinja Maria Ester Rebecca, karabinjer Giuseppe Cracoo in gospodinja Ada Selle, dr. filozofije Danilo Natale Fiilippi in učiteljica Pal-mira Gen,go, uradnik Rolando Pečenko in uradnika Lilian® Ma-russi, mehanik Giordano Carli-ni in trg. pomočnica Maria Gar-bin. ind. izvedenec Livio Zur-zin in gospodinja L "liana Usco, pomorščak Arcadio Calligari tn gospodinja Giuliama Tamburini, kovač Bruno Apollonio in bolničarka Luciana Stanioh. urad- nik Fulvio Gutman,n in gospodinja Eugea Tonubti, Stefano Sganga in Antonia Schinelia, finančni agent Giuseppe Cata-nia in gospodinja Giovaona Mi- gliazzi. barist Francesco Valente ui gospodinja Maria Pirona-)o, pek Romano Acerbi in ši- vilja Marina Frank, šofer-meha-nik Marino Fragiacomo in ae-lavka Elvira Piuca. študent Lu-cio Degrassi in klobučarka Emilia Maraspio, razprodajal ec časopisov Vladimir Krasna in uradnica Giuliana Pace, uradnik Mar similiano Perlitz in bolničarka Norina D’Este, uradnik Bruno Giordano in gospodinja Rosa Romano. trg. pomočnik Mario Ce-schia in šivilja Clelia Vidman, NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Benussi, UI. Cavana 11; Croce verde. Ul. Settefontane 39: Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la. Korzo 14; Ravasini. Trg Li-berta 6; Alla Salute, Ul. Giu,ia 1; Vemari, Trg Valmaura 10. LOTERIJA II. NEDELJSKI KONCERT ORKESTRA TR2. FILHARMONIJE Danes ob 11. uri bo v gledališču Verdi drugi nedeljski koncert orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija . Mac Murray, D. Reed. Excelsior. 14.00: «Moderna doba«, Charlie Chaplin. Fenice. 14.00: »Neizprosni#. C. Gable, J. Russell. Nazionale. 14.00: ((Profesorji ne jedo pečenk#, J. Leigh. V-Johnson. Filodrammatico. 14.30: «Gnezdo tihotapcev#, S. Granger, G. Sanders. Supercinema. 13.30: «Rdeči ocean«, J. Wayne, L. Bacall. Arčobaleno. 14.30: «Pozor na ženske#, J. Havvkins, M. Johnson. Astra Rojan. 14.30: »Najlepša ženska na svetu«, G. Lollobrigida, V Gassman. Capitol. 13.00: ((Sodobna dekle- ta#, M. AUasio. M. Bongiorno. Cristailo. 13.30: ((Zmage na morjih#. Grattacielo. 13.30: «Ure obupa#, H. Bogatt, F. March. Alabarda. 13.30: «Helena iz Troje«. R. Podesta. J. Sernas. Ariston. 14.00: »Živel Zapata#, M. Brando. J. Peters. Armonia. 14.30: ((Skrivnostni vitez#, A. Ladd, P, Medina, Aorora. 13.00: «20.000 milj pod morji#. K. Douglas. J. Mason. Garibaldi. 14.00: «Vi morilci«, E. G. Robinson. N. Foch. Ideale. 14.30: ((Princesa iz Men- doze«. O. De Havilland, G. Roland. Impero. 13.15 «20.000 mili pod morji#. K. Douglas, J. Ma6on. Italia. 14.00: «Tonček in Vejica«, H. Feiler, P. Klinger. S. Marco. 14.00: ((Zgodba dr. Wassella». G. Cooper. Kino ob morju. 15.00: ((Sebične-ži», L. Bose, A. Closas. Moderno. 14.00: ((Doživljaji Gia-coma Casanove«. G. Ferzetti, C. Calvet. Mladoletnim prepov. Savona. 14.00: ((Protivohuuska služba«. C. Gable, L. Turner. Viale. 14.30: »Orožje, ki je osvojilo Zahod«, D. Morgan, R. Raymond Vittorio Veneto. 13.30: «Helena iz Troje#, R. Podesta. J. Sfrr-nas. Belvedere. 14.00: «Jezdi, vaque-rol«. R. Taylor, A. Gardner. Marconi. 14.30: ((Indijanski Des», V., Mature. S. Bali, Mrssimo. 14.00: ((Rommelov za- klad«, D. Addams. P. Christian Novo cine. 14.00: ((Čutnost«, A. Valli, p'. Granger. Odeon. 14.00: «Okno na dvorišče«. G, Kell.v. J. Stevvart. Radio, 14,30: «P!emenski ponos«, J. Chandler. Venezia. 14.00: «Sužnji v Babilonu«, R. Conte. Skedenj. 16.00: ((Latinska lju- bimca«. DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — UL. COK 11 l — TEI» Jh!-4I specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno m električno varjenje Popravila na krovu: motoijev Diesel, parnih »trojev ln kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih »trojih in napravah na krovu. KONFEKCIJA \ ITTADELLO PETIN ŠTIRIDESETA FILIAL A TRST . Ul. Danta 13, vogal Ul. Osnova (bivši Strukal) Telefon 37-861 Drevored XX. leplembru 16 - Telefon 96-379 Dežni plašči, površniki, plašči, oble-ke, jopiči, hlače, montgomerg itd. Naj večja izbira, najboljše znamke, najnižje cene! sepire Adami: «Beii la*ie*' na igra v 3 dej. la O I’ K 11 Slovenska poročila: i4jg/ lJ^ Italijanska poročila-17.4C. 22.30 6.00-7.15 Spored 8.00 Kff 7.15 Jutranja glasba: j tijska ura; 8.20-10. $ Ljubljane; 10.10 GlasbeJi« Gj Hiuuijanc, ne ja; 10.30 Zen® KedoJ Lahka glasba; ll-*® koncert: 13.45 Glasba 15.00-15.15 Spored « 15.15 Za našo vas; glasba- 16.00 Primc. , 16.30-17.00 Spored ‘z. 17.00 Operni odlom«!- ‘ : mu- 17 Heln ih cr" vela: 17.40 Belo m *v,. 19.25 Spored iz 22.15 Spored iz Lr-ib1^' Plesna glasba. - r-» i, «> V N 8 ^ 7.35 Operetna in l^Sk 8.00 Ob 'zaključku Z čarske sezone; 8.15 rodnih ansamblov, ki v našem radiu; 9.00 predstava - Marcel bodi (pravljica); 9.30 dlfl alhcKani cuDin_ *• V. skl glasbeni spored -.*• ^\tj Pogovor s poslušafci- — hek opoldanski glasben ___ po» II. del; 15.15 Želeli šajtel: 16.30 Zvon* (I«č kopanrne na Slovenske"), taža); 17.00 Poipolda"0^,!!!?; 00 ■ ‘"4 stralni spored: 18 igra - Mark Twain: za milijon funtov« 'LAred: 20.00 Večerni operm fT, flfL Kulturni razgledi: 4P JR priljubljenih POP*vK,lt()jiF^ii melodij: 22.15-23.00 JP, valdi: Štiri e letni £, • P 23.00 UKV program glasba. . IIIEUVI ltl 16.00 Športno Giacomo Puccini: » ra v 3 dej.: 20.30 P« mov: 21.00 Carlo Ah*1* rfP. stavonoša«, po romanu, 22.10 Variete; 22.45 M" delja. HISO S 4 STANOVANJ’ ^ ■ljiščem pri S.M.M naslov na upravi lisla’ v t AVTO 3-tonski ((Siey"r’t p£8>1 s-tonsKi tv hitmem stanju na Jugorekiam, dričeva 6. KOLESA, moška in ijeria, po 8 000 lir. pr. 24 °r„ |i . prevoz blaga po 24V |il tarna Lnlcco no .. .ta • torna kolesa P° pieta zv K m lz r, lil • obroke Marcon. Gl v o TRGOVINA JESTVIN , išče 14-15-letnega V3J s'ov na upravi lista -ysK® MLADO DEKLE S P obrazbo išče z.zpc^,tvJl pa., tlkantinja v uradu - } drugo delo. Naslov lista TRGOVINO OBLEK • _rn n* z obrtnim dovoljenJ^u prodamo takoj v D* DR. SONJA ^ o ne bo sprejeb’3 ^jl 30. marca do Avtoprevozniško p° pO KANOBEL liO"1 Pridvižni in priko’1 v tel- • Ul. Ippodromo . s»- Skrbne fi0SP°d‘hielte'J» me izdeluje)0 , njtes popolni kroj 00 q ji , M. M A R K „ nfi’1. M. [VI tv * n p Trst. Ul. VecelD° \ (blizu boln.dC, Moški i« dag^V<,|? KROJASnKsle oblfk izdeluje moške $ plašče. Posebna 0v -s-damskih kos b r plaščev. Nud^.,, in^f- to izbiro mus^^e skih vzorcev ne - plačilo P0rrre MOZETIČ t'elefon baldi 11, i Sv varovalnica 1828 ... „ UL. GHEGA35!)3j Prokurator \ t / S O Z A k _ti0jeti . flOr Ob bridki goletnega pevč« ■ izraža prosveto Škamperle« sV jvbje nega pokojnika sožalje. ^bRNST HtMlNGWAY~) ON IN LUZ Bp„e.r nekega toplega * na Ti °° 90 p"- * lahko „i J ’ od koder ■’tk "eba in mesto- ^Prene ,r ne°lbno Vlse-"»miJcou k bližnjih i' «omnl!oKT;!u Pctem se !,roiPeti O« r S° *asveti“ On in r 0J steklen-*“ (e»asi, r.UZ 8ta ji,i čula Postelji. Bjl?2. Je sede!a na topi; Iti le sveža, Luz, noči tneseci -eli KoTo‘ ga je Luz OD p' tern *.» n^ je L“2 »««l« Jl!i »si j pri ,„1 operac>3'sfco mt- st kotT„tX,pomoiin **- '°Nem o e?n ** en- \ ,ne»etirn P 1°Prijel se je ! °nic5j m sredstvom, »■ ker 2**™™ nad sa-nWltu Jhotel' da bi v neutnno«;I/°!',nosti blebe- ! SK; Š^»-p- l°di 0ny 'hodil, je ., , on mpo na-”* bolniJr temPeraturo 'bilo »Z*0’*, da bi Luz >«*£•**« iz PO- I* “Si«" m t'*1"« i>b‘r ‘mj? ln b“> so hw?*»« bi 80 mo- «« * “5C *•* 'oda ®6 bita Tada i *“ “Mice 1 "ed 'C:'***««” «• *'■ 2**. »0,'i;’™1 >«•<- ti, 5’ toda n 8ta P°* %.Cetieli pt a sta- da L 1 »e Br 81 »* da bi to S mu p neltalo. tti,^'.^0 pisala, * Hlo .i,. Pre3el šele, enjeno je premir- ® 2' S« !mih t« jih . H> _ opoprst. začel pre- H t0”0^ o k ,V ni'h je bolnišnici « r“ti- Zloži; na fronto jih je KO le 11 ^ da 9a ljubi, ka- 'i'l nieDa ‘etfco Prestajali °'°«>°vnedknak° strašno 'ntirju - Ponoči. Hi.. °n v Ameriko, da je njuna stvar bila samo otroška igra. Njej da je žal in se povsem zaveda, kako on tega verjetno nikoli ne bo mogel razumeti, vendar je gotova, da ji bo nekoč oprostil in ji bil za to hvaležen. Ona da se poroči na pomlad. Vedno ga je ljubila, toda zdaj razume, da je šlo samo za otroško ljubezen. Tudi želi, da si ustvari odličen položaj, ker da ima vanj veliko zaupanje. Prepričana je, da je to najboljša rešitev. Major se ni poročil z Luz ne na pomlad ne nikoli. Luz ni nikoli prejela odgovora na pismo, ki ga je bila odposlala v Chikago. On pa se je kmalu zatem, in sicer na sprehodu z neko trgovsko pomočnico, ko se je s to vozil v taksiju skozi Lincolnov park, nalezel gonoreje. J. Sovček, D. Makuc, S. Potokar in Z. Kralj v Machiavellijevi i(Mandargo)i». Strah, da bo zamenjava v vodstvu ljubljanske Opere ir. Drame vplivala na dosedanjo njuno repertoarsko politiko tako, da bi v tem pogledu prišlo do večjih sprememb, se je pokazal za neosnovan. Ta politika, ki temelji na dolgoletnih izkušnjah in poznavanju okusa publike, je ostala nedotaknjena. Sam repertoar pa je bil sestavljen ob sodelovanju vseh nekdanjih in današnjih sodelavcev ter najširšega kroga gledaliških ljudi. Sezona se je začela z Mil-lerovo dramo «Lov na čarovnice«, ki jo je režiral Slavko Jan. V repertoarju so še bile: «Krvave svatbe* od Lorce, v režiji Viktorja Zopet po poti jezikoslovcev Miklošiča, Karadžiea in Mažuranica h Prnp Sta sklenila, ftli domovino N Poročji,- u‘ se 1 on - ' odii. '• Lttz bi S' Ni ie bilo Pil. % c n«šef JSe dokler *A‘mtr s dobro % v p,n*e! n«-'o Ncn,- Tudi « «?,eno. da h. “ ne > *rJe0a, d0\ sPl°h ni ; US < s u Drža- t tik . ali svojih pri- dru-,!ajtl službo »nit, Se sta se y sg hotela S&' -ta"01 K” ■1»ta postaji pS} ,la S ,oda ^oNirat, £8ta »e, ne- »S !8iy«io.3emu tako la L”' 'orrf Drf2 AmeTiko eno?ip ,_fe nrnt- •r« nne* k * to , n°P( sS S'"' T je ime- KS^yenbkrS*™0- .I d*žeumV- kleT a v v :taborii m1*'« blat B;ra- SN C t, lhlu ai°r in ba- «, an°i) n Duz, ki k ltl#ilColi P°' tn° Višala evalo r-LptgJiSfodnem PrveJ^attca. a v! :t(i k N del., usnoi— Srbskohrvatski jezik more mo prištevati med najlepše, najmehkejše jezike na sve-tu. Hrvatsiki jezikoslovec Tomo Maretič (1854—1938) je ugotovil, da vsebuje poleg italijanskega največ vokalov in je glede tega pred francoskim, nemškim, ruskim, latinskim, starogrškim in staroindijskim jezikom. Ko govorimo danes o srb-skohrvatskem jeziku, moramo predvsem poudariti, da je to enoten jezik, čeprav bi kdo na osnovi tega, ker gre za dva naroda, utegnil misliti, da gre tudi za dva posebna in ločena jezika. Ves fonetski, morfološki in sintaktični sistem jezika, ki ga govore Srbi in Hrvati, to potrjuje. Dejstvo, da Hrvati v književnosti uporabljajo «ijekavščino», Srbi pa «ekaOzit! ama % J dr^n ko-r“"- ltem u-Mažai-a * Najbolj priljubljena pevka pri nnovih glasovih« na letošnjem festivalu italijanske pesmi v San Remu Antonietta Tonielli. melje ljudskega jezika. Za to je izbral štokavsko narečje južnega tipa (kjer se uporablja «što», za razliko od kajkavskega in čakavskega, kjer se rabi «kaj», odnosno «ča»), ker je najlepše. Štokavsko narečje ne govore samo Srbi, marveč tudi dober del Hrvatov. Zaradi tega je imelo največ pogojev, da se razvije v splošni nacionalni jezik tako Srbov kot Hrvatov. Splošna formulacija jezikovne reforme je bila sprejeta s posebnim književnim sporazumom, sklenjenim 28. marca 1850 na Dunaju, a podpisali so ga priznane avtoritete s področja jezikoslovja, kot na pr. za Slovence Eran Miklošič, za Srbe Vuk Karadžič in Djuro Da-ničič, za Hrvate pesnik Ivan Mažuranič idr. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da postane štokavsko narečje o-snova književnega jezika Srbov in Hrvatov. Navzlic temu pa, da je oblikovanje enotnega srbskohrvatskega jezika bilo povsem v skladu z interesi srbskega ljudstva, so bili določeni činitelji, ki so to zavirali. Med temi činitelji ni bilo na zadnjem mestu dejstvo, da so se Srbi in Hrvati skozi zgodovino razvijali pod docela različnimi družbenimi in kulturnimi vplivi. Srbi so bili bolj pod vplivom Vzhoda, Hrvati Zahoda. Zraven tega so reakcionarni predstavniki političnega življenja tako pri enih kot drugih izrabljali prav jezik za to, da so oba naroda razdvajali. Hrvatski reakcionarji tako, da so šovinistično poudarjali različnost o-beh jezikov, srbski pa, da so, stoječ na svojih velikosrbskih pozicijah, vztrajno poudarjali enotnost srbskohrvatskega jezika, kar je, razumljivo, zaradi očitne politične primesi šlo samo na škodo prave enotnosti. Vse skupaj pa nikakor ni moglo zaustaviti organske razvojne rasti srbskohrvatskega jezika v smeri njegove resnične enotnosti. Proces je tekel in teče svojo pot dalje in prav na osnovah, ki so jih bili postavili srbski in hrvatski preporo-ditelji iz prve polovice XIX. stoletja. V preteklosti se je ta razvoj zaviral z nerešenim nacionalnim vprašanjem, danes pa, ko je to vprašanje bilo z narodnoosvobodilno borbo rešeno, so dani vsi pogoji, da se srbskohrvatski jezik razvija tako, da bo prej ali slej prenehala sleherna razlika, ki se je na njeni osnovi moglo govoriti o dveh posebnih jezikih, srbskem in hrvat-sikem. To pa bo rezultat samega razvoja, ne pa morda kakega subjektivnega ukrepa. V Jugoslaviji se zaradi tega sploh ne insistira na tem, da se omenjena enotnost čimprej doseže, in to prav zaradi tega ne, ker bo do tega itak prišlo z razvojem. Vprašanju enotnosti srbskohrvatskega jezika posvečajo danes veliko pozornost mnogi jugoslovanski kulturni delavci, zlasti književniki in jezikoslovci. Velika zasluga gre v tem pogledu ugledni kulturni ustanovi «Matica srpska«, ki je na straneh svojega časopisa «Letopis» začela z anketo o tem vprašanju. Po tej an- | ska mesta. Molke — «Mandragola» od Machiavellija, v režiji Franca Jamnika — mladinska igra «Jurček» od Golije — Shakespearov ilHenrik IV.», v režiji Bratka Krefta — Čehova «Tri sestre«, v režiji Viktorja Molke — «Naše mesto« od VVeidlera — ((Sedem let pričakovanja« od Axerolda, v režiji mladega Igorja Pretnarja, ki se je doslej bolj ukvarjal s filmom. «Naše mesto« se doslej ni dajalo na deskah profesionalnih gledališč, pač pa so ga uprizarjale dijaške amaterske gledališke skupine. Ljubljanska publika je to VVeidlerovo delo sprejela s simpatijo, vtem ko je Axel-rodova romantična komedija «Sedem let pričakovanja« izzvala precejšnje polemike, Književnik in kritik Fran Albreht se je v imenu ostalih kritikov postavil priti njej. Publika pa je za dolo pokazala veliko zanimanje. Kasneje je bilo črtano iz repertoarja, toda ne na zahtevo kritike ali gledalcev, marveč, ker si je glavni protagonist Stane Sever zlomil nogo. Oba mlada igralca ljubljanske drame. Lojze Rorman in Boris Kralj, sta v svojih dosedanjih vlogah z uspe-hom opravila nelahek izpit. Smrt znanih slovenskih u-metnikov, Lipaha in Marne Vere, bolezen Milana Skrbinška in Staneta Severja, kakor tudi upokojitev nekaterih članov umetniškega kolektiva, vse to je postavilo tudi vprašanje pomladitve umetniškega osebja, kar se skuša izvajati, kolikor to pogoji le dopuščajo. Drama je to sezono gostovala v več jugoslovanskih mestih v notranjosti, pred koncem sezone pa bo obiskala še nekaj industrijskih centrov ter nekatera obmor keti se je leta 1954 vršilo v Novem Sadu posvetovanje, kjer je bil med drugim sprejet tudi sporazum o srbskohrvatskem jeziku. Najprej ga je podpisalo 25 hrvatskih in srbskih književnikov in znanstvenikov, zatem še šestinšestdeset. Tu je bila še enkrat poudarjena enotnost srbskohrvatskega jezika Tudi repertoar Opere je prinesel nekaj novosti. Poleg klasičnega, rekli bi, tradicionalnega verdijevskega repertoarja, je operni ansambel pripravil ter uprizoril tudi Gogoljevo «Zenitev», kateri je napisal libreto in ga uglasbil Ceh Bohuslav Martiny. Ljubljanska Opera je to sezono predvajala še sledeča dela; Straussovo delo ((Kavalir z rožo«, «Pro-dano nevesto«, «Ples z maskami«, «Hovanščino», «Ma-dam Butterfley», «Rigoletto», «Manon», «Traviato», «Figa-rovo svatbo«, «Stiri grobijane« in Prokofijeva delo »Zaljubljen v tri oranže«. Junija bo ljubljanska Opera gostovala na Nizozemskem. To sezono je pokazal bolj živo ter uspešno dejavnost tudi baletni ansambel. Pod izkušenim vodstvom Pie in Pina Mlakar je bil uprizorjen večer štirih kratkih baletnih točk. Balet bo v kratkem gostoval na Reki, zraven tega pa se pripravlja na gostovanje v Nizozemski. Baritonist Janko 35 let na odru Priljubljeni slovenski o-perni pevec, član ljubljanske Opere baritonist Vekoslav Janko praznuje 35-letnico svojega umetniškega delovanja. Rodil se je v številni družini podeželskega obrtnika v Rušah pri Mariboru, Ze v mladih letih se je ukvarjal z igralsko umetnostjo, kjer je kazal zelo lepe sposobnosti in se naglo razvijal. Prva svetovna vojna mu je preprečila nagel razvoj, toda takoj po vojni se je vključil v novo slovensko gledališče v Mariboru. Šolal se je z Viko Podgorsko in Elviro Kraljevo in že v sezoni 1919-20 začel nastopati v mariborskem gledališču. Od začetka je nastopal kot igralec v dramah, nato pa tudi kot operetni pevec. Ker je imel izvrsten glasbeni material, so ga napotili, da se je šolal pri mariborski Glasbeni Matici, pri tem pa je nadaljeval kot igralec in pevec. Leta 1924 pa je po naključju prišel v roke znanemu ljubljanskemu basistu in prof. petja Betettu in od tedaj se je začela njegova ljubljanska kariera, ki traja že več kot 30 let. Vsekakor bi ne mogli tu našteti opernih partij, ki jih je Janko ustvaril, toda že številka 3000 nastopov nam pove dovolj jasno, kako bogata je bila pevska dejavnost slavljenca. Naš tedenski pregled OB POSLOVITVI DE F1UPPOVEGA GLEDALIŠČA Eduardo je stvaritelj svojevrstnega realizma beseda pri nas v Trstu k'1% \\ *e i >, % n«tfob,.nne- Na- *■ sr- r/0*icT'“£ Paših $■'7 il*z[jiv nf08eb"0 ?uta, sta' Če kx striCt' starega . So prn SVake, A % Po „ eJeh tn -» .... ? Je ni a ni NvS iVe6km0T> |> 7? SC‘°- Z V^ik J Ut (n^ Poro- VH -i Trie- 'etu za nek aj naše <0 pot»e b», »nočne copate. Vstopili smo k Dondi. «Dober večerlu rečem jaz. «Saj te ne razumejo!)) mi reče mati. «Pusti ga, on že veh pribije oče. «Sloveno?» vpraša prijazno čedna prodajalka. ((Da/» Poklicala je neko drugo čedno gospodično — Slovenko —, ki nam je takoj kar «po domačen postregla Od tu srno šli v drugo trgovino čevljev: Castiglioni. Tudi tu se je ponovilo isto. Sestrični Jožici je bilo treba nove jopice. Saj ni daleč do tekstilne veletrgovine KCotn«. «Dober večer!« pravim z nasmeškom, misleč, da se bom škodoželjno obrnil in šel, če me ne bodo razumeli. uDober večer! Želite?» Vsi trije, mati, oče m jaz smo se. veselo pogledali. Kupili smo. Tako bi lahko kupili kjerkoli. Ce vas ne razumejo, niste krivi vi. Kar nič se ne bojte. Denar pozna vse jezikeHI # * # Pravočasno sem se spomnil, da moram vložiti prošnjo za podaljšanje propust- nice. Ker je kvestura tam zraven, sem skočil še tja. «Dober večer1» «Buona sera!« «Prosim, da mi podaljšate propustnico». Uradniku sem dal v slovenščini napisano prošnjo. eUuardi, per gentilezza, la prego dl parlare in italia-no. Cost il lasciapassare lo otterrete prima». uNe, ne hvala, bom kar počakal«. Tudi to je bilo urejeno. * « • Prejšnjo soboto smo peli v radiu. Po koncertu smo se utaborili v neki gostilni v središču mesta. Gostilna je bila polna gostov, ki so našo številno druščino radovedno opazovali. «Kaj če bi eno zapeli? — Samo katero? — Planinsko! Dajmo!« ((Počakaj.1 Bo mo že! — Pa sc lahko poje? — Vprašaj!» V gostilni je bilo vrvenje. Zaceli smo peti najprej v štirih, nato vsi. «V hribih se dela dan, ti hribih žari... Naša nepoznana, improvizirana publika je utihnila. Kako bodo sprejeli našo pesem?, Slovensko pesem? Vsi smo si tako mislili. Po mogočnem finalu se je v naše začudenje razleglo po prostoru navdušeno ploskanje. Nismo dolgo čakali, zapeli smo še drugo, peto, deseto... Naslednjo nedeljo smo šli v Gorico. Po koncertu smo se v gruči sprehodili po glavnih ulicah do postaje. Spredaj v sredi, je krepak fant nategoval meh. Po Kor-zu Italia smo prepevali slovenske pesmi z i sto slastjo kot uživa mlad človek komaj snoznano življenje. Ljudje so se ustavljali. Gledali so nas. Trem ženicam na pločniku, se je orosilo oko, stisnile so se drugo k drugi — bile so srečne, ko so slišale našo slovensko pesem po mestu. Tudi v Trstu se malo čuje slovenska pesem na ulici. Pa imamo toliko vajencev in delavcev, ki delajo na ulicah. Zakaj ne bi kdaj zažvižgali in zapeli našo pesem. Ker sem ravno tu, želim vsem Jožetom in Jožicam, obilo sreče, in prosim, naj se o tem, kar sem napisal, pogovarjajo in drugim povejo. Slovenski (ant Tokrat ne bom pisal podrobne recenzije. O samih predstavah so že poročali moji kolegi. Želim podati nekaj impresij in misli h karakterizaciji Eduardovega gledališča, o katerem sem ponovno pisal. Preden je gostovalo Edvardovo gledališče leta 1948 v Trstu s «Filumeno Martu-rano«, eNapoli milionana» in še z nekaterimi drugimi delt, sem slišal o tem gledališču, da prinaša na oder nekakšen neapeljski folklor. Ko sem videl takrat prve predstave, sem dal izraza svojemu začudenju, kajti res je sicer, da je v Edvardovem gledališču tudi neapeljski folklor, toda njegova dela vsebujejo veliko več: v njem so občečloveške vrednote, ki so razumljive vsem ljudem. Starejših del Eduarda de Filippa ne poznam. Verjamem, da je izšel iz ljubezni do svojega rojstnega mesta in iz njegovega pisanega in nenavadnega vrveža. Toda Eduardo je z deli, ki smo jih zadnja leta spoznali, prerasel ozki folklorni okvir. Najlepši dokaz: njegova dela ohranjajo tudi v prevodih svoje občečloveške vrednote. Nekateri so primerjali Eduardova dela z deli našega (srbskega) Nušiča. In ne povsem zgrešeno. Toda Nušič je bil samo pisec komedij, Eduardo je dramaturg, režiser in igralec obenem. Poleg tega je Nušič veliko bolj jedek in kritičen, Eduardo je toplejši in prizanesljivejši, Nušič se norčuje tn šiba, Eduardo se kdaj priza-i..sljivo, kdaj otožno smehlja .On pozna in vidi vse slabosti svojega Ijudstoeca, toda on ljubi takšnega, ' ■■kršno je. Temu se pravi: imeti srce za ljudi, za njihove križe in težave, za njihove majhne velike skrbi tn za njihove številne nezavestne slabosti. Eduardova izvirnost — to smatram za njegovo prvo umetniško kvaliteto — ne obstaja toliko v odkrivanju Neaplja in njegove tipičnosti. Tudi to pride zraven. Njegova izvirnost liči v celoti njegovi dramaturgiji, ki vnaša v svetovno drama- , tiko notie elemente, Eduardu se predvsem nikamor ne mudi. Njegova dela niso unapeta« po dejanju, kar bi pri tradicionalnem dramatiku pomenilo šibkost. Eduardovi ljudje rastejo iz vsakdanje govorice, pomenkujejo se o vsakdanjih stvareh in šele počasi zori v njih «dejanje» ali kdaj tudi samo «pripetljaj». in vendar sledijo gledalci z vso napetostjo pogovorom in dogajanjem na odru. Kje je skrivnost? Eduardovi ljudje govorijo vsak svoj jezik, naj je to Filu-mena, Chiarina, Filuccio ali kakor se že imenujejo vse te osebnosti njegovih del. Ljudje se pogovarjajo med seboj, kakor bi bil avtor kje skrit poslušal jezik resničnih ljudi in potem njihov pogovor stenografiral tn spravil na oder. Nihče ne pridiga in nihče ne oznanjuje. Dvogovori in pogovori se zlagajo med seboj kakor zobje brezhibnega kolesja. Da se to avtorju posreči, je potrebna največja zbranost, osredotočenost in prisluškovanje vase, kjer se vsi ti glasovi med seboj pogovarjajo. Morda tiči v tem skrivnost Eduardovega teatra, da avtor svojih oseb ne sili in posiljuje, marveč da jim prisluškuje. Odtod nemara tudi človečnost njegovih oseb. Eduardo ne sega po velikih, po dramatičnih snoveh. Tudi njegovi ljudje so majhni, vsakdanji, s tisočero predsodki, majhnimi skrbmi in prepolni vraž. Da, prav v tej vraževernosti je morda še največ Eduardovega neapeljskega folklora. Toda Eduardo ostane tudi v tem prizanesljiv, muza se dobrohotno, ostalo opravijo zanj osebe v njegovih delih same. On ne žali svojih vraževernih rojakov tn jih ne izbija z ironijo iz glave njihovih vraž. S tem, da spravlja na oder, na svetlo te njihove vraže, se te vraže same razblinjajo v to, kar so. Eduardo je svojevrsten realist. O tem njegovem realizmu, ki je v nekem sorodstvu z italijanskim neo-realizmom in je vendar povsem svojski, povsem nekaj drugega, bi se mogla napisati razprava. Ko gledaš i njega in njegove ljudi, skoraj brez šminke, vsakdanje oblečene na odru, se ti zazdi, da si nekje v neki hiši in da imaš okrog sebe ljudi, ki jim gre zares. Začudno: v tffrt so Eduardo in njegovi sodelavci skrajno zadržani in skopi v izrazih, čeprav so si pridržali tipiko kretenj ljudi z ulice. Oni so svoje «napolitanstvo» stilizirali, njegovo tipiko obvladali. Tu je tudi majhna razlika v koncepciji naše uprizoritve ,«Glasov vesti« tn njihove. Naši so šli nekoliko iz sebe ven, da bi se približali Napolitancem, Eduardovi Napolitanci (avtentični) so svoje enapolitanstvo« o-brzdah, da bi učinkovali čim bolj občečloveško. E-duarda gotovo zaradi tega ne bom grajal, in tudi naših ne, čeprav se mi zdi poudarek snapolitanstva» nepotreben. Sicer sem o tem že pisal ob uprizoritvi «Zločina in kazni» v Teatro nuo-vo v podobni zvezi. Eduardo je stvaritelj svojevrstnega, lastnega realizma v svojem teatru. Ko prisostvuješ njegovim predstavam, se ti zdi, kakor bi gledal kos resničnega življenja. Ir vendar, ko zapuščaš teater, se ti zazdi, kakor da si prišel iz nekega zelo drugačnega sveta. Eduardo je velik umetnik, rafiniran, kljub navidezni preprostosti. (Nadaljevanje na 5. strani) VI ADIMIR BARTOL Srednji vzhod in Azija sta bila tudi ta teden v središču mednarodnega dogajanja (zlasti če povežemo s Srednjim vzhodom še Ciper, kjer pravzaprav gre za britansko strateško oporišče za obvladovanje tega prostora), njegova najznačilnejša črta pa je bila morda pobuda francoskega zunanjega ministra Pineauja, ki je iz Karačija odpotoval domov po ovinkih in obiskal razne države, predvsem Indijo in Egipt. Pri tem je na primer značilno, da je bil Pi-neau v Kairu mnogo bolje sprejet kot Dulles v Novem Delhiju, čeprav so sicer odnosi med Egipt»m in Francijo zaradi Severne Afrike vse prej kot prijateljski. Verjetno pa je najhujšo lekcijo na ten pok ar očijev skih potovanjih doživel Dulles, ki so ga ob prihodu v Novi Delhi sprejeli skrajno neprijazni tn kritični članki indijskega tiska, ob prihodu v Djakarto pa celo žvižganje prebivalstva. Dulles, ki je toliko prevzet od sovjetskega bavbava, je moral ugotoviti, da so narodi zaskrbljeni še zaradi marsičesa drugega, v Aziji pa še posebej mnogo bolj zaradi ameriške politike. Podobno pridigo je v Kairu napravil Naser ameriškim novinarjem: Rusi- ja je daleč in v njenih dosedanjih odnosih z Egiptom ni niti enega primera poskusov vcdvlade ali kolonizacije, medtem ko nas vi, Amerikan-ci, svarite pred rusko nevarnostjo in podpirate Angleže, kuterim je veljala vsa naša borba, dokler nismo končno dosegli neodvisnosti. Se nekaj je moral doživeti Dulles in z njim vsa ameriška politika: ko je v Novem Delhiju povabil Nehruja, naj obišče ZDA, ni dobil takojšnjega navdušenega pritrdilnega odgovora. V indijskih virih pravijo celo, da je «skraj-i.o neverjetno«, da bi Nehru obiskal Washington v času volilne kampanje, torej praktično v tem letu. Najbrž pa se nam lahko zdi «skrajno verjetno«, da je Dulles v neobičajno dolgih razgovorih med štirimi očmi z Nehrujem navajal volilno leto kot vzrok r.eelastičnosti ameriške politi. ke, zlasti kar se tiče Azije. Očitno bi bila dokaj površna razlaga, ko bi to indijsko hladnost pripisovali samo vprašanju Goe, v katerem je Dulles z nekaterimi izmed svojih pogostih ponesrečenih potez zagovarjal portugalsko kolonialistično stališče. Komentarji indijskega tiska so kritizirali celotno ameriško politiko, zlasti azijsko, in očitali državnemu tajniku, da povzroča s svojim vsiljevanjem vojaških blokov neizmerno mnogo nezaupanja in sovražnosti med azijskimi narodi ter med njimi in zahodnimi državami. Saj ima tudi SEATO tak čuden značaj: poleg treh evropskih velesil, Av. stralije in Nove Zelandije so v njem samo tri nebogljene azijske države,- Pakistan, Siam in Filipini. In še je pakistanska udeležba utemeljena predvsem s povsem protiindijski-mi nameni, zlasti glede Kaš-rr.ira. Na drugi strani so se v Kairu sestali arabski utrije veliki« in sprejeli nekaj sklepov, ki pomenijo že skupen organiziran odpor proti tujemu vmešavanju v zadeve Srednjega vzhoda, zlasti proti bagdadskemu paktu in proti poskusom, da bi bil arbiter ■* crabsko-izraelskem sporu di-icktorij treh zahodnih velesil. «Trije veliki» so ponudili tudi Jordanu skupno finančno podporo za primer, da bi Anglija ukinila svojo dosedanjo pomoč (toda zdi se, da so v Londonu zaradi razvoja dogodkov kar lepo požrli grenko pilulo in sporočili v Aman, da je zanje Glubbova afera ((zaključena personalna zadeta«), Pri finančnih ponudbah ima glavno besedo Saudska Arabija, ki ima pri majhnih izdatkih za svojo primitivno upravo velike dohodke od petrolejskih koncesij. Da gre pri tem za mastne dolarske milijone, ki jih plačujejo a-meriške družbe, povzroča seveda dokaj slabo kri pri Angležih. Najbolj pomembno pa je. verjetno to, da je bilo mogoče doseči tolikšno stopnjo soglasja med državami, od katerih je ena starinska absolutna monarhija z dve sto princi, dediči številnega harema starega Ibn Sanda, druga ustavna republika, tretja pa celo revolucionarni republikanski režim, ki je prišel na oblast s tem, da je pokazal vrata kralju Faruku. Glede ponudbe Jordanu pa je značilno, da sta amanska m saudska dinastija v starem sporu. Vsa ta nasprotja je včasih britanska diplomacija, ki ima v tem stoletne izkušnje, obilno izkoriščala v svoj prid. Se en dokaz za dejanski zaton kolonializma... Prihodnji teden bo zanimiv zlasti zaradi sestanka pododbora OZN za razorožitev, ki sc začne v ponedeljek v Londonu. Nova francoska vlada je sestavila svoj načrt, ki naj bi bil sinteza doslej nasprotujočih si stališč. Nehru je sklenil podpreti francoski načrt, moskovski radio ga je javno pohvalil, na sestanku Mollet-Eden pa je bil dosežen sporazum o skupnem francosko-angleškem stališču glede razorožitve. Čeprav načrt Mollet-Eden verjetno ni povsem enak prvotnemu francoskemu osnutku, pa se gotovo približuje možnosti, da služi kot resna osnova za nadaljnje diskusije. Na drugi strani je tudi Ei-senhower napravil pomemben korak, ko je predlagal, naj bi dosegli sporazum o tem, da se v bodoče nuklearni material ne uporablja več za kopičenje zalog atomskega orožja. Sprejem tega predloga bi sicer utrdil verjetno ameriško številčno premoč toda najbrž je po skladiščih že mnogo več bomb, kot jih je treba za u-ničenje vsega, kar na svetu kaj velja... Skratka, perspektive za se-stfinek pododbora petih niso slabe. Moti ti pa utegne Adc-nauerjeva pobuda, ki zahteva sodelovanje bonnske republike pri razgovorih o razorožitvi in njihovo povezav o z reševanjem nemškega vprašanja. To utegne sprožiti hude proceduralne težave, če bt na primer ZDA podprle Adenauer-jevo zahtevo, na drugi strani pa bi vezanje razorožitve na problem, ki očitno ni zrel za rešitev, dejansko samo zavrl one pozitivne rezultate, ki so vsaj glede razorožitve mogoči. r. c. KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo po* trebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35*169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. IMPI5XP0RT TRST, ULICA C. BATTISTI STEV. 23-1 NAD. Tel. 44-20« - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni los, drva za kurjavo, gradbeni material I Z V A Z A: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJEIJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Salumiiicio Viennese TRST * Aquilinia (začasni telet, 95-898) SE PRIPOROČA za sledeče proizvode: HRENOVKE ORIGINALNE (FRANKFURTER) KRANJSKE KLOBASE »PRAŠKE* SUNKE SLANINA IN DRUGO PREKAJENO MESO VmI pruiluktl Halumlficia Vienue-ae mo opremljeni k It IIKČ« ItKAČkU TRGOVCI I Poslužujte se naših proizvodov, ki so najboljše vrste TAKOJŠNJA DOSTAVA v mestu in na podeželju O NEKATERIH POMANJKLJIVOSTIH ITALIJANSKIH UNIVERZ! Inštituti in knjižnice so slabo opremljeni Majhen je odstotek zasedenih stalnih stolic v večini univerz mora en sam asistent predavati stotim študentom in jim torej ne more nuditi zadostne pomoči pri študiju - Iz proračuna prosvetnega ministrstva za šole gredo za inštitute in knjižnice komaj 3 odstotki, kar seveda ne zadostuje Večkrat se sliši mnenje, da so italijanske univerze dovršene o odliki profesorjev, skratka o odličnem funkcioniranju visokih šol. Malokdo pa sploh ve, da je vsega tega kaj malo. To kar je, je dobro, a kolikšne so pomanjkljivosti? Sredstva za razne inštitute in laboratorije so minimalna. Iz proračuna prosvetnega ministrstva za šole vseh vrst gre celih 87 odst. za plače osebja in samo trije odstotki za razširitev in izboljšanje inštitutov in knjižnic. Glede univerz je položaj svojevrsten. Državna pomoč je malenkostna, univerze in razni njeni inštituti pa si pomagajo tako, da dobijo finančno pomoč od raznih tovarn in bank. Kemične tovarne imajo n. pr. interes, da se kemični inštituti izpopolnjujejo; pridobitve v teh inštitutih bodo koristile tudi njim samim. Drugo vprašanje, ki je zelo pereče, je vprašanje docentov in asistentov. Prosvetno ministrstvo razpiše od časa do časa natečaj za 50, 100, 200 mest za docente in asistente. Število razpisanih mest pa je vsekakor premajhno v primeri z dejanskimi potrebami. Ta. ko se dogaja, da mora docent predavati stotim, ali še več študentom in eden ali dva asistenta ne moreta nuditi nobene pomoči velikemu številu študentov. V. bolj razvitih državah, n.pr. na Švedskem ima vcak docent le dvajset študentov. Le na tak način se lahko iz teh študentov razvijejo strokovnjaki. Prosvetno ministrstvo v Italiji pa se drži načela, da je treba čimbolj omejiti število docentov in asistentov, ker proračunska sredstva ne dovoljujejo preobremenitve. Kaj pa pravijo številke? V celi državi je le 1670 rednih profesorjev in njih število dosega komaj 43 odstotkov dejanskih potreb. Stolic za osnovne predmete je v Italiji kar 3.879, profesorjev pa poldrugi tisoč. Komu ko- Dve klil in skromni Hi ti .Kratkemu in skromnemu poj V četrti številki ((Literarnih vaj» je uredništvo objavilo «Kratko in skromno pojasnilo«. To poročilo se začenja z besedami: ((Poročila, ki jih vsi slovenski tržaški časopis i ob priliki objavljajo o našem listu, dokazujejo, da se tržaška javnost zanima za naše delo«. Ko se uredništvo za to zanimanje zahvali, nadaljnie: ((Zadnje čase pa so padli tudi cčitki, ki jih res ne zusiu-t-mo. Vsi smo grešniki in se zato dobro zavedamo, da si vsak kritik ne more kaj, da ne bi na desno in na levo delil modrih nasvetov. Zakaj pa je tam, s peresom v roki in z obupno praznim listom pred seboj? Kritik se torej ne bojimo in so nam celo dobrodošle in prav gotovo bi niti tokrat ne prijeti za pero, ko bi v teh kritikah ne opazili neke vrste uLeitmotiva«. ki se sumljivo ponavlja in že posredno začenja vplivati na naše bralce in sodelavce. Gre namreč za očitka, da je v u-redništvu nekaka ((cenzura«, ki naj bi pristrigovala peruti najboljšim talentom naše generacije, do so Literarne vaje preveč enolične in premalo razgibane, da niso v «duhu časa«, kajti to je doba mehanizacije, atomske bombe ter pretkanih peklenskih strojev, da ne dajemo primernih estetskih literarno-zgodovinskih ter kulturnih navodil številnim trumam bodočih slovenskih tržaških pesnikov in pisateljev, itd., itd.«. Ne vemo, kaj so drugi listi pisali o ((Literarnih vajah«, vendar skoraj dvomimo, da so pisali in navajali vse tiste očitke, ki jih tu z dobršno mero neresnosti in neokusnosti navaja uredništvo. Ne da bi sedaj šli iskat tiste številke našega lista, kjer smo o tej reviji pisali. lahko zagotovimo predvsem to: K poročanju o «Literarnih vajahn smo vedno pristopili z resnostjo in izključujoč vsako že naprej ustvarjeno nenaklonjenost. Zdi se nam, da je to pri stvari bistveno. In ko smo ugotovili, lahko tudi poudarimo, da smo pač pisali o tem, kar smo opazili v reviji. Zato ie zelo neumestno pisati ((kritikih, ki na ievo m moč. In tu je vsako izbega-vanje, češ eko bi imeli na razpolago dobro izurjen in dobro plačan redakcijski odbor» itd. nepotrebno, kakor je za bralce revije nevažno, «da ima uredništvo od njega (namreč lista) samo skrbi, sitnosti, odgovornost in zapravljanje — čeprav žlahtno in hvale vredno — zlatega prostega časa«. Da ne bo ponovno nepotrebnih nesporazumov: uredništvo opravlja res hvale vredno delo in gre mu zanj vsa zahvala in priznanje. Toda to ga še ne rešuje kakršnekoli kritične pripombe. In kakor bi bili krivični, če ne bi priznali napredka, ki ga je revija pokazala v dosedanjem obstoju, tako nam tudi ur % ništvo ne more odrekati p / atnce, da včasih opozorimo na nekatere pomanjkljivosti, za katere bi moralo biti prav v dijaški reviji še najmanj prostora. (Jredništtio samih profesorjev pa je gotovo dovolj dobro izurjen redakcijski odbor (pa čeprav ne dobro plačan; mi bi mu od srca želeli, da bi bil tudi to). risti tako pomanjkanje? Državnemu proračunu? Ali je prav, da zaradi nekaj desetin milijonov trpi kvaliteta študija dve sto tisoč italijanskih vi-sokošolcev? Kakšni strokovnjaki bodo jutri taki študentje. ki so danes prepuščeni sami sebi? Na humanističnih fakultetah je stanje še precej dobro, na tehničnih fakultetah pa je stanje obupno. Poglejmo številke. Na pravni fakulteti je sedaj profesorjev rednih 285, na fakultetah za politične vede 29, na gospodarskih fakultetah 318, na fakultetah za statistične vede 4, na filozofskih fakultetah 244, na pedagoških šolah 38, na medicinskih 348, r.a prirodno-matematičnih fakultetah 252, na industrijski kemiji 2, na inženjerski 151, na arhitektični 32, na agrarni 68, na veterinarski 43, na farmacevtski fakulteti pa 26 docentov. Naravnost porazno je število predavateljev na fakultetah za industrijsko kemijo. V večini primerov poučujejo nestalni profesorji in asistenti. Se teh je malo, ker gredo vsi ti — prav tako kot profesorji — raje v industrijo, kjer imajo višje plače kot pa na univerzi. Kakšen pa je odstotek zasedbe stalnih mest na posameznih fakultetah? Na najnižji stopnji je prav industrijska kemija, kjer je le 10,50 odstotkov mest zasedenih, sledi farmacevtska fakulteta z li,80 odstotki, za arhitekturo (18,20 odstotkov), za statistične vede (19,04 odstotkov), veterinarska (28,10), agrikulturna (30,19), za politične ve-ae (32,58), za matematične vede (34,19), pedagoška (39,17), gospodarska fakulteta (40,97), pravna (50), medicinska (70,06) in na koncu filozofska fakulteta (81,33). Najboljši je položaj torej na filozofskih in medicinskih fakultetah. Kader na tehničnih fakultetah pa je, kot vidimo iz zgornjih podatkov, zelo pomanjkljiv. Prav tako, kot je občutno pomanjkanje profesorjev, je resno tudi pomanjkanje asistentov. Kdaj se bo vlada odločila zmanjšati kak drug proračun (n.pr. vojaškega) in le za kak odstotek povečati prosvetnega. Nekaj odstotkov bi za potrebe univerz, marveč tudi za potrebe srednjih in osnovnih šol. Učenci v Ameriki Po podatkih, ki so bili v te); dneh objavljeni v Wa-shingtonu, je v tekočem šolskem letu vpisano v vseh najrazličnejših ameriških šolah 37.235.000 učencev. V primerjavi s šolskim letom 1954-55 sc je število učencev povečalo za okrog 1.300.000 ali za 4 odstotke. Število univerzitetnih študentov ZDA pa je po podatkih, ki so bili objavljeni v Chicagu na nacionalnem kongresu o višješolski izobrazbi doseglo rekordno številko 3 milijonov. Ta številka je dvakrat večja, kot je bila zabeležena pred petnajstimi leti in računajo strokovnjaki, da se bo podvojila v letu 1970. .v ;**" FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI __ 0 zaodi Dvini in znai Tikali Lit dolgo eč ine neodvisne afriš ;ke c Iti Liberijo so ustanovili ameriški mogotci severnih driM' kupili v Afriki deželo, kjer so naseljevali osvobojene 1949 j.e ifčhSCrpre: države, razn^ ljevid letala. Letalske znam j ljevalo tudi potem, ko je bi-1 propagandno-trgovskega znala proglašena neodvisnost tri-1 Caja, saj so prikazovale kav-rajstih ameriških držav od . no plantažo, domačo obdelavo Velike Britanije. A vsi Ame-1 bombaža in druge Vhod v staro poslop Je tržaške univerze ZANIMIVOSTI IZ ZNANOSTI Nove številne ekspedicije z vsega sveta na južnem tečaju Ekspedicije so organizirali ob geofizičnem letu, ki bo od ju nija 1957 do 31. decembra 1958 in v katerem bodo znanstve niki z vsega sveta skušali pojasniti številne skrivnosti prirode Na drugem delu zemeljske oble ni tako pusto kot prej. V te nenaseljene kraje so prišli znanstveniki celega sveta; A-merike. Sovjetske zveze. Anglije, Norveške, Francije, Argentine, Avstralije-.. Kaj mislite, čemu so se tukaj zbrali v tako velikem številu prav letos? Ste kaj slišali o geofizikalnem letu? Znanstveniki vsega sveta so se dogovorili, da bodo od julija 1957. leta pa do 31. decembra 1958. leta posvetili r.ajveč zanimanja zemljepisnim, astronomskim in meteo-icloškim raziskovanjem. Njihov namen je pojasniti neka- tere stvari s teh področij zna-namreč zadostovalo, ne samo I nesti. Kolektivna risba “Ribe,, o desno dete moare nasvete... ker so pač tam s peresom v roki in obupno praznim listom pred seboj«, Take duhovite krilatice in pa še tale: ((Kdor je take in tem podobne kritike, pisal, žal nima smisla za proporci je« hočejo bralce revije zavajati na napačno sled. Mi se spominjamo, da smo v svojih poročilih izrekli kak očitek, ki je bil namenjen zla-st uredništvu, hreprosto: očitali smo, da se nekaterim pri. spevkom premalo pozna uredniška roka m uredniška p o- Znanstveniki, ki so sedaj na Južnem tečaju pripravljajo vse potrebno za ta raziskovanja. Le-ti sedaj zbirajo razne podatke, na osnovi katerih bodo potekala v geofizikalnem letu nadaljnja raziskovanja in proučevanja. spremene v zrnat led. Tedaj pestaja sneg gostejši, dokler se ne spremeni v vodo. Ali veste... da merijo polarne sove čez krila do 2 m? — da je Dojransko jezero najbolj bogato jezero rib v FLRJ? — da mora pojesti krava za vsak liter mleka, ki nam ga daje, nič manj kot 5 kg sočne trave? — da znaša brzina udarcev slovečih boksarjev do 200 km na uro.' Uganke Rdečih lic se smeje v jeseni doli z veje, potem vso dolgo zimo teh lic se veselimo. (ojuogvp) Dežja nas varje in snega, na hiši vsaki je doma. Naj iz opeke bo ali ne, hiša ni hiša, če je brez nje. (Dyaz)s) Ce primeš jo v roko, po škatlici podrgneš z njo, zasveti se in zagori — a za otroke ta reč ni! (VDl}VBlZA) ričani niso bili zadovoljni s stanjem sužnjev, kajti suženjstvo se ni ujemalo z njihovim človečanskim in egalitarnim idealom. V severnih državah se je začel odpor proti suženjstvu že v prvih letih devetnajstega stoletja. Sužnje :.o osvobodili, a kljub temu, jih niso hoteli imeti med seboj kot enakopravne državljane: Zato so ameriški mogotci kupili v Afriki deželo, kamor naj bi pripeljali na stroške neke družbe, ki je bila v rokah belcev osvobojene črnce. Leta 1821 je prispel v to deželo prvi transport osvobojenih črncev. Transporti so si sledili eden drugemu, v deželo, ki je bila sestavni del Združenih držav Amerike, so prišli tudi nekateri belci, med katerimi je bilo tudi nekaj protestantskih pastorjev. Eden izmed teh je leta 1827 dal deželi ime Liberija. Upravo teritorija so imeli v rokah črnci sami, ki pa so se morali srdito boriti proti drugim črncem domačinom. Leta 1847 pa so ZDA poklonile Liberiji neodvisnost in država si je dala lastno ustavo, podobno ameriški. Država je že več kot sto let neodvisna, in bil je celo čas, ko je bila edina neodvisna država na afriškem kontinentu. To je bilo v času, ko so imeli Italijani zasedeno Etiopijo, Angleži pa Egipt. Osvobojeni črnci so iz Amerike prinesli poleg svobodomiselnih idej, tudi razne tehnične in upravne pridobitve. Poštna služba v novi državi je bila takoj urejena in že leta 1860 so izšle prve tri znamke, ki so danes precej cenjene. Znamke so prikazovale alegorično podobo Liberije sedečo na obali, v ozadju pa se je gugal na morskih 1953, ki je P°*V ,e . ima naslikan f»r rodne organizacij^: Liberije, fra»c# izvozne proizvode. Na znamkah na-s.ednjih let so bile prikazane koče in nekatera naselja v deželi. Med prvo svetovno vojno so tudi v tej državi cone poskočile in poštna u-prava je bila primorana pre-tiskati več znamk z novimi vrednostmi. Leta 1918 pa je izšla nova serija, in na teh znamkah lahko vidimo višjo šolo v prestolnici Monrovia (imenovano po ameriškem predsedniku Monroeju), antilopo, sovo, razne palme in pokrajine. Istega leta je izšla tudi serija v korist Rdečemu križu. Nadaljnje frankovne serije so imele enak značaj kot že opisane. Leta 1921 je izšla zopet nova serija. To pot so bili naslikani predsednik Ho-ward, rt Palmas, brzice na reki St. Paul in razne živali. Dve leti pozneje smo zopet dobili nove znamke; naslikan je bil zopet drug predsednik, m sicer King. Na eni znamki je naslikan parlament, na drugih pa že običajne živali in motivi iz dela domačinov. V letih 1936-37 imamo zopet celo vrsto pretiskanih znamk z. novo vrednostjo. Leta 1939 je izšla znamka, ki je proslavila stoletnico ustanovitve dominiona Liberija. Ameriška vlada je namreč šele P° °~ sc-mnajstih letih zasedbe proglasila dominion; prej je bila dežela navadna kolonija. Leta 1847 je bila proglašena neodvisna republika. Med zadnjo vojno je bila Liberija baza za ameriške čete in predsedniku Rooseveltu na čast so leta 1945 izdali znamki, kjer so naslikani ameriški vojaki v jeepu. Leta 1947 so izšle znamke na čast stoletnici neodvisnosti in -znamka za proslavitev stoletnice izida vjetske zveze — ,e Z na®e *; f Precej znsi^k ■ dala v uradne nja frankovna ^ 1954 prikazuje raza ptiče. Nepotrpežljiv* w Milko je !jal jo - ni vrgel. Palica hrapava in grda- je in.reZV: bU» ^ «Kako se je to valovih trojambornik. Do leta prve ameriške znamke. Leta vprašal očka. .-. je «Nožič je zan.’ j Milko. «Krivo r ^jjl «Menda ne,» ^ e noP0^; «Nožič je dober. ». ul- ij iv je. Treba »- potrpljenja«. -t '? «Toda, katko-* Milko. iede!,1„ «Poglej, tako,« J ,i. in začel M ^trpežlj‘vl je treba nepotrP* učiti potrpljenj^,,), pl Milko je treba nožič uclpo£aS:. * rezljati palico. ^ in lepo. uč>' ’ Dolgo je,Mileje#, pežljivi nožič ut®? žič dolgo ni Milko ga 3e .. w. do tega, da g? > ^gtt Nožič je zate s? Ravno. Lepo. Ubos Lojze Beltram: UGANKA m. Smešna m vellL f? gnezdo nje Je.hi ga ima najstr ti jtfe kljun si obpe*; i ter klopoče z l >ix$ ▼-v___1.11,0 ifi o*'* u tud' m zna jesti - vse to trde o njej 0 C,t>> estra Sestra bela, s”1*; vedno v krogu komaj črna na sVit*- bel* se „ ze nam Kolektivno risbo «Ribe» so napravili dijaki 2. razreda državnega učiteljišča pod vodstvom prof. A. Černigoja. Kolektivna risba je delo celega razreda tako, da vsak dijak na osnovi predloge dokončno oprenu del risbe. Ti kosi se nato sestavijo v skupno risbo, pri čemer pridejo do izraza razni barvni toni ter svojevrstni kontrasti — da ima Aajbolj široko vulkansko žrelo na svetu vulkan Haleakala na Havajskih otokih? Zrelo (krater) meri v premeru 37 km. — da imajo v severnih predelih Kanade otroci šolo v vagonu, ki ga prevaža lokomotiva iz kraja v kraj? Pouk traja pet dni, nakar učitelj odide v drug kraj in se vrne šele čez pet tednov. Pravijo, da nekateri otroci pridejo iz trideset kilometrov oddaljenih krajev, samo da bi se kaj naučili! Ali bi storili vi ravno-tako? — da je vrabec prebivalec Amerike šele 100 let? Prinesli so ga Evropci. Sivi vrabec se je v novem svetu odlično zna-stl in dela ogromno škodo. — da uporabljamo škarje šele dobro stoletje? — da pošiljajo vse zvezde na zemljo toliko toplote kolikor bi jo dala prižgana sveča oddaljena 100 m? CRNA KOKOŠKA ti je oddahnU ze on Snežinka Snežinke so majhni ledeni kristali, ki imajo obliko zvezdice, ploščice, prizmice in iglice. Ena snežinka je težka približno 1 miligram, to je tisoči del grama. Ko zapade veliko snega, na primer do kolen, potem je na kvadratnem metru po nekaj milijard snežink. Ko se sneg topi, snežinke zgube svoje lepe oblike in se Črna kokoška se je sredi noči nenadoma prebudila. Dvignila je glavo in prisluhnila. «šmentana reč!« je dejala. «Le kaj pomeni ta čudni šum? Je morda miška? Najbolje bo, če pokličem petelina. Močnejši je od mene, pa bo pogledal«. In zlezla je na drugi konec grede ter dregnila petelina. «Zbudi se,» je šepnila. «Nekaj šumi za kur-nikom, najbrž bo podgana«. «Hm,» je dejal petelin, «zbu-diva raje purana. Večji je od mene, pa bo pogledal«. In tako sta se črna kokoška in petelin splazila k puranovi pregradi. «Zbudi se, puran!« ga je poklical petelin. «Nekdo teka okrog moje hiše, razbija in ropota in naju je pošteno prestrašil. Gotovo je podlasica — ali pa celo dve«. «Hm,» je dejal puran, «zbudimo raje zajčka. Starejši je od mene, pa bo pogledal«. In tako so se črna kokoška, petelin in puran po prstih splazili k zajčnici. «Zbudi se!« je zaklical puran. «Nekdo za kurnikom laja in bevska in razgraja na vse pretege. Lisica je velika rdeča lisica. «Hm,» je i rjovejo, lomastijo in podi-d.ejal zajec, «zbudimo raje I rajo«. »Takoj pridem s pu- psa. Pogumnejši je od mene, pa bo pogledal«. In tako so se črna kokoška, petelin, puran m zajec odplazili k pasji hišici. «Vstani, pes! Vstani!« je zaklical zajec. «Tolpa lačnih volkov se podi okrog kurni-ka, renči in praska in skače naokrog. Malo je manjkalo, pa bi me pobili. «Hm,» je dejal pes, «pojdimo raje po kmeta. Modrejši je od mene, pa bo pogledal«. In tako so črna kokoška, petelin, puran, zajec in pes odšli v hišo in poklicali kmeta, njegovo ženo in sina. «Brž, kmet, vstani!« je zaklical pes. «Velik črn medved je prišel h kurniku z vso medvedjo družino, Kaj sta doživela Marko in Metka v. ško,» je odvrnil kmet, «in bom pogledal«. In tako so kmet in žena in sin in pes in zajec in puran in petelin in črna kokoška po prstih odšli h kurniku. «Bom že jaz pogledal,« je dejal kmet. «Da, bo že on pogledal,« je rekla žena. «Oh, bo že on pogledal,« se petelin črni V j peljala vse je stopil ® na puskineni , A nroul iotl Z® pravljen za je videl, Je t)etl. vzpetina nj>■ Zj) sfl je in jo dres ^ Prikazala se ^ krtova SlaV’£ai & čete? in p« Kaj ne xn0* veka v mih^t jeV in izginil. K ^ py presenečen, d jp U- sprožil petel je luno. »Krt!« jfcKen sin. in žena m tein1.,!1 puran m P se sP*rf kokoška s° spat. z nuj* fj čutki sicer, . moč olajšaj ^ bom pa P°s w>K0#tl; rekla crna ^ pa j mo,» J e ” lin, «da ne nv slišala«. Naročniki! KUPUJTE pri TV ki oglašajo v našem listu! j* Marko je zaprl aparat in godba je utihnila. Od tega dne dalje, pa ntso le vsi prebivalci naselbine spoštovali otrok, ampak ugospodar puščave« jima Je postal vdan prijatelj. Otroka sta bila v podzemeljski naselbini že čisto domača in mirno sta čakala, kaj Jima bo prinesla bodočnost. V tem je dohitel sel Rasa Omarja karavano dr. Groma. Ta Je že bil poizvedoval po otrokih in Jezilo ga le. da ne bo mogel izvesti svojih načrtov, ker bo gotovo izgubil mnogo časa, preden bo o Marku in Metki kaj izvedel Zelo se Je začudil, ko Je rekel bojevnik Tuaregov da more dobiti otroka, če plača določeno vsoto zlatnikov. Najprej Je zaklel prav surovo in zakričal, da bo dobil otroka tudi brez odkupnine Njegovi arabski vodniki, ki so se bali divjih Tuaregov in so vedeli, da se Ras Omar ne šali, so dr. Groma naposled vendarle pregovorili, naj si vse še premisli, preden kaj ukrene. Ribarič Iva*1 IMPORT ♦ EXP°B^ VSEH VRST LESA IN THST — ULICA F. CR1SPI ULICA DELLE MIL1Z1E ■ i /i POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST'1 lelef0" $ h'1 d' y lfl° AVTOGARAŽA ,P i4 jt TRST-ROJAN — UL MUHKKI ST- 7 privatno tel.27-240 — (Zadnja postaj* Prostori za parkiranje avtomobilov 1° motornih koles —Odprto tudi ponoč* " )(#I * Prevoz potnikov bil! na vs kraje. Dopisi iz naših krajev borov gozd bo Pomaofi °S mnoSim jusarjem S 12 zadre£e ^ kurivo, čili ar smo Posekali (razred- karnf Za 1200 9 debel' ja . rog 20 3 na člana. Skup- P^nosHn v a t0r6j SVOi° tudi h mogla nuditi tosti t '8 gospodarske uS°d-£P0darseki Z„ njimj Pospešiti gola se t naPredek. Kako ma-l0i j ega zavedamo, pove že Pii v* 'e- nismo mogli zediniti K ki>raSanju nakupa traktor-ds’rsk,KJe l. današnjih gospo-5a jQ Pnlikah nekaj nujne-PrVi P°6°j za umno dali le 8nje' ^oRlar bomo gle. tto VSak zase ‘n se ne bo-šanja V?etnali za skupna vpra-aij e’ morejo vsem tako kot *e koristiti, bomo di c' gospodarsko in tu-.^«1* Propadali. p, propaaan. I Bazovica ------------ naj; aec,eli° d°poldue se je v in g- as^ med hišno štev. 131 v»s n'a ?a °esti' ki peIie skozi "a ne*, * me’ zg,'di’a Promet-‘ dg.. a> ki bi lahko imela »amreč p°sledice' Trčila sta g avtobus prevozniške-ift ail+ '*e^a Autovie Carsiche Ptee«;;0 *600>>' Na tel cesti ie krajih ^ promet* v nekaterih °zka •*>° Vas’ pa ie cesta zelo Ha 'n zaradi tega nevarna. *Udi enienem kraju, kjer je več °v’nek' se je zgodilo že je z]jsrt°metnih nesreč. Vsem tresn:* 1 0stal v spominu pre-ki n.i pr'zor, ko je lani ne-tišče v, Clklist zletel na dvo-debeia ,ne številke 131, podrl hai „ .}esena vrata in si ko-^esd življenje. in 2aVarn° ie tudi za pešce po Voj06podinje. ki tod hodijo k°vorin? k iavni pipi' da ne šev 2a ° 0 zaskrbljenosti star-Vjj0 rda' svojih otrok, ki bi-j;e v !tm Predelu vasi. kraj , krat so si ogledale komisi^206 c'vdne ter vojaške PodatJe . ter vzele potrebne da t,0(je 'n mere. Obljubili so. 0 cesto razširili, za kar bi bilo treba seveda porušiti nekatere hiše, toda do sedaj ni še nič novega. Vse je zamrlo in obtičalo le pri komisijah. Pričakujemo, da bodo stvar uredili, tako da bo vas zadovoljna in promet bolj varen. Vaščan DOBERDOB V nedeljo zvečer se 33-let-ni Ladislav Lakovič z Doberdoba ni vrnil domov, čeprav so ga svojci pričakovali. Sele v ponedeljek zjutraj okoli 6. ure, ko so bili že vsi obupani, se je vrnil ves potolčen, medtem ko je v rokah peljal pokvarjeno kolo-Zelo je bil pobit po glavi, kjer je tudi precej krvavel. Svojci so takoj poklicali rešilni avto iz Tržiča, ki ga je odpeljal v civilno bolnico, kjer so ga obdržali s pridržano prognozo. Pri zdravniškem pregledu so mu ugotovili domneven zlom lobanje, pretres možgan ter hudo rano na desni strani čela. Vse kaže, da je Lakovič padel na nekem ovinku na pokrajinski cesti med Poljanami in Doberdobom. Zaradi hudih poškodb je bil po padcu verjetno precej časa v nezavesti, dokler se m osvestil ter s skrajnim naporom prišel domov- Njegovo zdravstveno stanje *e zboljšuje, dela pravilno. Tudi v sosed-1 njih vaseh ni vprežne živine, zemljo pa treba obdelati. To ga je napotilo za nakup. S tem ne bo koristil le svojemu posestvu, ampak vsej soseščini. Zato pomeni njegov ukrep korak naprej v našem kmetijstvu. Izprano in mestoma močno razrvano pot proti Sempolaju sc malo posuli z gramozom, kar bo držalo le do prvega večjega dežja. Kot smo že pisali: edino asfaltirana pot bi se ohranila v dobrem stanju za daljšo dobo. naj je njena zemlja še tako nevredna, zalagati z mnogimi proizvodi. To se glasi kot nemogoče, a je le resnično. NABREŽINA ŠEMPOLAJ PRAPROT Naša vas šteje sicer 27 številk, a le pet srednjih kmetij. Le nekaj gospodarjev skuša napredno kmetovati in si prizadeva, da bi bilo njihovo., delo čimbolj donosno. Ker se r.iso solastniki borovega gozda - praprotski in trnovski ju-sarji — mogli sporazumeti za nakup traktorja, je neki zasebnik o tej zadevi razmišljal in se končno odločil, da si ga sam nabavi. Kmetijstvo je treba mehanizirati; vprežne živine ni, delovne sile tudi ne in se iz dveh razlogov ne izplača: je draga in ne vrši Mpomladne slike iz Istre aQoslovljena si zemlja, komur plodiš, z oljem mu mečiš razpokano dlan. .(O. 2upančič) *n ljudem, ki jo ob-lščenec uprave podjetja «RI- fjj J0’ ie letos posvečena ,b ljudske oblasti in !>Vna b strokovnjakov. Dr-dCUg6 p°s®stva, kmetijske za-iobto ln Privatni kmetje so ftVijjji °Premlieni že začeli s sel sem 'edelc Pomladanskimi deli. Pa obisk k pridnim da se Z niimi !Veže„ orim, da se nadiham SJL*?ka in tistega polžih ga v°nja, ki puhti iz m z°ranih brazd. r •**» Ho a ljudeh, ki jo razum- v ,s.e oglaša v zemlji **e Belj2 . ^ubeznijo obdelujejo. SKL** je, odkar je pre-*jvel4 St®r mraz, pa so že o-vheji v . *n vinogradi. Na ^va j . rSžini prekopavata Itl'Ma|UVCa s šapami velik vclik- Vstran vlečeta plug par, " S1vca. Iz nosnic ]i-1 sapa in se meša s d ’ ki t V ‘zPuhteyajo braz-faktDr klokota mali Jeklin* g6 zaostajati za za- vakt°tja brPenjem velikega °ke v. ' ki orje meter glo- ‘azde. m&m SJ: p°mlad bo članom Bj^ki c zadrug na Kopr-j.e' Okr> es*a Veliko olajša-h, ’* irmrJna zadružna zveza s^iših ,emstva dobavila več 2aCaamrjeV’ ki jih je gam ln so že na de- K, Bi 7„;Pečo!» sem pozdra-t tJa v - ,nie sadilce krom-Pčni rebri Tribana. in Hi, »tj^kbiig ^oščilna beseda je iaj da . Pjihovi notranjosti zL aez ohraze šinil Si>?v°m°I3*tVa- Kak0 lepo gti-. ako! ’ z-m.jo. Da bi jo V ,1 stisv er je za hlevski Dpane' in°u 8S natresIi le Um . Jarke in dodali še bo Die8a gPojUa. Upa n*- -aal„ HlnS Hja j8’8 svoje. Nio Jo, 4?0dala°svrtlna pripom°Rla 'P c„,wle: pravo mer0 C 'saj t.'6' K(>t VSe ka h, ho ta i , zacelek — se ča. Se ie , 6 ^a Izpolnila. Zi-M-2nasla arec S,V««. n'ndaPji je fn; % *v rrav Prah ob pravem že od prvih tradicionalni Po pregovoru: V^Uba^ Z‘ata 813 S r6tJ »vii Jih dPevi l°Variš PrivlaČuje Pre je v Izoli Boris, neme- BA». Opozoril me je, naj si ogledam njihovo floto,' ki je lani imela izredno dober ulov. Tud'i v prvih dveh iriesečih tekočega leta so nalovili veliko množino rib. V pristanišču je bilo več ladij in bark, ki so jih ribiči opremljali za nočni lov. Sonce se je že dotaknilo morja m risalo dolgo rdečkasto progo na valujoči gladini. S proda tik ob morju so tri majhne deklice z nenavadnim zanimanjem opazovale odhod ribičev na lov. Deček s zvončki Komaj je dočakal sonca. Tiste dni, ko je pihala mrzla burja. mu je bilo kot ptički v kletki. Le kam naj se dene, ko ga pa vse tako priganja k skakanju. Ko je zdaj pridirjal iz vasi, je na sončnem obronku zagledal vse polno belih cvetov. Kot on, so tudi ti začutili klic pomladi in priborili iz mrzle zemlje. Nabral je velik šop belih zvončkov, da jih komaj drži v majhnih ročicah. Ko sem ga Ko je posestnik Franc Le-giša predzadnjo sredo gnal živino k napajanju, si je njegov 3-letni vol v svoji objestnosti zlomil nogo. Moral ga je oddati mesarju po ceni kot je v takih primerih običajna in je utrpel občutno gospodarsko škodo. Ta in podobne nezgode nas učijo, kako koristne so zavarovalnice za govejo živino kot jih na Tržaškem že nekaj imamo. Zal pa jih na spodnjem Tržaškem Krasu (repentaborska, zgoni-ška in devinsko-nabrežinska občina) ne poznano. Z našim vodom za javno električno razsvetljavo imamo stalno smolo: včasih odpove nekaj žarnic, včasih vse. V zadnjem tednu smo imeli več temnih noči. Kdaj bodo te okvare prenehale? Zastopnik Kmečke zveze bo namesto danes dopoldne izpolnjeval davčne prijave prihodnjo nedeljo pri Radu Kosmi-ni. Jože Turk bo jutri praznoval svoj 91. godovni dan. Vaščani mu voščijo še več zdravih godovanj. Predzadnji teden je preminila 90-letna Pertot Marija, rojena Caharija. Izhajala je -z stare kmečke hiše (Babčeve), ki se je že od nekdaj ukvarjala z ribolovom. Kot mladenka je nosila ribe na tržaški in večkrat celo na goriški trg, razen tega pa je opravljala še kmečka opravila. Torej dovolj trdo življenje' Tudi kot omožena ni poznala lahkega življenja, saj je s skromnim moževim zaslužkom (kamnosek) vzgojila petero otrok. V telesnem zdravju je bilo polno življenjske sile, ki se je odražala v njeni skrbnosti in delavnosti malone do zadnjih dni njenega življenja. Naj ji bo lahka domača zemlja! Izrekamo svojcem svoje sožalje. VIŽOVtJE Sesljan sega sicer od obale do železniške proge, a prvotni in pretežno tudi sedanji lastniki njegovih zemljišč so pretežno še danes Vižovljani (po naše Vižovci), oziroma tu. ai novi Sesljanci, to je oni Vižovci, ki bivajo, pod železniško progo. Ta svet lahko smatramo za stavbno zemljišče in ne bo več dolgo služil v kmetijske namene. Ali bo cestna uprava pri odplačilu za parcele, odvzete za novo cestno omrežje, to upoštevala? Nismo na rodovitni zemlji. vendar je bil svoječasno pri nas zelo razvit kmečki duh. Tudi oni, ki so spadali v delavske vrste (kamnoseki) ■so čutili nagnjenje do zemlje-Tudi danes je ta duh med starejšim rodom deloma še živ. Mladina je seveda moderna, se pravi, da teži za boljšimi življenjskimi pogoji. To spet pomeni, da pridejo najprej v poštev fabrika delavnica, kamnolom, železnica, cesta in drugo šele daleč za tem zemlja. Kot so danes stvari, ima mladina prav. S tem pa ni rečeno, da ima absolutno prav. To bi bilo šele v primeru, če bi bila ona strokovno dobro podkovana in bi se vneto, vztrajno in smotrno lotila zemlje, a bi ne dosegla zadovoljivega gospodarskega uspeha. Kdor se ukvarja z umnim obdelovanjem zemlje, pa ve, da je to izključeno. Siromaštvo zemlje merimo le z lastnim zadevnim siromaštvom. In to je žal med mladino zelo veliko. Tega pa res ni sama kuva. Sesljan raste in bo potreboval vedno več. Z res naprednim gospodarjenjem bi ga mogla tudi naša vas, pa D O I. I N A secev v sanatoriju pri Sv. Ivanu. Vse zdravljenje je bilo zaman. Umrl je v bolnišnici, nato pa so truplo pripeljali domov. V veliki žalosti je pokojnik pustil ženo in dva otroka, Pokojni Milan je bil delavec in skrben mož, znan po vsej okolici, zato se je njegovega pogreba udeležilo veliko število domačinov in ljudi sosednih vasi. Pevski zbor pa je med pogrebom zapel r.ekaj žalostink. Naj mu b,o lahka domača gruda, hudo prizadeti družini pa iskreno sožalje. PREBENEG Tudi iz nase vaši imamo tokrat samo žalostne novice. Pozimi je dosti naših vaščanov zbolelo, nekateri so se zdravili doma, drugi so pa morali v bolnišnico. Zadnje čase se pa kar vrstijo pogrebi; v dobrih dveh mesecih osem pogrebov. To je nekaj izrednega za našo vas. V sredo popoldne je bil pogreb 43-letne Frančiške Peta-ros por. Pangerc iz Doline iSuhorje) št. 116. Mlada žena je precej časa bolehala zaradi hudega revmatizma, nato ji je oslabelo tudi srce in so jo ocpeljali v glavno bolnišnico, aa bi skrbni materi rešili živ. ljenje, toda po nekaj dnevih ;e umrla. Truplo so pripeljali domov, da bi pokojnica počivala na domačem pokopališču. Na zadnji poti, je nesrečno žensko, ki je zapustila moža in dva otroka, spremilo poleg sorodnikov in svojcev veliko število vaščanov in ljudi iz sr sednih vasi. Pevski zbor je zapel nekaj žalostink pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču, vmes pa je igrala žrlne koračnice vaška godba. Naj ji bo lahka domača zemlja, hudo prizadetim otrokom m možu pa izrekamo najgloblje sožalje. BOLJUNEC Prav na njegov rojstni dan smo v sredo popoldne pokopali na našem pokopališču 50-letnega Milana Žerjala, po domače Milana od Petrinke. Pokojnik, ki je bil po poklicu pek in se je ukvarjal tudi s kmetijstvom, je bil 5 me- Kakor čitamo v raznih dopisih iz naših vasi, imajo zadnje čase dosti pogrebov in se pritožujejo, da je bilo zaradi hude zime mnogo bolnikov. Pri nas se v tem pogledu letos res ne moremo pritoževati. Čeprav smo zelo občutili mraz, ni bilo zaradi tega še bolnikov, niti smrtnih primerov. Kaže, da bodo v kratkem začeli zidati pralnico, ki jo zelo potrebujemo, in da so zato že zbrali primeren prostor v vasi. Po tolikem času ir. zavlačevanju so te dni končno začeli tudi z obnovo od vojne poškodovanih hlevov. O tem smo že večkrat pisali in upamo, da bo zdaj zadeva popolnoma rešena. potrebno r | Važnost kolobarjenja BORŠT V nedeljo je v naši dvorani gostovala vesela skupina iz Boljunca, ki zadnje čase nastopa v raznih odrih in povsod žanje obilo uspeha. Prireditve podjetnih Boljunčanov smo si prav želeli, ker smo že iz prvih nastopov v Bo-ljuncu zvedeli, da je nekaj lepega. In nismo bili razoča-lani. Dvorana je bila polna in občinstvo je z dolgotrajnim ploskanjem nagradilo nastopajoče. Verjetno bo skupina ponovila prireditev po velikonočnih praznikih in smo prepričani, da bo tudi takrat polno občinstva. MAČKOLJE Zelo nas je razveselila vest, da je občinski svet na svoji zadnji seji odobril občinski proračun za leto 1956, v katerem je tudi postavka za napeljavo javnega telefona v našo vas. Upamo, da bodo višje oblasti čimprej to odobrile in da bodo na to končno tudi na našo vas, ki je precej oddaljena od mesta na,-peljali telefon, ki nam bo zelo koristil ob raznih prilikah ali hujši primerih. Pcgreb 43-letne Frančiške Pangerc iz Dolinec vprašal, če bi mi dal nekaj cvetov, je odločno odkimal; «Nak!» Pritisnil je šopek na prsi in me ni več pogledal. Razumel sem, da so mu zvončki tisti hip pomenili več kot prgišče cekinov. «Za ves svet jih ne dam,» je govoril njegov obrazek. P. A. OGAREV Ce bi hoteli ugotoviti v kakšnem gospodarskem stanju žive prebivalci Jamelj bi bilo dovolj, da bi se ozrl na mlade ljudi iz te vasi, ki jih lahko v gručah srečate na tem ali onem. koncu vasi z rokami v žepu. Zato niso sami krivi. Volje do dela imajo dovolj ter so to tud) pokazali, saj so že marsikdaj tudi v smrtni nevarnosti grebli po okoliških gmajnah, da bi našli staro železo, s katerim bi vsaj malenkostno pripomogli k vzdrževanju sebe in svojih domačih. Industrijska podjetja ne najemajo novih vajencev, drugih večjih del razen avtcrira-de Tržič - Trst, na kateri je sedaj zaposlenih precej Ja-meljcev ni. Tudi to delo bo v doglednem času zaključeno. In potem? To je rajtežja rana te lepe vasice ob cesti Gorica - Trst. poleg številnih drugih posebno komunalnega značaja. Do-berdobska občina se je vsa leta upravljanja zelo malo zanimala za Jamlje. Res je vanjo dala napeljati električno razsvetljavo, toda to je tudi bilo vse, kar je zanjo storila. Zadnje čase pa je električni tok v Jamljah vedno slabši. Poleg te nevšečnosti pri e-lektriki pa je pri nas se vedno odprto vprašanje naše šole. 2e leta in leta moledujemo zanjo; naši otroci so bili več dni celo brez pouka, ker je bilo v šoli tako r.rrzlo, da je bil pouk nemogoč. V edinem razredu greje stara peč, ki smo jo podelovali se po nemškem okupatorju iz časa zadnje vojne. Pred časom se je govorilo že o prodaji zemljišča poleg cerkve, na katerem naj bi zidali novo šolsko poslopje, toda zdi se, da so bile to le pobožne želje nas vaščanov. Občina, ki je kot znano pasivna, bi morala vseeno poskrbeti od države potrebno posojilo za šolsko poslopje. Tako kakor spi zadeva s šolo prav 'tako ali še slabše je z napeljavo vodovoda, o katerem občina doslej ni rekla niti besedice, čeprav dobro ve, da nam vodo že dolgo vozijo domači financarji s cisterno iz Gorice. Zelo hudo je bilo to zimo, ko so zamrzni-1 vodnjaki in smo ostali tudi po več dni brez vode. Slišali smo, da nameravajo napeljati vodovod iz Doberdob-skega jezera celo na Martin-ščino, toda za nas ni še nihče spregovoril niti besedice. Ceste je občina delno popravila, toda ono, ki pelje iz vasi pro-li glavni cesti je pustila nedokončano. Ko so v Doberdobu postavili poštni urad smo upali, da bomo prejemali pošto redno vsak dan, toda poštar se oglasi pri nas le trikrat tedensko, tolikokrat kolikor mu je pač naročeno. Ob koncu bi še dejali, rta bi morale tako italijanske kakor tudi jugoslovanske oblasti poskrbeti za čimprejšnjo ponovno otvoritev obmejnega bloka Jamlje-Brestovica, ki je že več časa zaprt. Mnogo Ja-meljcev ima zemljo onkraj meje, mnogi imajo tamkaj tuj di sorodnike in vse predaleč je zato blok Devetaki, katerega se sedaj poslužujemo. Pravijo sicer, da ga bodo odprli v aprilu, toda na nekaterih dovolilnicah so še pred kratkim prečrtali blok Jamlje, čeprav bodo veljale delj kot do aprila meseca. EDUARDOV REALIZEM (Nadaljevanje s 3. stranij To je skrajno osredotočen moč, ki ima prav tako jasen program kakor stuari-teljsko moč. Vsepovsod čutiš, kako kljub največji pri-rodnosti varčuje s svojimi silami in jih smotrno uporablja. Ustvaril je s svojo skrajno ekonomijo in s svojo stvariteljsko močjo lastno dramaturgijo, lastno režisersko koncepcijo, lasten, svoji koncepciji podrejen ansambel, in končno svoj lastni, Eduardov (socialni) realizem. Mislim, da je to za enega človeka dovolj. Eduardo izžareva magijo, ki je tipična za resnične stvaritelje. Videli smo ga od blizu v naši sredi in spoznali prisrčne, prirodne člane njegovega ansambla. Vsi ti povečini mladi ali srednjih let ljudje so zaverovani vanj in verujejo v njegovo umetnost. Izvrševalci so njegovih zamisli, nadarjeni in entuziastični. On pa se zdi kakor zatopljen vase in rahlo odsoten. Kakor da varčuje s silami za nove napore. Gotovo ga čakajo nove, lepe in težke naloge. Kdor je videl Eduarda m njegov ansambel, bo gotovo z veliko radovednostjo čakal na njegova nova dela. Ta dela so kakor različno obtesani kamni neke enotne stavbe. Drugo izpopolnjuje drugo in vsako je zase svojevrstno in enkratno. Njegovo dramatično delo si utira pot v svet in mi želimo avtorju, ansamblu in delu na tej poti čim več uspeha. Kdor se zaničuje sam, ga zaničujejo tudi drugi. Večkrat zaničujemo sebe in svoj rod, ko pozabimo na svojo narodno dolžnost. Je res čudna navada, da se mnogih naših ljudi, takoj ko se oddaljijo od svojega kraja, loti čut podrejenosti in manjvrednosti, čeprav ni za to prav nobenega vzroka. To se opazi že v avtobusu na vožnji do Trsta in nazaj. Kje je tukaj potrebno, da pozabimo na svoj jezik?! Ce ni podjetje Božič — sedaj Bossi v zadostni meri poskrbelo za nastavitev slovenskega osebja, ni s tem rečeno, da se morajo potniki temu prilagoditi. Svoj denar trošimo v svojem jeziku! To je najmanj, kar od nas zahtevata narodna čast in ponos. Tiste, ki na to pozabijo, pa primerno poučimo! Ne-le v avtobusu, tudi v trgovinah nam bodo radi postregli, če se bomo poslužili svojega jezika. Ali je to za nas sramota ali ponižanje? Ni niti eno niti drugo, ampak je le korak od naše slabe navade. A če smo opustili marsikatero mogoče koristno navado, se lahko otresemo tudi te. To zahteva tudi borba za jezikovno enakopravnost. Skrb za ozimino Zima je močno prizadela ozimino in jo ponekod docela. ponekod pa delno uničila. Škodo bo mogoče ugotoviti šele po odjugi. Nekateri gospodarji menijo, da bi kazalo v primeru, da se je ohranila večina nadsetve, dotično njivo pognojiti s kakšnim solitrnim gnojilom, dosejati in to pobranati. Ni napačna misel, če le ni zmrzal dvignila rastlinic in jim pretrgala koreninic. V tem primeru se je treba namesto brane poslužiti valjarja, aa pritisne koreninice k zemlji. Valjar pa je pri nas v kmetijstvu žal manj znano o-redje. V obeh primerih potrosimo na njivo dušičnato (solitrno) gnojilo, bilo čilski soliter (ni-trato di soda) ali apneni dušik (nitrato di calcio), ki u-činkujeta takoj in pospešita rast in okrepita rastline. Na vsakih 1000 kv. metrov natro. simo 5-6 kg enega ali druge-ag gnojila. Kar se tiče brananja žita, raj omenimo, da bi moralo to biti naše redno pomladansko opravilo. Ko je žito pognalo kakih 10 cm, ga pognojimo kot zgoraj omenjeno in pobranamo (z zobčasto brano). Pc nekaj dneh si bo žito izredno opomoglo. To opravilo je izdaten pripomoček k boljši letini. v umnem kmetijstvu Med možmi, ki so si z zaslugami za napredno kmetijstvo postavili trajen spomenik je na prvem mestu Just plemeniti Liebig. S svojimi dolgotrajnimi študijami in natančnimi poskusi je dognal rastlinsko življenje, bolje povedano; količine posamezne rastlinske hrane, zakon o najmanjši količini določene hrane, po kateri se rastlina ravna, in drugo. Na podlagi tega dognanja je bilo zemljedelcu razjasnjeno tajno rastlinsko življenje in šele tedaj je bilo mogoče umno poljede’stvo. Danes vemo, da srkajo rastline iz zemlje hrano, da ne sprejemajo vse rastlinske vrste e-no in isto snov, v enaki količini, da si nekatere rastline u-svajajo dušik, to tako važno snov, naravnost iz zraka itd. Vsakomur je znano, da če pridelujemo na enem in i-stem zemljišču vedno iste vrste rastlin, zemljišče tako izčrpamo, da mu zmanjkajo redilne snovi. Na ta način utrpimo dvojno škodo, in sicer; 1. Rastline tamkaj slabo rastejo, ker nimajo dovolj hrane: 2. zemljišče hrani brez vsake koristi one redilne snovi, ki jih posebno ljubijo druge rastlinske vrste, ki pa se na tem zemljišču nikoli ne gojijo. Je torej veliko bolje, če po določenem času nadomestimo t.e vrste rastlin z razlinami drugačne narave. Po enem ali dveh letih menjamo vnovič, nato zopet novo vrsto; in tako dalje, dokler se ne vrnemo k prvotni vrsti, kjer pričnemo vr.ovič z menjavanjem. To vrsiitev rastlin po določenem redu ali vrsti imenujemo kmetijsko kolobarjenje. Njegove prednosti je kmetovalec sicer že davno uvidel, a le izkustveno, se pravi nepopolno. Umno ali gospodarsko bolj uspešno kolobarjenje je mogoče izza dognanja kemika Liebiga. Ni treba posebej naglasiti, da je odvisen ta red od krajevnih razmer, zemljišča, podnebja itd. Če n. pr. po žitu zemlji odvzeti fosfor nadomestimo s hlevskim gnojem, pomeni to potrato kalija in dušika, ker s to količino hlevskega gnoja damo zemlji več kalija in dušika kot jih žito potrebuje. Tudi če bi namesto s hlevskim gnojili z umetnim gnojem, bi žito docela ne izkoristilo kalija in dušika. Držimo se torej pravila, ki pravi: Vrstite rastline po njihovi večji potrebi po eni ali drugi redilni snovi, onim, ki zahtevajo n. pr. več fosfora j (žita) naj sledijo rastline, ki ' jim prija kalij ali dušik, o-nim, ki zahtevajo več kalija, pa rastline, ki zabtevajg vec fosfora in dušika. Drugo pravilo: Plitko rastočim naj sledijo globoko rastoče rajtline, n. pr. detelja. Od globoko rastočih rastlin i-mamo več prednosti. Predvsem izkoristijo hrano, ki jo je voda izprala v spodnje plasti. S pomočjo kisline, ki jo izločajo njih korenine, pritegnejo k delavnosti tudi spodnje plasti zemlje; z gostimi listi ob-senčijo tla, in dušik nabirajoče rastline (metuljnice). med katere spada tudi detelja. sprejemajo nekaj dušika iz zraka in z njim obogatijo tisto zemtjo. Takšne rastline puste več živeža v zgornjih plasteh, na katere so navezane plitvo rastoče rastline, n, pr. žito ali turščica. Prvo po detelji dobro uspeva, enako tudi druga, ki sicer korenini globoko, a ima dosti korenin tudi pri vrhu. S pridelovanjem korenskih in gomoljnih rastlin je zemlja bolje in globlje obdelana, zrahljana in ^azpleveljena. kar je vsaki kasnejši kulturi dobrodošlo. Tudi glede na gnoj so si rastline kaj različne: dočim ene rastline ljubijo močno gnojenje tik pred setvijo, u-spevajo druga na zemljišču, pognojenem prejšnjemu pridelku. To nas uči, da moramo vrstiti rastline tudi glede na njih potrebe po gnoju. Da s pravilnim kolobarjenjem preganjamo živalske škodljivce in odvračamo rastlinske bolezni, je tudi dognano. Natančnega predpisa za kolobarjenje ni mogoče dati, ker so tla, lega, krajevne razmere idr. povsod drugačne. V naslednjem navedemo nekaj primerov kolobarjenja za naše prilike. 1. leto: okopavina (krompir, pesa idr.) z gnojenjem s hlevskim gnojem; 2. leto: ječmen z deteljo z gnojenjem s fosfornim gnojilom; 3. leto: detelja; 4. leto: koruza (fosforno in kalijevo gnojilo); 5. leto: o-ves; 6. leto: okopavina (hlevski gnoj); 7. leto: pšenica (fosfatno gnojilo) in za njo ajda in končno 8. leto: oves. To je osemletni kolobar. Ali pa: 1. leto: okopavina (hlevski gnoj); 2. leto: jaro (pomladansko) žito: 3. leto' detelja; 4. leto: ozimno žito: 5. leto: okopavina (hlevski gnoj) in 6. leto: jaro žito. Na naših malih posestvih bi mogli na eni in isti njivi vsako ieio pridelati rastline podobnih laitnosti, n. pr.: 1. leto: eno tretjino njive koruzo, eno tretjino krompirja in eno tretjino pese (za vse hlevski gnoj); 2. leto: dve tretjini njive ozimne pšenice in eno tretjino ječmena, vmes detelja; 3. leto: detelja: 4. leto: pol njive pšenice in pol ječmena, nato strniščna ajda; 5. leto: oves. V mnogih primerih (voda, bližina zemljišča itd.) bi priporočali vključiti v 2. in 3. letu v kolobar kakšno zelenjavo (n. pr. .glavnato solato in endivijo), ki je ob skrbni negi zelo donosna. Imrl je Strehar Miha Kmalu bo tu čas, ko bomo kokljam prvič podložili. Se prej pa bomo dajali valilna jajca valilnicam — sprejemale jih bodo že prihodnji mesec, saj se bodo prvi piščanci izvalili že aprila, morda celo, konec marca. Prvi piščanci pa so najpomembnejši za plemensko rejo in povečanje resnosti — iz zgodnjih jarčic zrasejo zimske nesnice — zato si bomo tem bolj prizadevali, da dobimo kar največ* zdravega, krepkega naraščaja že iz prvega valjenja. 2e zdaj moramo misliti na marsikaj, da bomo dosegli dobro valilnost. Pozornost posvečamo najprej plemenskim kokošim nesnicam, od katerih bomo jajca nasajali. Ne smemo pozabiti, da je dobra ali slaba nesnost dedna in da to lastnost lahko okreDimo z vzrejo ie aeioma; pravzaprav to lastnost le docela izkoristimo in hkrati omogočimo, da se dedna lastnost dobre nes-nosti še utrdi. Valilna jajca bomo predvsem skušali dobivati od najboljših nesnic. Plemenske kokoši nesnice so pozimi nekoliko počivale, kar je zanje, dobro. Začno nesti januarja in neso vztrajno ves pomladni valilni čas. Jajc teh kokoši ne porabljamo za hrano in jih tudi za ta namen ne prodajamo, marveč skrbimo, da jih nasadimo kokljam bodisi sami bodisi jih prodamo valilnici, kjer je zanje u-godnejša cena. V valilnicah je slaba lzva-lilnost huda ovira; jajca, ki so ob prvem pregledu pokazala, da so oplojena in da se plod pravilno razvija, so bila zaman 21 do 22 dni v valilnikih — ostala so zaprta, piščanci v njih so zamrli. Vzrok je neprimerna prehrana kokoši nesnic. Predvsem ugotavljamo, aa slaba jajca dajejo nesnice, ki niso bile dovolj krmljene z beljakovinsko krmo (ki vsebuje beljakovine živalskega izvora). Marsikje je velika nevarnost, da nesnice ne bo-oo imele dovolj piče z beljakovino živalskega izvora, zlasti, če so živali v ogradi in nimajo izpusta. Na deželi se sicer kokoši navadno bolj prosto gibljejo in pasejo, vendar pozimi ne najdejo vselej dovolj potrebnih beljakovin, ker je zemlja zmrzla, trda. Čeprav pa kokoši najdejo pozimi na paši kaj mrčesa, to vendar ni dovolj. Krmo jim moramo izpopolniti z beljakovinami. To n> težko', če imate mesno ali kostno moko. Isti namen pa tudi prav dobro dosežemo, če nesnicam dajemo mleka v mehki krmi ali jim nudimo pičo s primesjo kakršnih koli mlečnih izdelkov. Pogosto so rešetali vprašanje, ali krmljenje z žitom vpliva na izvalilnost in razvoj piščancev. Pokazalo se je, da so neke razlike, če so nesnice izdatneje krmljene z ovsom, zlasti izkaljenim, ali pa s pšenico; piščanci iz jajc tako krmljenih nesnic so nekoliko živahnejši, medtem ko so piščanci iz jajc kokoši, k: so zobale koruzo, manj živahni. Vpliva zrnate krme na izvalilnost pa niso ugotovili. Najpomembnejše je pač, da je izvalilnost jajc nesnic, ki so v ogradi in ki ne dobivajo dovolj krme z živalskimi beljakovinami, znatno slabša; včasih se ne izvali niti polovica piščancev. Zato je tako pomembno, da nesnice skrbno krmimo že pozimi, da nismo spomladi razočarani pri valjenju. Pri plemenskih nesnicah moramo tudi skrbeti, da se ne zamaste. Tolste kokoši nesejo slabše in njih valilna jajca tudi niso zanesljiva. Nikakor pa nesnica ne sme biti slabo krmljena; biti mora krepka in dokaj težka žival. Nesnice varujmo pred mrazom! Naj prenočujejo v dobrem zavetju. Ce pa kokoši zapiramo v zelo tople prostore, jih pomehkužimo, da n» bodo več odporne. Dajemo jim piti vselej sveže vode, ki naj re bo premrzla. Preveč tople, cgrete vode kokoši ne pijejo rade. Voda ostane dlje časa primerna, če jo dajemo v posedi, ki je ovita s slamo, ali pa posodo ogrnemo s šoto, zemljo ali jo kako drugače zavarujemo pred hujšim mrazom. Jajce vsebuje tri četrtine vode in je že zato potrebno, da nesnica mnogo pije. Fazen tega žival, ki ne pije, tudi ne je, kolikor bi bilo potrebno. Skrbimo torej, da bodo imele kokoši vsakdanjo pijačo; primešamo ji lahko malo posnetega mleka. Koristna je primerna količina zelene krme. Ce ni drugega, dajemo lahko nagnita jabolka ali krmno peso. da jo kokoši kljuvajo. Kadar je hud mraz, ne varčujmo preveč z zrnjem, in tudi krompir zaleže, ker daje dovolj kalorij, rta živali ne zebe, Ce smo pripravili za kokoši silažo, se bo kisla krma prav dobro obnesla tudi pri nesnicah in bo pripomogla, da bo izvalilnost večja. Zdaj izločamo iz kokošje jate vse tiste kokoši, ki niso pokazale lastnosti dobrih nesnic. Odstranimo tudi nepotrebne peteline, ki bi smotrno oplojevanje le motili. Od dobrega p.emenjaka je odvisen tudi prenos lastnosti dobre nesno-sti. Pomembno je torej ne le, da imamo jajca dobre nesnice, marveč, da je ta jajca oplodil izvrsten plemenjak, potomec dobre nesnic! in do-biega plemenjaka. To upoštevajmo že pri sestavljanju jat, od katerih bomo dobivali va-lilna jajca! Pred dnevi so v Podbrdu v Baški grapi pokopali daleč naokoli poznanega Streharja Miho, ali «Rajnglškega Miha« kot smo ga po domače imenovali. Mo? ie bil vse svoje življenje Strehar. Večkrat je pripovedoval, da bi s strehami, ki jih je v svojem dolgem življenju napravil kmetom in bajtarjem v Sebreljah, v Kanomlji, na Vojskem, v Stopniku in drugih krajih lahko pokril vso Sebreljsko planoto, pa bi jo še kaj ostalo. Miha je bil zelo dober poznavalec narave. Poznal je vse živali in rastline. V mladih letih je rad bral, kar je bila za tiste čase velika izjema. Kot avstrijski vojak se je naučil nemškega in deloma tudi italijanskega jezika. Na svoja vojačka leta se je rad spominjal in to z nekakim ponosom. Ko je po prvi svetovni vojni Italija zasedla naše kraje, ! so vojaki zasedli tudi novo odo. Tam je bila šolska knjiž-I irca, arhiv in druge listine. | Vse to so vojaki zmetali skozi glavna vrata po bregu. ML ha je vzel koš in ponoči na skriva) znesel domov vse knjige, ki jim je grozilo uničenje. Tako je pokazal, kaj mu pomenijo knjige. Med NOB ie zgorela tudi hišica, v kateri je kot «go-stač» stanoval skoro vse življenje. Ftar in izčrpan ni vedel, kam bo šel pod streho. Fpreiela ga je hčerka Marjanca ki se je bila poročila k bajtarju «Kažu5ču». Miha je zadnja leta še vedno rad rstreharil» čeprav je na hrbtu nosil več hot osem križev. Kadar ni bilo tega dela, je drobi) na tnalu grmovje in ga povezoval v majhne butare. Zadnji dve leti je onemogel. V družini je zaradi požiga hi-šp bilo več revščine kot dobrot- Tako je tudi njega nazadnje sprejel Dom onemoglih. kier je pred dnevi, izmučen in izčrpan, zatisnil oči. P. A. AVTfiPREVOZNiSKO POGJEJJE FRANCI 1POVEC »ireioiiirEiiozi z osebnimi luksuznim) avtomobili Fiat 1400 za tu i n inozemstvo G AHA/A: Ul. Iimeus 4, tel 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 Klil/Ul! jesenski; in /mislit:, v ra/.|irudaji dobite za velika in male v trgovini ]oblp 'Tfrevibnni TRST, Ulica Vasari III tal. 1191)1)1 $*im* 1 evnlci in vrinarji eitisčhe nnsl TllUOt/IIVfl KMIiTIJSHIH STIHIJ Kt/ l\ HUDUJ A • R S T — Strada vecchia per ITstria 266/a — Tel. 41 -176 Umetna gnojila, krma za živino — prvovrstna inozemska semena in semena lastnega pndelka — sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelski stroji in druge potrebščine. mm TEŽKO ŽIVLJENJE PHbBlVALCKV TAJPANSKK (JHCIME 200 Benečanov odšlo v svel Dokler bodo morali ljudje v tujino, bodo zagotovila pokrajinskih upraviteljev ostala le na papirju y zadnjih dveh tednih je i njim tujega italijanskega jezi-odšlo v emigracijo še 200 do-1 ka niso mogli naučiti tiste- mačinov iz naše občine; najprej jih je odpotovalo 152, kasneje pa so šli še ostali, in sicer v Nemčijo, kamor doslej naši ljudje še niso emigrirali. Po vaseh je vsak dan bolj pusto, domovi so prazni, v njih samujejo stari ljudje in otroci, ki vedno znova sprašujejo po starših, sestrah in bratih, ki so daleč P° svetu. Domače gospodarstvo vedno bolj propada, In zapuščena zemlja nt more več rediti svojih o-trok. Odgovorni ljudje na visokih mestih v Vidmu, Čedadu in drugod so ostali gluhi za naše dolgoletne prošnje; nihče ni storil ničesar, da bi pravočasno zavrl propad gozdov, senožeti, živinoreje in kmetijstva sploh. Nekaj denarja, oblastniki govore o 2 milijardah za celotno Nadiško dolino, je bilo v glavnem vloženega v gradnjo šol-potujčevalnic, v katerih se naši otroci zaradi neznanja ga, kar bi jim šola pravzaprav' r.iorala nuditi. Sedaj so odšli I< svetu, saj tudi doma kot rretje in delavci ne bi mogli živeti. Zemlja ne daje dovolj, industrijskih objektov pa ni. Prav zanje bi morale oblasti potrošiti tisti denar, za katerega se danes razni pokrajinski možje hvalijo, da so ga vložili v naše doline. Ce bi bn denar resnično donosno vložen, potem bi imeli od njega koristi in mladi rod ne bi bi! primoran oditi po svetu s trebuhom za kruhom. Preveč prazne so naše hiše, preveč pusta in zapuščena so naša polja, gmajne in senožeti da bi ti gospodje lahko (lr-Ka-zali koristnost pomoči, ki nam bi jo vložili v naše gospidar-stvo. Dokler bodo morali naši ljudje po svetu, vse dotlei ne moremo verjeti, da je .lilo za nas storjenega resnično kaj koristnega in vse dotlej njihovim lepim besedam ne bomo verjeli. PRVIČ NA GORIŠKEM ODRU Pianistka Damijana Bratuževa nastopila z velikim uspehom Dolgo časa so Goričani pričakovali, kdaj bo mlada pianistka, naša ožja rojakinja Damijana Bratuževa koncertirala tudi pri nas. Veliko Goriška pianistka DAMIJANA BKATUZ ponovi danes dopoldne ob 10. uri v Prosvetni dvorani klavirski koncert samo za DIJAKE Vstop prost smo slišali o njenih uspehih po raznih mednarodnih odrih, kar je našo željo le povečevalo. Sinoči se je končno u-resničila. Bratuževa se nam je v prosvetni dvorani predstavila s celovečernim samostojnim koncertom izbranih, zahtevnih skladb, ki jih je podala v velikem stilu in tako tudi pri nas potrdila svoj sloves. Včerajšnji koncert je bil poleg koncerta med našimi rojaki v Novi Gorici drugi po SINDIKALNA ZBOROVANJA FiOM PRED LIVARNO SAFOG njenem pariškem bivanju, kjer je koncertirala v dvorani UNESCO. Za koncert je zato tudi v naši sredi upravičeno vladalo veliko zanimanje, kar je potrdila velika u-deležba ljubiteljev glasbe, med katerim; smo imeli čast videti generalnega konzula FLRJ v Trstu Mitjo Vošnja-ka in kulturnega atašeja Bojana Lubeja. Na sporedu so oile skladbe Mozarta, Rameauja, Schuberta, Schumanna, Chopina, tolminskega rojaka Bravničarja in Debussya. Na splošno željo je pianistka k programu dodala še Hačaturjanovo toc-ca-to. Veliko aplavzov in rož- Danes ob 10- uri bo Damijana Bratuževa koncertirala ::a dijake. jp,.,... Bjp jUjg jajS * jpi! %mmk. ' Jllli Za enako delo Mm kovinarji v Gorici nižje mezde kol kovinarji v Firencah Ravnateljstvo naj 20.000 lir nagrade izplača pred prazniki Na zadnjem sestanku odbora FIOM v Gorici in predstavnikov FIOM iz livarne SAFOG so proučili položaj v tej največji goriški tovarni in ugotovili, da ravnateljstvo še vedno z vso odločnostjo odklanja zahteve notranje komisije po izplačilu nuna tantum» v znesku 20.000 lir za vsa leta delovanja proste cone, ki je tovarni prinesla velike koristi. U-gotovili so, da je stališče ravnateljstva nesmiselno. Delavci so nezadovoljni z odklanjanjem njihovih zahtev, ki so pravične in utemeljene. Njihovo nezadovoljstvo pa se je še bolj povečalo, ko so ugotovili, da jih livarna SAFOG plačuje veliko slabše kot plačuje svoje delavce tovarna Galileo v Firencah, ki prav tako izdeluje avtomatične in pelavtomatične statve, ki so enake kakovosti in imajo na tržišču enako ceno. Samo bežna primerjava razmer v SAFOG in v Galileo pokaže na velike razlike; medtem ko so delavci tovarne Galileo vključeni v prvo cono, so delavci SAFOG vključeni v tretjo; odstotki akordnega dela so v SAFOG za 20 odstotkov nižji kot v Galileo; tudi številni tovarniški sporazumi so v Firencah boljši kot pri goriških kovinarjih. Tako ravnanje je ne le krivično za delavce, ampak tudi v nasprotju s členom 06 ustave, ki pravi, da «ima delavec pravico do prejemkov, ki so v sorazmerju s kvaliteto in kvantiteto njegovega delan. Ce bi se ustava hotela spoštovati, tedaj bi morah imeti kovinarji SAFOG enake plače kot kovinarji Galilea; pa vendar ni tako. Da bi se odpravilo diskri- j minacijsko ravnanje, je odbor. FIOM sklenil predlagati C1SLI 111 UIL sodelovanje v borbi j za izplačilo enkratne nagrade quna tantum« do velikonočnih praznikov; priznanje mesečne nagrade 2.000 lir za iz-' ravnavo plače s plačami kovinarjev v Galileo; spremeniti tabele odstotkov. Sindikalni predstavniki gori-ške Delavske zbornice so na treh zborovanjih pred livarne SAFOG prikazali zapostavlja nje delavcev v tovarni in za, htevali, naj se jim prizna zahteva, ki jo je svoj čas sporočilo ravnateljstvu predstavništvo notranje komisije, po izplačilu «una tantum« ter izravnava plač s tistimi, ki jih za enako delo prejemajo kovinarji Galilea v Firencah. Danes občni zbor posojilnice v Sovodnjah Danes popoldne ob 15- uri bo v prostorih županstva v Sovodnjah redni letni občni zbor občinske posojilnice. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju posojilnice v preteklem letu, volitev odbora; razpravljalo pa se bo tudi o vseh drugih vprašanjih, ki zadevajo delovanje in razvoj te koristne ustanove. Zato vabimo vse člane, da se zborovnja udeležijo v čim večjem številu. jo- V Gorici, kamor je prišel iz Rima v četrtek zvečer, bo Dolenz ostal do nedelje zjutraj, ko se bo odpeljal v London. Člani goriškega Cine Cluba mu bodo danes popoldne pripravili majhen sprejem v baru Ferigo. kamor vabijo tudi ostale ljubitelje goriškega filmskega i-gralca Sklepi pokrajinskega ožjega odbora Pokrajinski ožji odbor je na svoji zadnji seji odobril ukrepe številnih občin v pokrajini. Gorica; proračun za leto 1956. Delno poenotenje plač občinskim uslužbencem ter razni stroški v mesecu februarju. Doberdob: proračun za leto 1956. Steverjan; ustanovitev otroške posvetovalnice v dogovoru z ONMI. So-vodnje; brezplačna dodelitev zemljišča za hiše brezdomcev. Prodaja parcel raznim občanom. Nagrada županu za leto 1956. NADALJEVANJE ITALIJANSKKCA SMUČARSKEGA PRVENSTVA V štafeti “Finančne straže B“ w spustu za ženske Schenone Izreden tek Fattorju v zadnji tretjini štafete 3x10 km - Rekorden čas dosegel Cbatrian (36'45”) • favoritinja Marchelli še enkrat premagana Izlet SPD h «Kekcu» Danes popoldne bodo goriški planinci odšli na Katarin-co nad Solkanom. Člani SPD in vsi ljubitelji prirode so vabljeni v Kekčevo kočo, kjer bo zbirališče. Pddec kolesarja Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 15. uri sel v Ul. Duca d’Aosta, kjer je v bližini vojašnice po nesreči padel s kolesa 19-letni Renato Bressan iz Ul. Faiti 5 v Gorici. V bolnišnici so ga pridržal’ zaradi rane na čelu in nad levim cčesom. Bivanje Giorgta Do'enca v lojslnem kraju Te dni se mudi v Gorici znani hollywoodski filmski 1-gralec Giorgio Dolenz, ki je vse do leta 1948 prebival v Gorici, od koder so tudi njegovi starši. Preden je postal filmski igralec, katerega smo lahko občudovali v filmih «Usoda na asfaltu«, «Kralj barbarov« ter v znanem filmu ((Poslednjič sem videl Pariz«, kjer igra poleg Elizabeth Taylor in Donne Reed, je bil natakar, izvošček itd. Sedaj je zaposlen pri snemanju filma «Grot Montecri-sto«. ki ga bo neka angleška družba pripravila za televizi- DEZURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52. Obvestilo sfeverjanske obč ne Steverjanska občina opozarja vse lastnike zemljišč ob občinskih cestah in poteh, naj ne nanašajo listja, kamenja in drugih nepotrebnih predmetov v obcestne jarke, ker preprečujejo odtok deževnice, poskrbijo nai po možnosti, da bodo obcestni jarki čisti in prazni. W0 MILIJONOV LIR ZA ŠOLSKE GRADNJE V' V Steverjanu in Rupi bodo zgradili otroška vrtca Kot se zdi so popolnoma pozabili Da šolo v Jamljah Iz Rima je prišlo poročilo, da je zakladno ministrstvo določilo 180 milijonov lir za gradnjo novih šolskih poslopij v občinah goriške pokrajine. S tem denarjem, Ki pa še ni bil izročen naši pokrajini, bodo zgradili nove osnovne šole za italijanske otioke v Gorici, Kopi vj, Vi!lessah, Fari ob Soči, Gre-dtžu, RomansJ, nonkah, Moran. in Krmmu kjer bouc porab.h 75 n.liijonov lir za g;aerjo nov? ‘r.u..sirijske šo-ie, r.ekaj dena ia pa oodo porabili tudi za slovenske šole. Tako bodo za popravilo števerjanske šole nakazali občini 2 milijona lir in nato še 6.600000 lir za gradnjo novega otroškega vrtca prav tako v Steverjanu- Sovodenj-ska občina bo prejela 4 milijone lir za gradnjo otroškega vrtca v Rupi. Od teh 180 milijonov so, kot se vidi, slovenske občine prejele le majhen del, ki vsekakor ne bo mogel zadovoljiti vseh potreb slovenskega šolstva na Goriškem. Jamelj-ci bodo morali še dolgo Ča- kati na obljubljena šolska poslopja, v katerih bi se e-dino pravilno lahko razvijali in vzgajali njihovi otroci. «Sovodnje»: «Ločnik» danes v Standrežu Danes popoldne bodo nastopili sovodenjski nogometaši proti nogometni ekipi iz Ločnika na igrišču v Standrežu. Ločnik je na prvem mestu lestvice ter bo zato tekma prav gotovo zanimiva. K B N o CORSO. 13.30: «Helena iz Troje«, R. Podesta, cinemascope VERDI. 14.30: «Dvoženec», M. Mastroiani, F. Valeri in V. De Sica. CENTRALE. 15.00: «Sirota brez nasmeha«, v barvah, G. Garson in W. Pidgeon. VITTOR1A. 14.30: «Crni biseri Pacifika«, V. Mayo in D. Morgan, superscope. MODERNO. 15.00: «San Francisco«, C. Gable in S. Tracy. SESTRIERE, 17. — Državno smučarsko prvenstvo se je danes nadaljevalo, dopoldne s štafeto 3x10 km za moške in popoldne s spustom za ženske. Program tekmovanja se je od-vijah brez zamudi. V štafeti 3x10 km je sodelovalo 14 ekip. Po prvi tretjini je vodila B ekipa finančnih straž po zaslugi Franca Vue-richa, Ki je prevozil 10 km v času 38’. Na drugem mestu je bila ekipa ((Fiamme d’oro», na tretjem pa A ekipa finančnih straž s svojim prvim vozačem De Florianom. V drugi tretjini je dosegel najboljši čas Chatrian, član ekipe »Fiamme d’oro», ki je prevozil progo v rekordnem času 3S’45”. Drugi je bil Della Sega, član B ekipe finančnih straž, na tretjem mestu pa je bila ekipa smučarskega kluba iz Monze s svojim tekmovalcem Pruckerjem. Čeprav se je zdelo, da bo prednost, ki si jo je ekipa ((Fiamme d’oro» priborila v tej tretjini, zadostovala za zmago, je v zadnji tretjini tekmovalec B moštva finančnih straž Fattor po izrednem teku razliko kmalu nadoknadil, prehitel svojega direktnega nasprotnika • Compagnonija od «Fiamme d’oro» za dobro minuto in svojemu moštvu priboril zmago. Na drugo mesto se je plasirala ekipa «Fiammo d’oro» v sestavi Busin, Chatrian, Compagnoni, na tretje pa ekipa iz Monze v sestavi Carrara, Prucker, Gianni Carrara. Ob 15. uri se je začelo tekmovanje v spustu za zenske. Proga je bila dolga 2C00 m z višinsko razliko 630 m in je imela 12vratec. Vremenske prilike so bile odlične, sneg zelo dober. Tekmovalka Schenone je v odličnem stilu se enkrat premagala Carlo Marchelli, ki je bila favoritinja. Med njima je bilo samo 6/10 sekunde razlike. Ostale tekmovalke so o-stale daleč za njima. Jutri se bo tekmovanje za državno prvenstvo nadaljevalo s štafeto 3x5 km za ženske in s slalomom za moške. Prvenstvo se bo zaključilo v ponedeljek v Clavieri s skoki za kombinacijo in s samostojnimi skoki. itJAHORINSKI pokal« Avstrijci zmagali v veleslalomu za moške in ženske JAHORINA, 17. — V prvem dnevu mednarodnega smučarskega tekmovanja za «Jahorin-ski pokal«, so prvi mesti v obeh disciplinah zasedli avstrijski tekmovalci. Italijani, ki so najavili štiričlansko ekipo. se tekmovanja niso udeležili. Proga za veleslalom je bila dolga 2000 m in je imela 60 vratec. Avstrijci so zasedli prva tri mesta. Prvi Jugoslovan Dornik je bil četrti 5’ za zmagovalcem. V veleslalomu za ženske je prav tako zmagala avstrijska tekmovalka. Jugoslovanska Zupančičeva je vozila zelo dobro, toda zgrešila je zadnja vratca in bila diskvalificirana. Zaradi slabega telefonskega sprejema nimamo popolnejših podatkov. KOLESARSTVO De Bruyne zmagovalec dirke Pariz Nica NICA, 17. — V zadnji 238 km dolgi etapi Manosque-Nica kolesarske dirke Panz-Nica je prispel prvi na cilj Italijan Ponzini v času 7 ur 08’18”. V istem času je privozilo skozi cilj še 24 drugih tekmovalcev in med njimi tudi Belgijec De Bruyne, ki je tako postal zmagovalec dirke. Njegov rojak Derycke, ki je vodil pretežni del tekmovanja, je v tej poslednji etapi odstopil. BOKS ROKOBORBA DANES V BENETKAH Dvoboj Ilalija-Jugosldvija v giško-rimski rokoborbi BENETKE, 17. — Za današnji dvoboj reprezentanc Italije in Jugoslavije v grsko-rim-ski rokoborbi, ki bo v telovadnici Reyer »Misericordia« vlada v italijanskih športnih krogih in med javnostjo veli- ko zanimanje. Za Italijane bo to prva glavna predolimpijska preizkušnja. Kljub temu, da italijanska reprezentanca ne bo mogla biti popolna menijo, da je favorit. Vendar pa poudarjajo, da bodo borbe zelo težke, ker imajo Jugoslovani v svojih vrstah nekaj elementov visoke evropske vredno sti, kot n. pr. Vukova, Belo Torma, Petkova, Cuzdija m Bakšaja, ki je na zadnjem evropskem prvenstvu v Karlsruhe premagal italijanskega prvaka v težki kategoriji Mar-cuccija. Jugoslovanski tekmovalci, ki so v Benetke prispeli že v petek, so imeli včeraj lahek kondicijski trening. V posameznih kategorijah se bodo srečali naslednji nasprotniki: Muš.ja: Tonnicchia. Visani Cesare (I.); Vukov, Javanov (J.). Petelinja: Fabra, Gramelli- nt (I.); Jozirkin, Teleki (J.). Peresna: Trippa, Randi (!.), Golosin, Torma Bela (J.). Lahka: Granaiola. Noferini (I.); Meznarič, Torma Jovan (J.). Srednjelahka: Benedetti, Pi-razzoli (I.); Horvat. Cudzi (J.). Srednja: Palmieri. Molon (I.); Simič, Verzer (J.). Srednjetežka: Gallegati. Ron-delli (I.); Burgačič, Grošelj (J.). Težka: Marcucci, Bulgarelli (I.); Bakaj, Citakovič (J.). * * * RIM, 17. — Italijanska boksarska zveza je v pričakovanju dokončnega sklepa suspendirala boksarja Franca Eestuccija, ker je hlinil bolezen, da bi se izognil borbi. PARIZ, 17. — Alžirec Al-phonse Haliml je včeraj v bantam kategoriji premagal po 1 točkah Amerikanca Billa Pea-! cocka. Dvoboj je postal zanimiv šele v 9. in 10. runidi. NEW VORK, 17. — V Madi-son Square Garden je kubanski boksar walter kategorije Isaac «Kid» Logart premagal po točkah Mehsikanca Gaspe-ra Ortego. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst Jugoslovansko nogometno prvenstvo Nogon-etno prvenstvo je tudi v Jugoslaviji v polnem teku. Danes je na vrsti že 3. kolo pomladanskega dela. Srečala se bodo naslednja moštva: v Beogradu Zvezda - Partizan in BSK - Velet, v Titogradu Budučnost - Hajduk v Zagrebu Zagreb - Spartak, v Sarajevu Sarajevo - Železničar, v Osijeku Proleter - Dinamo in v Novem Sadu Vojvodina - Radnički. Poleg tekmovanj v prvi ligi pa se bo danes začel tudi pomladanski del tekmovanja v I. conski ligi, v kateri nastopajo tudi slovenska moštva: Odred in Ljubljana iz Ljubljane, Branik iz Maribora in Nova Gorica. KINO PROSEK-KONIOVU predvaja danes 18- *■ B' ob 16. uri RANK barvni Xil®: 4 V MEDICINI V ponedeljek 19. m' ob 16. uri barvni STRAUSSOVE OPERETE rimo Srepem predvaja danes 1*- ®‘ ob 16. uri MGM f«®* LATINSKA LJUBIMI V ponedeljek 19. *• ®h ob 16. uri in 20. t. m. 0 18. uri WB lil®’ Priznavanj TamtreHa Motorno trokolo 150 c.c. k>. * Edini zastopnik za Goriško A. GORICA Ulica Garibaldi, 5 Telelon 2723 TitmmDncimh predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob IS. uri VVarnercolor ilm: Ščepec sreče Igrajo: DORIS DAY, ROBERT CUMMINGS, PHIL SILVE«5 V ponedeljek 19. t. m. ob 15. uri in torek 20. t. ®-barvni Universal film: Ognjeni poljub Igrajo: JACK PALLANCE in BARBARA RUSH Nevarna igra zapeljive španske kneginje. Mehanična delavnica in črpalka bencina SIMlC MARIJ in BERNARDA OPČINE - Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele motociklov WCIMATTI, RADIO SOSSI - OPČINE - TRG MONTE RE 4 - PRI ŠOLI - TELEFON 21154 - 21155 Prodaja radio in televizijskih aparatov najboljših znamk z enoletnim jamstvom. Za gostilne in druge javne lokale znaten popust Izvršujemo vse popravila in dajemo enoletno Jamstvo. Pri nakupu novih, prevzemamo stare aparate pod najboljšimi pogoj:. PRODAJA PO NAJ-N1ZJIH OB KOK IH V l/nšom interesu, prodno nabavite opaC obiščite našo trgovino! 0000000000000000000000300 OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOCiOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO oo°' Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga) Romantika in platonika sredi vojne 31. ee Drugo poglavje: Nadaljevanje - Sošolci in tovariši • Sarajevski atentat Kaj je povzročilo, da sem se bil profesorju zameril, sam ne vem. Morda me je bil zasačil kdaj pri nepazljivosti, — razumljivo je, da je dr. Nathanski zahteval pri svojih zanimivih predavanjih največjo zbranost, — ali sem bil kdaj preveč nemiren in je imel občutek, da se mu rogam: fakt je, da sem delal ob koncu leta pri njem dvakrat premestni izpit, drugič vpričo direktorja Hiickla potem, ko sem na hodniku profesorja Nathanskega zelo intenzivno zaprosil, da me se enkrat izpraša. Imel sem občutek, da me profesor osebno mrzi, kar je sicer tudi, če že ne pokazal, pa vsaj kdaj nakazal, in jaz sem mu seveda vračal milo za drago. Mislim, da sem poizkušal tudi s tolmačenjem narodnostne mržnje, toda drugi slovenski sošolci so bili za Nathanskega polni hvale ne samo kot za profesorja, marveč tudi kot za pravičnega človeka. Moj dobri prijatelj Alojzij Dolhar, pa tudi drugi mi sicer niso oporekali, da bi ne imel profesor ničesar proti meni, le to so trdili, da niso bili pri njem nikoli opazili, da bi bil kdaj dijaku te ali one narodnosti pred ali zapostavljal. Na srecj sem imel že kot doraščajoč deček toliko smisla za objektivnost da sem upošteval mnenja in razloge svojih sošolcev in prijateljev. Samo še enkrat pozneje, na ljubljanski gimnaziji v sedmi in osmi šoli, sem imel podoben občutek, da me neki profesor osebno mrzi. In moram reči, da je taka zavest vse prej kot prijetna. Tisto leto (1917-18) je bilo zame v vsakem pogledu skrajno kritično leto. Bilo mi je takrat petnajst let, telo mi je bilo od stradanja v vojni izsušeno do kosti, od znotraj me je razjedal plamen nepriznane in prikrivane ljubezni, z očetom sem takrat stopil v klasični konflikt «očetov in sinov«, dušo so mi razjedali najrazličnejši dvomi; povrh vsega je mama takrat silila v mesto, govorilo se je že o prodaji rojstne hiše; — skratka, bil sem v tistem razpoloženju, ko si mladostnik kdaj pa kdaj želi umreti, ker ne vidi iz notranjih konfliktov nobenega izhoda. Toda vsa ta bremena, ki so se kakor čez noč zvrnila na šibka dečkova ramena, bom pozneje natančneje prikazal. Zdaj naj povem le tisto, kar se tiče šole in mojega odnosa s profesorjem Nathanskim. Ta notranja kriza je povzročila, da nisem bil šibak samo v zgodovini. Nasprotno: mislim, da sem bil v nekaterih drugih predmetih, katerih predavatelji pa so mi bili bolj naklonjeni, šibkejši. Tako se mi je bilo nagrmadilo ob koncu leta pravzaprav oelih pet predmetov, iz katerih bi bil moral delati premestne izpite. Kolikor se spominjam, pa je bilo po predpisih dovoljeno delati samo iz dveh. Dobri moj takratni razrednik — dr. Rudolf Perhavc naj mi ne zameri, če povem, da je bil to prav on — mi je svoja dva predmeta nekako spregledal, oziroma dopustil, da sem se dal izprašati, preden je prišlo do najhujše krize. Tako sem imel na grbi «le» še tri piedmete. Dva je imel dr. Nathanski, kdo je imel tretjega, se več natančno ne spominjam. Pardon, morda bo pa le šlo. omenil sem že bil, da je moj dobri profesor dr. Hiibel takrat zbolel za pljučnico. Ni torej izključeno, da je latinščino za njim prevzel prav dr. Nathanski, medtem ko je zemljepis ostal «Gigiju Boti« ali Oswaldu Bartlu. Prav možno je, da sem bil tega ukanil tako, da sem mu rekel, da sem ostala dva pred- meta že opravil, pri tem pa, ne da bi se bil naravnost zlagal, seveda mislil na razrednikova predmeta. Z Bartlom sva se verjetno po stari navadi hitro pobotala, ostal je dr. Nathanski, ki me je bil prvič pri premestnem izpitu že vrgel. Predstavljal sem si, kakšen potres in kakšna žalost bi bila doma, če bi bil padel. Staršem nisem ničesar povedal. Zbral sem ves svoj pogum in po uri stekel po hodniku za profesorjem Nathanskim. Ni me hotel niti poslušati. Tekel sem ob njem, on je obračal glavo stran, jaz pa sem prav milo moledoval, da bi me še enkrat izprašal.. Ni rekel ne da, ne ne. Toda vame je šinila neka gotovost in naslednji dan in naslednjo noč sem pregledal in premeril celotno zgodovinsko snov. Nisem se naravnost učil, toda nekako sem stvari srkal vase. Naslednji dan stopita v razred direktor Hiickl in profesor Nathanski. Takoj sem na vrsti. V meni je trepet, toda tokrat ga na zunaj ne obvladam, marveč pustim, da pride od izraza. Začne se izpraševanje, o čem, sem pozabil. Občutek imam, da mi stavlja Nathanski nalasc čim težja vprašanja, da me zanalašč muči. Od strani ošinem direktorja. Ali sem prav videl? Zdi se mi, da mi čisto narahlo prikimuje in me spodbuja. Neroden sem bil zmerom, toda tokrat se kažem še bolj nerodnega. Nathanski molči, mi nič ne pomaga. Toda zdaj mi je čisto jasno, da mi direktor resnično ob vsaki besedi, ki jo iztisnem iz sebe, spodbujevalno prikimuje. Občutek imam, da sem od treh vprašanj vsaj na dve dobro odgovoril. Končano Nathanski nekako nejevoljno pogleda direktorja Hiickla. Ta mu prikima. Tedaj pravi dr. Nathanski proti meni: «Intelligenz Nuli, aber aus Erbarmen schenk’ ich ihnen das Geniigend.«*) V meni se je vse zasmejalo. Ena izmed najhujših kriz od petih ali desetih je bila s tem izpraševanjem rešena. Izdelal *) ((Inteligenca enaka ničli, toda iz usmiljenja vam podarim zadostno.« ,00°° •in«sf! sem, pred starši sem bil krit. Ko sem čez nekaj dni Pr j p domov izpričevalo, sem šele zaupal mami, kako trdo s0tf šlo za nohte. Povedal sem ji tudi, kako sem bil Pr5\ se J® Nathanskega preprosil, da me je še enkrat izprašal, KaK ^ (jo izšlo izpraševanje pred direktorjem in kaj mi je re koncu profesor. gjj, Namuznila se je po svoji navadi «pod brkami« in h1!1 češ da si jo le izvozil. Na tihem sem imel občutek, «Satanskega» ukanil s tem, da sem se delal najprej boreSfl>c'' sanega in potem bolj neumnega, kakor sem bil v /j #* Končna profesorjeva sodba, da je moja inteligenca enaK» 0 * in da mi da samo iz usmiljenja zadostno, mi je bila » dokaz, da sem v svoji nakani uspel. Zal nisem v sv°J° (ji ligenco, vsaj takrat ne, nikoli podvomil, zato nisem izreku profesorja Nathanskega nič žaljivega. agfP Zato sem se nekaj let pozneje, ko sva bila s Dolharjem v Ljubljani v osmi šoli in sem ga ob nosti spomnil na ta dogodek ter mu povedal Natna izrek, začudil, ko mi je nekako zaskrbljeno dejal: * «Ti, Vladi, jaz bi bil pa na tvojem mestu užaljen.* Profesor Nathanski je bil po videzu tip židovske? j)(on njaka. Bil je zelo kratkoviden in je moral kljub nA.°nči. \\ pomoliti notes, v katerega je zapisoval rede, tik pre.d ,fljlC, t, zapisovanje je imel po navadi zelo kratek tintni svimj p -ga je prej, preden je začel pisati, oslinil med ustnicam • ^6 bile zato pogostoma nekoliko plavkaste. Oblečen ni b‘N V, izbrano, pravzaprav je delal vtis nekoliko zanemarje116!^ ^ njaka. Kot pokrivalo je nosil že precej obrabljeno ščitnikom, kakršne nosijo delavci. Ni izključeno, utegnil kdaj pokazati, še preden sem ga bil bolje sp'0 ^ kako kretnjo ali potezo, da mi je njegova zunanjost ^ ,o0s Ce bi bilo to res, bi bil njegov osebni neljubeznivi 00 mene razumljiv in celo opravičljiv. Kajti kljub svojim $ t! j nim kompleksom sem kdaj pa kdaj pokazal nasproti 1 onemu nekakšno nespametno prepotentnost. Imel je s« je bil očetu na moč podoben, le da je bil višji in 1jj. nosil prav elegantno. Bil je tisto leto menda v osmi (Nadaljevanje sl* dl>