Murska Sobota, 28. marca 1991 • Leto XLill • ŠT. 12 • Cena 15 din
0 prehodu, železnici in sodelovanju
IZREDNO UGODEN
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je mudila delegacija želez-nožupanijske skupščine pod vodstvom predsednika Gyule Pusztai-ja. Prvi dan so bili v Murski Soboti in se pogovarjali s predsednikom skupščine občine Andrejem Gerenčerjem, zatem pa so si ogledali še tovarno Mura. Zadnji dan obiska so se gostje iz Madžarske na gradu Strmol pogovarjali s predstavniki slovenske vlade na
OREDIS d. o o
Novo selo Rok, R. KonČara 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
čelu s predsednikom Lojzetom Peterletom.
Pri vseh pogovorih so največ časa namenili sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko oziroma Železno županijo. Omenjeno je bilo gospodarsko sodelovanje, ki je še vedno premalo razvito, beseda je stekla tudi o prometnih povezavah, tako železniški kot cestni. Kot vemo, se železničarji z obeh strani meje dogovarjajo in tehtajo različne možnosti, največje možnosti pa imata zdaj različici prek Hodoša oziroma Srebrnega brega do Monoštra. Po nekaterih predlogih naj bi avtocesta Trst—Budimpešta obšla pomurski konec, saj naj bi jo speljali s Ptuja na Hrvaško in tam prek prehoda Le-tenye.
Seveda se v pogovorih niso mogli izogniti že mnogokrat »premlete« teme, to je odpiranja mejnih prehodov, predvsem tistega med Martinjem in Gornjim Senikom. Kot kaže, se stvari zatikajo predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Sicer pa bomo, kot kaže, čez nekaj dni, za veliko noč, spet dobili dan ali dva odprte meje, tako pri Martinju kot tudi v Prosenjakovcih.
se
April
1. aprila bo dolžina dneva 12 ur in 47 minut
Luna bo v znamenju ščipa.
VESTNIKOV KOLEDAR
28.	marec, četrtek, BOJAN
29.	marec, petek, CIRIL
30.	marec, sobota, BRANKO
31.	marec, nedelja, VELIKA NOC
1.	april, ponedeljek, HUGO
2.	april, torek, FRANCE
3.	april, sreda, RIHARD
^Lodim po od mnogih nog do kraja steptani zem-S Iji. Mrtvi. Vsaj na videz. Toda tu je že droben cvetek marjetice, ki zvedavo in veselo z edinim očesom gleda v sonce, g kakor v zahvalo, da ga je priklicalo v življenje, poleg pa že razširja svoj omamni vonj žametna vijolica, nežna in krh-Ika, da se čudim: le kako je mogla predreti trdo sprijeto grudo zemlje in pognati liste in cvet. Naše listnato drevje, ki je prespalo svoj zimski sen, se bo obleklo v čudovito bogastvo zelenja nešteto zelenih različic. Vrnejo se ptice selivke in bodo s svojim petjem dopolnile orkester tisočerih vrst žuželk za ples kačjih pastirjev. Se malo pa se bodo iz brezobličnih bub izvili prelestni pisani metulji, ki so bili jeseni samo okorne požrešne gosenice, zdaj pa se kot zra-čnolahka bitja spreletavajo pod svobodnim nebom. Le 8
VSTAJENJE
kakšen kompjuter je mogel izračunati ves potek in vse raz- jr mere za nerazumljivo preobrazbo gosenice v metulja!
Če z odprtimi očmi stopimo v ta naš čudežni svet, ki nas tesno obdaja, nas nekaj sili k premisleku: Ali ni življe- $ nje vendarle močnejše od smrti? Ko se zdi, da je smrt do- s končno zmagala, vedno znova vzbrsti novo življenje. V ve- r: likonočni slednici beremo: Smrt in življenje sta se borila v & prečudnem dvoboju: Gospod življenja je umrl, kraljuje živ. K
Samo velikonočno srečanje iz oči v oči z Njim, ki je 1i bil na veliki petek križanje tako prevzelo tiste, ki so ga vi- J deli, da so vero v vstajenje oznanjali s toliko gotovostjo, k da njihovo sporočilo še po dva tisoč letih prepričuje tudi Ji nas. Kolikor pač koga prepričuje: od trdno prepričanih, da J * je vstajenje resničnost, ki je bomo vsi deležni, do tomažev- l; sko dvomečih, ki bi globlje verovali, če bi o vstajenju imeli kakršnokoli izkustvo, pa do tistih, ki samo podzavestno £ nosijo v sebi hrepenenje po večnosti, pa vanjo iz kakršnih koli vzrokov ne morejo verovati. Mi pa pojdimo z Ivanom Cankarjem — Za križem:... »Vklanec so šli, zmirom višje; vsa pokrajina je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor na dlani. . . Šel je pred njimi, visok in lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani in razžaljeni, vsi zasužnjeni in obremenjeni. Šli so v svetel dan . . . Šli so v zmagoslavje in radost«.
Tudi naša domovina Slovenija doživlja pomlad in pričakuje vstajenja v svobodni samostojnosti. Davni sen naših dedov postaja resničnost. Verujmo vanjo in ne dvomimo o tem našem skupnem čudovitem cilju, kajti dvom nosi r sebi smrt, vera pa življenje.
Lojze Kozar

Madžari ponujajo zemljo v najem
Najem skoraj neomejenih kmetijskih površin v parcelah od 20 do 180 hektarjev za dobo najmanj pet let na Madžarskem — je bila glavna tema pogovora minuli teden v Lentiju. Sestali so se tamkajšnji župan Jozsef Horvath, Arpad Konc, vodja zadruge, in naša delegacija na čelu z Albinom Debevcem, namestnikom republiškega sekretarja za kmetijstvo. Zemljišča v okolici Lentija so precej dobra in če odpravimo carinske omejitve, na mejnem prehodu v Dolgi vasi pa ustanovimo fitopatološko službo, bi bila lahko ponudba sosedov dobrodošla za naše kmetovalce, ki imajo ustrezno mehanizacijo.
-ep
GRADBENI SEJEN
V drugi polovici tedna se bo znatno ohladilo. Možne so padavine, meja sneženja se lahko spusti do nižin.
PREGOVORA
Če je april deževen, kmet ne bo reven.
Če malega travna (aprila) grmi, slane se kmet več ne boji.
VREME
Prijetno praznovanje in dobrodošli doma!
aktualno po svetu
( IZ SOMBOTELA PIŠE
To je bil moto tistega plakata, ki si ga je madžarski Demokratski forum (danes vodilna vladna stranka) izbral za svoje geslo v predvolilni kampanji v začetku lanskega leta. Po tem ko je prejšnja, še socialistična vlada že itak podpisala sporazum o popolnem umiku sovjetskih čet z Madžarske. (Na plakatu je vidna od zadaj poslikana svinjsko debela glava ruskega častnika z ogromno kapo s ščitnikom.) Na pravzaprav gnusen plakat se je neka odhajajoča ruska enota odzvala z lepakom, na katerem je mahal nasmejani ruski vojak v slovo, ki je rekel: Vse najboljše, Madžari!
Čez nekaj mesecev je MDF, že kot vodilna vlada stranka, imel svoj kongres, ko je svoj zares precej neokusen umotvor spustil v zrak še v obliki ogromnega balona. Tedaj je Madžarsko zapustila že kakšna polovica ruskih čet. (V tistih poznojesenskih, hladnih časih pa so bili tudi določeni zastoji pri dobavi ruske nafte.) Trenutno sta zapustili našo državo več kot dve tretjini Rdečearmejcev, umaknili so 90 odstotkov topniških enot, vseh vojnih helikopterjev in 45 odstotkov vojnih letal. Nekdanji velik brat se je torej precej motorično drži sporazuma. Kljub temu, da so roki zelo tesni in so umaknjene čete nameščene v svoji domovini v krajih, kjer
TOVARIŠČI
KONJEC
so bivalne razmere — milo rsčeno ^ nečloveške. Torej, ;če bo še naprej Slo vse po nar ' Črtih, potem bo 30. junija letos zapustil madžarsko zemljo tudi zadnji ruski vojak. S tem pa bo nastopil težko pričakovani čas, ko na madžarskih tleh končno ne bo več nobenega tujega vojaka. Po dolgem obdobju od 19, marca 1944, ko so v Budimpešto vkorakali Nemci, pozneje pa Rusi.
Prejšnji petek je madžarska vlada obravnavala tudi trenutno stanje glede umika sovjetskih enot. Vodstvo je zadovoljno, da umik poteka popolnoma v skladu z medvladnim sporazumom. Tem bolj pa je nezadovoljno, kar se tiče gmotnega obračuna. Sovjetska stran zahteva, naj ji Madžarska plača odškodnino v vrednosti 50 milijard forintov (eno milijardo mark). Slednja priznava le 10,5 milijarde. Osvoboditelji zahtevajo to vsoto za tiste stavbe, ki da so jih zgradili sami. Madžari pa pravijo, da sojih zgradili brez gradbenega dovoljenja tukajšnjih oblasti in da ne ustrezajo nobenim standardom na svetu. Da o strašanskih ekoloških škodah, ki jih je Rdeča armada povzročila na Ogrskem, niti ne govorimo.
Po sedanjih ocenah je bila skoraj polovica od 13 tisoč stanovanj zgrajena nepravilno in so v izredno slabem stanju. Za le-ta, kot je petkovi vladni konferenci za tisk dejal generalpodpolkovnik An-tal Annus. seveda ne bodo plačali odškodnine. Do zdaj so madžarski organi prevzeli od Sovjetov 3700 stanovanj, 2500 od teh pa ni uporabnih ne za stanovanja ne za druge namene. Po informacijah državnega sekretarja ministrstva za obrambo je madžarska vlada zavzela stališče, da naj se s posredovanjem mad-žarsko-sovjetske mešane komisije objekti, za katere bodo naknadno izdana dovoljenja, prodajo po tržnih cenah. Ivan Aboimov, veleposlanik SZ v Budimpešti, je dejal, če bodo ti problemi obravnavani na čustveni osnovi in ne bodo rešeni v skladu z realnostmi, potem to ne bo koristilo prihodnjim stikom med Madžarsko in SZ. Madžari pa zavračajo vse tovrstne grožnje. Tovarišči, torej še vedno ni konjec?
Franček MUKIČ J
V NEMČIJI PROTESTIRAJO DRUGORAZREDNI DRŽAV LJANI Odkar je Nemčija združena, so bile največje demonstracije v vzhodnem delu države. Protestirali so zaradi množičnega odpuščanja z dela, socialne negotovosti in neizpolnjenih pričakovanj. Slika s karikaturami Genscherja, Krenza in Kohla z Leninovim spomenikom v ozadju je bila posneta v Berlinu. (Telefoto: Reuter)
Kohl in Major se odlično razumeta
Odkar se je Margaret Thatcher izselila s sedeža britanske vlade na Downing Streetu 10 so osebni stiki med vladavino v Londonu in Bonnu bolj sproščeni. Medtem ko je nekdanja premierka svojega konservativnega somišljenika Kohla »obravnavala« do-• besedno z nezaupanjem, poteka dialog med Kohlom in novim britanskim premierom Majorjem,'ki je prejšnji teden obiskal svojega nemškega kolega v Bonnu, brez takšnih obremenitev. Majorja sprejemajo kot bolj prožnega partnerja, katerega geslo je »da, vendar pa«, za razliko od Thatcherjeve, katere način izražanja naj bi bil strnjen v »ne, vendar pa«.
Slovenija naj se odreče TO
Jugoslovanska politična kriza se prepleta in razpleta tako, kakor se valovi podijo po morju; enkrat gor, drugič dol. Dogodki so si minule dni sledili tako hitro, da so prehitevali samega sebe. Potem pa smo v nekakšni oseki čakali tri dni, da smo dočakali sporočilo vojaškega vrha. Glavna zahteva vojske so javnosti dobro znane, manj znano pa je, da je tokrat povsem nepričakovano zahteve vojske podprl tudi predsednik zvezne vlade Ante Markovič. O tem je pisal tudi predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu in ultimativno zahteval, naj se Slovenija odreče poveljstvu nad teritorialno obrambo itd. Kakor da bi Markovič pozabil, da je skupščina Republike Slovenije najvišje politično telo nekega naroda in da njenih sklepov ni mogoče z diktatom izvršnih organov, pa čeprav na zvezni ravni, spreminjati. Seveda, če smo v demokratični državi.
Pozornost, ki jo je svet namenjal tibetanskemu dalajlami takoj po podelitvi Nobelove nagrade za mir leta 1989, zdaj naglo bledi. Natančneje povedano, spričo vsesplošne nestabilnosti in negotovosti, ki sta preplavili zemeljsko oblo, zahodne vlade raje pozabljajo na Tibet in pravice tamkajšnjega prebivalstva, kot da bi tvegale negodovanje.Pekinga zaradi podpore, izražene majhnemu narodu na »strehi sveta« in njegovemu verskemu voditelju.
Če bo zvezda dalajlame v prihodnje zopet za hip zažarela v medijih, se bo to zgodilo samo zaradi njegovega obiska v Veliki Britaniji, kamor seje odpravil na povabilo vsestrankarske parlamentarne skupine pod vodstvom velikega borca za človekove pravice lorda Ennalsa. Ker pa je britanski premier John Major že vnaprej izjavil, da se s tibetanskim vodjo ne bo sestal, ker bi bilo to »neprimerno«, saj je la-maistični »živi bog« hkrati tudi predsednik vlade v izgnanstvu, ki je nihče še ni priznal, je težko pričakovati, da bi se pozornost svetovne javnosti lahko preusmerilo na Tibet in tibetansko neodvisnost.
Rekli bi lahko, da ima Major svoje razloge, zaradi katerih Pekinga ne bi rad izzival. Eden teh razlogov je gotovo Honkong in z njim težnja, da bi s čimbolj modrimi potezami in političnimi manevri zagotovil 5,5 milijona tamkajšnjim prebivalcem čim-boljši in čim samostojnejši status
Intelektualci proti
Miloševiču
Slobodan Miloševič je v zadnjih dneh izgubil zaupanje ljudi, poudarjajo v pozivu srbskih intelektualcev. V interesu državljanov Srbije v pozivu, ki ga je podpisalo nekaj deset uglednih kulturnih in javnih delavcev Srbije, zahtevajo, da se Miloševič takoj umakne kot srbski predsednik. Med drugim opozarjajo, da se je zoper Miloševičev© Srbijo izrekel ves svet, vse jugoslovanske repZuHkejh narodi in naposled Srbija in njena mladina. Miloševičema- sposobnost ustvarjanja sovražnikov je Srbijo spravila na rob državljanske vojne.
ODRINJENI TIBETANSKI PROBLEMI
po letu 1997, ko bo prišla britanska kolonija spet pod okrilje Kitajske. Dejstvo pa je, da ravnanje britanskega premiera v zahodnem svetu na vsem lepem sploh ni izjemno. Tudi ameriška vlada namreč ne kaže kdove kakšne pripravljenosti, da bi podprla zahtevo 30 ameriških senatorjev, naslovljeno na kitajskega pre-
v žarišču dogodkov
miera Li Penga ob smrti tibetanskega disidenta, ki je v nerazjasnjenih okoliščinah umrl v zaporu.
Nekako hkrati je tibetanski svet v Avstraliji zaprosil tamkajšnjo vlado, naj se vzdrži sankcij zoper LR Kitajsko in raje vztraja pri uveljavljanju človekovih pravic nasploh in za vsakega Tibetanca posebej. Toda Avstralija je že napovedala, da bo zelo kmalu odpravila še zadnje sankcije. Eden poglavitnih razlogov, ki jih je temu v prid navedel zunanji minister Gareth Evans, je bil, prav paradoksno, »precejšnje izboljšanje na področju človekovih pravic« na Kitajskem, še zlasti po odpravi izrednega stanja v tibetanskem glavnem mestu Lhasi. Seveda ima tudi Avstralija svoje tehtne razloge: zdaj, ko se ubada z lastno gospodarsko recesijo, pač ne bi rada, da bi jo vse druge zahodne gospodarske sile povsem zrinile z velikega kitajskega trga.
Slovensko prodiranje v svet
Obisk Milana Kučana v Nemčiji pomeni še en korak naprej na ti-sočkilometrski poti do slovenske osamosvojitve. Naš predsednik je tokrat dejal, da naj Bonn in z njim Evropska skupnost sprejmeta tudi možnost mirne in demokratične razdružitve Jugoslavije. Za Slovence in tudi za Nemce nacionalna država namreč ni končni cilj, pač le nujen pogoj za priključitev združeni Evropi.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je v Londonu udeležil posveta z naslovom Vodstvena funkcija in duhovna prihodnost Evrope. Obisk v Angliji je izkoristil tudi za pogovore z nekaterimi britanskimi politiki. Ob vrnitvi se je mudil za nekaj časa še v Avstriji in se dogovoril o nadaljnjem sodelovanju.
VRAČAJO SE POČASI
Visoki ameriški funkcionar Michael Stone je izjavil, da bodo umaknili pol milijona vojakov, ki so sodelovali v Puščavskem viharju, »v najkrajšem možnem času«, vendar ta čas še ni določen in do ameriškega dneva neodvisnosti 4. julija ne bodo vsi doma. Čete, ki se bodo vrnile, bodo nadomestili z novimi.
p———————« “—————™ "n । Za nadaljevanje zmernih reform
Rezultati referenduma v SZ kažejo, da je sovjetski predsed- g Inik Mihail Gorbačov dosegel, kar je želel. Dobil je podporo veči- • ne za svoj načrt obnovljene federacije, ki bo vsem prebivalcem ne I I glede na nacionalnost zagotavljala nacionalne in državljanske . pravice. Kljub temu pa je njegova zmaga manj bleščeča, saj so | I volilci dali zeleno luč tudi tistemu, kar Gorbačovu ni všeč in kar a ! se je pojavilo kot vprašanja, na katera so morali odgovoriti volil- R I ci — šlo je za predlog uvedbe funkcije izvoljenega predsednika I I Ruske federacije, za to, da L'krajina razglasi svojo suverenost in ■ neodvisnost in da s tega stališča razpravlja o novih odnosih v fe- I ■ deraciji.
V Tibetu pa se, medtem ko ima vsakdo svoje razloge za prilizovanje Pekingu, v bistvu prav nič ne spremeni. Turisti, ki prihajajo od tam, pripovedujejo o neznanskem številu specialcev po ulicah glavnega mesta in o občasnem streljanju, ki ga je mogoče slišati. Pravijo, da Tibetanci skrivaj vabijo tujce na stran, ker bi jim radi zaupali svojo stisko in odpor do pekinškega režima. Menihi so ogorčeni, ker jim oblasti letos niso dovolile, da bi množično proslavili največji la-
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Če hi kdo zares mislil igrati na karto orožja, bi se moral soočiti z zgodovinsko odgovornostjo in tudi z nevarnostjo, da skupaj z njim v tem ognju izgorijo tudi tisti, v čigar imenu demokratični dialog prepušča govorici orožja.
(Borba — Zagreb)
Odstop Borisova Joviča je simbolično dejanje političnega obupanca. podan v slogu in manirah tipičnega izgubarja: z agresivnim žaljenjem vseh »drugih« in povrhu še v njihovi odsotnosti.
(Slobodna Dalmacija—Split)
Ne glede na to, da so zahtevam študentov, ki so bile pravzaprav identične zahtevam opozicije, ugodili, pa bi morali zagotoviti možnosti za politični dialog v Srbiji. Bilo bi namreč tragično,- če hi to priložnost izpustili.
(Nin — Beograd)
rOd sestanka do sestanka*!
Predsedstvo SFRJ je spet zasedalo v tako polnem številu, ■ I kakor smo bili navajeni pred krizo vodenja države, kot bi lah- I ko tudi poimenovali dogodke pred tem. Na seji so bili navzoči I I poleg predsednika Joviča, ki se je vrnil na čelo predsedstva, tu- ■ di vsi člani predsedstva, razen člana iz Črne gore Nenada Bu- I Ičina, ki je odstopil, in kosovskega predstavnika Sapunxhije, ki * so ga razrešili v srbski skupščini. Navzoča sta bila tudi pred- I I sednik zvezne vlade Ante Markovič in predsednik Zvezne . - skupščine Slobodan Gligorijevič. Seja je bila v prvem delu bu- | | čna in polemična, v drugem pa umirjena in je pomenila zače- ■ Itek dejanskega dialoga za ureditev vprašanja prihodnosti Ju- I goslavije.
Seja je bila vsekakor potrebna in koristna. Pozitivna stran ■ • zasedanja zveznega predsedstva je predvsem v tem, da se je I ■ razprava prenesla na področje skupnih interesov, ki naj bi jih . I definirale republike. Prav to naj bi pomagalo odločati o tem, | kakšna naj bo prihodnost države: ali bo to zvezna država, ■ ■ skupnost suverenih republik ali pa bo federacija razpadla; se- ■ veda po demokratični poti. Spodbudno je tudi to, da so se | ■ predsedniki republik dogovorili, da se bodo redno sestajali za- * ■ radi odgovornosti, ki jo imajo pri reševanju politične krize. Pr- I E vi tak sestanek je bil napovedan za Dubrovnik.
Apokaliptično
razdejanje v Iraku
Posebna komisija OZN, ki se je vrnila iz Iraka, je ugotovila, da je razdejanje v tej državi doseglo
maistični praznik monlam (veliko molitev).
Lahko bi rekli, da'je zaradi splošne nestabilnosti v svetu Zahod dobesedno pozabil na Tibet in njegove težave z oblastmi v Pekingu. Pri tem ima svoje razloge tudi ZDA. Na vrhuncu zalivske vojne je namreč Peking zavrnil ponovno prošnjo Iraka, naj mu pošlje večjo količino orožja. Torej se politika in gospodarski interesi tesno prepletajo tudi v tem delu sveta.
tako rekoč apokaliptične razsežnosti. Posebni odposlanec generalnega sekretarja de Cuellarja je predložil sporočilo Varnostnemu
svetu, v katerem je opozoril na to, da iraškemu prebivalstvu grozi prava katastrofa, številne epidemije in lakota, če ne bo takoj dobilo pomoči. V poročilu pozivajo Varnostni svet OZN, naj takoj ukine embargo na pošiljke hrane in kmetijske opreme Iraku. Medtem pa so ZDA predložile Varnostnemu svetu nov osnutek resolucije o pogojih, pod katerimi bi lahko podpisali trajno premirje in ukinili gospoda-ske sankcije proti Bagdadu.
Izredno stanje v Maliju
Nemirno je tudi v nekaterih državah črne celine. Tako so v Maliju zaradi krvavih neredov uvedli izredno stanje. Malijski predsednik Traore je v glavnem mestu Bamaku in v več drugih večjih mestih uvedel policijsko uro. To je storil zaradi krvavih neredov, v katerih je bilo več deset mrtvih in okrog 200 ranjenih. Neredi so se začeli, ko so se demonstracije študentov v Bamaku sprevrgle v srdite spopade s policijo, po nekaterih trditvah pa tudi z vojsko. Varnostne sile so uporabile strelno orožje.
globus
MANILA — Spopadi vladnih sil in komunističnih gverilcev na Filipinih se nadaljujejo. Najbolj krvavi so bil* spopadi 400 kilometrov južno od Manile, ko je vojaška partulja padla v zasedo.
KAIRO — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončarje v okviru zalivske in bližnjevzhodne turneje prispel iz Damaska v Egipt. Kot predstavnika države, ki je predsedujoča gibanja neuvrščenih, gaje sprejel tudi egiptovski predsednik Mubarak.
BONN — Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan seje mudil na delovnem obisku v Nemčiji. V organizaciji nemškega društva za zunanj0 politiko je predaval o temi Slovenija in razvoj Jugoslavije. Obiskal je tudi deželo Baden-Wtirttemberg.
HELSINKI - Parlamentarne volitve na Finskem so prinesle uspeh največji opozicijski stranki, medtem k je vladajoča koalicija izgubila abs°' lutno večino, ki jo je osvojila leta 1987.	.
DRAČ — V največje albansko pristanišče je začela prihajati človekoljubna pomoč za albansko prebiva' stvo. Prvo ladjo s tisoč tonami hran in zdravili so poslali Italijani. .
WASHINGTON - Vodilni lun^ cionarji ameriške administracije 9C njujejo, da referendum za ohranite SZ ni rešil nobenega vprašanja, za bo SZ še naprej drsela v socialni ■ gospodarski kaos. Propadli so posk si za reformiranje gospodarstva.
DAKA - Za novo predsednic bangladeške vlade je imenovana K »leda Zia, vdova generala Ziaurja “a mana, predsednika države, ki so 8 leta 1981 ubili v atentatu.	.:
NEW YORK - Na uradnem OR sku v ZDA je bil poljski predsed Lech Walensa, ki je izposloval pomoči svoji državi. Gre za 50-ods tni odpis dolga Poljski in nova am ška vlaganja.	|j
NEW DELHI - Butanski ki j Džigme Singje Vangčuk je porn’10 . 177 ljudi, aretiranih med lanskn^H j senskimi nemiri. Položaj v tej maj državi pa še zdaleč ni normalen.
Stran 2
VESTNIK,28.MARE£»g!
aktualno doma
Zasebne lekarne lahko že jutri
Delavci Pomurskih lekarn so se odločili za samostojno pot ter se izločili iz Pomurskega zdravstvenega centra. Čeprav razdružitev ni niti lahka niti gladka in se srečujejo s kopico problemov, je bila, po besedah direktorja Pomurskih lekarn, mag. Milana Benkiča, to nujna poteza.
Blokiranega žiroračuna še niso imeli, kot na primer v zdravstvenih organizacijah, to pa zato, ker so pri Ljubljanski banki najeli milijon in pol posojila. Če je bil lani njihov največji problem vrednotenje oziroma razlika v ceni storitev med slovenskimi lekarnami, je sedaj neplačevanje Zdravil oziroma z odlogom s strani zdravstvene skupnosti. Razlika v cenah je bila lani 1:2, sedaj pa le 1:1,37, zaradi nesprotnega plačevanja zdravil pa morajo svoj denar založiti tudi za mesec, včasih celo dva. Razporeditev zdravil na liste zdravil pa zanje kot delovno organizacijo nima velikega vpliva, saj je večina zdravil še vedno na pozitivni listi.
Pomurske lekarne sedaj poslujejo kot delovna organizacija, zanje pa pripravljajo Zakon o lekarništvu v Sloveniji, ki predvideva, da lekarne postanejo zavodi, odpira pa tudi vrata zasebnemu delu. Prav zato v upravi Pomurskih lekarn pripravljajo predlog razvoja lekarniške dejavnosti v Pomurju. V osnovno lekarniško mrežo bi spadale lekarne v vseh štirih občinskih središčih, lahko pa tudi lekarna v Beltincih, z obrazložitvijo: zaradi nujnosti zagotavljanja preskrbe prebivalstva, zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, mora osnovna lekarniška mreža ostati v pristojnosti družbenopolitične skupnosti. Iz strokovnih in gospodarskih razlogov naj bi te lekarne ostale povezane kot javni zavodi v ustanoviteljevi listi.
Drugim lekarnam in lekarniškim enotam po Pomurju dajejo dve rešitvi: da še naprej ostanejo v lasti ustanovitelja, saj so bile mnoge zgrajene z denarjem samoprispevka, vendar pa bi zanje le-ta moral najti dodatni denar za delo, ker ne dosegajo delovne normative.
Kot sprejemljivejša možnost Pa se ponuja v zasebnem delu, tako v obliki odkupa, zakupa ali najema. V to skupino sodijo lekarniške postaje v Radencih, skladišče zdravil v zdravilišču Radenci, lekarniške postaje v Crenšovcih, Dobrovniku, Turnišču, Križevcih, pri Gradu in v Pe-trovcih. Pred časom pa je začela delati tudi lekarna v Moravskih Toplicah.
Dve možnosti dajejo tudi Ga-lenskemu laboratoriju: da še na-Prej ostane v okviru Pomurskih lekarn, ali pa se izloči ter postaje samostojna mešana družba, v kateri bi bili soudeleženci Pomurske lekarne, zaposleni delav-Cl ter drugi sovlagatelji.
Direktor Pomurskih lekarn to-reJ v svojem razvojnem načrtu ne Predvideva širitve lekarniške [Ureže po Pomurju, razen če ne uodo sprejeti drugačni republiški [tormativi in standardi, ostaja pa še vprašanje obnove in gradnje Uekaterih lekarn v Pomurju. V Gornji Radgoni so pred časom Zavrnili predlog, da bi lekarno, jo imajo v zdravstvenem do-*U, le obnovili ter se odločili, da zberejo denar s samoprispevkom. Vendar zanjo ni denarja, ekarne pa so že pripravile pogrebno dokumentacijo. Lekarni-’ki prispevek je bil pri skorajda vseh gradnjah lekarn vsaj 30-od-s[oten, toliko pa bodo primaknili za obnovo lekarne v Lendavi, če 0 Preostali denar zbrala občina.
Majda Horvat
p NARODNOSTNA SKUPŠČINAM
■ Razvojni inštitut? ■
Zasedanje skupščine Pomurske madžarske narodnostne skupnosti —. V os- g ■ predju gospodarjenje — Kulturni dom, železnica, prehodi
■ Osrednji del razprave na seji skupščine Pomurske madžar-■ ske narodnostne skupnosti se ■ je vrtel o gospodarjenju. Naj-| več povedanega je izhajalo iz _ poročila, ki ga je pripravila po-| sebna komisija in v katerem je ■ podana analiza gospodarskega stanja na obmejnem in narod-Inostno mešanem območju občin Murska Sobota in Lendava | ter predlog razvojnih možnosti. - Večina krajev na omenjenem | območju je gospodarsko neraz-I vitih, ljudje — ostali so predvsem ostareli — se ukvarjajo s g kmetijstvom, medtem ko lahko ■ podjetja oziroma obrate prešte-| jemo na prste ene roke.
Kje so rešitve? Izkoristiti je " treba zakon o demografsko | ogroženih območjih, na podla-Igi katerega je tudi nastal program Goričko, pa tudi analiza I razvoja v lendavski občini. V kmetijstvu svetujejo strokov-g njaki usmerjenost velikih kme-! tij v živinorejo, srednjih v pra-| šičerejo, manjše kmetije pa naj Ibi se specializirale za različne veje. Več pozornosti je treba
RAFINERIJA V ZRAKU
Kaj bi Lendavčani brez Nafte in njene prečiščevalnice, ki prinaša denar! Preklinjajo Popita, ki jim je onemogočil gradnjo poljskih rafinerijskih naprav. Le-te so pozneje pod ceno prodali Kitajcem. Toda glej ga zlomka: tudi sedanja republiška oblast še ni rekla zanesljivega »ja« in ne »ne«, tako da nova rafinerija, brez katere pač ne gre, še vedno visi v zraku.
Lendavska občina bi obubožala, ko bi ob štirih podjetjih, ki so že v stečaju, crknila še Nafta. Tedaj bi pač obseg industrijske proizvodnje v občini še bolj padel, število nezaposlenih bi se še bolj povečalo (zdaj pride en nezaposlen na 4 zaposlene) in bankrot bi segel po celi fronti. In tako imenovani socialni nemiri! Nek dobromisleči zlobnež je ondan celo dejal (pa ne za točilno mizo), da bi tudi taki množični protesti bili dobrodošli, saj bi republiko spodbudili, da bi prispevala k reševanju težav tudi tistih ljudi z obrobja slovenske države. Zgled: naša nesocialistična republika si bo menda dovolila 6-od-stotno povprečno nezaposlenost, v lendavski občini pa je že 25-od-stotna, a še ne bije plat zvona. Pa ja ne zato, ker ljudje ne crkavajo od gladu, ker so pač polproletar-ci?
Dobro se ne piše tudi kmetijstvu, ki pač ne more žeti hkrati s setvijo, ampak je treba na pridelke počakati nekaj mesecev. Trenutno je menda na voljo samo 3 milijone dinarjev za kreditiranje nakupa semen, gnojil, škropiv . . ., potrebovali pa bi desetkrat toliko.
Svojčas so direktorji zahtevali, naj se politika ne vmešava v gospodarstvo, zdaj pa kličejo izvršni svet na pomoč, naj bo vsaj vez med njimi in republiko. Torej bo treba spet in spet v Ljubljano. Najbrž ne zastonj, kajti lagali bi, ko bi trdili, da je vsaka
j ŠE 0 ORGANIZIRANOSTI ! ■ POMURSKEGA ZDRAVSTVA i
Čeprav so to, da si Pomurski zdravstveni center nadeva | | novo ime, ki bo v skladu z zakonom o zavodih, načelno podpr- I । li vsi štirje pomurski izvršni sveti, pa že sedaj lahko rečemo, da B | bomo prav kmalu spet lahko pisali o predlogih drugačnega or- I Iganiziranja pomurskega zdravstva. Nekateri ob sedanjem predlogu namreč dodajajo, da gre v ozadju za osebne interese g g in da je zato močna želja po centru. Na razgovoru o organizi- ■ ■ ranosti pomurskega zdravstva, ki ga je pripravila Socialistična | | stranka soboške občine, je bilo tudi rečeno, da se o novi orga- ■ Iniziranosti preveč razpravlja v direktorskih krogih, ne vabi pa ■ se stroke, ter da bi bila za soboški zdravstveni dom najbolj I ■ sprejemljiva povezanost osnovnega zdravstva oziroma pomur-skih zdravstvenih domov, posebej pa naj bi bila bolnišnica. | I Vendar se v drugih domovih s takim predlogom še niso oglasi- ■ । li. Prav zato so se direktorji sedaj še tozdov Pomurskega zdrav- I | stvenega centra strinjali s predlagano organiziranostjo, oziro- | Ima s tem, da še naprej ostanejo skupaj. Vendar to le začasno • oziroma do sprejetja nove zakonodaje v zdravstvu, ki naj bi tu- g g di povedala, kakšna bo organizacija zdravstva.	।
nameniti tudi industriji, tako podjetništvu kot razvoju drobnega gospodarstva, neizkoriščene pa so tudi možnosti v turizmu. Velika ovira pri razvoju je še vedno slabo razvita infrastruktura, tako ceste kot telefonija.
V preteklih dneh sta se srečali vodstvi narodnostne skupnosti in socialisti iz Pomurja. Ugotovili so. da so njihova stališča, vsaj kar se tiče narodnostne politike, gospodarskega razvoja regije, sodelovanja z matičnim narodom in nujnosti odpiranja mejnih prehodov z Madžarsko, zelo podobna.
Narodnostni izvršni svet je ob tem dodal še svoje mnenje, ki pravi, da v programu ni videti tistih prednosti, ki jih narodnost ima, to pa so znanje madžarskega jezika in razvejeni stiki z matičnim narodom. Predlagajo tudi, da se ustanovi
pot, ki seveda stane, zastonj. Prav zahvaljujoč trmi predstavnikov lokalne vlade je na to območje prišla kemijska dejavnost (druga pesem je, ali onesnažuje), pricurljalo je nekaj denarja za prekvalifikacije delavcev, četudi si z njimi vselej niso mogli pomagati, ker so »dol zavertiali«. Tudi na račun »dokapitalizacije« je kapnilo nekaj denarja, še več pa naj bi ga, ko bodo potrdili programe prenove Varstroja, Imoja, TLO oziroma Logoja, In-dipa.
Nekaj pa je tudi res: denar v republiki menda je, smo pa v naših krajih »levi« (nespametni bi najbrž bila prehuda oznaka).
Prav zanima nas (novinarje), koliko se bodo ljudje, ki so za to plačani (mislimo na celotno Pomurje, zlasti pa Prekmurje), podvizali pri izdelavi konkretnih programov za gospodarsko oživi-
Kakšna bo razdelitev proračuna?
Okoli 90 odstotkov prihodkov soboškega občinskega proračuna sestavljajo sredstva, ki so bodisi neposredno odstopljena iz delitve davkov med republiko in občino ali pa z izravnavo. Če bi veljale lanskdletne opredelitve, bi
razvojni inštitut, ki bo skrbel za ■ konkretne projekte pri gospo- ■ darskem razvoju narodnostno g mešanega območja.
Delegati so govorili tudi o ■ vsebinski prenovi dvojezičnega g šolstva, slišali pa smo tudi ne- _ kaj zanimivih vprašanj, tako g kar se tiče javnega natečaja za ■ lendavski kulturni dom, pa B problema odpiranja mejnih I prehodov in razpravo o želez- g niški povezavi med Madžarsko ■ in Slovenijo. Nekateri so se 1 spraševali, če izbira med razli- g čicami (prek Hodoša oziroma ■ Srebrnega brega do Monoštra) g ni prepuščena politikom, oziro- _ ma če se tu ne sekajo interesi g porabskih Slovencev in Mad- ■ žarov iz Pomurja. Na koncu B smo vendarle slišali mnenje, da g ne bi bilo dobro, če se to vpra- * šanje preveč spolitizira, tudi z g narodnostne strani, ampak da ■ se odločitev prepusti strokov- I njakom z obeh strani meje.
I
S. E6ry g
tev »zabačenih« krajev. Dobro voljo je republika pokazala (drugače ne bi sprejela zakona o gospodarsko in demografsko ogroženih območjih), zdaj pa je na nas, da se zganemo. Ponujena nam je palica, da se naučimo loviti ribe, kajti vse bolj minevajo časi, ko smo na račun kvazi nerazvitosti prejemali — ribe.
In lendavska rafinerija, kjer si resnično prizadevajo, le še blagoslov republike potrebujejo? Ker ni uradnega odgovora ne v obliki »ja« ne »ne« se razmišljajočemu človeku zdi, da je vzrok za to pat pozicijo v tem, da je lokacija na drugi strani Mure, v nekem kotu, kjer so v neposredni bližini bu-dimpeštanski Madžari, zagrebški Hrvati, torej (ali pa) tvegano območje!?
Š. Sobočan
občinski proračun presegel 455 milijonov dinarjev, spričo zaostrenih gospodarskih razmer pa se bo ta letos znižal za 11,5 odstotka, kar pomeni nekaj čez 403 milijone dinarjev. Iz razporeditve prihodkov proračuna je razvidno, da bodo za tekoče pokrivanje odhodkov uporabnikov namenili nad 344 milijonov dinarjev, za naložbe pa blizu 59 milijonov dinarjev. S tem bi pokrili letošnje potrebe uporabnikov občinskega proračuna.
In kako je s financiranjem iz republiškega proračuna? Za zemljiške posege bi dobili nekaj nad 225 milijonov dinarjev, za infrastrukturne posege, kot so železnice, ceste, vodovod, čistilne naprave in drugo, je zagotovljenih dobrih 108,6 milijona dinarjev, za ekologijo pa čez milijardo dinarjev. Subvencijam v kmetijstvu bo namenjeno 290 milijonov, za razvoj podjetništva pa 49,5 milijona dinarjev. Poleg tega bo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namenjeno čez 2,1 milijarde dinarjev. Zdravstvu bodo odmerili 361,6 milijona, srednjemu šolstvu pa 49,6 milijona dinarjev.
M. Jerše
Nočejo biti 13. prase
To je na tiskovni konferenci za ustanovitev Demokratične stranke upokojencev Murska Sobota izjavil član iniciativnega odbora Geza Kardoš — Ustanovni zbor bo 5. aprila.
Pred bližnjo ustanovitvijo Demokratične stranke upokojencev Murska Sobota je bila tiskovna konferenca iniciativnega odbora (Karel Šoštarec, Štefan Jambor, Geza Kardoš in Dušan Devetak). Na njej so poudarili, da se bo stranka borila za to, da se položaj upokojencev ne bi več slabšal. V stranko se bodo lahko vključevali tudi vsi drugi, ne samo upokojenci, ki bodo sprejeli program in cilje stranke, sodelovala pa bo tudi z vsemi, ki si prizadevajo reševati problematiko upokojencev.
Zadnji dogodki v republiški skupščini ob sprejemanju sprememb pokojninskega zakona po hitrem postopku pa so pokazali, da je že čas, da se stranke upokojencev v posameznih slovenskih občinah čim prej organizirajo in povežejo v enotno, demokratično in samostojno upokojensko stranko. Na tiskovni konferenci v Murski Soboti je bilo čutiti veliko prizadetost upokojencev, ki zaradi nizkih pokojnin in visokih stanarin nočejo biti socialni podpiranci. Nikakor se ne morejo sprijazniti, da so jim že dvakral odtegnili poračun pokojnin, zaradi precejšnje socialne ogroženosti upokojencev, ki jim ne bi smeli naprtiti krivde za sedanje zaostrene gospodarske razmere,
Nov imenik in spremenjene številke
Te dni je izšla ena najdebelejših in tudi najbolj branih (beri lista-nih, op. a.) knjig v Sloveniji — Telefonski imenik. Pravzaprav gre za 2 dela, v prvem so zajeti telefonski naročniki omrežnih skupin Ljubljana, Maribor in Ravne na Koroškem, v drugem preostali. Ker lani imenik ni izšel in ker so medtem priključili precej novih naročnikov, je nastalo približno sto tisoč sprememb, zato stari imeniki nikakor ne bodo več uporabni. Nove so začeli prodajati 27. marca po 300,00 (broširana izdaja) oziroma 400,00 dinarjev (vezani).
Tudi v Pomurju, to je na območju omrežne skupine Murska Sobota, je veliko novega. Karakteristične številke bodo s 1. aprilom drugačne na centralah Gornja Radgona (namesto 74 bo najprej treba zavrteti 64), Radenci (namesto 73 65), Lendava druga tisočica (namesto 36 76) in pri vseh centralah na Goričkem, ki so vključene v vozlišče Mačkovci. Po novem se jim bodo številke začele s 5. Večja sprememba bo tudi v Murski Soboti, in sicer za večino podjetij, ki bodo priključena na novo digitalno centralo, tako da bodo prve številke njihovih hišnih central poslej 3. V novem imeniku pa so seveda upoštevane tudi spremembe, nastale že prej, in to na centralah Beltinci, Bodonci, Bogojina, Cankova, Prosenjakovci, Puconci, Grad, Križevci v Prekmurju, Kuzma, Petrovci, Rogašovci in Šalovci.
JOG
Kadarje očka pijan, se zelo bojim
Deklica je pod naslovom Moje želje za dedka Mraza pisala: »Jaz si želim, da bi se moj oči poboljšal, da ne bi tepel mamice in da ne bi preveč pil. Moja mamica, bratec in jaz si želimo, da bi se čim prej odselili od očija. Ker moja mamica ne more več vzdržati.« Svoje pismo je končala:
»Kadar je očka pijan, se zelo bojim, da se bo preveč drl in da bo tepel mamico. Če bo jo slučajno tepel, pridem iz sobe in ga na kolenih prosim, ne mamice tepst!
Tako se je deklica, ki trpi zaradi pretepanja očeta, izpovedala dedku Mrazu. Mnogi otroci trpijo, je zbranim socialnim delavcem Pomurja povedal Marijan Čonča, koordinator preprečevanja in zlorabe otrok, ki dela v Ljubljani. In zmotno je razmišljanje, da se to ne dogaja pri nas, ali če se, ne v tako hudi obliki.
Pri nas vsako leto policija odkrije okoli tisoč kaznivih dejanj, storjenih zoper otroka, kriminaliteta pa je le vrh ledene gore. Mnogo je neodkritega, še posebno, če gre za psihično trpinčenega otroka.
V lanskem letu so samo v Ljubljani odkrili 130 primerov trpinčenja otrok in v več kot polovici primerov so bili mučitelji očetje ali očimi, v 32 primerih tudi matere otrok, bili pa so tudi na postaji policije in na Centru za socialno delo. Otroci trpijo zaradi različnih oblik nasilja nad njimi, a nihče ne pozna veljavnega recepta, kako jim pomagati. Najbolje je vsak primer posebej obravnavati ter pri tem pritegniti k sodelovanju socialne delavce, učitelje, vzgojitelje, morda tudi družinske člane in druge. Da pa bi bili uspešni pri odpravljanju tega družbenega pojava, zlorabi in trpinčenju otrok, bi morali spremeniti odnos odraslih do otrok. Pa ne samo zato, ker nas skrbi, kaj bo z otroki, ko odrastejo (velikokrat postanejo prestopniki), ampak najprej zato, ker otroci trpijo.
Tako v predavanju Marijan Čonča, socialni delavci stanovskega društva pa so imeli po tem še občni zbor ter izvolili novo vodstvo. Za dve leti so ga prevzeli socialni delavci gornje radgonske občine.
pa se ne strinjajo tudi z obdavčevanjem pokojnin.
Na tiskovni konferenci smo tudi slišali, da so upokojenci razočarani nad postopki nove demokratične oblasti, ki je v predvolilnem boju marsikaj obljubljala, zdaj pa nato pozabila. Tudi poslancem zamerijo, da se nihče med njimi doslej ni zavzel za pravice upokojencev. Oblast se mora bolj zavedati, da je vsak tretji volilec v republiki iz upokojenskih vrst, v soboški občini pa vsak peti.To pa bo pri prihodnjih volitvah morda odločilnega pomena, opozarjajo.
Sicer pa ima Demokratična stranka upokojencev Murska Sobota doslej evidentiranih okrog 250 članov, ki bodo imeli ustanovni občni zbor 5. aprila ob 9. uri v veliki skupščinski dvorani v Murski Soboti. Na njem bodo podrobneje spregovorili o vseh omenjenih problemih in določili prihodnje naloge. Bistveno pa se jim zdi, da se ne vežejo na nobeno stranko, ampak na vse tiste dejavnike v družbi, ki bodo znali prisluhniti interesom upokojencev. Imajo se torej za prostovoljno in neodvisno organizacijo, ki se bo borila izključno za svoje pravice.
Milan Jerše
Majda Horvat
^STNlK, 2Š.1VIAhfeč T9&1	.	------■ ■	.______________________ __________________ Straii3
Velikonočno
jajce m
Razumen kompromis
sveti gral
Včasih kakšno velikonočno jajce predolgo obleži v barvi. — Zdaj pa pazljivo oluščite katero izmed takšnih divje prebarvanih rdečih remenk in si predstavljajte, da sedite znotraj velikega jajca. Skozi jajčno lupino prebija močna rdeča barva, tukaj močneje tam slabše, vi pa ste impotentni: bodisi fizično bodisi glede na svoje kompetence. Kako bi vam bilo?
Tako se počutijo člani jugoslovanskega predsedstva! Soba, v kateri zaseda predsedstvo. je rdeče prepleskana in okrogla: jajčasta torej, jajce pa, takšno ali drugačno, ima erogeno konotacijo. Rdečo barvo kažejo bikom in z rdečimi prevlekami zastirajo svetila v javnih hišah. Rdeča barva te draži in Goethe, ki v svojem Nauku o barvah o rdeči barvi pravi, da vzbuja vtis resnosti in dostojanstva, tega najbrž ne bi zapisal, če bi samo enkrat videl prostor, v katerem zaseda jugoslovansko predsedstvo.
Vzdraženi sedijo v tisti sobi in so tako ali drugače impotentni... Ali lahko potemtakem delajo kaj drugega, kakor da se prepirajo! In se pogovarjajo o vojski in o izrednih razmerah. — Neki kolega pa mi je pred kratkim zatrjeval, da bo od takrat, ko bo vojska očitno. s tanki na ulicah, prevzela oblast, pa do takrat, ko bo zaradi tega razpadla, preteklo kake tri mesece. On mi bo pa, ker jih pozna, dokazal še nekaj. Že tretji dan po prihodu na soboške ulice bo s posadko tistega tanka, ki bo parkiran na oglu najbližje njegovi hiši, trgoval. Prodajali mu bodo gorivo in za prihodnjo zimo si bo tako zagotovil kurjavo. Domnevam. je rekel, da bo z njimi mogoče prav zlahka trgovati, kajti lačni bodo, ropali pa tokrat ne bodo, vsaj v začetku ne, zato mi bodo mogoče za hrano letos tudi prekopali vrt. — Čez nekaj dni sem potem nekaj podobnega o trajnosti jugoslovanske vojske kot prisilnega upravitelja slišal pripovedovati tudi nekega tujega komentatorja. tako imenovanega dobrega poznavalca jugoslovanskih razmer.
Vendar se bojim, da je ta mehkojajčna verzija razpletanja jugoslovanske krize zelo malo mogoča. Verjetnejša je bolj trda, bolj krvava in bolj divje rdeča. Vse pa je seveda odvisno od tega, kakšne vrste golob je Kadijevič. za zdaj namreč še velja za goloba, ne za jastreba. Ali pa se nam kot golob za zdaj kaže samo zato, ker se zaveda tistega, kar mi je pripovedoval kolega?
Po legendi je Jožef iz Arima-teje — to je tisti Jožef iz vseh štirih evangelijev, ki je šel pozneje k Pilatu in ga prosil, če sme sneti Jezusa s križa — v kelih, iz katerega je Jezus pil na zadnji večerji, prestregel njegovo kri. ko mu je vojak s sulico prebodel stran. To je začetek legende o svetem gralu.
Nad skrivnostnim gralom pa naj bi se ob vsaki veliki noči prerojeval sveti duh v podobi goloba — Če zdaj tukaj naredimo blasfemično primerjavo, ki pa ni daleč od intencij nekaterih rešiteljev Jugoslavije po vsej sili, potem je v očeh teh rešiteljev zadeva takšna: država ie iz krvi rojena, zato je potrebno kupo ponovno napolniti s krvjo, da se nad njo prenovi duh enotnosti. V kolikor je Kadijevič takšen golob, je v resnici jastreb . . . Toda jugoslovanska vojska je takšna, kakršna je, in upajmo, da vse skupaj v resnici ne bo veliko hujše, kakor malo bolj divje velikonočno streljanje. In nazadnje nam bo za to vojsko še žal!? .
Haaaaiiaiia^
DENACIONALIZACIJA - SPRAVA TUDI TAKO
—.. .................. .........-----.
Dolgo časa je kazalo, da stranke, ki so v predvolilnem boju obljubljale popravo krivic, povzročenih s povojnim podržavljanjem premoženja, ne bodo (zdaj, ko so na oblasti) dosegle tega cilja. Zdaj pa le kaže, da aktivisti niso bili le polnih ust besed, saj je skupščina Republike Slovenije prejšnji teden že obravnavala osnutek zakona o denacionalizaciji.
Član izvršnega sveta Republike Slovenije, sicer pa republiški sekretar za pravosodje, dr. Rajko Pirnat je takole obrazložil problem:
»Priprava zakona o denacionalizaciji je posledica usmeritve, da se popravijo krivice, ki so bile predvsem v povojnem obdobju storjene s poseganjem države v lastninske odnose. Ne gre pa le za popravljanje krivic, ampak zakon gleda tudi naprej. Razlog je tudi že začeta in predvidena privatizacija družbene lastnine. Pravično je, da se v teh procesih privatizira tisti del oziroma obseg družbene lastnine, ki je nastal s krivičnim podržavljanjem zasebnega premoženja. To pomeni, da se to premoženje vrne lastnikom oziroma njihovim pravnim naslednikom kot prednostnim upravičencem procesov privatizacije družbene lastnine. Prednostno načelo zakona je, da se storjene krivice popravijo v čim večji možni meri, jasno pa je, da vseh ne bo mogoče. Krivice naj bi se odpravile tako, da bi se upravičencem vrnilo podržavljeno premoženje v naravi. Ce to ni mogoče, pripada upravičencem odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja. Eno temeljnih načel zakona je, naj se s popravljanjem starih krivic ne povzročijo nove. Pri vračanju premoženja je v prvi vrsti predvideno vračanje nepremičnin, premičnin pa le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske ali umetniške vrednosti. Upravičenci do denacionalizacije so tiste fizične osebe, ki so bile v času podržavljenja jugoslovanski državljani po predpisih, sprejetih po 9. maju 1945. Osebe, umrle pred 28. avgustom 1945 (ko je nastopil prvi zakon o državljanstvu), so upravičenci, če so državljanstvo pridobili po prej veljavnih predpisih. Za že umrlimi so upravičenci njihovi pravni nasledniki. Upravičenci so le fizične osebe (občani), pravne pa le cerkev oziroma verske skupnosti. Cerkvi in drugim verskim skupnostim naj bi se v naravi vrnili vsi sakralni (verski) objekti in nepremičnine, potrebne za njihovo dejavnost, na temelju pogodbe z Republiko Slovenijo.«
Tako republiški minister.
Po zakonu in mimo njega
Upravičenci do denacionalizacije so fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po določilih zakonov: o agrarni reformi, o agrarni reformi in kolonizaciji, o razlastitvi posestev, ki jih obdelujejo koloni in viničarji; o kmetijskem zemljiškem skladu, o agrarnih skupnostih, o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, o
najemnih
nacionalizaciji
zgradb, o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, o zatiranju nedovoljene trgovine, o zaščiti in upravljanju narodnega imetja, o kaznivih dejanjih zoper narod in državo, o konfiskaciji premoženja,.o zaplembi premoženja, o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last, o odvzemanju državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, o kaznovanju zločincev, o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega . . . Še bi lahko nizali zakone, na katere so se sklicevali pri podržavljanju premoženja. Res pa je tudi, da je nemalo nepremičnin prešlo v državno last tudi na nezakonit način: ljudi so spodili, pozaprli, tudi likvidirali. Poznavalci tedanjih razmer pa vedo tudi povedati, da so si tedanji aktivisti osebno prilastili premičnine: pohištvo, slike, osebne avtomobile, motorna kolesa.
Osnutek zakona o denacionalizaciji se nanaša na fizične osebe, od pravnih pa dela izjemo le pri cerkvi. Člen 12 namreč določa, da pravica do vrnitve premoženja gre cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oziroma redom, ki ob uveljavitvi tega zakona delujejo na območju Republike Slovenije. Kot smo že omenili, se vrnejo sakralni objekti in nepremičnine, ki jih potrebujejo za opravljanje svoje verske dejavnosti. Drugo premoženje pa se vrne v obsegu, ki je upravičencem potrebno kot gospodarska podlaga za opravljanje te dejavnosti. Ni skrivnost, da se cerkev zanima predvsem za gozdove.
Oblike denacionalizacije
Člen 14 zakona o denacionalizaciji določa, da se premoženje vrne v naravi v last in posest, z vrnitvijo premoženjske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža. Če premoženja ni mogoče vrniti v naravi v celoti, se premoženje lahko vrne v naravi tudi le deloma, za razliko v vrednosti pa plača odškodnina. Premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica. Strah tistih, ki so kupili, priposestvovali ali na kak drug pošten način pridobili nepremičnino, ki je bila podržavljena, je torej odveč, da bi jo zdaj izgubili. O tem »govori« tudi 17. člen: nepremičnin ni mogoče vrniti, če služijo za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, oziroma drugih javnih služb, če bi bila s tem bisteno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti. Nepremičnin tudi ni mogoče vrniti, če so neločljiv sestavni del gospodarske infrastrukture s področja energetike, komunale, prometa, zvez. Dalje: ni jih zakonsko mogoče vrniti, če so izvzete iz pravnega prometa; če bi bila z vrnitvijo nepremičnine bistveno okrnjena ekonomska oziroma tehnološka funkcionalnost kompleksov; če se glede njih (nepremičnin) podani pogoji za razlastitev po splošnih predpisih o razlastitvi; v drugih primerih, ki jih določa zakon. Te onemogočitve pa ne veljajo za kmetijska zemljišča in gozdove ter stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Te vrste nepremičnin se »morajo« vrniti. Kmetijska zemljišča in gozdovi se po določilu 25. člena vračajo v naravi, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov; če na njih niso vzpostavljeni novi oziroma obnovljeni trajni nasadi; če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, da se na njih ne da zagotoviti ekonomična obdelava. Ce upravičencu, ki je kmet, ni mogoče vrniti kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi, se mu dodelijo druga kmetijska zemljišča oziroma gozdovi iz sklada kmetijskih zemljišč.
Vračanje podjetij in odškodnina
Pred vojno in po njej je bilo pri nas le malo državnih podjetij, pač pa je bila industrijska dejavnost organizirana v zasebnih firmah, ki so po vojni prišle pod udar zakonov. Člen 33 zakona o denacionalizaciji določa, da je mogoče vrniti fizični osebi tudi podjetje, če opravlja zdaj kot samostojna pravna oseba isto ali podobno gospodarsko dejavnost. Ni pa ga mogoče vrniti, če je to (podržavljeno) podjetje neločljivi sestavni del sistema gospodarske infrastrukture s področja energetike, komunale, prometa in zvez; vrnitev pa tudi ni mogoča, če
vrednost podjetja v času odločanja (leto 1991) presega vrednost podjetja v času podrža-vljenja za več kot 100 odstotkov.
Močno dvomimo, da bo katero podjetje spet prešlo v last prejšnjih lastnikov oziroma njihovih dedičev, kajti v 40 in več letih so se na temeljih takratnih firm razvila velika družbena podjetja, ki za več kot 100 odstotkov presegajo njihovo takratno vrednost. Upravičencem (pa ne le podjetnikom) bo torej treba priznati odškodnino. O tem so določbe v 40. členu zakona o denacionalizaciji: Če nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina z vzpostavitvijo lastninskega deleža na premoženju pravne osebe ali v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah Republike Slovenije, izdanih v ta namen. Delnice lahko nadomestijo tudi vrnitev stvari kulturne, umetniške ali zgodovinske vrednosti. Kar zadeva nepremičnine naj še dodamo, da 41. člen določa, da če nepremičnine, ki bi jo bilo treba vrniti po zakonu o denacionalizaciji, ni več, ali če nepremičnine ni mogoče vrniti, lahko pristojni organ ob privolitvi upravičenca vzpostavi lastninsko pravico na drugi nepremičnini ustrezne na
Premoženje se vrne lastnikom oziroma njihovim pravnim naslednikom kot prednostnim upravičencem procesov privatizacije družbene lastnine. Prednostno načelo zakona je, da se storjene krivice popravijo v čim večji možni meri, jasno pa je, da vseh ne bo mogoče. Krivice naj bi se popravile tako, da bi se upravičencem vrnilo podržavljeno premoženje v naravi. Če to ni mogoče, pripada upravičencem odškodnina v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali denarja.
membnosti, obsega in kakovosti. V izjemnih primerih (43. člen), ko gre za upravičenca, ki po kriterijih socialnega varstva oseba slabšega premoženjskega stanja, se izplača odškodnina v denarju.
Kje uveljavljati pravico?
Po določilih zakona o denacionalizaciji je zavezanec za vrnitev stvari (premičnin) pravna oseba, v katerem premoženju so te podržavljene stvari. Zavezanci za vrnitev podržavljenih podjetij oziroma drugih gospodarskih subjektov ali za vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju so podjetja oziroma druge pravne osebe, v katerih premoženju so sredstva oziroma premoženje podržavljenih (zasebnih) podjetij ali drugih gospodarskih subjektov. Zavezanec za odškodnino v delnicah sklada Republike Slovenije (če nepremičnine ni več) je Republika Slovenija. Na njen račun gre tudi izplačilo denarne odškodnine, če je upravičenec v težkih gmotnih razmerah.
Domnevamo, da vsi upravičenci ne bodo uveljavljali pravice do povrnitve škode, oziroma se ji bodo odpovedali. Velika večina oškodovancev oziroma njihovih pravnih naslednikov pa bo terjala povrnitev škode. Dokaz, da bo tako, so dosedanji zahtevki, vloženi na občinskih skupščinah in na združenju lastnikov razlaščenega premoženja v Ljubljani in občinskih podružnicah. V vseh primerih gre zgolj za evidentiranje. Potem ko bodo sprejeli zakon o denacionalizaciji, bodo v posameznih občinah imenovali komisije za denacionalizacijo. Vsaj tako izhaja iz 47. člena zakona, ki določa:
O zahtevah na prvi stopnji odločajo:
1.	Komisija za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, podržavljenih po predpisih iz 3. člena (zakone smo nanizali v prvem delu članka!), ki jo ustanovi upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo.
2.	Komisija za denacionalizacijo zasebnih gospodarskih podjetij, podržavljenih po predpisih iz 3. člena tega zakona, ki jo ustanovi upravni organ občine, pristojen za gospodarstvo.
3.	Komisija za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. člena tega zakona, ki jo ustanovi upravni organ občine, pristojen za stanovanjske zadeve.
4.	Komisija za denacionalizacijo premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, podržavljenih po predpisih iz 3. člena tega zakona, ki jo ustanovi Republiški sekretariat za finance.
V občinah bodo torej delovale tri komisije za denacionalizacijo. Vsaka bo štela po 5 članov. En član komisije bo moral biti diplomirani pravnik, en član izvedenec ustrezne stroke .. . Pri komisijah, ki odločajo o vračanju nepremičnin, pa bo moral biti tudi predstavnik upravnega organa za geodetske zadeve. Osnutek zakona o denacionalizaciji pa kot možnost dopušča, da o zahtevkih, ki jim je mogoče v celoti ugoditi v skrajšanem postopku, odločajo upravni organi »mimo« komisij. Zoper odločbe komisij se
bo možno pritožiti na republiške upravne organe: sekretariat za kmetijstvo ..., sekretariat za industrijo . . ., sekretariat za varstvo okolja ... Odločba o denacionalizaciji mora biti izdana oziroma vročena upravičencu najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Ce pa o zahtevku (lahko) odloča samo upravni organ (ne komisija), mora biti odločba vročena upravičencu v šestdesetih dneh po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. Odločbe o denacionalizaciji izvršujejo: redna sodišča, če gre za vrnitev nepremičnine ali vzpostavitev lastninske pravice na drugi nepremičnini; sklad za razvoj, če gre za vzpostavitev lastninskega deleža na podjetju ali odškodnino v delnicah; republiški sekretariat za finance, če gre za odškodnino v obveznicah Republike Slovenije ali za denarno odškodnino.
Kakšni dokumenti so potrebni?
Zakon o denacionalizaciji še ni sprejet, kajti skupščina je za zdaj obravnavala osnutek. Ga bodo pa sprejeli najbrž še v prvi polovici tega leta. Tedaj bo možno vlagati uradne zahtevke. Pisnemu zahtevku za vrtni-tev premoženja bo treba priložiti; akt o podržavljenju (ali pa navesti splošni predpis, po katerem je bilo premoženje podržavljeno); potrdilo o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu; navedbo razmerja do upravičenca ter kdo pride še v poštev kot pravni naslednik premoženja ter morebitni akt o dedovanju po upravičencu, če zahtevo vlaga pravni naslednik upravičenca; ime pooblaščenca, ki bo pred pristojnim organom zastopal interese vlagatelja, če vlagatelj zahtevka nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije.
Če se zahteva nanaša na nepremičnine, se priloži tudi: zemljiškoknjižni izpisek z vsemi vpisi in izbrisi v zemljiškoknjižnih vložkih, v katerih so bile vpisane podržavljene nepremičnine, od 15. 5. 1945 od dneva vložitve zahtevka; katastrske podatke-o izmeri in vrsti rabe parcel
v času podržavljenja. Zahteva mora vsebovati tudi druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje upravičenosti zahteve.
Velika večina oškodovancev ima dokumente o podržavljenju, tisti, ki pa jih nimajo, naj ne obupajo, kajti zakon določa: če ne obstajajo listine, upravni organ po uradni dolžnosti zahteva od zavezanca (tistega, ki ima zdaj v lasti in posesti nacionalizirane nepremičnine) ali od tretjih oseb dokaze o verjetnosti obstoja zahteve. Močno dvomimo, da bi upravičenci in zavezanci sklenili poravnavo glede oblike in obsega denacionalizacije pred začetkom postopka pri občinskih komisijah, jim je pa ta možnost dana z določili 63. člena.
Bodo zakon sprejeli?
Zlobneži trdijo, da bo predlog zakona o denacionalizaciji (z nekaterimi popravki, ki se bodo »vrinili« po obravnavi osnutka) zagotovo »šel skozi«, kajti ne malo je skupščinskih poslancev, ki bodo imeli od tega zakona neposredno korist.
So namreč pravni nasledniki razlaščencev. No, sam zakon pa še ne bo dovolj, kajti pomisliti je treba na dejanske možnosti za njegovo uresničevanje.
O posledicah denacionalizacije pri nas namreč nimamo nobene študije, ampak zgolj »cifro«, ki označuje stroške upravnih postopkov. Ker se vedno znova pojavljajo zahtevki za popravo takšnih in drugačnih krivic (nazadnje žrtev ju-go-boljševizma), se utegne zgoditi, da bomo zakon o denacionalizaciji sicer imeli, ne bo pa ga mogoče uresničevati. Še težje bi šlo, ko bi oškodovancem priznali še pravico do odškodnine zaradi izgubljenega dobička, do katere so po logiki sicer upravičeni. Razburja tudi zakonska možnost, da z izjemo drugih pravnih oseb (nekdanja telesnovzgojna društva Sokoli, Orli, planinska društva in tako naprej) — zakon o denacionalizaciji omogoča, da cerkev dobi vrnjene ne le sakralne objekte, ampak tudi gozdove. Predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje je sicer izjavil, da cerkvi ne bodo vrnili vseh gozdov (tega si tudi cerkveni očetje ne želijo), ampak le toliko, kot je potrebno za vzdrževanje te inštitucije. Pojasnil je še, da je sedanja cerkev pravni naslednik podržavljenega premoženja, da pa tega ni mogoče trditi za druge pravne osebe. To pa ne pomeni, da so te (telesnovzgojne organizacije, Rdeči križ, zadruge) izključili iz procesov denacionalizacije, vendar bodo njihove pravice urejali drugi zakoni, recimo zakon o zadrugah.
Zakon o denacionalizaciji naj ,bi začeli uporabljati s 1. septembrom 1991. leta. Predvidevajo, da bodo oškodovanci vložili več kot 200 000 (dvesto tisoč!) zahtevkov. Koliko jih bo na območju Pomurja, je težko napovedovati, že zdaj pa je evidentiranih več kot 1000 zahtevkov. O nekaj deset oškodovancih, ki zahtevajo nazaj svoje njive, travnike, gozdove, gospodarske objekte . . . smo (in še bomo) pisali v našem listu. S tem, da je treba krivice popraviti, še zlasti tiste, ki so bile storjene mimo zakonov (po volji posameznih oblastnikov), se moramo strinjati, hkrati pa se moramo tudi-zavedati, da bomo (občani in podjetja) imeli zaradi tega večja davčna bremena. Hudo pa bi bilo, če bi enemu krivico odpravili, hkrati pa jo naredili drugemu. Ta možnost je v dobršni meri izključena s tem, da tam, kjer premoženja ni mogoče vrniti v naravi, oškodovanec dobi delnice. V določenih primerih bodo oškodovanci te rajši vzeli kot pa nepremičnine same, še posebno, če niso več sposobni za gospodarsko angažiranje.
ŠTEFAN SOBOČAN
Stran 4
■VESTNIK,28. MAREC 1
komentarji, članki
BLIŽA SE POPIS
POMURSKI DOLGČAS
Finančni mrk —
p
JL o podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bilo v naših krajih prvo štetje prebivalstva leta 1754. Takratna Avstrija oziroma poznejša Avstro-Ogrska, kamor je bilo do 1. svetovne vojne vključeno tudi ozemlje današnje Slovenije, je tega leta po uvedbi davčne reforme in terezijanskega katastra hotela ugotoviti število hiš in obenem tudi število prebivalstva. Popis, ki je potekal več mesecev, je znan pod imenom terezijanski popis in so ga izvedli po načelu dvojnega štetja duš — po posvetnih in po cerkvenih oblasteh. Začetek pravih popisov prebivalstva na našem ozemlju pa sega v
Od Avstro-
Ogrske do danes
leto 1857. Takrat je bila izvedba zaupana političnim okrajem in občinam. Prvič je bil določen tudi tako imenovani kritični trenutek, to je dan (31. oktober), na katerega se je nanašalo popisno stanje. Takrat so tudi prvič objavili zbrane podatke in od tedaj so si popisi sledili vsakih 10 let (1869, 1880, 1890, 1900, 1910). S koncem 1. svetovne vojne je razpadla Avstro-Ogrska država in
Dokaj zahteven ho popis kmečkih gospodarstev, ki jih je v Pomurju okrog 20.000. Gospodarji bodo morali vedeti in povedati, kakšne površine zemlje imajo (posebej njive in vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, travniki, pašniki, trstičja, ribniki in močvirja, nerodovit-, ne površine), katere kmetijske stroje posedujejo, kakšno je število rodnih in nerodnih sadnih dreves ter vinskih trt, koliko umetnih gnojil in škropiv potrebujejo, ali tudi namakajo in katere kmetijske stavbe ter druge objekte posedujejo.
večina slovenskega ozemlja je bila vključena v novo ustanovljeno državo Jugoslavijo. Ker so se pri-. prave na prvi popis v novi državi zavlekle in ga niso izpeljali decembra 1920., ampak 31. januarja 1921., je Jugoslavija s tem prešla na angleški način popisovanja prebivalstva — v leta, ki se končujejo s številko 1. Tako je bil ponovni popis leta 1931, čez 10 let ga zaradi vojne niso, izvedli, temveč šele leta 1948. Že čez 5 let je bil drugi povojni popis prebivalstva takratne FLR Jugoslavije, ki so ga izvedli v skladu z določili in sklepi mednarodnih statističnih organizacij. Od tedaj je začel veljati tudi predpis o obvezni prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča. Leta 1961 je bil spet popis v skladu z angleškim načinom. Tedaj so obenem Popisali stanovanja v nekaterih mestih. Cez 10 let pa so popisali vsa stanovanja, v Sloveniji pa snto uvedli osebno matično šte-v>lko vsakega posameznika in nastavili centralni register prebivalstva. Popis leta 1981 pa je bil Prvotno predviden kot popis prebivalstva, stanovanj in zasebnih kmetijskih gospodarstev, nato pa Je bila sprejeta odločitev, da bo ta popis zbral podatke o prebi-valstvu, gospodinjstvih in stano-vanjih. Popis kmečkih gospodar-stev pa bo opravljen šele letos.
Kot smo že pisali v posebni temi, se bo splošni popis začel 1. aPrila. Zavod za statistiko in vse Pristojne službe zatrjujejo, da bodo podatki namenjeni izklju-čno samo za statistično obdelavo, "'kakor pa ne bodo koristili za obdavčevanje, kot nekateri razširjajo neutemeljene govorice. Sicer Pa je sodelovanje pri popisu po 2akonu obvezno. Kot je to že Praksa, bodo na narodnostno Mešanem območju v lendavski in soboški občini popisovalci mora-b voditi pogovor v jeziku, kot bodo to želeli v gospodinjstvih ali v s'ovenščini ali v madžarščini. Za-b? so za popis izbrali take ljudi, .1 enakovredno obvladajo oba Jezika.
Jože Graj
Plakati in vabila na zabavne prireditve nas obdajajo z vseh strani — seveda so največkrat nalepljeni tam, kjer ne bi smeli biti. Med poplavo tovrstnih plakatov z »lepotci« za mikrofoni se tu in tam znajde tudi kakšno vabilo na kulturno, še redkeje pa na turistično prireditev. Očitno je Pomurje pokrajina, kjer lahko kakršnikoli pevci in zabavljači zelo dobro zaslužijo in kjer imamo hkrati najmanj kulturnih in turističnih prireditev.
Kako naj si drugače pojasnimo skromno prisotnost Pomurja v Koledarju prireditev v Sloveniji (Pratika 1991), za katero je podatke zbrala in uredila informativna služba Centra za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Glede na informacije v Pratiki 1991 bo v Pomurju največ prireditev v Radencih, tako kulturnih kot turističnih in športnih. Vendar vemo, da ni tako. Radenci (predsednik turističnega društva) so le pravočasno poslali seznam prireditev oziroma so vedeli, na kateri naslov jih morajo poslati. Tako izvemo, da bodo v tem turističnem kraju kulinarična razstava, festival cvetja, srečanje glasbenikov, razstava fotografij in slatinske embalaže. Zabeležen je tudi Mesec narcis v Veržeju (le enkrat, čeprav so po navadi prireditve ves mesec), pa ljutomerski Prleški sejem v avgustu in beltinski folklorni festival (z datumom od 26. do 28. avgusta). V Koledarju prireditev najdemo nadalje še Branoslavce n Pomurski sejem v Gornji Radgoni. To pa je tudi vse!
Ce ne verjamemo zgolj zapisani besedi, pa lahko dodamo, da je v Pomurju v poletnih mesecih toliko prireditev kot nikjer v Slo-
^B MB BM BBB MB BM n MB BBB BM MB BM BM BM BM ■■ MB MK M MB BB MB MB MB MB M^ i V LOGU ne počivajo več J
Verjetno ni družbenega podjetja (drugače je z zasebnimi), kjer ne bi bilo več zaposlenih, kot pa jih S N je dejansko potrebnih za določeno izdelavo. Če ne v sami proizvodnji, potem je zagotovo preveč delavcev B * v »skupnih službah«. Posledica: prej ko slej stečaj podjetja, ker pač v ceno izdelka ni mogoče vračunati ■ | neproduktivnosti.	■
B Na seji izvršnega sveta Skup-H ščine občine Lendava smo te ' dni slišali, da je Tovarna logi-| stične opreme (TLO) šla v ste-_ čaj, ker je zadnje vodstvo mo-| čno okrepilo službe zunaj ne-I posredne proizvodnje. Sicer so že pred stečajem ustanovili no-■ vo podjetje Logo, vendar je s prvim projektom bilo predvi-I deno zaposlovanje večjega šte-Ivila delavcev, kot pa jih je potrebno po »normativih« za do-I ločeno količinsko izdelavo. Zavrelo je tudi zastran kriterijev, I ki naj bi bili odločilni, tehtni, . da je delo ponovno dobil ta in | ta in ne oni in oni. Ljudje so šli Itako daleč, da so se sklicevali na svojo nacionalno pripad-Inost in govorili, da so zapostavljeni. Z oživitvijo izdelave ni I bilo nič in je bila »fabrika« tri . mesece zaprta. Govorili so ce-। lo, da je to posledica zasebne-B ga lobija (interesne skupnosti) J podjethikov, ki hočejo čim bolj | zbiti ceno, da bi jo lažje kupili. ITemu se je zoperstavil občinski izvršni svet in firmo rešil pred ■ jastrebi. Oblik pomoči ne bomo posebej navajali.
Otroške bolezni parlamentarizma
Dosedanja praksa novega parlamentarnega sistema je žal pokazala vrsto pomanjkljivosti. Med drugim so seje občinskih skupščin slabo vodene. Zakaj? Zato, ker mnoga predsedstva nimajo upravnega aparata, ker so predsedniki skupščinskih zborov neprofesionalci, tajniki občinskih skupščin so zadolženi le za pripravo skupščinskih sej, skupščinska gradiva pa skoraj v celoti pripravljajo izvršni sveti. Odgovori na poslanske pobude in delegatska vprašanja velikokrat zamujajo, pa še kakovostna le-ta marsikdaj niso. Seje kot take pa
PAN — AGRA Kovinska industrija Murska Sobota, Bjedičeva 1 sprejme
v delovno razmerje s posebnimi pooblastili naslednje delavce:
1.	Vodja komercialnega sektorja
2.	Vodja zunanje trgovine
Pogoji:
1.	Visoka ali višja komercialna šola z znanjem enega tujega jezika in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
2.	Visoka ali višja komercialna šola smer zunanja trgovina z znanjem dveh tujih jezikov in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih.
Kandidati naj prošnje dostavijo na naslov PAN — AGRA Kovinska industrija Murska Sobota, Bjedičeva 1, v roku 15 dni od objave v Vestniku z vsemi ustreznimi dokazili.
Kandidati bodo o sprejetju obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa.	_____________
veniji. Skoraj vsaka vas mora pripraviti kaj »značilnega«. Resda jih je največ podobnih malo boljšim veselicam, njihov glavni namen pa je zaslužek. Toda tu in tam se najde tudi kaj dobrega in izvirnega. V Koledarju pogrešam predvsem Lendavsko trgatev, Miklavžev sejem v Murski Soboti, Lončarsko delavnico v Filovcih, Martinovanje v Gornji Radgoni in še bi lahko naštevali. Se v Pomurju ne znamo prodajati, ne vemo, kam je potrebno poslati informacije, ali pa nam ni mar, če bomo prisotni v posebni izdaji ali ne?
Prav gotovo še niso izkoriščene vse možnosti, toda za kakovostno in tradicionalno prireditev ni dovolj le napisati plakat.
Naštejmo nekaj zanimivih prireditev po Sloveniji: Kramarski sejem (Postojna), Smuk v maskah (Kalič), Orhideje vse Evrope (Rogaška Slatina), Spuščanje barčic. (Kropa), Velikonočno praznovanje (Portorož), Sprevod
V Logu v Lendavi spet delajo! Vršilec dolžnosti direktorja Milan Balantič je povedal, da je v neposredni proizvodnji zaposlenih 55 delavcev, v strokovnih službah pa 5. Delavci so v pogodbenem delovnem razmerju (neuradno smo zvedeli, da dobe na uro 25 dinarjev), kar pomeni, da so ohranili tudi pravico do denarnega nadomestila za čas nezaposlenosti. Na seji izvršnega sveta v Lendavi so izrazili upanje, da bodo do začetka maja ustvarjene razmere za redno zaposlitev delavcev. Žal pa vseh ne bodo zaposlili (to bi jih pokopalo), ampak vsega skupaj 120, in sicer 100 v proizvodnji in 20 v strokovnih službah. Analiza upravičenosti nadaljnje izdelave v TLO oziroma Logu namreč kaže, da z dobro organizacijo, tehnično opremljenostjo in tako naprej dosegajo enako produktivnost kot prej s skoraj 400 delavci. Seveda pa se bo spet pojavil hud problem: vprašanje, koga zaposliti. Naj se sliši še tako nelogično
so predolge. Na sejah, ki se vlečejo v noč, postajajo delegati nervozni, saj mnoge čaka še dolga pot domov.
Po svoje je nesprejemljiv tudi sistem glasovanja, pri katerem je za sprejetje sklepov potrebna večina glasov izvoljenih poslancev. Kot je znano, pa v Evropi veljata dva kriterija. Ža veljavnost sklepanja je potreben kvorum 50 odstotkov izvoljenih poslancev ali zadostna večina 51 odstotkov navzočih poslancev. Ta sistem je bil pri nas v veljavi do leta 1975, dokler so bili delegati voljeni osebno. V zdajšnjem sistemu pa
zelenega Jurija (Laško), promenadni koncerti vsako nedeljo in folklorni nastopi vsako sredo (Bled), Teden krofov, Praznik pomladi (Izola), Praznik češenj (Dobrovo), Večer balad in romanc na Aškerčevi domačiji (Senožeče), Ljudsko rajanje ob kresu (Trobni Dol), Trebanjski koš (Trebnje), Pridi zvečer na grad (Metlika), Žebljarski dan (Kropa), Furmanski praznik (Postojna), Čomparska noč (Bovec), Kmečka ohcet (Bohinj), Konjeniška prireditev (Metlika), Dnevi keramike (Rogaška Slatina), Gobarski dan (Lokve), Kostanjeva nedelja (Gora Oljka), Martinovanje (Ptuj), Božični koncert. ..
Tudi v severovzhodnem delu Slovenije imamo vinograde in kakovostna vina, lončarje s tradicijo, sirarje, pridelovalce sladkorne pese, krompirja, konje, termalno in mineralno vodo .. . Organizirati dobro prireditev ni lahko. Nujen je modelni pristop, kjer so med seboj strukturno povezane vsebina, propaganda, dekoracija, kulinarika (tako trdi dr. Janez Bogataj). Pomurci še vedno delujemo preveč ozko, zaprti v svoje okvire, v svoje pisarne. Manjka nam tudi kanček pripravljenosti na tveganje in upoštevanje medijev. Najbolj pa nam manjka nekdo, ki bi povezoval turistično dogajanje na pomurski ravni.
Bernarda B. Peček
ali pa komunistično (bili so pač časi, ko je partijska kuhinja imela polne roke dela), izvršni svet se je nekako obvezal, da bo pomagal. Tako vsaj novo vodstvo Loga ne bo nosilo krivde, da se je kdo zaposlil po protekciji.
Logo ima ta čas polne roke dela. Tega naj bi bilo dovolj tudi v prihodnje, tako da največji optimisti celo prerokujejo, da bo sčasoma njegova dejavnost spet prišla pod ime TLO, ki se je med kupci uveljavilo. Bodi tako! Preveč zavistni pa ne smemo biti tudi do nekdanjih vodilnih delavcev, ki so si ustanovili zasebne firme enake ali podobne dejavnosti (zakon o podjetjih in delovnih razmerjih to prepoveduje), ko pa so novemu podjetju potrebni. Na seji izvršnega sveta so na to temo sicer izrazili pomisleke. Ni naš namen, pa tudi prostor nam ne dopušča, da bi komentirali, kako je mogoče, da je lahko nek direktor v zasebni firmi bolj uspešen, kot pa je bil, ko je načeloval družbeni.
Š. Sobočan
M BB BM M
je to drugače: poslanec je lahko bolan, na službenem potovanju ali ga kratko malo ni na seji. Nihče ga namreč ne sme siliti, da mora biti navzoč. In tu smo pri najbolj elementarnem problemu odločanja! Že bežen pregled predpisov posameznih občinskih skupščin namreč kaže na to, da je od občine do občine to različno urejeno. Poleg tega so v nekaterih poslovnikih še vedno določila o načinu glasovanja iz prejšnjega obdobja delegatskega sistema, ki niso več ustrezna sedanjim razmeram. Zato je skrajni čas, da jih uskladimo s sodobnimi načini parlamentarnega življenja.
Navsezadnje bi se tako lahko izognili marsikateremu spodrsljaju na dosedanjih sejah občinskih skupščin. Mnogo je primerov, kjer je bila udeležba skromna in se je med sejo še zmanjšala, celo pod 50 odstotkov. Zgodilo se je, da je morda samo nekaj delegatov glasovalo proti in je bil predlog zavrnjen. Ali drugače: samo nekaj jih je lahko odločalo v nasprotju z desetkrat večjo skupino kolegov, ki so mislili drugače, vendar niso bili na seji. V takšnih razmerah pa je kakršnokoli oblikovanje usklajevalnih komisij nesmiselno in zato tudi rezultati za sedaj pičli.
Milan Jerše
kako dolgo še?
Če bi zahodnemu podjetniku poskušali pojasniti, kakšne so razmere v jugoslovanskem gospodarstvu, vas verjetno ne bi razumel. Predvsem pa ne bi razumel, kako je mogoče, da za prodano blago ni plačila. In ne le to — zmešnjava je že podobna kaosu, preživijo le najbolj iznajdljivi. MIROSLAV NOVAK, diplomirani inženir lesarstva, prihaja iz Logatca, že dve leti pa je zaposlen v soboški Platani. O neplačevanju je povedal:
»To je splošen problem, ki se ga vlada mogoče niti ne zaveda dovolj. Finančni mrk je povzročil splošno neplačevanje, tako naših kupcev kot našim dobaviteljem. Gre za ogromne stroške, zaslužita pa v glavnem sodišče in pošta. Zakaj pošta? Ker se zaradi denarja ogromno telefonira!
Moti me tudi sistem ločevanja dobrih in slabih z blokado žiro-računa. Ko ni denarja, tudi to ni rešitev, saj ima lahko blokiran ži-roračun tako dober kot slab, če do določenega roka ne dobi potrebnega deleža. Tu bi bilo potrebno določene stvari urediti, mislim, da za to niti ne bi bile potrebne ne vem kakšne intervencije ali ogromno denarja. Kajti denarje, le pretok ni pravilen. Morali bi določiti roke, v katerih bi bilo plačilo obvezno, in to naj bi veljalo za vse. Tako pa se pojavljajo razlike med dobavitelji surovin, proizvajalci in trgovci. Zamujanje rokov plačila razmere še poslabšuje, kajti nikoli ne veš, koliko denarja potrebuješ za obratna sredstva.«
Večina podjetij posluje tako, da je hkrati dolžnik in upnik, vendar pazi, da je razmerje ugodno za njih. In v kakšnem položaju so direktorji, kaj lahko storijo?
»Nekako mislim, da so menedžerji, direktorji sedaj v zelo neugodnem položaju. Na višji ravni se govori, da so direktorji pri koritu, tisti, ki bodo potegnili levji delež s privatizacijo. Torej so udarjeni z vrha. Če ni plače, so udarjeni od spodaj gor. Biti na tem delovnem mestu je danes zelo nehvaležno. Vendar pa sem prepričan, da čaka gospodarstvo, če se bodo zadeve tako zaostrile, da bi izgubili svoje vodilne, zelo črna prihodnost. Posledično pa tudi nadgradnjo, ki je prav gotovo prevelika in preveč obremenjuje gospodarstvo. V sedanjem času je nezaupanje do vodilnih precejšnje, kar je napačno, kajti časi so taki, da je treba delati 200-odstotno. Kakršnokoli nezaupanje zadeve še poslabšuje. Problemov tako nefbomo rešili. Tako kot štrajk. Štrajk ne reši ničesar. Rešitev je le, če se skupno dogovorimo, kaj in kako bomo naredili, da bomo izboljšali rezultate, in kaj lahko pričakujemo, če naredimo določene poteze. Mislim, da je v tem bistvo vsega. Lahko je enega direktorja
FESTIVAL
Radio Tednik Ptuj bo tudi letos organizator tokrat že 22. festivala domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj 91. Festival, ki bo od 6. do 8. septembra 1991 v Ptuju, bo razdeljen v dva dela, in sicer na večer ansamblov in večer melodij. Na večeru ansamblov se bodo predstavili ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki izvajajo narodnozabavno glasbo in to v knjižnem jeziku ali v enem od slovenskih narečij.
Na večeru melodij bodo izvedli predvidoma 20 melodij, nastopili pa bodo lahko le tisti izvajalci, ki doslej na tem festivalu še niso prejeli zlate Orfejeve značke.
Na festivalu bodo podelili Korenovo plaketo za najboljšega pevca ali pevsko skupino in nagrado za najboljšega debitanta.
S. B.
impol slovenska bistrica
Impol Slovenska Bistrica vam med sejmom v Gornji Radgoni daje 20 do 30 % popusta pri gotovinskem nakupu aluminijske mreže, zidarskih letev, okenskih polic in parkirnih ovir.
Del našega proizvodnega programa aluminijskih konstrukcij za gradbeništvo razstavljamo v hali B, razstavni prostor 225.
Obiščite nas!
postaviti na cesto. To je najmanjši problem. Najbolj pomembno pa je, da so odnosi v podjetju dobri, da vlada obojestransko spoštovanje. To potem vpliva na zaupanje, delovno uspešnost, rezultate, na vse. Tudi na gotovost delovnega mesta. V javnosti preveč poudarjamo le negotovost delovnega mesta. Negotovo je
delovno mesto vseh, tudi ljudi v vladi v končni fazi. Ker če ni gospodarstva, je vprašanje, kako je z zaposlenostjo v nadgradnji.«
Rešitev slovenskega gospodarstva so tudi novi, proizvodni programi, ideje, ki bodo nove tudi v svetu. Novak o tem meni:
»Novi programi v Sloveniji že obstajajo. Težava je v tem, da vsi le mrzlično iščemo, pozabljamo pa na ljudi, ki so jih domislili. Vsi bi radi imeli programe, nihče pa ni pripravljen človeka nagraditi za idejo. In to je največji problem. Mislim, da programi pri nas so, vendar je odnos do ljudi, ki z njimi razpolagajo, nepravilen. Najprej je treba ljudem povedati, kaj jim za program nudimo. Tudi znotraj vsakega podjetja je veliko idej, ki bi jih bilo mogoče uresničiti, vendar je v tem negotovem položaju pretok informacij in idej otežen. Ni pravih tal za ideje. Najprej je treba >porihtati< osnovo: uvesti spoštovanje do človeka, ki razpolaga z znanjem, z idejami. Sedaj pa je ravno nasprotno, kajti še vedno spoštujemo tistega, ki zna nekaj narediti, ne pa tistega, ki nekaj >pogrunta<. To, da te zadeve niso bile določene in pojasnjene, je velika ovira v našem gospodarstvu.«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
vestnik, 28. marec iooi
Stran 5
gospodarstvo
6 mednarodni sejem gradbeništva in
• gradbenih materialov v Gornji Radgoni bo odprt od L do 5. aprila 1991. — Letošnji moto sejma je Pot v Evropo, strokovni del pa bodo začeli s ponedeljkovo okroglo mizo o problemih v gradbeništvu, ki jo bo vodil Izidor Rejc.
Čeprav so sodelavci Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravljali letošnji sejem s strahom, pa se je spet pokazalo, da živijo sejmi svoje življenje in da gospodarski in politični problemi ne vplivajo bistveno na njihovo organiziranje. Seveda pa se slovenska in jugoslovanska kriza še posebej močno odraža v gradbeništvu, kar se kaže v velikem upadanju naložb, slabšanju gospodarskih rezultatov in manjšem izvozu. Tudi gradbeništvo se mora prilagoditi tržnemu gospodarjenju: V dveh letih so nastala številna manjša in bolj prilagodljiva podjetja, večina v zasebni lasti. Ta preobrazba gospodarstva bo vidna tudi na gomjeradgonskem sejmu, saj bo namesto velikih, monopolnih podjetij razstavljalo več manjših. V večjem številu pa bodo udeleženi tudi obrtniki.
Prijavljenih je že 300 raz-stavljalcev, od tega jih bo 44 iz devetih tujih držav. Tako kot prejšnja leta imajo tudi letos odobren sejemski kontingent za uvoz težke gradbene opreme v vrednosti 230 tisoč dolarjev, ki jo bodo lahko kupila naša podjetja.
1.	aprila
POT V EVROPO
Razstavni del gradbenega sejma se bo začel z najosnovnejšim — z načrtovanjem. Zanimiv bo prikaz arhitekture in urejanja podeželja vse od ohranjanja ljudske arhitekture do načrtovanja ekološko kakovostnega bivalnega prostora. Zavedati se namreč moramo, da zaradi težkih gospodarskih razmer in težkega pridobivanja posojil ljudje več ne gradijo toliko, ampak bolj obnavljajo. Pri gradbenih materialih bo dan poudarek izolacijam in naravnim materialom, kot so glina, keramika, les in kamen. Za mnoge bo zanimiva tudi predstavitev montažnih kmetijskih, industrijskih in stanovanjskih objektov (spoznali bomo tudi »slovensko hišo«). Tuja podjetja se bodo predstavila v glavnem z mehanizacijo, stroji in opremo.
Letos so še posebej skrbno pripravili spremljajoči strokovni del sejma. Tehnični vodja Janez Erjavec je o tem dejal:
»Strokovna posvetovanja niso namenjena le strokovnjakom. Še kako pomembno je, da se s problematiko gradbeništva ukvarja tudi politika, kajti od nje je odvisno, kaj bo z gradbeništvom v prihodnje. Gradbeništvo nima zagotovljenih virov financiranja. Samo v gradnjo cest bi morali letno vložiti 350 milijonov dolarjev. Podobno je v stanovanjski gradnji. Zakaj je predraga? Ker predstavljajo komunalni stroški 30 odstotkov vseh stroškov stanovanjske gradnje.«
Že v ponedeljek, 1. aprila, bo zanimiva okrogla miza z naslovom Realizacija programa sanacije stanja v gradbeništvu, ki jo bo vodil predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc. Naslednjega dne bodo govorili o arhitekturi, gradnji in obnovi vasi, za mnoge, ki jim ni vseeno, kako bo izgleda-lo naše podeželje, pa bodo zanimiva predavanja, kakor Ekološki in celostni pristop k urejanju podeželskega prostora, Istovetnost dežele — turistična ponudba za jutri, Energija in ljudska arhitektura itn.
Poleg strokovnih posvetovanj bodo vsak dan tudi predstavitve novih materialov in strojev.
Bernarda B. Peček
Sodelavci Pomurskega sejma v Gornji Radgoni se v zadnjih mesecih niso ubadali le z organizacijo gradbenega sejma, ampak tudi s pobiranjem (terjanjem) plačil za udeležbo na kmetijsko-živilskem sejmu v letu 1990. Ta čas jim razni razstavljalci dolgujejo še 400 tisoč dinarjev, pred tedni pa je bila ta številka precej višja. Večino neplačanih računov so rešili na popularen način s kompenziranjem.
S posojilom do strehe nad glavo
V gradbeništvu, pa
Pred dobrim mesecem in pol so banke v želji, dobiti čim več deviz, ponudile tudi posojila za odkup stanovanja ali za gradnjo in dograditev stanovanjske hiše. Stanovanjsko-komunalna banka, ki ima svojo enoto tudi v Gornji Radgoni, ponuja na primer dve možnosti za pridobitev posojila. Prosilec posojila, ki devize proda banki, zanje dobi posojilo v razmerju 1:4, obresti pa so revalorizacijske plus 14 odstotkov. Nižje obresti so za depozit, kjer velja veliki R plus 5 odstotkov. Depozit pa vežejo toliko časa, kolikor traja rok odplačila posojila, pogoj pa je, da je posojilojemalec varčevalec njihove banke oziroma preko nje prejema osebni dohodek.
Ljubljanska banka prav tako ponuja dve možnosti. Za prodajo deviz posojilojemalec dobi 150 odstotkov kredita (ter izplačano dinarsko protivrednost prodanih deviz). Obrestna mera je 33-odstotna in se spreminja s sklepom banke. Na depozit prosilec dobi 350 odstotkov kredita, obrestna mera pa je 27-odstotna. Depozita ne obrestujejo in ga vežejo za dobo odplačila kredita, to je do pet let.
A-banka trenutno ne nudi stanovanjskih posojil.
Pomembno vlogo, morda v tem času najpomembnejšo, imajo pri stanovanjski gradnji stanovanjske zadruge. Ne le, da člani, ki po novi zakonodaji imajo gradbeno dovoljenje, lahko kupujejo gradbeni material brez prometnega davka, svojim članom nudijo tudi ugodna stanovanjska posojila.
Tabor Ljutomer
Stanovanjska zadruga Tabor iz Ljutomera je za člane pripravila dve vrsti kreditiranja: kredite
dobičkom
»Tovarna oblačil in perila Mura že dolgo ni preživljala tako težkega leta, kot je bilo lansko,« je na tiskovni konferenci pretekli četrtek najprej dejal generalni direktor tega podjetja Božo Kuharič. Predvsem je >gorelo< na domačem trgu zaradi blokade na srbskem in vojvodinskem tržišču, kamor je Mura pred leti plasirala okrog 30 odstotkov domače proizvodnje, pa tudi zaradi splošnega padca kupne moči v Jugoslaviji. Precej jih je ožela tudi Markovičeva tečajna politika dinarja, ki je bil precenjen, nič manj pa še nelojalen uvoz cenenih tekstilnih izdelkov. Ce ne bi potem bili sprejeti nekateri ukrepi, to je republiške in zvezne izvozne stimulacije, bi jih najbrž’vse skupaj spravilo na kolena. Na srečo pa se je potem *a koncu vse izteklo še kar ugodno, in to predvsem zaradi vztrajanja na tujih tržiščih, večji produktivnosti dela in aktiviranju najbrž še zadnjih notranjih rezerv.
PREISKAVE KOREKTNE, A VSEENO ŠKODIJO
Znano je, da v Muri že okrog 5 mesecev potekajo preiskave delavcev Uprave za notranje zadeve Murska Sobota. Božo Kuharič je na tiskovni konferenci o tem dal tole izjavo:
1. marca so se me sodelavci UNZ M. Sobota, ki že skoraj 5 mesece preiskujejo v'Muri, seznanili z rezultati svojega dosedanjega dela. Po njihovem mnenju sta sporni dve stvari, in sicer poslovanje z našo mešano firmo VVestmur v Nemčiji glede kontokorenta zaradi plačila obresti v višini 47.801,06 DEM, ki jih je podjetje Mura plačalo zaradi kreditiranja dobavljenega materiala Muri v preteklem letu, in drugič znižanje cen izdelkov v Tovarni ženskih oblačil. Moram povedati, da so v poslovanju in komercialni politiki prilagajanje cen in komercialni popusti pri prodaji konfekcije doma in v svetu običajni. Delavci UNZ M. Sobota sicer korektno opravljajo svoje delo in glede.tega nimamo nobenih pripomb. Žal pa moram ugotoviti, da vse to škoduje ugledu Mure na jugoslovanskih tleh, posebej pa še pri naših poslovnih partnerjih v tujini.«
POLITIKA POTISKA PROBLEME V OZADJE
Spregledanje signalov globoke gospodarske krize se ponavadi usodno konča. Posledice so pogosto socialni nemiri množic, ki jim ne preostane nič drugega kot javno izražanje svojega protesta. Prav zdaj je v javnosti vse pogosteje slišati opozorila, da kriza, ki jo prinašajo spremembe gospodarskega sistema, grozi, da bo prerasla okvire pričakovanega in še znosnega. Že bežen pogled v rezultate tukajšnjega gospodarstva kaže, da so stroški vse večji, zaslužek pa vse manjši. V prehodnem obdobju se ne more dolgo živeti, mi pa se, kot kaže, selimo iz enega v drugo prehodno obdobje; in to že desetletja.
Resnici na ljubo je treba povedati, da prihajajo iz političnih krogov tudi optimistične napovedi. Med drugimi to, daje vse bolj očitno zapuščanje ekonomskega geta socializma in prehajanje v kapitalistični način proizvodnje,
za člane, ki so za bančno posojilo morali položiti polog, ter kratkoročne, potrošniške kredite na šest mesecev. V lanskem letu so za pologe 847 članom zadruge dali posojilo v vrednosti 53 milijonov 117 tisoč dinarjev. Letos so ga dali 40 članom v vrednosti milijon in 100 tisoč. Obrestna mera je seveda bančna — večinoma gre za sodelovanje z Ljubljansko banko — in že letos so jo spet valorizirali, kar se predstavnikom zadruge ne zdi upravičeno.
Lani, ko so začeli kreditirati člane zadruge, so 411 dali za 4 milijone 280 tisoč dinarjev kratkoročnih posojil, letos pa 161 članom za 2 milijona 200 tisoč. Posojila lahko dobi vsak član zadruge, omejitev je le njegova kreditna sposobnost, obrestna mera pa je 9-odstotna.
Nova zakonodaja je za zadruge prinesla tudi nekaj manj ugodnih novosti. Tako tretjina članov zadruge zaradi zastarele-
Mura je (bo) poslovala z
Tako so lani dosegli celotni prihodek v višini okrog 1.500 milijonov dinarjev, od tega z izvozom okrog 100 milijonov nemških mark, kar pomeni 14-odstot-no povečanje izvoza. Uvozili pa so za okrog 25,7 milijona DEM. Povprečna storilnost v Murinih tovarnah je bila 109-odstotna, kar je dokaj dober rezultat. Povprečni osebni dohodek pa je znašal 4.745,00 dinarjev. In ko so potegnili črto med prihodki in odhodki, je račun pokazal, da so ustvarili okrog 6 milijonov dinarjev neto dobička, sredstva za reprodukcijo (akumulacija in amortizacija) pa znašajo 77,8 milijona dinarjev.
»To sicer niso kaki atraktivni rezultati, smo pa izpolnili cilje, ki smo si jih postavili v drugem polletju, da bomo namreč skušali na vsak način poslovati pozitivno in vsaj približno jamčiti neko socialno varnost delavcem, ki so tu zaposleni.«
Poleg vseh štirih tovarn z
ki naj bi že čez nekaj časa prinesel otipljivejše rezultate. Po teh napovedih stopamo z odločnejšimi koraki v svet sodobne tehnologije in podjetništva. To pa se ob podatku, da je ob koncu leta pričakovati v Pomurju že okrog deset tisoč nezaposlenih, sliši dokaj grozljivo. Poleg tega je treba upoštevati tudi vse večji finančni apetit države, ki ob ponujenem konceptu spreminjanja lastniških odnosov grozi, da postane največji evropski lastnik propadlega gospodarstva.
Burno politično življenje in usodna politična vprašanja potiskajo gospodarske probleme v ozadje, hkrati pa,.ko stopajo politični problemi v ospredje, odtegujejo pozornost javnosti od grozljive podobe gospodarstva. Časa je vse manj in socialna kriza nam je vse bliže. Marsikje se že spopadajo s pomanjkanjem denarja in svežega kapitala, zato niso več redki primeri, ko izpla
ga ali sploh brez gradbenega dovoljenja gradbenega materiala ne bo mogla kupovati brez prometnega davka, imajo pa še naprej iste pravice kot vsi drugi člani zadruge. Druga omejitev pa je, da zadruga lahko deluje samo v občini, kjer je bila ustanovljena. Ljutomerska zadruga pa ima člane iz vsega Pomurja in poslovne enote v pomurskih občinah ter na Hrvaškem. Za Slovenijo je naknadno bil sprejet dogovor, da delovanje zadrug ostane takšno, kot je bilo, bojijo pa se, da bodo morali ukiniti tri poslovne enote v sosednji republiki. Dokončnega odgovora še niso dobili, toda če jih bodo izgubili, bodo s tem izgubili tudi 800 od 2717 članov stanovanjske zadruge.
Tabor je v svojem dveletnem delovanju doživel izreden vzpon in razmah. Pravijo, da gotovo zaradi njihove prilagodljivosti in služenju članom ter njihovim potrebam. Zato bodo še nadaljevali s kreditiranjem članstva. Hkrati pa je njihova nova usmeritev pot v finančno organizacijo s preusmeritvijo v zbiranje denarja za gradnjo stanovanj, tako blokovskih kot zasebnih. Kakšna bo nova oblika, še ne vedo, vendar že delajo v tej smeri. Pripravljajo se na pripravo stavbnih zemljišč in gradnjo garaž v Ljutomeru, iščejo pa tudi interesente za blokovsko gradnjo. Majda Horvat
obrati v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Gornjih Petrovcih sta pozitivno poslovali tudi Murini firmi v Nemčiji in Združenih državah Amerike.
»Mislim, daje treba poudariti tudi to, da gremo v leto 1991 s čistimi računi in s tem z nekoliko trdnejšo podlago za letos, čeprav se še vedno otepamo s precejšnjimi likvidnostnimi težavami. Razmere pa se tudi tu izboljšujejo, tako da smo lahko začeli vsaj normalno dihati.«
Ker še niso znani nekateri zelo pomembni deli ekonomske politike, v Muri še niso mogli pripraviti končnih finančnih načrtov za letos. Velika neznanka je tudi, kaj se bo dogajalo na jugoslovanskem tržišču zaradi političnih razmer. Če ne bo prišlo do hujših pretresov in sprememb, potem lahko rečemo, da ima Mura letošnje proizvodne zmogljivosti tako za domači kot tuji trg že razprodane. Izvozu bo dan še večji poudarek in pričakujejo, da jih bo k temu spodbujala tudi gospodarska politika.
»V skladu z našimi načrti prevzemamo odgovornost za prodajo proizvodnih zmogljivosti in s tem za normalno proizvodnjo. Zato ne razmišljamo o presežkih oziroma odpuščanju delavcev, temveč o tem, da bomo nadomestili vsaj 50 odstotkov fluktuacije in torej zaposlili del mlade generacije, ki končuje šolanje v tekstilni usmeritvi. To pa temelji na predpostavki, da politične razmere v Jugoslaviji ne bodo slabše, kot so, da torej naši tuji partnerji ne bodo v skrbeh zaradi državljanske vojne, velikih stavk itd.« Jože Graj
uspešni!
Za GIDOS Lendava, podjetje, ki se ukvarja s keramištvom in kamnoseštvom, elektro- in strojnimi instalacijami, mizarstvom, pleskarstvom in gradbeništvom, bi lahko rekli, da hoče vedno nekaj več. Tako je letos ustanovilo mešano podjetje Gidos — H na Madžarskem, v katerem ima večinski delež kapitala. Tam so si zagotovili tudi posle za okrog 3 milijone nemških mark. Tudi doslej so dokaj uspešno delali na madžarskem tržišču. Zdaj jih je (brez komunale, ki je s 1. januarjem postala javno podjetje) zaposlenih okrog 150. Medtem ko večina drugih tovrstnih podjetij ne razmišlja o novem zaposlovanju in število delavcev celo zmanjšujejo, pa so v Gidosu pripravili razvojno-investicijski program, ki predvideva 20 novih delovnih mest. Vrednost tega programa je okrog 17,8 milijona dinarjev, gre pa predvsem za posodobitev in novo opremo v hali, kjer izvajajo pripravljalna dela za elektro- in strojne instalacije na posameznih gradbiščih oziroma objektih. Predpogoj za izvedbo te naložbe in potem zaposlitev novih delavcev pa je, da Republika Slovenija prispeva 40-odstotni delež, ki je sicer obljubljen že precej časa, denarja pa žal še ni od nikoder. Ta projekt je podprl tudi izvršni svet SO Lendava, Ljubljanska banka — Pomurska banka pa je zagotovila 10-odstotni delež. Preostalo bodo vložili iz lastnih sredstev. Lani so namreč poslovali z dobičkom (700.000,00 dinarjev) in ustvarili okrog 8,1 milijona dinarjev sredstev za razširjeno reprodukcijo.
V čem je njihov ključ za uspešno poslovanje, nas je posebej zanimalo. Prvi mož Gidosa, Štefan Tratnjek, nam je med drugim dejal, da je to predvsem podjetniška usmerjenost, ki je pri njih prisotna že dalj časa. Za vsakega v podjetju se ve, kaj mora delati, razmerje med režijo in proizvodnimi delavci pa je približno takšno kot v zahodnih razvitih državah (1:6). Opravili so tudi nekatere organizacijske spremembe v skupnih službah, sestanki vodstva pa so lahko tedensko le enkrat, in to med 6. in 7. uro zjutraj, toej še preden pridejo v službo drugi delavci. Poslovne enote delujejo kot ločeni profitni centri, plače zaposlenih pa so v pretežni meri odvisne od njihove poslovne uspešnosti. Povprečno pa so lani zaposleni v Gidosu zaslužili nekaj manj kot 4.500,00 dinarjev. Zdaj ima takšno oziroma še nekoliko višjo plačo njihova čistilka, ki sicer opravlja tudi nekatera druga dela.
»Lahko tudi trdim, da smo konkurenčni, saj postajamo cenejši od zasebnega sektorja, in to predvsem zaradi tega, ker smo bistveno zmanjšali stroške, ki nastajajo zunaj neposredne proizvodnje, in tudi zato, ker imamo dobro opremo in sposobne kadre. Reklamacij skoraj nimamo, če pa pride do njih, se trudimo, da jih takoj oziroma čimprej odpravimo.«
Da bi jih drugi še bolj spoznali, so se odločili, da bodo sodelovali tudi na letošnjem gradbenem sejmu v Gornji Radgoni.
Jože Graj
Križevski opekarji
vztrajajo
Čeprav Križevske opekarne niso neposredno prisotne v gradbeništvu, pa so že kako tesno povezane s to dejavnostjo, pa seveda tudi z vsemi problemi gradbeništva. Na srečo jih kriza ni potolkla, kot se je to zgodilo nekaterim drugim opekar-narjem. Lansko poslovno leto so poslovali z dobičkom in namenili okrog 8,5 milijona dinarjev za razširjeno reprodukcijo. Žiroračuna niso imeli blokiranega niti en dan, plače pa so zaposleni prejemali točno ob določenem roku.
Tudi letos imajo upanje, da bo vse vredu, še posebej zato, ker so uspeli posodobiti tehnologijo (novo transportno opremo), ki bo omogočala povečanje proizvodnje opečnih izdelkov za okrog 25 odstotkov, obenem pa bo tudi boljšo kakovost. Pri tej naložbi sodelujejo s partnerjem iz Nemčije. Letošnji načrt predvideva, da bodo izdelali okrog 40 milijonov opečnih enot, od tega okrog 10 milijonov strešnikov (bobrovcev). Svoje izdelke tudi izvažajo, in sicer največ v Avstrijo.
Jože Graj
Velikonočna skrivnost vam naj prinaša mir in blagoslovi vašo življenjsko pot!
Slovenski krščanski demokrati Pomurja
čilo osebnih dohodkov iz meseca v mesec visi na nitki. Nedvomno je tudi pomursko gospodarstvo, podobno kot drugje v republiki, v zadnjih letih gospodarsko nazadovalo, kar se seveda kaže predvsem v krizi socialne varnosti občanov.
Vse to pogojuje spremembo strukture naše družbe, saj se neenakost poglablja, veča se socialna razdalja med eksistenčno višjim in srednjim slojem, povečuje se število tistih na robu preživetja, socialni programi, ki bodo nujni, bodo lahko le do neke mere povečali socialno varnost. Očitno bodo potrebni učinkovitejši gospodarski ukrepi. In na potezi je zopet politika, ki vsega tega ne bi smela spregledati, ko snuje svoje nove cilje in usmeritve. Povezanost politike in gospodarstva postaja v zdajšnjih razmerah vse bolj očitna.
Milan Jerše
POZIV DRŽAVLJANOM!
Različni ljudje z vseh koncev obmurske pokrajine so v zadnjih dneh klicali našo stranko in ekološko gibanje. Spraševali so nas, kaj nameravamo narediti, da bi se vidno onesnaženje okolja začelo odpravljati in prosili so nas, naj kaj naredimo! Da, zelo veliko je bilo tistih, ki so nas celo prosili, naj kaj storimo!
Pripovedovali so o ljudeh, ki čistijo svoja dvorišča, smeti in odpadke pa od; našajo v gozdove in gozdičke, v gozdne omejke za naselji in vasmi, v soboški razbremenilni kanal, peljejo se z avtomobili in jih odmetavajo v jarke ... To m pretiravanje: to so pripovedi obupanih, kajti to počnejo njihovi znanci, sosedje, ljudje, ki jih poznajo, ki naj bi imeli ugled. Zato jih ne morejo prijaviti, šli pa bodo čistit, če bo kdo organiziral akcijo. Pomislite, šli bi čistit za drugimi, ker jih je zaradi tega sram in jih boli!
Mi ekologi in zeleni smo zato prosili občinske pristojne, naj ukrepajo. Svetovali smo jim in jim ponudili pomoč! Zdaj čakamo, da bi videli, kako bodo ustrezne občinske za to plačane službe v tem predvelikonočnem tednu, ko se vse čisti in pospravlja, organizirale čiščenje vidnega onesnaženja okolja.
Državljani in državljanke! Kličemo vam: pokažite zavest civilne družbe in organizirajte čiščenje sami, če ga ne bodo tisti, ki jim plačujete davke in ki ste jih izvolili!
Sledi, ki jih boste med čiščenjem našli in bodo pričale o identiteti tistih, ki so odpadke odvrgli na neprimernem mestu (račune, razglednice, naslove časopi' sov, vse, po čemer je mogoče prepoznati onesnaževalca), nam pošljite na na-slov: ZELENI SOBOTE, Alija Kardoša 2, II. nadstropje. Postavili jim borno spomenik!
In potem bomo sklicali tudi zborovanje, na katerem bomo izstavili račun tistim, ki so voljeni, plačani in odgovorni!
ZELENI PREKMURJA
Stran 6
VESTNIK, 28. MAREC 1991
kmetijska panorama
Koliko gozdnih sadik bo posajenih letos?
Zasebni sektor v Gornje radgonski občini gospodari s 3.600 hektarji gozdov, v družbenem pa jih je 1.800. Že nekaj let je 2.900 zasebnih lastnikov gozdov v radgonski občini posekalo okrog 11.000 kubičnih metrov lesa letno. V zadnji zimi je bil sicer posek za približno trideset odstotkov nižji od dolgoletnega povprečja. V preteklih letih so zasebniki poskrbeli za pogozdovanje in letno posadili nad 50.000 drevesnih sadik, toda letos ni bila posajena niti ena sadika. Zato se direktor radgonskega TOK gozdarstva pri kmetijskem kombinatu Miha STRAH sprašuje, kam vodi tak način izkoriščanja gozdov. Ob tem je zaskrbljen, zakaj se ne pogozduje, ko je bilo v preteklosti letno na novo zasajenih dreves na več kot 15 hektarjih gozdne površine. Po njegovem mnenju je zakonodaja kriva, da v občini nihče ne pogozduje. Pri TOK Gozdarstvo KK Radgona vseeno še razmiš-
ljajo o tem, da bi vsaj nekaj naredili za pogozdovanje. Gozdarji so rezervirali 15.000 sadik smrek, 3.000 borov, 3.000 macesnov in 2.000 jelš. Cene za sadike so dokaj ugodne, saj bi npr. 4 leta stara sadika smreke stala le 3,60 din. Gozdarji so pripravljeni ponuditi te sadike čim prej, prijave pa bodo zbirali do 29. marca. Pogozdovati je namreč mogoče do 20. aprila. Tudi v preteklih letih so še veliko pogozdovali proti sredini aprila. V kratkem pa nameravajo radgonski gozdarji izdelati tudi posebno navodilo o za-sejevanju teh gozdnih dreves. To bodo objavili v javnih občilih. Na ta način želijo zasebnim lastnikom gozdov pomagati pri tem potrebnem obnavljanju gozdov. Zavedati se je namreč treba, da je gozd za našo prihodnost zelo potreben in da se bo treba z gozdovi zares strokovno ukvarjati.
Franci Klemenčič
Strokovnjaki svetujejo
Janez Lebar, dipl. inž.
KLIMA V HLEVU
Društvo vinogradnikov Prekmurskih goric Goričko je tudi letos pripravilo ocenjevanje vin svojih članov. Komisija je tokrat prejela v ocenitev 119 vzorcev vin, med katerimi so prevladovala bela mešana, enotna ocena komisije pa je, da se kakovost prekmurskih vin iz leta v leto izboljšuje. Več o letošnjem ocenjevanju vin v eni od prihodnjih številk. Foto: N. Juhnov.
KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA TZO MARTJANCI
Vabimo kmetovalce na prikaz vnašanja gnojevke v zemljo po sistemu Rade Končar. Prikaz bo v sredo, 3. aprila 1991, ob 12. uri na njivah v Noršincih. Zbirališče bo ob 11. uri na sedežu TZO v Mart-jancih.
ZATIRANJE PLEVELA V POSEVKIH OZIMNIH ŽIT
Mislim, da je nepotrebno govoriti o zapleveljenosti posevkov ozimnih žit oziroma o tem, kaj se zgodi, če plevela ne zatremo. Glede na znano stanje in razpoložljive herbicide v naši prodajni mreži svetujemo nekaj možnih različic zatiranja plevela.
Naj spomnim pridelovalce ozimnih žit, da smo že ob jesenski setvi priporočali škropljenje s herbicidi Dieman ali Tigrex. V teh primerih so posevki skoraj v celoti čisti, razen smolenca, divje mačehe in nekaterih manj nadležnih vrst plevela. Tisti, ki so pa v jeseni uporabili Dicuran forte ali Quartz, imajo verjetno posevke popolnoma čiste.
Na podlagi razpoložljivih sredstev v oskrbovalni mreži svetujemo naslednje pripravke in njih kombinacije.
— Dicuran forte (1,51/ha) uporabimo zgodaj spomladi (takoj, ker zanesljivo deluje tudi pri nižjih temperaturah, vendar ne pod mejo zmrzovanja). V poznejših fazah razvoja (konec razraščanja) in na manj kislih tleh (ph nad 6,5) ne svetujemo uporabo omenjenega sredstva.
— Dicuran 500 se uporablja v čistem odmerku 3—4 1/h in ga lahko uporabljamo do ° C. Potrebne lastnosti ima Tigrex v čistem odmerku 3 — 5 1/h. Uporaba omenjenih herbicidov proti travnim in nekaterim širokolistnim vrstam plevela uporabljamo, ko so temperature nad 0° C. Prepozna uporaba (po razraščanju) je manj učinkovita ali celo škodljiva za gojeno poljščino (pšenico, ječmen). Dicuran in Ti-,grex ne uničita smolenca.
Proti ostalim širokolistnim vrstam plevela in smolencu svetujemo:
— Dicofluid MP Combi (Deherban Combi MD)	4 1/ha ali
— Deherban special	4 1/ha ali
— Aniten MPD	•	4 I/ha ali
— Basagram DP	2,5—3 1/ha ali
— Granstar 75 DF	20—25 g/ha.
Za njihovo uspešno delovanje so potrebne nekoliko višje dnevne temperature (8—10° C) in ponoči nižje od 0° C. Herbicidu Granstar zaradi boljše učinkovitosti dodamo vlažilo (Radovit, Saudovit 0,5-1 %).
Pri kombinacijah herbicidov proti travnatim in širokolistnatim vrstam plevela znižujemo odmerke pri enem in drugem do 30 %. Tako bi uporabili npr. Dicuran 500 2,5 1/ha + Aniten MPD 3 1/ha ali Ti-grex 3 Lha + Dicuran M P Combi 3 1/ha itd.
Geza Džuban, dipl. inž. kmet.
Tabela II prikazuje debelino zidu (iz različnih materialov), ki ima enako toplotnoizolacijsko lastnost kot zid iz polne opeke debeline 49 cm
gradbeni material ali deli materiala	koefficient toplotne vodljivosti X	potrebna debeli na plasti pri isti toplotni izolaciji (cm)
kamen, npr. granit	3	216
Porozni naravni kamen	2	144
beton MB 120 (110kg/cm2)	1,30	94
zid iz polne opeke (1800 kg/ m’)	0,68	49
zid iz votlakov (1400 kg/m2	0,52	37,5
lahek porozni beton (800 kg/ m3	0,38	28
salonitne plošče (1800 kg/m3)	0,30	22
suhi les: smreka, bor, jelovina (500 kg/m3	0,12	9
lesena volna, plošče debele 25—35 cm (450 kg/m3)	0,08	6
slama, seno (sloj, ki je visok 1 m)	0,05	4
steklena volna	0,035	2,5
Ta debelina zidu ustreza minimalni toplotni zaščiti v srednji klimatski coni.
Npr.: zid iz polne opeke z debelino 49 cm ima isto toplotno izolacijsko sposobnost kot zid iz votlakov debeline 37,5 cm. Razlikujemo blago, srednje ostro in ostro klimo.
	najnižja zunanja temperatura
blaga klima	-12 do — 15°C
srednje ostra klima	-15 do —18°C
°stra klima	-18 do — 2I°C
V normah za izračun mikroklime v hlevu upoštevamo do 6° C manjše vrednosti, kajti občasni padci temperature ob vdorih hladnega zraka ne vplivajo bistveno na zdravje živali. Za izračun potrebne toplotne zaščite torej upoštevamo tele vrednosti: -9° C za blago, ~ 12° C za srednje ostro in - 15° C za ostro klimo. Toplotna zaščita hleva je torej odvisna od:
— toplotnoizolacijskih lastnosti ali od toplotnega odpora izbranega materiala, t. i. koeficienta toplotne vodljivosti,
—- debeline zidu, gradbenega elementa ali izolacijskega materiala.
Hlev naj ne bo večji, kot je nujno potrebno. Živina naj ima dovolj prostora, razmere za delo naj bodo ugodne in hlev naj bo dovolj osvetljen. Veliko napak se dela pri višini hleva. Višina od 2—3 m je Povsem dovolj glede na vrsto hleva. Ne priporočamo tudi preveč in Prevelikih oken, kajti pozimi se skoznje izgublja veliko toplote, poleti, ho je osvetlitev močnejša, pa nastajajo velike temperaturne spremembe.
Tabela III prikazuje orientacijske številke dopustne površine obodnih zidov (brez tal) v m7GVŽ
klimatska cona			
JTsta živali	1.	H.		III.
govedo	22	18	14
svinje	44	37	30
J^okoši	50	40	30
•	= blaga klima
>■ = srednje ostra klima
‘H- = ostra klima
Čim ostrejša je klima, tem manjša mora biti površina obodnih zidov, da dosežemo izenačeno gospodarjenje s toploto brez dodatnega ogrevanja.
Primer:
Imamo hlev z 10 stojišči, v njih pa naslednje kategorije gostje živine: 4 krave a 650 kg, 2 breji plemenski telici a 450 kg, 2 plemenski telici a 250 kg, 2 bika a 350 kg, v boksih za teleta sta 2 teleti a 120 kg. Izračun GVZ v hlevu:
št. GVŽ = (4 x 650 kg + 2 x 450 kg + 2 x 250 kg + + 2 x 350 kg + 2 x 120 kg): 500 kg/GVŽ = 4940 kg: 500 kg/GVŽ = 9,88 GVŽ	«
Skica hleva z dimenzijami, potrebnimi za izračun obodne površine:
Upoštevamo notranjo višino hleva 2,50 m.
Izračun obodne površine hleva brez tal:
P	= di • v + d| v + š ■ v	+ š'- v	+ d'• v	+ d|	•	š	+ š'■ d' =
=	v • (di + d| + š + š’+	d) + d,	• š + š'- d' =
=	2,5 m (14,0 m + 12,0 m	+5,7 m	+ 3,6 m	+ 2,0	m)	+
+ 12,0 m x 5,7 m + +	3,6 m ■
•2,0 m = 93,25 m2 + 68,4 m2 + 7,2 m2 = 168,85 m2
Izračun obodne površine hleva na GVŽ = D
D = P/št. GVŽ
Po izračunu in uhlevljeni živini ustreza hlev za srednje ostre klimatske razmere. Pri ostrejši klimi pa naredimo nekoliko nižji strop ali pa hlev ustrezno izoliramo.
Hlevi, ki imajo ploščo in na njej skladiščeno mrvo ali slamo, so takrat, ko je mrva ali slama na plošči, dobro toplotno izolirani in ne oddajajo velike količine toplote skozi strop. Zato mrve ali slame ne smemo s stropa do konca sprazniti, ampak pustimo vsaj 30—40 cm debelo plast toplotne izolacije.
Pogosto hlevi niso 100-odstotno zasedeni, zato je potrebno načrtovati takšen hlev, kjer se bo pri 80—90-odstotni zasedenosti sproščalo dovolj toplote.
Običajne izvedbe stropne konstrukcije so redkokdaj zadovoljiva izolacija v hladnem zimskem obdobju Strop, pokrit s slamo ali senom, precej zmanjšuje prehod toplote.
Tabela JV prikazuje vpliv debeline slame (na stropu) na temperaturo stropa.
debelina slame na stropu (cm)	temperatura stropa (° C)
0	2
10	9
28	II
125 bala slame	13,5
Že samo 10 cm nasute slame na stropu zmanjša izgubo toplote skozi nepokriti strop za polovico, medtem ko izguba toplote na stropu, pokritem z balirano slamo debeline 125 cm, pade na 1/9 izgub nepokritega stropa. To kaže, kako zelo pomembneje, daje strop pokrit vsaj s tankim slojem slame ali sena.
Trsna kodravost ali akarinoza vinske trte
Ko se spomladi začno naši vinogradi prebujati in rezači pridno in vestno opravljajo svoje delo, se vedno spomnim na besede, ki jih rad pove moj oče: »Oktobra si vinogradnik lahko nadene kravato, februarja jo pa mora sneti« — če seveda ni tudi kletar. In ko vinogradniki snamemo kravate in nas pot zanese v naše vinograde, marsikje opazimo sledečo sliko:
— rozge so čudno ukrivljene in deformirane;
— na nekaterih mestih se pojavijo mesnate odebelitve;
— medčlenki so zelo kratki;
— odgnala so tudi stranska očesa, kar daje trsu metlast videz.
To je vinograd, ki ga je lani pestila trsna kodravost ali akarinoza. Natančno sliko nam bo dal pregled očes pod bikularjem. In prav temu škodljivcu je namenjeno današnje pisanje, kajti v zanj ugodnem letu in ob napakah pri varstvu povzroči škodo, ki jo v enem letu le s težavo popravimo.
Poškodbe povzroča škodljivec, ki se imenuje Calepitri erus vitis in spada v rod pršic šiškaric. Njej sorodna je pršica, ki povzroča eri-nozo (o njej kaj več drugič). Škodljivec s prostim očesom ni viden, saj je njegova velikost le 0,15 mm in je povrh še bele prozorne barve. Prvi, ki je to pršico sistematično raziskoval, je bil prof. dr. H. Miiller iz Thurgaua. Nekatere spremembe pri varstvu vinske trte (opuščanje žveplenih pripravkov) pa so omogočile, da v zadnjem času škodljivec lokacijsko povzroča precej škode. Zlasti je nevaren zgodnji napad, ki se odraža še toliko bolj, če so temperature med odganjanjem trte nizke. Zimo prebije pršica na starem lesu, največkrat pa v očesih pod lu-skolisti. Škodo prične povzročati, kakor hitro brsti prično nabrekati. To se odraža v zelo slabem odganjanju trte. Kakor hitro se pa očesa odprejo, se pršice preselijo na drobne lističe, iz katerih sesajo sokove. Pri tem izločajo tudi slino, ki vsebuje za rastlino strupene snovi in
povzroča deformacije, kot so žličasto zaviti, skodrani in izmaličeni lističi. Če so v tem času temperature nižje, so lističi zaradi počasnejšega razvoja kot v toplem vremenu izpostavljeni pršici dalj časa. Seveda pršica povzroči dosti manjšo škodo na večjih in že bolj razvitih listih. Zato vinogradniki včasih rečejo, da v toplem vremenu vinograd akari-nozi uide.
Ce te sreče ni, se pršice pozneje selijo po rozgi navzgor na stalno mlajše liste in se tako naselijo po celi rozgi. Poletna škoda je nekako podobna poškodbam, ki jih povzroči rdeča sadna pršica: listje je izmaličeno, rastje slaba in in-ternodiji kratki. Zanesljiv znak akarinoze pa je tale: če utrgamo list in ga pogledamo proti svetlobi, opazimo drobne pikice, ki so obdane s tako imenovano zvezdico.
Pršica ima na leto 3—4 generacije. Jeseni si poišče primerno prezimovališče. Najraje gre pod lubje in v brste pod luskoliste. Posamezni brsti so gostitelji številnih pršic. Njihova usoda na pomlad je tako bolj ali manj zapečatena.
In kako se bomo tega škodljivca obvarovali?
Največkrat se pri zatiranju ravnamo po napadu v preteklem letu. Če je napad bil, se odločimo za zgodnje tretiranje z enim od oljnih pripravkov. Primerni so olje Folidol, Oleodiazinon, Oleoekulux ali Oleoultracid. To škropljenje opravimo z nekoliko večjo količino vode na ha, saj moramo trto oprati. Škropimo v fazi mirovanja trte. V tej fazi lahko škropimo tudi s cosanom v 3-odstotni koncentraciji. Vendar v hladnem vremenu žveplo slabše deluje in so rezultati lahko manj zadovoljivi. Pazimo, pri vseh teh pripravkih, da ne škropimo odgnane trte, saj jo bomo požgali!
Če s tem škropljenjem nismo imeli uspeha, lahko ob poškodbah interveniramo s thiodanom ali neoronom, ki oba zadovoljivo učinkujeta.
Ob koncu povejmo še to: trsna kodravost ali akarinoza je poškodba, ki je nikakor ne moremo zanemarjati ali pozabiti nanjo. Najlažje bomo to storili tako, da iz svojih škropilnih programov ne bomo popolnoma izrinili žveplenih pripravkov in jih nadomestili s sistemiki proti oidiju. Vedeti 'moramo, da cosan in karathane zelo omejujeta razvoj pršic, če napad seveda ni prevelik.
Vzemimo si čas za spreminjanje brstenja našega vinograda; zanesljivo se nam bo obrestovalo!
ANDREJ KRANER dipl. inž. agr.
Ustnik, 28. marec 1991
Stran 7
Pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
Od 1. aprila 1991 bo ekspozitura v MORAVSKIH TOPLICAH poslovala od 9. do 16. ure, ob sobotah: od 9. do 12. ure, ob nedeljah: od 9. do 11. ure
□□ OPEKARNA SSEŠ PRAGERSKO
62331 PRAGERSKO, Ptujska cesta 37, tel. (062) 817 100
POROLIT 12 CM
STROPNI POLNILEC
Dimenzija- 290 x 190 x 190 mm
Masa: 7.7 kg
Poraba za Uri zidu 5 kom
OPEČNA VERTIKALNA TULJAVA
Dimenzija: 250 x 120 x 295 mm
JUS: B.DL022
Masa: 5 kg
Poraba za m?zidu 14 kom
Dimenzija:.250 x 380 x 160 mm
JUS: B.D1030
Masa: 9,5 kg
Poraba za 1 m2 stropa — 8 korr
RAZSTAVNI PROGRAM: * prostorsko planiranje in projektiranje * gradbeni materiali * gradbena mehanizacija, orodja, oprema * visoka gradnja - izgradnja konstrukcij * finalna dela - montažno instalacijska dela * nizka gradnja * vodogradnja * varstvo okolja...	/
STROKOVNA PREDAVANJA IN PREDSTAVITVE NOVIH PROIZVODOV
SODELUJE 250 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALCEV
PRODAJA DOMAČIH IN TUJIH GRADBENIH MATERIALOV, KERAMIKE idr.
GB? Bf
P.E. POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA
KO UTNIHNE SLA VČKO V GLAS...
Slovo od Pisteka Jošarja
Na soboškem pokopališču smo se 19. marca poslovili od Štefana Jošarja, znanega in priljubljenega pevca, ki je po kratkotrajni bolezni zatisnil oči 17. marca v soboški bolnišnici.
Rojen je bil 14. avgusta 1914 v Murski Soboti. Tam je preživel mladost in kot nekajletni deček ostal brez obeh staršev. Zanj je skrbela starejša sestra, ko pa je bil fizično sposoben za delo, si je moral služiti kruh sam. Njegovih delovnih postaj je bilo več in bila so težka, zato se jih ni rad spominjal. Zadnje delovno mesto je imel kot hišnik in kurir pri gradbenem podjetju Pomurje v Murski Soboti, kjer je delal kar 22 let, nakar je 1. novembra 1972 odšel v pokoj.
Znan je bil kot ljubitelj in gojitelj rož in južnega sadja, ves svoj prosti čas pa je razdajal petju kot dober pevec tenorist, posebno še v času, ko je prišel v pokoj in dokler so mu to dopuščale telesne moči.
Že pred vojno se je vključil v
takratne pevske zbore v Soboti, po vojni nadaljeval, dokler je pač mogel. Nazadnje je pel kar pri treh zborih: pri sindikalnem pevskem zboru Štefan Kovač, upokojenskem pevskem zboru in katoliškem cerkvenem pevskem zboru, povsod kot izvrsten tenorist.
Vsako leto je še sodeloval kot solist v vlogi kronista pri pasijonu. ki so ga na cvetno nedeljo
peli v cerkvi. Kdor se razume na pasijon, bo to razumel.
Se bi lahko naštevali, toda ni potrebno, saj ga vsi pevci prav dobro poznajo in se ga spominjajo ter so mu gotovo hvaležni za vso pomoč: enako tudi zborovodje.
Nikoli ni hotel, da bi o njem pisali, niti si tega ni želel ob sklenitvi svojega življenja. Bil je pač skromen.
Številni Sobočani in okoličani so poznali veselega Pišteka, ki je prispevat s svojim glasom v veselje ali tolažbo tistim, ki so mu prisluhnili.
Veter letnih vseh časov bo zavijal okrog njegovega groba in mu prinašal sporočila o novicah in zgodovini Sobote, ki so bila tudi njegov priljubljeni konjiček, a se za to več ne bo mogel zmeniti, ne bo ga več nadušilo in vzradostilo.
Naj počiva v zemlji domači slavček, katerega glas je utihnil pred dnevi.
Prijatelji
Občina Murska Sobota na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št, 19/76)
razpisuje
javno dražbo
a)	za prodajo cimprane stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem v Križevcih 151, vključno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 1.937 m' za izklicno ceno 230.406,90 din (z besedo: dvesto trideset tisoč štiristo pet din in 90/100) za vse nepremičnine, ki bo dne 15. 4. 1991 ob 9. uri v Križevcih na kraju samem;
b)	za prodajo stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem v Te-šanovcih 13, vključno s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v skupni izmeri 747 m2 za izklicno ceno 499.955,70 din (z besedo: štiristo devetindevetdeset tisoč devetsto petinpetdeset din in 70/100) za vse nepremičnine, ki bo dne 16. 4. 1991, ob 9. uri v Tešanovcih na kraju samem.
Splošni pogoji dražbe so:
1.	Varščina znaša 50.000,00 din in jo je treba plačati na žiroračun občine Murska Sobota, štev. 51900-697-45015, do pričetka dražbe.
2.	Končno ceno za zgradbo z zemljiščem je treba plačati v 15 dneh od dražbe oz. od sklenitve pogodbe.
3.	Prevzem predmetne nepremičnine oz. nastop posesti je mogoč takoj. Mogoč je tudi ogled po predhodnem dogovoru.
Vse informacije lahko dobite pri premoženjsko-pravni službi občine Murska Sobota, soba št. 15/11, ali pa na Sekretariatu za družbeno planiranje, družbenoekonomski razvoj in družbene dejavnosti, soba št. 6, pritličje (prvi vhod).
POOSTRITI
VARNOST
PRI DELU
V delovni organizaciji Nafta Lendava so imeli v lanskem letu 51 delovnih nezgod; to je sicer za 25 odstotkov manj kot v letu 1989, a še vedno preveč. Tako sodijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu. Z nezgodami so izgubili 661 delovnih dni. Posebno skrb namenjajo požarni varnosti, zavedajoč se, da lahko že manjša napaka povzroči velike nesreče.
Kljub številnim preventivnim ukrepom za preprečevanje požarov so jih imeli v lanskem letu pet, na srečo so bili le začetni in so jih hitro pogasili. Strokovnjaki menijo, da je potrebno še bolj zaostriti odgovornost pri izvajanju vseh določil. Opazili so, da se osebna zaščitna sredstva ne uporabljajo, delavci jih imajo kar doma. Dogovorili so se, da bodo letos opravili občasne preglede sredstev za delo in varnost in vsako neodgovorno ravnanje ali neuporabo zaščitnih sredstev kaznovali.
J D
OGLAŠUJTE
V VESTNIKU!
PRODAJAMO UVOŽENO BLAGO IZ ITALIJE IN NEMČIJE
AQUA
Trgovina z.vodovodnimi armaturami in kopalniško opremo,
TATJANA PIŠEC,
MARIBOR, Jurčičeva ul. 6 (pasaža)
•
Na sejmu v Gornji Radgoni nas obiščite v hali S, razstavni prostor 421.
KUPITE LAHKO:
• kuhinjske pipe s tušem • vse vrste vodovodnih armatur s sifoni za kopalnice • sanitarno keramiko • keramične ploščice (vse po izbiri po katalogu)
Odplačilo možno na tri obroke!
d.o.o.
NA KREDIT NUDIMO KUHINJE, SPALNICE. DNEVNE SOBE. SEDEŽNE GRT. IN OTROŠKE SOBE ZA GOTOVINSKO Pl AČ/LO POPUST DO 30 °/o.
(PREŠERNOVA 1,62000 MARIBOR, TEL.: (062)222-450,222-289jj
NAPRAVE ZA VARNOST PRED VLOMI, KRAJAMI IN POŽARI
vse alarmne naprave za stanovanje, hišo, počit, hišo, avto, osebni alarm, domofon z ekranom z notranje strani prostora, trezorji, tv-video za nadzor in zaščito, su-percat (za kraje po trgovinah), varnostni kovček, avtomatske varnostne svetilke, javljalniki dima, plina in plamena ter izdelava ocene nevarnosti in načrtov zaščite.
VARNA, Čakovec, p. p. 151, tel. 069/25 459
Delovni čas sejma: od 9.00 - 18.00 ure
VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE
8
VESTNIK, 28. MAREC 1991
kulturna obzorja
PESEM GRADI
MOSTOVE
45-članski mešani pevski zbor Štefan Kovač iz Murske Sobote se je pred kratkim vrnik z uspešnega gostovanja v Nemčiji. Štiri dni so bili namreč gostje mešanega pevskega zbora Oberkassel iz Bonna, ki ga vodi Stanislav Švec, sicer rojak iz Murske Sobote. V glavnem mestu združene Nemčije živi že okrog 20 let in je v tem času navezal pristne stike z domačim krajem.
Soboški pevci, ki so prav zdaj na vrhuncu svoje pevske sezone, so sodelovali na zelo odmevnem koncertu »evrovizijska pesem gradi mostove«, na katerem so se predstavili tudi nemški zbori. Kot nam je povedal predsednik mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote Miran Žilavec, so bili sprejeti izjemno prisrčno, zapeli pa so vrsto pesmi iz obdobij baroka, renesanse pa do slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Dogovorili so se, da jim bodo oktobra 1992 nemški pevci vrnili obisk v Murski Soboti.
Ob tej priložnosti so se člani soboškega pevskega zbora seznanili s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi Bonna, hkrati pa so na lastno pobudo predstavili našo pokrajino, predvsem Moravske Toplice. Svojim gostiteljem so med drugim izročili prospekte in izdelke domače umetne obrti, in sicer doužnjeke in piitre mojstrov Jakoba iz Lipovec in Baumana iz Tešanovec. Člane mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote bodo poslušalci lahko pozdravili na že tradicionalnem spomladanskem koncertu, ki bo 4. aprila zvečer v soboški kinodvorani.
M. Jerše
FRANCI JUST | OB STOLETNICI SMRTI FRANCA MIKLOŠIČA I_______________________________________________________
KULTURNOUMETNIŠKO DRUŠTVO LIPOVCI
Eno najdelavnejših amaterskih društev
V krajevni skupnosti Lipovci so na pobudo Janka Bezjaka, ki je od vsega začetka njen predsednik, ustanovili kulturnoumetniško društvo. V Lipovcih, kjer imajo delovne in sposobne ljudi, je bilo kulturno življenje razvito že prej. Z ustanovitvijo društva pa so želeli, da bi bila njihova dejavnost še bolj organizirana in da bi k sodelovanju pritegnili še več krajanov.
To jim je tudi uspelo in lahko rečemo, da je kulturnoumetniško društvo v Lipovcih eno najdelavnejših amaterskih društev na podeželju. Razvito imajo pestro dejavnost: v okviru društva delujejo moški pevski zbor (vodja Jože Tivadar), moški kvartet (vodja Štefan Poz-derec), ljudske pevke (vodja Matilda Sraka), ritmična skupina (mlajše in starejše pionirke), recitacijska skupina (vodja Suzana Erjavec), likovna sekcija, v okviru katere se predvsem uveljavlja slikar samouk Izidor Horvat-Izak, igralska skupina (vodja Marija Janeš), folklorna skupina (vodja Jože Lebar) in instrumentalna skupina (ansambel Konfort). V zadnjem času se uveljavlja tudi humorist Štefan Forjan-Piči. V društvu pa nameravajo ustanoviti še sekcijo izdelovalcev slamnatih izdelkov (dožnjekov), ki so v Lipovcih znani daleč naokrog.
S svojo bogato dejavnostjo so se člani Kulturnoumetniške-ga društva Lipovci že večkrat predstavili na raznih prireditvah doma in v okoliških krajih. Že tradicionalne so postale domače prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, dnevu žena in prazniku dela ter srečanje s starejšimi krajani. Poleg tega so organizirali samostojen koncert moškega pevskega zbora,
pripravili samostojno razstavo slikarskih de) (Izak), ročnih del in dožnjekov. Prav tako so organizirali revijo moških pevskih zborov iz Beltinec, Gan-čan in Lipovec. S svojim programom pa so se predstavili tudi v Bogojini, Tešanovcih, Do-kležovju, Melincih in na Bistrici. Že trikrat je moški pevski zbor iz Lipovec sodeloval na reviji slovenskih pevskih zborov v Stični, udeležuje pa se tudi vsakoletnih občinskih pevskih zborov. V Lipovcih pa so letos pripravili že tudi dve zelo uspeli prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu žena, ki sta bili polnoštevilno obiskani. Načrtujejo pa še praznovanje praznika dela s postavljanjem mlaja in kresom, v zimskih mesecih pa kulturni večer Pokaži kaj znaš z udeležbo vseh starostnih kategorij. V Lipovcih tudi razmišljajo, da bi Prešernov dan praznovali 3. decembra — na njegov rojstni dan in ne na dan njegove smrti.
S prenovitvijo bivše osnovne šole so si v Lipovcih ustvarili ugodne razmere za kulturno delovanje, hvale vredna pa je tudi motiviranost krajanov za delovanje, s katero obvladujejo tudi materialne težave, saj je denar, ki ga dobivajo od družbe, zelo skromen.
Feri Maučec
Medregionalna likovna razstava v Soboti
V petek so v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec odprli drugo medregionalno likovno razstavo, na kateri sodelujejo umetniki s celjskega območja, iz Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Pomurja in Primorske. To je precejšen napredek v primerjavi z lanskim letom, ko so sodelovali le likovni ustvarjalci iz treh slovenskih regii, Gorenjske, Goriške in Pomurja.
Razstava predstavlja aktualni trenutek likovnih izrazov umetnikov, ki izvirajo iz teh regij ali živijo v njih. Na letošnji razstavi tako sodeluje 18 razstavljalcev, po trije iz vsake regije, in pomeni tudi popularizacijo tistih ustvarjalcev, ki še iščejo svoje mesto v sodobni slovenski likovni umetnosti.
Pomursko regijo predstavljajo na razstavi slikarji Jože Denko, Endre Gonter in Mirko Rajnar, celjsko območje Jožef Muhovič, Franc Purg in Konrad Topolovec, Dolenjsko Mitja Berce, Jože Kumer in Jože Marič, Gorenjsko Karel Kuhar, Mirna Pavlovec in Nataša Pičman, Koroško Štefan Marflak, Miran Prodnik in Naca Rojnik, Primorsko pa Rajmund Kocbek, Milan Percan in Žmago Posega.
Kakor so zapisali v uvodniku zares privlačnega kataloga, ki so ga izdali ob odprtju medregio-
Območno srečanje lutkarjev
V Gornji Radgoni je v četrtek in petek potekalo območno srečanje lutkarjev severovzhodne Slovenije. Prejšnja leta je sicer trajalo več dni, vendar so ga letos skrčili le na dva, saj ni bilo dovolj kakovostnih predstav.
21.	srečanje slovenskih lutkarjev je organizirala Zveza kulturnih organizacij iz Gornje Radgone. Prireditev se je začela s predstavo Zmaj direndaj lutkovne skupine osnovne šole Ivana Nemca Vojka iz Radenec, avtorja Kajetana Koviča in režiserke Jožice Zver. Še isti dan so predstavili igrice o okroglem jajcu lutkovnega krožka osnovne šole Prekmurskih brigad iz Murske Sobote, Peter nos, ki jo je uprizo
nalne likovne razstave, je namen likovne manifestacije, da »se na skupinski razstavi ustvarjalcev, ki izvirajo iz različnih obrobnih regij naše domovine, srečamo z
Na odprtju razstave je nastopil tudi Polde Bibič.
rila skupina osnovne šole Lenart v Slovenskih goricah, Čarovniška izkušnja lutkovne skupine Prežihov Voranc kulturno-ume-tniškega društva z Raven na Koroškem, O psu, ki ni znal... lutkovne skupine vzgojno-varstve-ne organizacije Murska Sobota in Matilda, ki jo je pripravila lutkovna sekcija Svoboda iz Ptuja.
Po precej natrpanem četrtkovem programu so v petek pripravili še štiri predstave. Prvo, Slon
različnostjo ali pa s podobnostjo likovnih naporov in hotenj znotraj sodobnih umetniških tokov.«
Razstava bo odprta v Murski Soboti do 14. aprila, potem pa jo bodo predstavili tudi drugod po Sloveniji.
J. Gabor
Foto: N. Juhnov
ček Leopold, je pripravila lutkovna skupina DPD Svoboda s Sladkega Vrha, sledila pa ji je lutkovna skupina osnovne šole iz Gornjega Senika na Madžarskem s predstavo O deklici, ki je prehitro rasla. Lutkovno gledališče iz Maribora je pripravilo predstavo Jajce, lutkovna skupina KPD Šmihel z avstrijske Koroške pa Sanje o govorečem cvetu.
Pripravili so tudi pogovore o predstavah in podelili priznanja skupinam. Na predstavah je bil in jih ocenjeval tudi republiški selektor; le-ta bo izbral igrice za republiško srečanje lutkovnih skupin, ki bo v Izoli 21. in 22. maja.
J Gabor
»KO ČLOVEK KONČA, TEDAJ ŠELE PRAV ZAČENJA.«
Rankweil (Avstrija)
(Franc Miklošič p uvodu v Primerjalno besedotvorje slovanskih jezikov 1875)
Leksikološko delo je Miklošič Povezoval z leksikografskim (slo-varopisnim) in etimološkim. Slovarsko delo, ki ga je začel s cer-kvenoslovanskimi Radices in nadaljeval z drugimi, je doseglo vrh v Etimološkem slovarju slovanskih jezikov (Etymologisches Worterbuch der slavischen Sprac-hen, 1886), ki je še danes raziskovalcem zanesljiv svetovalec. Že zaradi tega, ker ga je Miklošič pisal brez individualnih slovarjev 'n so bile pripravljalno delo zanj le njegove poprejšnje leksikolo-ske študije, je to izjemno delo. Z njim je avtor dosegel svoj zadnji Ustvarjalni vrh. V slovar je zajel skupno slovansko besedje, ne glede na izvor, in ga alfabetično razporedil v skupine po korenih ali osnovah tako, da cerkveno-slovanskemu primeru sledi slovenski, pogosto prleški, tema dvema pa bolgarski, srbski, češki, poljski, lužiški, ukrajinski, beloruski, ruski, litovski, tem pa nemški ali drugi, če je geslo tujega izvora. Strokovnjake še danes navdušuje način, kako je Miklo-s>č grupiral besedne družine in kako je mnogokrat pravilno po-yezal med seboj besede, ki jih je sele veliko pozneje zmogla povezati moderna semantika. France Bezlaj ugotavlja: »To je edini etimološki slovar iz prejšnjega stoletja, ki v njem še vedno povedni vse drži in ga še danes s pridom uporabljamo.«
Pomemben del Miklošičevih etimoloških raziskav predstavlja-J° razlage osebnih in krajevnih ^nen (Die Bildung der slavischen Personennamen — 1860; Die Bil-“ung der Ortsnamen aus Perso-nennamen im Slavischen — 1865; ”ie slavischen Ortsnamen aus APpellativen - 1872-74). ki so
obdržale znanstveno veljavo vse do danes. V delu Die slavischen Monatsnamen (1868) pa je pač v skladu s takratnim stanjem jezikoslovja — razložil vsa slovanska imena mesecev. Pri tem je ugotovil, da ljudska imena mesecev, kakor jih poznamo danes, prvotno niso pomenila astronomskih mesecev kot delov leta,
ampak so ta pomen dobila šele, ko so se Slovani po pokristjanjenju seznanili z rimskimi mesečnimi imeni. Tako listopad prvotno ni pomenil november, ampak dobo. ko odpada listje. Krščansko terminologijo med Slovani je predstavil v jezikovnozgodovin-skem spisu Die christliche Termi-nologie der slavischen Sprachen (1875). Ugotovil je, da so na slovansko krščansko terminologijo vplivali grški, latinski in nemški
jezik, kar je posledica dveh središč (Rim, Bizanc), od koder se je širilo krščanstvo med Slovane, pa tudi domnevno že pred Ciril-Metodovo akcijo obstoječega nemškega izrazoslovja1 na Moravskem in v Panoniji. Poleg slavistike pa je Miklošič uspešno posegal tudi na neslavistična področja,-predvsem v balkanologi-jo, kjer je proučeval romunščino in albanščino (postavil je temelje proučevanju obeh jezikov) ter turške prvine v balkanskih in vzhodnoevropskih jezikih. Več temeljitih študij (več kot 800 strani obsegajoč zbornik razprav (jber die Mundarten und Wande-rungen der Zigeuner Europas, 1872—81) pa je posvetil tudi takrat še malo raziskanemu ciganskemu jeziku in mu napisal slovnico.
Ko je po štiridesetih letih nepretrganega znanstvenega dela 7. marca 1891 njegova življenjska moč pošla, Je evropskemu jezikoslovju zapustil vrsto znamenitih jezikoslovnih del, primerjalnemu slovanskemu jezikoslovju trdne znanstvene temelje, na katerih so lahko gradile naslednje generacije, Slovencem pa trdno mesto v evropski jezikoslovni in sploh znanstveni zavesti.	.
Našemu blodnemu času pa lahko Miklošič zapusti vsaj še tole sporočilo, ki ga je Rudolf Kolarič takole izluščil: »Njegovo, z delom tako podrobno izpolnjeno življenje naj bi nam Slovencem v današnji dobi frazerstva in kori-stolovstva služilo za zgled, da se samo z resnim in vztrajnim delom pride do zaželenega cilja.«
Pri tej spominski predstavitvi življenja in dela Franca Miklošiča sem se opiral na’naslednje sestavke:
Rudolf Kolarič: Miklošič Franc, Ljubljanski zvon 1928
France Bezlaj: Franc Miklošič, JiS 1964, št. 2-3
Janko Jurančič: Franc Miklošič, Panonski zbornik 1966
Čez 400 Slovencev na tradicionalni proslavi
V mestu Rankweil v Avstriji, v pokrajini Pred-arlberg, ki se dotika Švice, že 14 leto deluje Slovensko kulturno-prosvetno društvo MURA. Že po imenu se vidi, da se v njem zbirajo predvsem naši delavci, ki so doma iz pokrajine ob reki Muri. Vpisanih je okrog 2000 članov, kadar pa imajo kakšno prireditev, se zbere običajnd še enkrat toliko obiskovalcev. Tako je bilo tudi na letošnji tradicionalni proslavi v počastitev dneva žena oziroma materinskega praznika, ki so jo pripravili 16. marca. Prišli so tudi Slovenci iz Švice, Nemčije ter sorodniki in znanci iz domačih krajev. Kot je že tradicija, so imeli najprej kulturni program; v njem so se predstavili člani Folklorne skupine Mura in otroci, ki obiskujejo sloven-
ski dopolnilni pouk — med njimi dela učiteljica Melita Lasič iz Rač — nato pa se veselo zabavali dolgo v noč z ansamblom Ptujskih pet.
Na prireditvi je bila tudi delegacija občine Lendava, ki jo je vodil predsednik Izvršnega sveta Alojz Jerebic. Kot so se dogovorili prej, so ob tej priložnosti slovesno razglasili novega pokrovitelja društva Mura — namesto prejšnje OK SZDL Lendava je to zdaj Občinska skupščina Lendava. Predstavnikom Nogometnega kluba Slavija iz Dornbirna pa so izročili posebno priznanje, ki jim ga je za uspešno delo podelila Zveza telesnokulturnih organizacij SO Lendava.
Jože Graj
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: Na pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice (v gradu) je odprta razstava Življenje in delo Manka Golarja. Odprta bo do 12. aprila.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del udeležencev dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
LENDAVA: V prostorih lendavskega gradu je na ogled razstava o zgodovini Lendave in okolice. Razstavljeni so dokumenti in listine arhiva Žalske županije.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta razstava življenje na listkih. Na ogled bo do 31. marca vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kra
njec je odprta 2. medregionalna likovna razstava. Razstavljena so likovna dela umetnikov s celjskega območja, iz Gorenjske, Dolenjske, Koroške, Pomurja in Primorske. Razstava bo odprta do 14. aprila.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava Oblikovanje v keramiki. Pripravil jo je Pokrajinski muzej iz Maribora. Odprta bo do 20. aprila.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava likovnih del — grafik, akademskega slikarja Laszla Szi-lagyija iz Novega Sada. Odprta bo do konca marca.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta (izposoja) v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure,
čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
MURSKA SOBOTA: Vsak dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin, vabljeni.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice — pionirski oddelek — bodo vsak četrtek ob 16.30 do konca maja Ure pravljic.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga za ta teden priporočajo:
Viktorija Holt — V RISOVI SENCI — Pomurska založba
Ferdo Godina — SEZIDALA SI BOVA HIŠICO - Mladinska knjiga
Bariča Kranjc — ZDRAVJE PRIHAJA IZ KUHINJE - Delavska enotnost
Ustnik, 28. marec 1991
Stran 9
Globoko sem vdihoval sveži zrak visokogorja, ko sem stopi! na tla letališča, ki je kakih 100 kilometrov oddaljeno od mesta Lhase. Jasnost oblik in barv okoliških hribov, ki so bili zaradi nadmorske višine letališča (3600 metrov) videtiJtakor griči, me je na moč osupnila. Redek zrak mi je pokazal novo zmožnost mojih vidnih čutil. Za nama s Tomažem je bi! dolg in naporen dan na chengdujskem letališču; boj za dodatno vstopnico na letališko platformo, odpoved poleta in noč v letališkem hotelu so naju zdelali. Končno smo se naslednji dan, ob vidni zaskrbljenosti potnikov bele polti nad kakovostjo kitajskih prevozov, odlepili od tal in po čudovitem panoramskem letu preko tibetanskih očakov, katerih krona so bili beli vršaci Everestove skupine, tudi pristali v svetišču gora.
Planota Tibet je s svojo povprečno nadmorsko višino 4500 metrov najvišja in največja planota na svetu. V tem odmaknjenem svetu, obdanem s prečudovitimi gorskimi vršaci, se je rojeval in skozi stoletja oblikoval narod, ki s svojo kulturo, religijo, običaji, jezikom in zgodovino predstavlja neprecenljiv dragulj svetovne zakladnice narodov.
Po prihodu v Lhaso in nastanitvi v hotelu so umetno nastale skupine razpadle prav tako hitro, kakor so nastale. Zasvetile so kakor zvezdni utrinek na nebu le za toliko časa, da so zadovoljile bi-stroumju kitajskih državnih organov, ki so za ta del sveta predpisali samo organizirani turizem. Za naju pa so se spet pričeli naporni dnevi, ko sva se po mestu in okolici potikala od jutra do mraka, bodisi na kolesu bodisi peš, gnana od tiste nevidne sile — želje spoznavati in doživeti. Prvi vtis, ki sem ga zaznal v svoji od višine in sonca razboleli glavi, je bil občutek olajšanja. Nepopisno gnečo kitajskih ravnic, ki mi je pričela presedati in me navdajati z agresivnostjo, je nadomestila prava pravcata praznina v čudovitem gorskem svetu. Ljudje so bili drugačni, visoki, temne, včasih skoraj čokoladne polti in po pravilu prijazni. Njihova oblačila, okrasje, dolgi noži, način hoje in obnašanje so izžarevali neustrašen ponos gorja-na. Hiše so bile velike, kamnite, trapezne oblike in z ravnimi strehami. Enoličnost kamnite sivine so razbijale lesene površine, podboji

Tropi psov, manj prijetna značilnost Lhase.
vrat, okvirji oken, ki so bili pobarvani z živimi barvami. Prav tako se je spremenila tudi hrana. Naenkrat je izginil riž, prišla pa sta kruh in krompir, sicer na drugačen, tibetanski način, vendar precej bolj domač mojemu evropskemu želodcu in okusu. Prav tako se je spremenilo podnebje, ki je postalo bolj alpsko — s hladnimi nočmi in prijetnimi dnevi. Pojavila pa se je tudi druga, malo manj prijetna značilnost. V nasprotju s Kitajsko, kjer nisem videl niti enega primerka pasje vrste in kjer so bile tiste redke mačke, kakor tigri, z debelimi verigami priklenjene na prodajne pulte uglednih trgovin, ker bi v nasprotnem primeru končale v loncih najbližjega soseda, so se tu pojavili tropi psov. Ti neugledni kožuharji različnih velikosti in zmesi so se v skupinah preganjali po mestnih ulicah, ležali na dvoriščih pred svetišči, renčali po ozkih uličicah samostanskih mest ter patruljirali po mestnih krčmah. Njihova skupna značilnost je bila ta, da niso imeli lastnikov in da so jih vsi dvonožci neizmerno tolerirali. Mene pa so prve dni, dokler se nanje nisem navadil, s svojo zanemarjeno zunanjostjo in neposrednostjo navdajali s strahom. K temu pa je v dobršni meri pripomogla tudi novica, ki se je med belci kakor demon plazila po krčmah in hotelskih sobah, da so psi okuženi s steklino. Ko je ta novica prišla do mojih ušes, je bil po znameniti logiki ljudskega sporočanja celoten tibetanski živelj zaradi te bolezni že v zadnjih zdihljajih.
Ko govorimo o Tibetu, ne moremo mimo budizma, ki je v teh odmaknjenih krajih doživel svojo največjo zmago. Tu se je rodila teokracija, ki ima svojo podlago v verski gorečnosti prebivalcev. Budizem je na tibetanski dvor v 7. st. prinesla poroka med tibetanskim kraljem Songzan Genbujem in kitajsko princeso. Med ljudstvom pa so ga širili predvsem indijski menihi. Tibetanske množice je zajela oblika budizma, ki je najbolj oddaljena od prvotnega nauka, Tibetanci pa so temu dodali še magijo in čarovništvo svoje prejšnje vere. Leta 1000 je budizem postal tako močan, da je tudi politična oblast prešla v meniške roke. Na čelu tibetanskih budistov je eden dveh velikih lam, ki od leta 1575 nosi ime Dalai Lama. Živel je v samostanu Potala, v glavnem mestu Lhasa in je imel vso politično oblast. Taši Lama pa je žive! v samostanju Tašilumpo in je bi! duhovni voditelj ljudstva. Dalai Lama je po verskem in ljudskem prepričanju ponovno utelešeni Buda. To in pa dejstvo, da je vsak četrti tibetanski moški budistični menih, pomaga razumeti prežetost tibetanskega naroda z budizmom, ki ga je čutiti prav na vsakem koraku. Vseeno pa je nenavadno, da je ljudstvo, ki je po svojem zemljepisnem položaju odmaknjeno od sleherne civilizacije, zaradi svojega izrednega religioznega zanosa postalo varuh svetih budističnih knjig in je ustvarilo čudovito umetnost, ki izžareva iz tibetanskih samostanov.
Kljub odmaknjenosti pa se Tibetanci niso mogli izogniti zunanjim vplivom. Še posebej se skozi zgodovino kakor rdeča nit vleče včasih usodna povezanost z Nepalom, Mongoli in Kitajci. Obdobju samostojnosti 'so sledila obdobja kitajske in mongolske nadvlade. Po zlomu kitajske dinastije Qing je sledil labodji spev tibetanske neodvisnosti, do leta 1951, ko je Tibetance, po kitajskih zapiskih, osvobodila revolucionarna kitajska vojska. To obdobje, ki še vedno traja, je, spet po kitajskih virih, obdobje prehoda iz temnih globin, fevdalizma v svetli socializem, obdobje razmaha kmetijstva in industrije, začetek materialnega in duhovnega blagostanja vseh Tibetancev. Dejansko pa je to obdobje obdobje grozeče napetosti med zavojevalci in zavojevane!, ki od časa do časa preide v krvave spopade
Prijazni nasmeški menihov so naju spremljali, ko sva se sprehajala po ulicah samostana Drepung, kjer živi 10.000 menihov v pravem pravcatem mestecu, postavljenem v strmino skalnih gričev.
(Nadaljevanje prihodnjič)
TD Beltinci
REJNIŠTVO V GORNJI RADGONI
Markov in drugi sejmi zopet v Beltincih
Turistično društvo Beltinci, ki je bilo lani ustanovljeno na pobudo domačega kulturnoumetniške-ga društva, se je resno lotilo dela. Dobro sestavljen upravni odbor, ki ga vodi Ivan Glavač, je sprejel obsežen in pester program dela. V delovnem programu so dane številne pobude, ki so vredne posebne pozornosti, prispevale pa naj bi k lepšemu in čistejšemu kraju. Društvo se bo zavzemalo za zaščito gradu in parka, da bi preprečili njuno uničevanje. Nujno bi bilo treba omejiti oziroma preprečiti promet v parku, hkrati pa ugotoviti odgovornost uporabnikov. To nalogo naj bi opravili skupaj s krajevno skupnostjo. V najkrajšem času bodo ugotovili onesnaževalce in škodljive posege v naravo.
S prošnjo se bodo obrnili na vsa gospodinjstva in druge dejavnike v Beltincih, naj uredijo okolico objektov.
Turistično društvo se bo zavzemalo za to, da bi že letos organizirali v Beltincih Markov sejem in še nekatere druge sejme, ki so bili tradicionalni. Društvo bo sodelovalo tudi pri prireditvah folklornega festivala, si prizadevalo za ustanovitev letnega kina ter sodelovalo v vseh akcijah skupnega pomena na območju krajevne skupnosti in okolice. V najkrajšem času bodo uredili tudi članstvo in izdali ustrezno razglednico kraja. Na začetku delovanja so zaprosili krajevno skupnost za denarno pomoč, da bi se lahko čim-prej lotili zadanih nalog. Delovni program pa bo društvo predstavilo tudi v krajevnem glasilu Poročevalec in tako krajane seznanilo s svojimi akcijami.
V radgonski občini je v reji 44 otrok iz več slovenskih občin, Slovenske Bistrice, Laškega, Lendave, Ljubljane, Lenarta in od drugod. Pri oddaji v rejo upoštevajo, ali je bil s starši sprejet dogovor. Če se starši strinjajo z rejništvom, potem dajo otroka tisti rejniški družini, ki je bližja staršem, sicer pa čim dlje, da staršem onemogočijo vplive in stike.
V tuje rejniške družine pa je odšlo 21 otrok iz Gornjeradgon-ske občine. Kot ugotavlja direktor Centra za socialno delo iz Gornje Radgone Stane Mauko, pa za otroke, ki potrebujejo drugi dom, vsaj pri njih ni težko najti rejnikov. Imajo 35 rejnikov in rejnic, več kot toliko pa jih je prijavljenih za to, vendar zanje nimajo varovancev. Večji interes za rejništvo je po besedah direktorja tudi zato, ker je to delo primerno vrednoteno. Vsaka rejnica
Vrtec na Pušči je dosti več kot samo vrtec. Je kraj, kjer se odvija skoraj vsa društvena dejavnost, saj v naselju za to nimajo posebnih prostorov. Vzgojiteljice pa poleg svojega osnovnega poslanstva opravljajo mnogo več kot le to. Vedo, da bodo njihovi malčki uspešni pri nadaljnjem šolanju in sploh v življenju, če jih bodo dobro pripravile na šolo in vključile v okolje. Temelj uspeha pa vidijo v sodelovanju in stiku s starši. To pa zahteva delo in požrtvovalnost vzgojiteljic, ki se vsak dan srečujejo z Romi, njihovimi potrebami in težavami.
V letošnjem šolskem letu imajo v vzgojnovarstveni enoti dva oddelka. V prvega so vključeni otroci, stari od dveh do petih let, obiskuje pa ga 21 učencev. V drugem je 18 cicibanov, vsi petletniki iz naselja in ostali otroci, stari do sedem let. Tudi pri njih uvajajo tako imenovane nove oblike dela, kot je dan po želji otrok, dan odprtih vrat in sploh široke odprtosti staršem, ki jih lahko obiščejo ter sodelujejo pri delu skupine. Uspešnost dela je namreč odvisna predvsem od dobrega medsebojnega poznavanja. Najpomembnejši je vsakodnevni stik s starši, imajo pa tudi ustaljene oblike sodelovanja, kot so roditeljski sestanki, govorilne ure, sodelovanje staršev pri izletih in urejanju okolice. Starši pri-
F. Maučec
Že od nekdaj je v Štrigovi za Jožefovo zelo živahno. Takrat je tam namreč veliko proščenje, najbrž prvo daleč naokrog v Medji-murju in Pomurju.
In to ni proščenje z običajno ponudbo razno razne >bižuterije<, čeprav je bilo tudi tega nekaj, temveč lahko obiskovalec na njem dobi oziroma kupi marsikaj koristnega, kot so sadike sadnega drevja, trsnice za vinograde ali brajde, pripomočke za vinogradnike, lončarske izdelke, grablje, vile, košare ... Prodajali so tudi sobne ptičke in celo opica je bila na prodaj. Ker je bilo vreme še kar toplo, se je seveda tudi jedlo in pilo, kot je to na proščenjih navada.
Vrvež pred farno cerkvijo v Štrigovi je trajal vse do konca velike maše. Med obiskovalci je bilo tudi veliko ljudi iz ljutomerske in lendavske občine, takšna je tudi tradicija tega proščenja, pa še iz drugih krajev.
Joško Pal, upokojenec iz Ljutomera, se je lani lotil izdelovanja pasov za pse, pa tudi za ljudi naredi katerega. Pokojnina je nizka in tako si nekaj zasluži zraven. Toda glede na cene se nam je zdelo, da je računal samo material, delo pa pozabil. To mu je pravzaprav konjiček na stara leta.
poleg povračila materialnih stroškov (to je iz republiškega proračuna) dobi še 1537 dinarjev za vsakega rejenca, in če varuje tri, ali dva lažje ali enega težje prizadetega otroka, ima tudi status rejnice ter je socialno zavarovana.
»Problemi pa nastopijo, ko otroci končajo obvezno šolanje, ne samo zaradi nadaljnjega šolanja ali zaposlitve, ampak zaradi prenehanja rejniškega odnosa, ko rejenec dopolni osemnajst let. Sedaj smo še nekako uspevali, da so rejenci ostajali v svojih rejniških družinah tudi dlje, če je bilo potrebno,« pravi direktor Centra.
Rejniki pa so pod strogim nadzorom tako socialne službe, ki spremlja razvoj otrok, kot okolice. Ugotavljajo, da mnogo bolj, kot bdijo nad ravnanjem staršev do svojih otrok. Kljub temu pa so še ljudje, predvsem s
kmetij in nekoliko starejši, ki radi sprejmejo otroke brez doma, tudi take, ki so telesno ali duševno prizadeti. Težave pa nastopijo, če se pri rejencu začno pojavljati vedenjske motnje in težave ali ko pride do kazenskega postopka. Rejniki takega otroka potem odklanjajo in problem morajo reševati na Centru za socialno delo.
V gornjeradgonski občini pa že drugo leto deluje društvo rejnic in rejnikov, tretje tovrstno v Sloveniji, vanj je vključenih 35 rejnikov, rejencev in strokovnih delavcev. Lani so pripravili dve akciji, organizirali skupen izlet ter piknik, sedaj pa se dogovarjajo z dr. Antonom Trstenjakom, da bi s svojim strokovnim znanjem rejniški odnos osvetlil še s psihološkega vidika.
Majda Horvat
O VRTCU NA PUŠČI
hajajo tudi na praznovanja rojstnih dnevov. Največja težava pri delu v vrtcu je jezikovna ovira, zato ima vsak oddelek svoj slovar romskih besed, ki ga s pomočjo staršev dopolnjujejo. Imajo pa tudi strokovne knjige in otroško literaturo, ki jo posojajo na dom.
Po pogovoru s starši pa so v vrtcu pripravili še poseben program sodelovanja. Začeli so s tri-deseturnim tečajem kuhanja, ki so ga pripravili s sodelovanjem Delavske univerze, nadaljujejo s tečajem pletenja in kvačkanja, zdravnik pa jim bo predaval o infekcijskih boleznih.
Da bi se otroci lažje in čimprej vključili v šolo, je dobro, da spo-
znajo šolo, učiteljico in šolski urnik. Medse so povabili učiteljico, šolo, pot v šolo in delo v njej pa so spoznali na obisku v šoli. Za konec šolskega leta pa pripravljajo še skupni sestanek s starši, učiteljicami nižjih razredov in vzgojiteljicami, na katerem bo psihologinja predavala o starših
kot otrokovem zgledu.
Že dlje časa jih obiskujejo otroci iz vrtcev v Murski Soboti, letos pa bi to sodelovanje radi še poglobili in popestrili, predvsem zato, da bi se romski otroci s svojimi vrstniki pogovarjali v slovenskem jeziku, sprejemali in spoznavali drug drugega.
Majda Horvat
Jožefovo proščenje
v Štrigovi
Na Bistricah je doma precej vinogradnikov, ki tudi dobro vedo, da lahko na proščenju v Štrigovi dobijo razno razne pripomočke, kot so merilec mošta, loj za sode, vrelka itd. Ponudba je bila dokaj pestra, cene pa še kar ugodne.
Zelo velika ponudba in tudi povpraševanje pa je bilo na sadikah sadnega drevja, ki so jih prodajali večinoma po 50,00 dinarjev, in trsnicah, ki so bile po 10 dinarjev. Prodajalci so bili iz Čakovca, Zagreba, Lazarevca in še iz nekaterih drugih krajev.
Besedilo in posnetki: Jože Graj—
Stran 10
VESTNIK, 28. MAREC 1991
VELIKA NOČ - PRAZNIK VSTAJENJA IN LJUDSKIH OBIČAJEV
' ■ • ■■ ■ . ’	’ - ■ - '
i~IV0 OREŠNIK
Jajce simbol velike noči 9 Kaj je z Temenicami, remen-kami in pisanimi jajci? 9 Ob prazniku mesa nikoli ni smelo zmanjkati 9 Spet bodo streljali 9 Spomini treh sestra
Velika noč je krščanski praznik Kristusovega vstajenja in je prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Z veliko nočjo je povezanih mnogo starodavnih običajev pomladnega vstajenja narave, ki so zadobili krščansko vsebino. Eden izmed njih je velikonočni »žegen« — blagoslovitev jedi. Med njimi imajo pomembno mesto kokošja jajca.
Niko Kurent je v knjigi Etnografija Pomurja zapisal: »V okrašenem jajcu vidijo ljudje danes le velikonočni simbol. V resnici pa ima jajce važno, vlogo že v prastarih bajeslovnih predstavah. Perzija in Mezopotamija, Grčija, Fenicija, Egipt, Indija, celo Kitajska in ves prostrani otoški svet do perujskega ozemlja na južnoameriški celini poznajo bajko o nastanku sveta iz jajca. Odmev te bajke je prišel tudi do nas. Človek je slutil v jajcu že od nekdaj skrivnostno, nedoumljivo življenjsko moč ter je z njim (jajcem) razlagal nastanek sveta in življenja na njem ... V Perziji slavijo spomladi, ko se narava oživlja, svoje novo leto — praznik stvarjenja sveta. V središču vseh obredij je jajce, rdeče pobarvano jajce, ki je obredna novoletna jed. Kot simbol vstajenja je imelo jajce v prejšnjih dobah svojo vlogo tudi pri čaščenju mrtvih. Grki in Rimljani so dajali mrtvim v grob okrašena lončena jajca .. . Krščanstvo je torej lahko brez posebnega truda vtisnilo jajcu svojo novo simboliko in je postalo simbol (prispodoba). Jajce je postalo simbol velike noči, predstavlja pa Kristusovo vstajenje.«
Jajce (pa ne le kokošje, ampak tudi gosje, račje) je ena od bistvenih sestavin dobrot, ki jih ljudje na velikonočno soboto prinašajo na žegnanje oziroma blagoslovitev. Pa ne le zdaj, ko je na videz vsega v izobilju, ampak tudi v obdobjih pomanjkanja. To je bilo značilno tudi za našo pokrajino, vendar če kdaj, potem je morala biti miza obložena z dobrotami vsaj za božič in veliko noč. Zlasti za veliko noč, kajti ponekod so se ljudje 40 dni pred tem praznikom postili. Dnevno so se le enkrat pošteno najedli, seveda ne mesa, pa je zato bilo pričakovanje velike noči toliko nestrpnejše. O tem so nam pripovedovale tri Bojnečeve sestre iz Turnišča, Julija, Monika in zlasti Ana:
»Stara sem 75 let in sem >gor zrasla< v siromaštvu. Spominjam
ČAR VELIKONOČNEGA ZAJTRKA
V Turnišču žive tri Bojnečeve sestre, ki so prava zakladnica zanimivosti, sicer pa so tudi pevke. Ničesar, kar je bilo nekoč v rabi, ne dajo odnesti z »grunta«, pa tako tudi ne »korbla«, všitih prtičkov in enako lepega namiznega prta.
Foto: Š. S.
se, da smo imeli koline samo enkrat letno, in to pozimi. Meso smo jedli samo ob velikih praznikih, kdaj pa kdaj tudi ob nedeljah, druge dni pa kislo ali mlečno repo, zelje z grahom, mlečni ali kropov močnik, kisli krompir, proseno ali ajdovo kašo, dodole, žgance ... Z mesom smo varčevali, da ga ja ne bi zmanjkalo pred veliko nočjo ali po domače >vuzmom<. Praznik ne bi bil popoln, ko ne bi imeli na ta dan za zajtrk žegnanega mesa. Če se prav spominjam, smo pred vojno
nosili žegnat v glavnem enaka živila, kot jih nosimo zdaj: vratovino, pleče ali šunko, jajca, hren . . .«
Bojnečeva sestre se spominjajo tudi, da pred vojno jajc, ki so jih namenili nesti žegnat, niso (vsaj ne pri njih) kako posebno krasili, barvali, ampak so jih le skuhali v kropu, v katerega so dali olupke rdeče čebule. Tudi že omenjeni raziskovalec piše v svoji knjigi, izdani 1967. leta, da so bila prvotno jajca za žegen rde-
ča, kajti »rdeče jajce pomeni Kristusovo krf« (kri). So pa ljudje jajca tudi barvali z raznimi barvami, tudi črno, na takih jajcih pa so potem izstrugali razne vzorce. Pa tudi narobe: na jajca so razne vzorce nanašali s »klin-čekom«, podobnim večjemu zobotrebcu. Jajca pa so barvali tudi tako, da so jih zavili v »nagubani« papir. Na Goričkem velikonočnim jajcem pravijo remenke, na Dolinskem in Ravenskem pa temenice, vendar ne povsod, kajti v nekaterih krajih jih imenujejo »pisane bilice«.
Bojnečeve sestre pa so nam nanizale tudi nekaj utrinkov iz povojnega obdobja. Niso vedele povedati, kje na območju turniške fare bi pisano krasili jajca, kar pomeni, da jih ljudje prinašajo žegnat v celoti pobarvana, pač v barvi, za katero se odločijo. Vse bolj pa uporabljajo tudi samolepilne na-lepnice. V nov cekar ali pa »korbel«, pleten iz olupljenega šibja in okrašen, pa zdaj dajejo poleg jajc še šunko (ponavadi jo kupijo), prekajene klobase, bel kruh, hren in še kaj. Morda kje tudi »bider« (šarkelj), ki je sicer bil v preteklosti običajen. Zdaj ljudje niso željni dobrot, kot so jih bili nekoč, kajti meso je na mizi vsak dan, tudi posti niso več tako strogi (razen pri tistih, ki hočejo (s)hujšati), vendar imajo te dobrote še vedno ali pa vse bolj svoj čar. Meso namreč dajo že-gnati tudi taki, ki ne hodijo k maši in torej ne opravijo spovedi. Bojnečeve sestre so nam povedale, da tudi v preteklosti grešnikom niso izrecno prepovedovali jesti velikonočnih dobrot.
Š. Sobočan
KEMA p. o., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI
KEMA
GRADITELJI:
MARSIKAJ, KAR POTREBUJETE PRI GRADNJI, LAHKO DOBITE PO TOVARNIŠKIH CENAH V KEMI PUCONCI.
PROIZVAJAMO:
1.	VISOKOODPORNE PODE ZA OBRTNE DELAVNICE, SKLADIŠČA, PROIZVODNE HALE, GARAŽE ITD.
2.	HIDROIZOLACIJSKE PREMAZE ZA IZOLACIJO TEMELJEV, KLETI, BAZENOV, REZERVOARJEV ZA PITNO VODO, SILOSEV.
3.	GRADBENA LEPILA, FUGIRNE MASE V BARVAH, IZRAVNALNE MASE ZA TLA.
4.	SUŠILNE BIOMALTE ZA SANACIJO VLAŽNIH OPEČNIH ZIDOV
5.	GOTOVO CEMENTNO MALTO ZA GROBE IN FINE OMETE.
6.	VSE VRSTE GRADBENIH MIVK IN GRANULATOV, KI SE UPORABLJAJO V GRADBENIŠTVU.
NAŠA MALOPRODAJA DELA OD 7.00 DO 15.00 URE VSAK DAN, RAZEN SOBOTE.
ZA VAS ORGANIZIRAMO TUDI PREVOZ.
PRI GOTOVINSKEM PLAČILU DAJEMO V MESECU APRILU 1 0 % POPUSTA.
OBIŠČITE NAS NA GRADBENEM SEJMU V HALI A.
-^projektivni inženiring /
murska sobota, p.o.
ZBIRA soinvestitorje za izgradnjo poslovnih prostorov v središču Murske Sobote na Kocljevi ulici.
Dokončnih resnic ni v nobeni znanosti. To še posebej velja za zgodovino, saj se ugotovitve iz preteklosti nenehno dopolnjujejo in izpolnjujejo. Tudi znanstvene objektivnosti ni mogoče utrditi enkrat za vselej. Zgodovinsko mišljenje je več ali manj pogojeno s trenutnimi družbenimi vplivi in odvisno od duhovne svobode, predvsem pa od osebnostne moči zgodovinarja, da ne podleže ideologijam in težnjam trenutne politike, ki si vedno znova prizadeva po svoje vplivati na objektivnost prikazovanja preteklosti. Tako je korelacija med zgodovinsko in ideološkopolitično zavestjo nesporna, njun skupni in posamični vpliv na zgodovinsko vedo pa očiten. Jugoslovansko in slovensko zgodovinopisje je vse do 60. let bilo pod močnim vplivom sovjetskega zgodovinopisja, vsi, ki smo po vojni študirali zgodovino, pa smo jo pod vplivom marksističnega zgodovinopisja. Iz vseh teh razlogov zgodovino težje pišejo živeče osebe, ki so jo tako ali drugače pomagale soustvarjati ali pa so po svoje obremenjene z minulim časom in dogodki. Zaradi daljšanja življenjske dobe postaja tako imenovana časovna distanca doslej veljavnih 50 let premajhna, dogajanja tega in prejšnjih obdobij pa postajajo prvenstveno domena zgodovinarjev in raziskovalcev na osnovi pisanih virov..
1. KRATKA KARAKTERISTIKA POLOŽAJA V PRED VOJNEM PREKMURJU
Za Prekmurje se je njegova najnovejša zgodovina nedvomno pričela z letom 1919, ko se je priključilo takratni kraljevini Srbov, Hr-
Po sprejetem zazidalnem načrtu bo imel poslovni objekt 4 etaže.
Pritličje in I. nadstropje bo namenjeno lokalom, primernim za trgovsko, gostinsko ali obrtno dejavnost, ostali dve etaži pa sta namenjeni pisarniškim prostorom.
Predvidoma bo v prihodnjem objektu 600 m’ lokalov in okrog 600 m2 pisarniških prostorov. Načrtovani pričetek gradnje je september 1991, rok dokončanja marec 1992.
če ste zainteresirani, nam vaše želje in potrebe po kvadraturi sporočite najpozneje do 10. 4. 1991 na naslov:
PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING
Štefana Kovača 28
69000 MURSKA SOBOTA
Tel.: 069 21-782
21-784
Fax.:069 24-190
vatov in Slovencev (SHS). Ta je po letu 1929 s kraljevo diktaturo postala centralistično urejena kraljevina Jugoslavija z vsemi, zlasti negativnimi posledicami. Prav gotovo smo edina država na svetu, ki se ob dnevu združitve južnoslovanskih narodov v skupno državo (1. dec. 1918) že pol stoletja spreneveda. Res je, da je ustanovitev predvojne Jugoslavije njenim narodom različno pomenila, kar žal velja tudi za povojno (avnojsko) Jugoslavijo. Seveda brez predvojne tudi današnje Jugoslavije, kakršnakoli že je, ne bi bilo. Usodnega pomena pa je bila priključitev k predvojni Jugoslaviji za Prekmurje. Če do tega ne bi prišlo, bi tu ostalo obrobno in zaostalo gozdnato in poljedelsko območje skupaj s Porabjem pod Madžarsko, brez mostov na mejni Muri. Usoda slovenskega jezika pa bi bila v najboljšem primeru takšna, kot je sedaj v Porabju, če ne še mnogo slabša. Predvojna Jugoslavija je sicer vseh 23 let svojega obstoja bila in ostala polkolonialna agrarna dežela, glede na razvoj na repu Evrope. Z nerešenimi nacionalnimi, agrarnimi in socialnimi vprašanji je bila ves čas svojega obstoja prizorišče hudih sporov in spopadov, katerih težke posledice so se pokazale v vojnem času 1941—45. Skoraj nerazumljivo je, da tudi država SHS novopriključenemu in skrajno zaostalemu Prekmurju za njegov razvoj ni namenjala tako rekoč nobene skrbi, lahko bi rekli, da je od njega pričakovala koristi, saj ga je z davki obremenjevala tako kot Vojvodino, zemlja pa je skoraj 90 odstotkom prekmurskega prebivalstva pomenila bazo za preživetje. Večina Prekmurcev je tudi pod Jugoslavijo živela v veliki revščini, ki se ji je za silo izmikala s sezonskim delom, kar pa je z okužbo nacističnih idej tisoče Prekmurcev pehalo v nacionalno pogubo. Z nedosledno, nespametno in nepravično agrarno politiko, še posebej v nacionalno mešanem ravninskem predelu Prekmurja, v škodo madžarskega življa je povzročala tu nepotrebno nacionalno mržnjo, rezultat te pa se je v polni meri odražal 'ob nemški in še posebej ob madžarski okupaciji Prekmurja. Zaradi jasnosti te trditve zapišimo: madžarsko govoreči agrarni interesenti ob agrarni reformi niso mogli dobiti agrarne zemlje. Poleg gospodarskega onemogočanja madžarske narodnosti je bila ta ovirana ali onemogočana tudi jezikovno, kulturno pa tudi v javnih službah. Pouk v šolah je bil do priključitve Prekmurja povsod madžarski, po priključitvi pa so do leta 1939 obstajale tako imenovane manjšinske šole, od leta 1939 pa povsod (tudi na manjšinskih šolah) pouk potekal v »državnem« (slovenskem) jeziku, le verouk je ostal v materinščini. Zadnji dve leti predvojne Jugoslavije madžarski otroci na šolah niso znali slovensko, učiteljice ne madžarsko, učni uspeh pa je bil temu primeren. Za poglabljanje vseslovenske narodne zavesti v Prekmurju so največ storile osnovne in srednje šole, domači — tako katoliški kot napredni — tisk, novonastala klerikalna in liberalna stranka ter razna društva in organizacije. Med njimi so izstopala gasilska in še zlasti društva kmečkih fantov in deklet s svojimi političnimi in kulturnimi manifestacijami ter tekmovanji koscev in žanjic. Pomembno vlogo je odigralo Učiteljsko društvo, dijaške in akademske organizacije, telovadna društva Sokol (jugoslovansko unitaristično usmerjena) in Orel (klerikalno slovensko nacionalistično usmerjena). Že leta 1939 so v M. Soboti na iniciativo Ciril-Metodijskega društva v tako imenovani Meddruštveni narodnoobrambni odbor povezali kar 46 raznih društev različne svetovnonazorske usmeritve, da bi zaustavili prodirajoči fašistični vpliv od zunaj in doma. Prekmurski teden je bil ena od oblik povezovanja širšega frontnega gibanja, ki je uresničil tudi pobudo Kluba prekmurskih akademikov za postavitev spomenika prekmurskim književnikom pred soboškim gradom. Močan vpliv na vso to društveno aktivnost je imelo tako priseljeno kot domače slovensko razumništvo. Prav tako je na mnoge organizacije in njihovo dejavnost močno vplivala prekmurska komunistična stranka (v ilegali), ki niti številčno niti organizacijsko ni izstopala, imela pa je množičen vpliv zlasti na DKFD, kar je med NOB postalo temelj upora v Prekmurju. Večina Prekmurcev pa je bila na robu preživetja in indiferentna do političnih in ostalih družbenih dogajanj.
(nadaljevanje prihodnjič)
vESTNlk, 28. MAREC 1991'	..........	 ... 	..................	--------------------Stran Tf
utrip življenja
---Dr. JAKOB MISSIA IZ HRASTJA-MOTE PRVI SLOVENSKI KARDINAL
Knjižnica kralja Matjaža nekoč in danes
Svetniški kandidat iz Pomurja?
Slomškovo misel sem vzel resno, zato sem se lotil zbiranja podatkov o dr. Jakobu Missii, ki seje rodil daljnjega 1838. leta v Hrastju-Moti, umrl pa 1902. leta. V rojstni vasi, na hiši, kjer je nekoč stala njegova domačija je lepa spominska plošča. Tam sem povprašal tudi o njegovem delu in življenju, vendar mi niso mogli veliko pomagati, pač pa so me opozorili na župnijski urad sv. Križa v Križevcih pri Ljutomeru. Tu pa mi je župnik Stefan Vinko-vič postregel s podatki, podaril pa mi je še knjižico, ki joje uredil biseromašnik Alojz Ža-lar, izšla pa je ob 150. obletnici rojstva slavnega moža iz naših krajev. Pozneje sem našel še več zapiskov, zato boste lahko tudi v svojem tedniku prebrali, kako velik cerkveni dostojanstvenik je bil Jakob Missia.
Jakob Missia se je rodil v kmečki družini zakoncema Martinu in Neži Pintaričevima. Bil je najmlajši od enajstih otrok, pravili pa so mu Japec. Šel je po stopinjah svojega starejšega brata Antona in postal duhovnik. Študiral je v Germa-nikumu v Rimu. Pridobil je tudi dva doktorata: iz teologije in filozofije. Kot dvakratni doktorje bil nastavljen za prefekta (najvišji upravni uradnik) v dijaškem semenišču, postal je
Spominska plošča na hiši v Hrastju-Moti, kjer se je daljnjega 1838.
leta Japec rodil.
Foto: Š. S.
Območje župnije sv. Benedikt v Slovenskih goricah zajema 13 vasi. Gospod župnik Ivan Zanjko-vič nam je povedal, da imajo poleg župnijske cerkve sv. Benedikta še cerkev sv. Treh kraljev. V prvi so obredi vsak dan, v drugi pa na dan sv. Treh kraljev, na praznik srca Jezusovega in na dan Marijinega vnebovzetja. Cerkev sv. Treh kraljev je pod spomeniškim varstvom in jo restavrirajo. Ta čas obnavljajo oltar, vendar dela potekajo počasi, ker primanjkuje denatja. V precej boljšem stanju je cerkev sv. Benedikta, katere prvi del naj bi zgradili že v daljnjem 12. stoletju, stranske dele pa pozneje — v 14. in 15. stoletju. Pozna pa se, daje cerkev zelo stara, saj jo najeda vlaga. Ta je znova izbila skozi pred kakimi 20. leti obnovljeno pročelje.
Ne vemo, koliko žrtev z območja župnije sv. Benedikta je terjala zadnja vojna, smo pa na pročelju na spominski j>lo-šči prešteli žrtve prve svetovne vojne: 94! Posvetilo: »Župnija domača, glej, vse te sinove je strašna svetovna vojska ti vzela____«
Foto: Š. S.
(1866. leta) škofov kaplan in tajnik, nato škofijski kancler in kanonik, leta 1877 pa še papeški komornik (uradnik za častne službe). Na priporočilo graškega škofa je cesar Franc Jožef 14. junija 1884. leta imenoval Jakoba Missio za ljubljanskega škofa. Posvečen je bil v Gradcu, ko mu je bilo 46 let. Ljubljanski knezoškof je bil do 1897. leta, ko je postal gori-ški nadškof in to ostal do smrti 1902. leta. Tri leta pred svojo sorazmerno rano smrtjo (umrl je v 64. letu), je bil škof Missia povzdignjen v kardinala, torej
Prvi slovenski kardinal Jakob Missia — kandidat za svetnika?
Skrb za ohranitev cerkva
Cerkev sv. Benedikta v Slovenskih goricah potrebuje dobro izolacijo temeljev, sicer bo obnavljanje pročelja zaman. Za ohranitev tega kulturnozgodovinskega in verskega objekta pa so veliko naredili s prekritjem strehe in ureditvijo stolpa.
Foto: S. S.
Zdaj v župniji tuhtajo, kako zbrati denar za dolgoročnejšo rešitev. Sicer pa je obnove potrebno tudi župnišče, kajti novogradnje si župljani, ki jih je sicer 1700, zaradi gmotnih težav ne morejo privoščiti. Misliti pa bo treba tudi na nove zvonove, saj so Nemci med vojno prvotne sneli in jih verjetno pretopili, tako da so imeli dolgo časa le manjši zvon. Pred dobrimi 20. leti so farani benediške župnije kupili nadomestne, a kaj, ko pa ne pojejo tako lepo kot prvotni. Škoda je tudi, da so v prejšnjem stoletju v tej cerkvi zamenjali prvotni baročni oltar, da bi tako bilo vse v novejšem slogu.
Š. Sobočan
(Kdor svojih slavnih prednikov ne časti,
njih vrli naslednik biti ne zasluži!)
A. M. Slomšek
v za papežem najvišjega dostojanstvenika v katoliški cerkvi. Bil je prvi in doslej edini Slovenec, ki ga je doletela ta čast.
Ob 150. obletnici rojstva kardinala Jakoba Missie so imeli v Rimu poseben simpozij (znanstveni strokovni posvet). Izdali so tudi knjigo, v kateri šo objavljeni raziskovalni prispevki posameznih udeležencev, kot so (da jih naštejem le nekaj): Missieva mladost in pot do duhovništva, Ozadja pri imenovanju dr. Missia za ljubljanskega škofa, goriškega nadškofa in kardinala, Missieva skrb za duhovno formacijo duhovnikov .. . Jakob Missia je pokopan v Marijini baziliki na Sv. Gori pri Gorici. Ob 150. obletnici rojstva so tam tudi obnovili njegov spomenik.
Jakob Missia je bil človek treh narodov: Slovencev, Italijanov in Nemcev. V obdobju, ko je živel, je deloval ne le na verskem, ampak tudi na povezovalnem področju. Ni se oddaljil tudi od svoje rojstne kri-ževske župnije, ki je za časa njegovega življenja gradila cerkev. Za glavni oltar je daroval veliko vsoto: tisoč goldinarjev.
Na simpoziju v Rimu je neki razpravljalec predlagal, naj bi sprožili postopek za razglasitev kardinala Jakoba Missie za blaženega (svetnika). Zanj naj bi bilo tudi značilno, da se ni nikoli preveč žalostil niti čez mero veselil. Imel je široko duševno obzorje, dostojanstvo, srčno kulturo. O slabostih bližnjega nikdar ni govoril, to je bilo zaklenjeno v njegovih kraljevskih prsih. Italijani so ga imenovali II Santo (svetnik).
Š. Sobočan
Madžarska nacionalna knjižnica Szecshenyi v Budimpešti je konec lanskega leta ob 500. obletnici smrti Matiasa Corvina — kralja Matjaža pripravila razstavo še ohranjenih del te nekoč ene najbolj znanih knjižnic v Evropi. Kodekse — corviniade so zbrali iz 43 knjižnic iz 15 dežel. Razstavili so 129 kodeksov, kolikor se jih je do danes ohranilo od nekaj tisoč, ko je bila ta znana knjižnica v največjem razcvetu. Le 83 kodeksov — corviniad je v lasti madžarskega naroda.
Renesansa je bila tudi na Madžarskem doba preporoda kot sploh v zgodovini evropske umetnosti. V tem času so oživeli stiki med Italijo in Madžarsko. Uka željni trgovci, bankirji, meceni so v 15. stoletju obiskovali obe državi. Prva predstavnika renesanse na Madžarskem sta bila škof Janos Vitez in pesnik Januš Panonius, ki je študiral v Padovi. V duhu te dobe je zrasel Matjas Hunyadi (Matias Corvin), ki je zavestno in načrtno usmerjal kulturno in izobraževalno življenje v svoji državi. Strastno je podpiral graditeljstvo in zbiranje dragocenih knjig ter zgodovinsko zapuščino. Pri ustanovitvi svoje evropsko znane knjižnice Bibli-otheca corviniana je stremel k temu, da bi uredil veliko humanistično zbirko, ki naj bi doma dvigala izobraženost ljudi, v zamejstvu pa ugled vladarja in naroda. Dal je zgraditi posebno stavbo za knjižnico Liberario. Vsako leto je knjižnici daroval 33 tisoč zlatih forintov. Pisarji so v Grčiji in drugje prepisovali antične knjige. Nad vhodom v knjižnico je bil napis: Kovina, marmor in knjiga nikoli ne propadejo. Knjižnica je postala središče duhovnega življenja v kraljevi palači. Posebej določeni ljudje, kot npr. Tadeo Ugoleto, so bili odgovorni za knjižnico. Od leta 1463 naprej seje nenehno povečeval knjižni fond, delno iz daril in v Rimu kupljenih ter v Firencah prepisanih knjig. Za potrebe knjižnice so ustanovili prepisovalne delavnice na Dunaju in v Firencah, nazadnje pa v Budi-mu, kjer so knjige tudi okraševali. Tu je bila tudi knjigoveznica. Vodja te delavnice je bil tudi Fe-lix Raguza iz Dubrovnika. Že od žačetka svojega vladanja je kralj potreboval prepisovalce in okra-ševalce, ki so okraševali listine in knjige s kraljevimi grbi in zna-
Kje je pot do ■HHHHHHHHIHEHHBBMHHBHHRHHHHHBMBI sv. Urbana?
Nad Bogojino se še kar položno in na široko dviga hrib Vršič, zasajen z vinogradi, med katerimi se dviga čedalje več novih zidanic in vinogradniških hišic, ki jim domačini najraje pravijo kar kleti, jih torej poimenujejo kar po tistem prostoru, ki je v teh hišicah najbolj bistven.
Na planoti pod vrhom tega hriba, ki se ga vse bolj prijema ime Bogojanske gorice, pa stoji mala kapelica, ki ima v hrastovi prekladi nad vrati vrezano častitljivo letnico 1889. Kapelica je posvečena sv. Urbanu, ki je tako postal tudi patron in zavetnik bogojinskih goric in vinogradnikov. Stavbo kapelice so Bogojin-čani eno leto po njeni stoletnici lepo obnovili in prekrili ter polepšali.
Že pred leti je sedaj že pokojni bogojinski župnik Jožef Gjuran uvedel pri tej kapelici proščenje, in sicer na nedeljo, ki je najbliže godu sv. Urbana ob koncu meseca maja, da bi končno tudi Bogo-jinčani dobili svoje krajevno proščenje, kot so ga do tedaj že imeli Bukovničani, Filovčani, Ivančani, pri sv. Vidu v Strehov-skih goricah pa tudi Strehovčani. Narava je v tem času v bujnem zelenju, trta pa tudi že kaže, koliko je pripravljena dati pridelka svojim ljubiteljem in lastnikom, saj se mraza ni več bati.
Lepo je takrat proščenje v sončnem, zelenem in cvetočem maju, tudi prodajnih stojnic je včasih že kar precej, tistih z ogledalci, piščalkami in podobno kramo, pa tudi takih, kjer točijo razna sredstva proti žeji in vročini. Bučno, kot se za vsako proščenje spodobi, tako da včasih celo pridigo, ki je zaradi male kapelice na prostem pred njo, slišijo le najbližji.
Tako so izgledali kodeksi nekoč slavne knjižnice kralja Matjaža alias Matiasa Corvina. Dragocene knjige so se »razteple« po celem svetu.
menji. V tej dobi je imela knjižnica za prepisovalne vire klasične grške in latinske avtorje. Humanisti 15. stoletja so le delno obvladali klasično grščino, zato so kodeksi pisani v glavnem v latinščini. V knjižnici so bila zgodovinska, filozofska, teološka, astronomska, matematična dela, seveda pa tudi dela domačih avtorjev, kot npr. inkunabule — latinske pesmi Januša Panoniusa. V knjižnici je bila tudi v madžarskem jeziku pisana Biblija Bat-hory Laszloja. 1490. leta je kralj Matjaž umrl. Tedaj je imela njegova knjižnica 2000 do 2500 knjig. Po njegovi smrti je veliko knjig propadlo, zaradi njihovih vrednosti pa so postale tudi plen raznih osvajalcev. Zavedni madžarski voditelji so v stoletjih
Ko je sonce najviše, pa se ljudje porazgubijo po bližnjih zidanicah, kjer s prijatelji posedijo in ugotavljajo, kako je žlahtna kapljica prezimila in koliko je je še ostalo, da je do trgatve ja ne bi zmanjkalo. In potem v poznem popoldnevu ali že pod večer vsak tudi najde pot proti svojemu domu.
Da, pot domov se na srečo še zmeraj najde, če ne naravnost, pa tudi po kaki bližnjici, ki se potem lahko razpotegne celo v daljšnico.
Toda čudno, zdaj je pač še tak čas, da je težje najti pot na vrh do sv. Urbana kot pa od tam. Kako to? Nekdanja lepa pešpot je zazidana, nekdanji dolgi klanec, po katerem je bila najbližja pot navzgor, pa je tudi zarasel z akacijo in prav čudno je, da vaška skupnost teh dreves še ni posekala. To zemljišče je namreč vaška lastnina in torej javno dobro, nikakor pa ne zasebna last.
V povprečju je široko šest metrov, na najširšem delu pa celo osem metrov. Če bi torej vaška skupnost posekala svoja drevesa na tem klancu, bi lahko po tem zemljišču uredila lepo pot, ki bi ji lahko rekli kar »sončna pot do sv. Urbana«. In to bi si sv. Urban, patron Bogojanskih goric, tudi zaslužil. Morda bo to že letos.
Jožko Časar
skušali dobiti knjige nazaj. Tudi avstrijski cesar Franc Jožef je podaril madžarskemu narodu dragoceno knjigo iz knjižnice kralja Matjaža.
Za to enkratno razstavo je madžarska nacionalna knjižnica zbrala knjige iz Pariza, Istambu-la, New Yorka, Madrida, Upsa-le, Vatikana in drugih mest. Nekaj teh knjig je v neupravičeni zasebni lasti, lastniki so anonimni in knjig niso posodili za razstavo. Ni treba posebej poudarjati, da so vse knjige neprecenljive vrednosti, Madžari jih ocenjujejo kot najv^čjo kulturno dediščino. Če vas bo pot zanesla v Budimpešto, si lahko nekaj teh enkratnih kodeksov ogledate v nacionalni knjižnici Szecseny.
Jani D.
Sredi polj v Drvanji pri Spodnji Ščavnici smo »odkrili« tale križ. Zvedeli smo, da znamenju pravijo Guštinov križ, nikjer pa nam ni uspelo dognati, kdo je snel križanega. Ce bi na tako skrunitev naletel v prvih letih povojnega časa, se (zdaj) ne bi čudili, kajti v ihti po čimprejšnji odpravi »opija ljudstva« (vere), so vročekrvneži streljali tudi v križna znamenja. Toda križ brez križanega (in tale še zdaleč ni edini) vidiš na več mestih, če se sprehodiš po naši pokrajini. Zdaj ja ni več zadržkov, da bi na ta način dokazovali pripadnost (prejšnjemu) sistemu, zato so take slike dokaz, da prav malo damo na svoje prepričanje in — kulturo. Iščemo pobudnika akcije.
Foto: Š. S.
Stran 12
VESTNIK, 28. MAREC 1991
utrip življenja
BRSKAMO PO ZGODOVINI
Mihael Hadik, lendavska znamenitost
Kdo je bil torej mož, ki so ga položili v krsto in v kapelico, ki je postala znana ne samo domačinom, ampak tudi številnim turistom? Zgodovinski podatki o njem so skopi, vendar se je o njem le ohranilo nekaj gradiva, ki bo prav gotovo zanimalo bralce, saj ti nimajo možnosti, da bi v roke dobili zgodovinske listine. Zgodovina turških napadov je tesno povezana z delom in življenjem Ha-dika, zato najprej pobrskajmo po tem obdobju.
Po bitki pri Mohaču (1526) so Turki udarili na sever in pustošili tudi v Prekmurju. Vojni pohodi turškega sultana Sulejmana leta 1632 so bili še posebej pogubni za naše kraje. Lendava kot mejna trdnjava se je okrepila z vojsko, predvsem pa s strelivom. 6. januarja 1600 sta turška poveljnika Mehmet in Ibrahim poslala čete v Mursko dolino tudi do Lendave. Lendave jim ni uspelo zavzeti. Leta 1601 je graščak Krištof Banffy odbil turško-tatarski napad. Leta 1603 je bil drugi napad in v tem napadu je umrl Mihael Hadik, čigar mumija se je ohranila vse do današnjih dni. Ta drugi napad je podrobneje opisan v listinah Sandorja Horvat-ha. Takole pravi: »Sredi leta 1603 je Krištof Banffy dobil poročilo, da prodira proti Lendavi 6000 turških vojakov pod vodstvom age Sinan Kuprilija in tatarskega kana in da so obloženi z velikim plenom. Ker je bilo za obrambo gradu na
Mumija vojščaka Hadika, ki je na ogled v kapelici sv. Trojice nad Lendavo, je ena od znamenitosti mesta, ki se je v stoletjih oklenilo podnožja lendavskih goric. Hadikovo preparirano truplo so našli leta 1728, ko so na hribu začeli graditi kapelico. V krsto, v kateri je še danes, so ga položili leta 1733. Na krsti je napis: S. AC. G. D. MIHAEL HADIK S. C. R. CAPITANUS MDCIII.
razpolago le 800 vojakov in 12 topov, je takoj poslal kurirja v Čakovec k Zrinjskemu in v Beltince k Nadasdyju po pomožne čete. Toda kurir se še ni vrnil, ko so se v okolici Rad-možanec že prikazali Turki. Krištof Banffy je zaupal poveljstvo kapetanu Mihaelu Ha-diku in mu dal na razpolago 350 vojakov, da čelno napade
Turke. Sam pa je zasedel kraj v gozdu nad Dolgo vasjo s 500 konjeniki in pešci. Popoldne je Hadik že trčil na Turke, toda z majhno četo se je bil prisiljen umakniti proti Lendavi. Turki so drveli za njim in ga neposredno pred trgom dohiteli. Da bi si rešil življenje in da ne bi dovolil sovražniku, da se približa gradu, je bežal k trdnjavi
Krsta z mumijo kapetana Mihaela Hadika v kapelici sv. Trojice v Lendavi, edini spomin na turške napade na lendavski grad
—Srečanje
V Pečarovcih še globlje
Poročali smo že, da so vrtalci lendavske Nafte konec lanskega leta začeli vrtati raziskovalno vrtino, ki naj bi pokazala, ali so tamkajšnje zemeljske strukture morebitni nosilec ogljikovodikov. Pred nedavnim so vrtanje končali na globini 1665 metrov. Vrtino bodo v začetku druge polovice leta poglobili še za 200 metrov, saj menijo, da so tam zaprte strukturne oblike. Za poglobitev je zainteresirana tudi delovna organizacija Zemeljski plin iz Ljubljane, ki na tej globini pričakuje odkritje primernega prostora za podzemeljsko skladišče zemeljskega plina.
JD
Pred 70 leti
prvi avtobus
Pod tem naslovom smo sredi februarja objavili nekaj podatkov o začetkih avtobusnih prevozov. Po podatkih, ki so nam bili na voljo, smo zapisali, daje prvi avtobus vozil med Lendavo in M. Soboto preko Bogojine, Dobrovnika in Turnišča. G. Jože Toplak iz M. Sobote pa je k našemu zapisu dodal nekaj novih spoznanj, za kar smo mu hvaležni. V svojem dopolnilu je med drugim zapisal:
»Že leta 1932 je lastnik avtobusa g. Anton Brodnjak iz Čakovca uvedel progo iz M. Sobote preko Beltinec, D. Lendave v
Prvi avtobus, ki je leta 1932 vozil na progi M. Sobota—Beltinci—Lendava— Čakovec
Čakovec. Sprva je začel voziti že ob 5. uri zjutraj iz M. Sobote, Vračal pa seje ob 13. uri iz Čakovca. Šofer avtobusa je bil g. Mirko Heržič, sprevodnika pa ni bilo.
Čez nekaj časa je bila avtobusna proga med Lendavo in Čakovcem zaradi nerentabilnosti ukinjena (že takrat so poznali to besedo), saj je bila ugodna tudi železniška povezava, ki je bila se-veda dosti cenejša od avtobusa. V tistem času vsesplošne svetovne krize ljudje še niso množično uporabljali javnih prevoznih sredstev.
Glede prometnih nesreč pa bi omenil samo eno, ki je bila žal ^agična, saj je zahtevala življenje šoferja poštnega avtobusa g. Josipa Lukašeka. Zgodila pa se je, če se prav spomnim, med 27. in 28. decembrom 1935 na železniškem prehodu v M. Soboti pri pokopališču. Vzrok nesreče so bile nespuščene zapornice, gosta me-8'a in nepreglednost pred prehodom.«	Jože Toplak
Pripis: Veseli nas, da ste nas s svojimi podatki dopolnili, še bolj pa, da ste na|n poslali fotografijo prvega avtobusa iz leta 1932.
na hribu, kjer danes stoji kapelica. Na strmini je njegov konj padel, Turki so ga dohiteli in pokončali z mečem. Nadaljnji potek bitke je bil takšen: potem, ko je Krištof Banffy pobral brvne deske na mostovih, Turki niso mogli pobegniti. Kmalu so spoznali, da jih branilci želijo zapoditi v močvirje. Le-ti so z vsem orožjem udarili po Turkih, jih večino pobili, preostali pa so se zagnali v globoko močvirje, kjer so potonili. Po končani bitki je Banffy z bleščečim vojaškim pompom dal Hadika pokopati na hribu sv. Trojice. Kot spomin na to zmagovito bitko je dal Krištof Banffy postaviti križ na kraju, kjer je bila najhujša bitka. Tako poroča o bitki s Turki San-dor Horvath po madžarskih virih.
Vizitacijski zapisnik iz leta 1778 pravi, da je kapetan Hadik padel pri Kapci in ne v Lendavi. Istočasno poroča vizitacijski zapisnik iz leta 1778, da je njegov sin Andrej, grof in predsednik vojnega sveta, nabavil za kapelico sv. Trojice, kjer je pokopan njegov oče, kelih, mašno obleko in mašno knjigo.
Leta 1644 je Krištof Banffy umrl in z njim je izumrla Banf-fyjeva rodbina v moškem kolenu. Novi zemljiški gospod in graščak je postal Eszterhazy.
Mumija kapetana Mihaela Hadika je edini relikt, ki se je ohranil do danes, 390 let po veliki bitki s Turki. i„ • n
Urarstvo je poklic, ki ga imam rada
Slavica Bud ja iz Gornje Radgone je ena redkih žensk, kise ukvarja z urarstvom. Ta poklic je vzljubila že v rani mladosti, zanj pa jo je navdušil oče, ki je bi! doma v Dokležovju in je ime! urarsko delavnico v Ljutomeru. V Celju je končala urarsko šolo in se v celoti posvetila temu poklicu. Bilo je to pred 37. leti, svojo delavnico na avtobusni postaji v Gornji Radgoni, ki je znana daleč naokrog, pa ima že 25 let. Letos torej praznuje pomemben jubilej. Kot nam je povedala naša sogovornica, trenutno delata v Pomurju le dve ženski v tem poklicu. Čudi se, zakaj se ženske ne odločajo za ta poklic, saj ne terja večjega fizičnega napora. Trpijo le oči in hrbtenica. Slavica popravlja vse vrste ur, tako mehanske kot elektronske. Najbolj pa so ji pri srcu ure z mehanizmi, ker da je v njih več življenja. V posebno veselje so ji stare stenske in žepne ure. Teh se loti z veliko zavzetostjo. To pa jo tudi najbolj spominja na zadetke njenega urafskega poklica, ko sta z očetom sedela v delavnici tudi po šestnajst ur dnevno. Danes ji take stare ure, ki pa so obložene z debelo plastjo prahu in so se jim mehanizmi ustavili, prinašajo zbiralci starin. Za te dragocene ure pa ni rezervnih delov in jih je pač potrebno obnoviti. Ker pa v Gornji Radgoni ni specializirane trgovine z urami, je odprla tudi prodajalno in tako popestrila ponudbo ur. Kot je povedala, je v njeni delavnici vsaka stranka deležna tople človeške besede, ki marsikje manjka. Kaže tudi, da bo urarski poklic nadaljeval nečak Boris, ki ji sedaj pomaga.
Ludvik Kramberger
Kdaj pločnik na Kranjčevi?
Stari in novi del Lendave povezuje Kranjčeva ulica, ki postaja spričo čedalje večjega prometa vedno bolj nevarna. Ni pločnikov, ki bi omogočili varno hojo ob cesti, zato so pešci primorani hoditi kar po njej. V preteklosti so se na tej ulici zgodile že številne prometne nesreče, žal so nekatere terjale tudi človeška življenja. Popolnoma je zanemarjena tudi nekoč postavljena zaščitna ograja, ki je sedaj mestu bolj v sramoto kot v okras. Nekdanji odborniki so vprašanje o ureditvi te ulice ničkolikokrat postavili, a se stanje ni izboljšalo. Se več, zdi se, da se za to ulico ne skrbi dovolj, kakor se ne skrbi za varnost ljudi. Tudi številni gosti termalnega kopališča opažajo, da bi morali povezavo med starim in novim delom mesta sodobneje urediti, da bi se lahko varneje sprehodili do starega mestnega jedra, ki je obenem tudi trgovski center. Prav bi torej bilo, da bi ureditev tega dela mesta prišla v referendumski program, ki ga snujejo v občini in krajevni skupno-
VESTNIK, 28. MAREC 1991
Stran 13
9
odsev mladosti
VARNO DOMOV
Vsako leto ugasne na milijone otroških src, največ otrok pa izgubi življenje prav v prometu. Ob nobeni uri ni otrok popolnoma varen, še celo pa ne v jutranjih in popoldanskih urah, ko . se začne in konča delo v tovarnah, pisarnah in šolah. Vsak hoče čim hitreje na svoje delovno mesto, še posebej pozimi, ko je hladno, na cestah pa sneg in gneča. Najbolj zaskrbljeni so starši prvošolčkov, ki so zelo neprevidni na cesti in so pogosto sami žrtev prometa ali pa vzrok za nesrečo. Mili-
čniki v prvih dnevih pouka redno usmerjajo promet, posebno blizu šol, vendar to ni dovolj. Za varnost bi morala poskrbeti tudi šola sama in ob določenih urah postaviti na prehode šolske varnostnike. Zelo neprevidna v ' prometu pa je tudi mladina, ki je na cesti predrzna.
Naša šola stoji na Cankarjevi ulici, se pravi na glavni cesti, ki pelje v center Murske Sobote. Na tej cesti venomer kroži promet in to nas pri pouku
SKRITA RISBA
Vsi, ki ste odkrivali skrito risbo, ste bili na pravi sledi. Največ točk pa sta prejeli risbi Simone Mencigar iz Pertoče in Marine Huber iz Kuzme.
Odkrijte tudi današnjo skrito risbo in jo pošljite do pridobljenega četrtka na Vestnikov naslov.
VOJVODSTVO
V Pohorskem bataljonu je nastalo kritično stanje jeseni 1943, po tem, ko je bila večina borbenega sestava bataljona poslana proti Dolenjski k Savi, ker se je predvidevala kapitulacija Italije. Na Pohorju je ostala samo četa, ki je štela nekaj desetin borcev in ki je bila slabo oborožena. Ta edinica je imela nalogo, da skrbi za preostale ranjence, vrši mobilizacijo in priložnostne akcije ter služi kot sprejemna baza za novomobilizirance, ki so jih pošiljali s tere-
na na Pohorje.
Nadaljujemo njem Oznine Pohorske afere
s povzema-rekonstrukcije iz leta 1951,

S
S
s

0) o
8
0 'J
Q
smo pa pri poglavju Stanje v štabu odreda pred procesom oz. afero.
»Nadaljujemo s povzemanjem Oznine rekonstrukcije Pohorske afere iz leta 1951, smo pa pri poglavju Stanje v štabu odreda pred procesom oz. afero.
»Terenska organizacija v Mariboru je bila takrat slaba, prav tako ona v vzhodnem delu Štajerske, in tudi zveze, ki jih je imela pohorska edinica s tema dvema organizacijama, so bile slabe. Zveza z Mariborom je šla preko Turk Hilde, s slo-venjegoriškim predelom pa preko Špindler Dušana. Kljub slabosti terenskih organizacij OE je bil dotok mobilizirancev s teh področij precejšen. Med novinci so prevladovali dezerterji iz nemške vojske in taki, ki so se odtegnili vpoklicu v nemško vojsko. V velikem številu so prihajali begunci iz raznih taborišč v Avstriji, po večini Srbi in Hrvati. Pohorska edinica je tako do konca septembra narasla na okrog 160 ljudi, kakih 30 jih je pa med tem že dezertiralo. Polovico ljudi v edinici so tvorili Srbi in Hrvati.
Takratno vodstvo pohorske edinice z Zagernik Ivanom-Jo-com kot komandantom in Vojinovič Aleksandrom-Vojinom kot politkomisarjem ni bilo niti v vojaškem, niti politično-orga-nizacijskem pogledu kos situaciji. S slabo oboroženim in ne-izvežbanim moštvom so bile kakršnekoli pomembnejše vojaške akcije nemogoče, politična in materialna pomoč s terena je bila spričo slabih zvez in šibkosti terenske organizacije
neznatna in tudi politično delo v sami edinici je bilo slabo in neuspešno. Prihajalo je do izrazov nacionalne nestrpnosti, mnogi novinci so zapadali de-moralizaciji radi slabe oborožitve in oskrbe v edinici, kajti na terenu so jim prikazovali stanje v idealnejši luči. K porastu de-moralizacijč je v precejšnji meri pripomogla okolnost, da so prihajali novi mobiliziranci s terena po največ docela neobdelani in so se zato spričo težkega stanja v edinici hitro razočarali. Posledica demoralizaci-je, ki je zajela del ljudi v edinici, je bila ta, da so se začele množiti dezertacije. Dezerterji so s svojo kritiko razmer na Pohorju širili demoralizacijo na samem terenu in oteževali mobilizacijo, razen tega pa dajali razmaha skrivaštvu.
Težkemu stanju v edinici se je pridružilo še to, da je prišlo do težkih žrtev radi izdajstev, ki so jih povzročili izdajalci, ki so zajeti pred Nemci kapituli-
MARJETICA PRIPOVEDUJE
zelo ovira. Nič bolje ni s šolskim igriščem, ki se prav tako nahaja ob cesti in na katero mnogokrat pade žoga zaradi prenizke in peluknjane ograje, še večkrat pa zaradi naše neprevidnosti in mladostne razigranosti.
Zaradi šolske lokacije smo večkrat priča kakšni lažji ali celo hujši prometni nesreči. Ko zaslišimo policijsko ali reševalno sireno, smo v trenutku vsi pri oknih, da bi videli, kaj se je zgodilo. Da ne omenjam vsakodnevnega cviljenja gum, ki nam pošteno para ušesa, posebej še, ko smo potrebni največje koncentracije. Zaradi vsega tega se v šoli mnogo pogovarjamo o varnosti v prometu. Skratka, šolarji moramo biti na cesti venomer pazljivi, zbrani in disciplinirani, upoštevati in poznati moramo prometne predpise (če jih odrasli ne), kajti v obratnem primeru je vprašljiva naša »varna« pot domov.
Bila sem v vrečki za semena, shranjena v omari, ko me je nekega dne babica Greta posadila na travnik. Ves čas me je skrbno zalivala.
Nekega sončnega dne, točno ob sončnem vzhodu sem se začela razvijati. Najprej je seme počilo in prikazal se je kalček. Iz njega je začelo rasti in se razvijati tanko stebelce. Razvil se je tudi popek. Nekaj časa sem se skrbno napravljala v svoji zeleni kamrici. Popek je počil, da se je kar močno zaslišalo. V cvetni venec sem razporejala listič za lističem. Delala in razporejala sem počasi, nisem hotela biti zmečkana in skuštrana kot kak mak. ki raste na travnikih.
tiče, vse vas imam zelo rada.« Bila je zelo zadovoljna. Jaz sem ji bila še posebej všeč. Bila sem živo-rde-če in bele barve. Babica nas je vsak dan zalivala in vsako jutro so nas občudovali in hvalili babico Greto, da nas tako skrbno pazi in zaliva.
A nekega dne, ravno opoldne, se je zgodilo nekaj, česar babica ni pričakovala. Otroci, ki so šli ravno iz šole, so nas zelo občudovali. Vsi so nas opazovali in zgodilo se je. Fantje iz skupine zbranih otrok so se pognali čez ograjo, začeli so ho-
diti križem kražem po travniku in potrgali vse moje sestrice. Na travniku sem ostala čisto sama, vse moje sestrice so izginile. Zvečer, ko je prišla babica na travnik in je zagledala le mene, je bridko zajokala.
Zgodilo se je pač, kar se je moralo.
In tako sva z babico Greto ostali sami, čisto sami.
Tanja Novak, 4. c. Edvarda Kardelja, Murska Sobota
Sandra Zver, 7. a, OŠ II M. Sobota
Hotela sem se pokazati v vsem svojem sijaju. Tudi moje sestrice so se začele razvijati in poganjati prve cvetove. Babica Greta, ki nas je ves čas skrbno pazila in zalivala, je rekla: »Kako ste lepe, marje-
Pri najstarejši ženici
MAČJA SODBA V BOGOJINI
Nekega dne sem jedla sir, ki mi ga je, očka prinesel iz trgovine. Naenkrat je iz sira pokukala miš. Bila je majhna in vsa preplašena. Začela se mi je pritoževati. Rekla je, da jo vsako sekundo preganjajo tri velike rjave mačke. Povedala mi je še, da to ni pravično, da moramo tem trem mačkam soditi po resnici in pravici. Potem je miška izginila. Jaz sem začela premišljevati o tistih treh mačkah. Ko sem sir pojedla, sem odšla na dvorišče. Tam sem zagledala tri velike mačke, ki so se podile za ubogo sivo miško. Pobrala sem jo s tal in jo dala v žep. Mačke so mi grozile: »Če ne daš miške, te bomo požrle.« Jaz pa sem veselo zažvižgala in odšla. Miško sem spustila v njeno luknjico. Tam pa je bilo veliko sivih mišk. Te so se zatekle v luknjo pred hudimi mačkami. Ponoči se mi je sanjalo, kako smo trem požrešnim mačkam sodili. Ko sem se zjutraj zbudila, sem sklenila, da se s krajani Bogojine dogovorimo o sodbi. Mica Liza se je strinjala s tem in je naredila velike plakate. Bili so deset metrov široki in pet metrov dolgi. Jaz sem te plakate o sodbi treh mačk izobesila po celi Bogojini. Potem se je že večerilo. Bližala se je sodba treh mačk. V dvorani so se začeli zbirati ljudje. Bili so že skoraj vsi, od Klemena Lena, Marka Žarka, Pepeta Cveteta, do Maruške Puške. Potem je nekdo vprašal: »Kje pa so mačke?« Vsi so se začudeno zastrmeli. Mi za odrom smo vedeli, da mačk nihče ni ujel. Takoj smo poklicali policijo. Rekli smo jim, naj takoj ujamejo tri velike mačke. Policija se je odpravila na delo. Treh mačk pa niso našli. Iščejo jih še dandanes, če niso poginile.
SANDRA BURMEN, 6.a, OŠ BOGOJINA
Bil je lep sončen dan. Učenci in učitelji smo se odpravili, da ob 8. marcu obiščemo najstarejšo vaščansko Ano Gorza v Cepincih. Našega obiska, posebno pa še šopka rož se je zelo razveselila. Pripovedovala nam je o svojem življenju. Rodila se je v Cepincih, šolo pa je obiskovala na Gornjem Seniku v Porabju. N jeno življenje je bilo težko. Kljub temu je dočakala visoko starost 91 let. Še vedno dela na polju in je vedno dobre volje. Zaželeli smo ji še mnogo zdravih let.
Martina Madžarič, OŠ Markovci
FALI VESTE-?"
11. vprašanje je bilo najbrž nekoliko >čudno<. Ni pomagal I
noben leksikon, ampak je bilo treba le nekoliko premisliti. Se- I veda je možnih več odgovorov, ampak mi smo imeli v mislih ■ to, da se noč začne s črko n, konča pa s č. Nekateri ste tako tudi I odgovorili, drugi pa ste napisali, da se noč začne in konča z ■ mrakom, s temo, z večerom in jutrom itd. Janez Madjar iz Ra- _ kičana je pripisal, naj v tej rubriki uvedemo kuporr, tako da bo | en kupon, en odgovor. Z njim se seveda strinjamo. Pravzaprav ■ upoštevamo pri žrebanju že sedaj samo tiste odgovore, ki so I napisani na izrezanem okvirčku iz Vestnika (lahko tudi pripi- | sani). Knjižno nagrado, ki jo prispeva Knjigarna in papirnica ■ Dobra knjiga iz Murske Sobote, pa bo tokrat prejela Cvetka | Kovačič, Veščica 32 (pri Ljutomeru). Čestitamo!
13. vprašanje: Katera knjiga za mlade je zadnji čas najbolj | priljubljena med mladimi bralci v Pomurju?
a)	Tisočkrat zakaj	■
b)	Šolenčki	■
c)	Pet prijateljev
Odgovore pošljite do 4. aprila na naš naslov, s pripisom ] Ali veste?

rali (Šiker Rudolf-Hanibal, Bo-hak Alojz in Kranjc Ivan).
Spričo vsega tega je začelo že takratno vodstvo pohorske edinice (»Joco«, »Vojin« — ob strani je pripisana opomba: Joco ne! — op. B.Ž.) sumiti v teren. V največji meri se je obrnil ta sum proti slovenjegoriškemu aktivu (Nemec, Špindler), ker je prav od tam prihajal politično najbolj nezrel material in tudi dezertirali so največ ljudje s tega področja. Takrat so začeli prihajati s področja Slovenskih Goric prvi glasovi o Mela-herju — »Zmagoslavu« in njegovi bandi in tako so na ves slovenjegoriški teren začeli gledati kot na leglo plavogardizma.«
Take vrste rekonstrukcije kot je Oznina, ki jo povzemamo, je treba znati brati, upoševajoč čas in razmere, v katerih so nastajale. Pomembno je, kdo jih je delal in s kakšnim namenom.
»V tem času ni imela pohorska edinica nikakih zvez, niti s PK, niti ne z glavnino bataljona, ki se je bila pomaknila proti Savi. Srbi in Hrvati so bili poslani v hrvatske partizanske
»Ti si pač en tak romantičen far...«	: Posebno prizadeto mi je Jože
pripovedoval tudi zgodbo, ki jo je doživel s Puklastim Mihom1"
.►V štabu, katerega član je bil tudi Puklasti Miha, so mi naročili, naj na terenu poizvem o treh vodilnih funkcionarjih, ali so res izdajali. Odšel sem v dolino, slabo oblečen, noge sem imel zavite v žaklovino. Spremljal me je Puklasti Miha. Bil je lepo oblečen, imel je škornje in konja. Premišljeval sem. zakaj tudi jaz nisem tako opravljen. V dolini sva se oglasila vmeki bajti, kjer sem imel znanca, aktivista Janeza. Pred hišo sva zagledala objokano Janezovo ženo. Povedala mi je, da je prejšnji dan moj spremljevalec, Puklasti Miha, vrgel njenega moža iz postelje, ga ustrelil in potem legel v njegovo posteljo. Zaslišal sem ga. on pa se je začel krohotati, rekoč: »Ti si pač en tak romantičen far...!" Odpel sem pas in ga začel mlatiti tako, da je padel na tla. vendar se ni nehal krohotati. Razmišljal sem, ali je psihopat ah izdajalec. Ko sem se vrnil v štab, sem poročal, da so imenovane obdolžili po nedolžnem in da niso krivi, kot se je govorilo. Rekel sem tudi, da Puklasti Miha ni naš človek in da je treba takoj razčistiti. kdo sploh je. Člani štaba so se spogledali in začeli zagovarjati Pvklastcga Mihu, mene pa so sumljivo pogledovali.
Veliko let pozneje sem nekega oznovca vprašala, zakaj je Puklasti Miha ravnal tako. Odgovoril mi je. da je Jože lahko zadovoljen, da ga Miha ni ubil. In nadaljeval:
Veste, takrat smo ravnali kot ruska Čeka, tako nam je bilo zapovedano!«
Fotokopija obsežnejšega prispevka k zgodovini v lanski dvojni številki (10—11/90) revije Borec o duhovniku in revolucionarju Jožetu Lampretu avtorice Mojce Dornik. Tu se najde tudi tole!
BRANKO ŽUNEC-—
Najbolj gotovo si prevaran, kadar veruješ, da si najbolj zvit med vsemi.
(La Rochefoucauld)
edinice. Nekako oktobra se je vrnil bataljon od Save in je bil tako Pohorski bataljon zopet združen v svojem celotnem sestavu. V ta čas padajo prve likvidacije partizanov, osumljenih plavogardizma. Konkretno je šlo za nekega Majerja iz Ljubljane. Majer Črtomirje na zaslišanju, ki je bilo izvedeno s pomočjo pretepanja, priznal, da je bil poslan v partizane od plavogardistične organizacije v Ljubljani. Kot svoja sodelavca je navedel v edinici nekega Najdena in še nekoga, s katerim se je bojda povezal takoj prvi dan po svojem prihodu v edinico. Po podatkih le-ta ni ničesar priznal, za Najdena pa ni podatkov. Vsi trije so bili ustreljeni. (Ob robu je zabeleženo, da iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, kako in kajje s tem sodelavcem — op. B. Z.)
Tekom oktobra so obiskali bataljon namestnik komandanta cone Čižmek Boris-Bor, Knez RudLSilas, načelnik PK VOS-a, in Žavcer Pavle—Matjaž, član PK-ja. Po Vojinoviče-vi izjavi je bila tem tovarišem obrazložena situacija v zvezi s pojavi plavogardizma v edinici in ukrepi proti temu. Vojinovič navaja, da jim je bilo rečeno, da so tudi v drugih edinicah taki pojavi. Vsekakor pa je štab Pohorskega bataljona takrat že imel zvezo tudi s PK-jem, kamor je pošiljal poročila, med drugim tudi o pojavih plavogardizma. Iz Žavcerjevega pisma Vojinu, ki je datirano s 2. 12. 1943, je razvidno, daje PK dobival od štaba Pohorskega bataljona poročila o plavogar-Sizmu v edinici in na terenu. Konkretno se omenja Nemec Ivan-Vojko.
Začetkom novembra 1943 je bil Pohorski bataljon preformi-ran v Pohorski odred in je v tem času prišel med novimi kadri v odred tudi Horvat (pravilno — Hrovat — op. B. Ž.) Bog-dan-Miha, ki je bil najprej zadolžen za delo po mladinski liniji, po formiranju brigade pa je bil pooblaščenec VOS-a pri
štabu brigade. V ta čas pada tudi sestanek članov odreda s Špindler Dušanom, ki je takrat delal že kot ilegalec v Mariboru. Vojin navaja v svojem življenjepisu, da se je po odhodu Dušana Špindlerja začela situacija v odredu slabšati in da sta se začela širiti kritikastrstvo in nediscipliniranost. Štuhec Martin-Prlek, ki je kot partizan pripeljal Špindlerja iz Ribnice do štaba odreda, je bil pozneje v Pohorskem procesu likvidiran.
Iz izjave Tlaker Ivana-Luka, sedaj majorja JA, ki je bil ta-
po večini takih, ki so prišli po kanalu Nemec-Špindler. Silas je odšel na Koroško in tamkaj našel nekega četnika, ki je bil verbovan od GSP. Ta je izpovedoval, da je dobil direktivo, povezati se z ljudmi v edinici, izvršiti udar na štab in edinico predati Nemcem. Dalje je prinesel Silas tudi podatke, da se na terenu Slovenskih Goric in Haloz širita plavogardistični pokret in organizacija. Od njega izvira postavka, da sta v stvar zapletena tudi Nemec in Špindler. Pri Nemcu so smatrali za sumljivo okolnost, da se ni
„t«i 11. :kob
IV "Op®r»tima Zono NOV in PO Jlovanlje 8«a“SS*lh4s
lli 096127
Oblastnemu koaltetu
odhodu tov. Cirila pa do d ;nes Je bilo ustreljenih lo plavngardiat 'lavogardiatl z svojim dalom niso prenehali, !.exveč še na dalje , ODj*-jo 3voje ljudiv naše vrste. Nekaj iznad ustreljenih je bilo j* starih, t. nahajali jo se šev odredu in sno jih našli potom izda„ in izpovedb njiho-
nak«.	.Ih .
pa jih ue prišlo s koroškim bataljonom ob ustanovitvi o.i^auo.
Njih delo je koncentrirano predvsem na:
a/ rušenje morale
b/ sabotaže v pohodu,v borbi
c/poskusiti uničiti komando in prevzeti oblast, d/agitacija za londonsko vlado
e/ naznanjenje kmetov pri katerih se nahajamo.
V veem svojem delu uporabljajo najmanjše malenkost,silna težave, vrea:;.ske r.jpriiike,okupatorjevo ofenzivo itd.Toda v brigade jim ja njihov name:, j^o-dletel in to v mesecu januarju, ko,so hoteli prevzeti oblast.Z delom Je nismo .-.shali in vkljub neuspehu se zopet zasledijo josar.ezni plavo-^mm-disii,kateri se brez usmiljeno iztrebljajo.potok prihaja s terena,ki ja neobdelan, v katerem plavo-gardistični agitatorji pridno delajo,ae poslužujejo literature "Kri in zemlja" in še drujih/en primer sem poslal na PK VJGa, V edAhicah se njihov delo pozna predvsem na vojaških dezei težjih iz nemški vojake,ki,po dolgi odsotnosti pridejo na dopust in nisn pouc«ai o razvoju na<* borbe,o izdajstvu Mihailoviča,o izdajalski politiki Londonska vladi ii cirugo.Te preparirajo na terenu ir. jih pošljejo v naše vrste z določenimi gr ■ ra omenje-č-mi nalogami.
Faksimile poročila Puklastega Mihe in Vojina 8. marca 1944 oblastnemu komiteju o Pohorskem procesu.
krat član PK VOS-a, sledi, da je podatke o obstoju plavogardizma na Štajerskem prinesel takratni načelnik PK VOS-a za Severno Slovenijo Knez Rudi-Silas. On je te podatke dobil na CK VOS-a. Silas je kmalu odkril neko skupino v okolici Moravč, ki naj bi preko Domžal vzdrževala zvezo s plavo-gardističnim kaplanom Malovrhom (pozneje likvidiran). Silas je to grupo kmalu likvidiral.
Potem pa je dobil PK VOS poročilo iz Koroške, da so bili tamkaj zastrupljeni neki aktivisti in da je prišlo do izdaje s strani partizanskih dezerterjev,
odzval pozivu PK KPS za Severno Slovenijo, da bi se javil njihovemu centru na poročanje. (V zvezi s tem izjavlja Nemec Vojko, da ob tej priliki ni šel na PK zaradi tega, ker se je prav tedaj nahajal pri njem član PK-ja Žnidaršič Anton-Štefan, ki mu je dejal, da bi bilo škodljivo, če bi odšel s terena, ter da bo on sam poročal PK-ju. Če bi bilo potrebno, da bo ponovno obveščen. Novega obvestila za odhod na PK, pravi Nemec, da ni dobil.«
(nadaljevanje prihodnjič)
Stran M
VESTNIK, 28. MAREC 1991
Bager-nakladalnik
Dolgoletne izkušnje pri izdelavi bagerjev-nakladalnikov smo strnili v koncept nove družine strojev. V letu 1988 obratuje na raznih gradbiščih v Jugoslaviji in drugod po svetu 2000 IMP-jevih bagerjev-nakladalnikov. Ta novi stroj je udoben, zanesljiv in učinkovit ter ima naslednje prednosti:
IZKOPNI SISTEM:
velike trgalne sile, obračanje 230°, mehanska izboljšava izkopne roke, večja izkopna žlica v' osnovni izvedbi
NAKLADALNIK:
centralno postavljen, cilinder na lopati omogoča boljšo razporeditev obremenitve, večja hitrost praznjenja lopate, večje trgalne sile, večji kot iztresanja, povečana nosilnost lopate, večja preglednost pri delu, možnost ravnanja z nožem, vgrajenim na dno nakladalne lopate
KABINA:
nova izvedba, udobnejši sedež, učinkovito prezračevanje, zmanjšan ropot v kabini, ki je prek blažilnikov vezana na ogrodje in deluje kot samostojna enota, poleg tega obratuje stroj pri nižjem številu vrtljajev
PODVOZJE
bagerja-nakladalnika je modificirana industrijska različica serijskega traktorja IMT 578, čigar večje število rezervnih delov ustreza IMP-jevemu bagerju-nakladalniku. To velja tudi za motor PERKINS, kar poenostavlja predvsem zunaj Jugoslavije servisna popravila naših strojev
IMP IKO TOZD SKIP 61210 Ljubljana-Šentvid, Celovška 479, telefon 061/52861, telex 31473 yu__________________________________
IMP MARKETING 61001 Ljubljana, Titova 48, p.p. 144, telefon 061/319644, telex 31652 yu_____________________________________________________
Predstavništva: ZAGREB. S. Markoviča 14, tel. 041/441632 - NOVI BEOGRAD, II. bulevar 107, tel. 011/141433 - SKOPJE, Ivo Lola Ribar 72, tel. 091 /226648 - SARAJEVO, Dž. Bijediča 27 b, tel. 071 /523066 - TITOGRAD, Trg E. Kardelja 9, tel.081 /13276 - NOVI SAD, Bulevar Marxa i Engelsa 5, tel. 021/59688 - SPLIT, Avnoja 19, tel. 058/524111 - NIŠ, Veljka Vlahoviča 27, tel. 018/335097___________________________________________________
NA GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI NAS OBIŠČITE NA ODPRTEM PROSTORU PRED HALO A!
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, MARKETING IN INŽENIRING, d.o.o. 69880 Lendava, Partizanska 46
tel.: 069/75 780, 36 156, 36 157
telefaks: 069/75 780
TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO
Dobrovnik, tel. (069) 79 290
Velika izbira najrazličnejšega gradbenega materiala: cement — apno — modulna opeka različnih velikosti — stropna polnila — armaturne mreže (različnih dimenzij) — betonsko železo (različnih dimenzij) — strešne kritine — fasadni material — termoizolacijski material — hidroizolacijski material — gradbeni les (za ostrešja, opaže) — stavbno pohištvo (okna, vrata...) — lesne obloge vseh vrst — elektroinštalacijski material — po posebnem naročilu pa tudi drugi materiali
Poleg gradbenega materiala prodajamo: belo tehniko in male gospodinjske aparate — jedilni pribor in posodo — keramične izdelke in porcelan — akustiko in videoaparate — kovinsko galanterijo — ročno in strojno orodje (vrtalniki, ključi...) — vrtno in poljsko orodje — PVC-izdelke za gospodinjstvo — čistila (za posodo, perilo, tla...) — barve, lake (za kovino, les, zid) — papirnate izdelke (brisače, WC-papir...) — kolesa — avtomobilsko galanterijo — plin za gospodinjstvo — ugodna prodaja umetnih gnojil in semen
Poleg tega imamo velik izbor izdelkov iz programa TOMOS Gcolesa z motorjem, motoma kolesa, motorne žage, agregati, škropilnice) z rezervnimi deli, z najugodnejšimi cenami ter z lastno servisno službo.
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE, DA O
KDOR VARČUJE, V TRGOVINI KUPUJE!
---------------Želimo vam vesele velikonočne praznike!------------
Y^STNIK, 28. MAREC 1991
Stran 15
pisma, mnenja, stališča
Razlaščeni
ODGOVOR NA
RAZPORED TEKEM

na stranskem tiru
Komunistična diktatura je po vojni uradno pokradla lastnike, ustanovila družbena socialistična podjetja, ki so propadla in danes spet nekateri predlagajo, da se ta ukradena lastnina naj ne vrača v celoti. Celo z referendumom bi naj v današnjih bolj svobodnih časih legalizirali sramotna povojna dejanja.
Nekoliko predolgo traja to mencanje po volitvah. Na njih smo se odločali zaradi programov, usmerjenih v podjetništvo, privatizacijo, vrnitev krivično odvzetega premoženja, skratka v prerazporeditev državnega kapitala na stran tistih, ki si s poštenim delom, priznanim v Evropi, zaslužijo za vsakdanji kruh. Od teh pričakovanj pa smo danes v še vedno družbenih podjetjih dočakali tajne izplačilne liste, kjer direktorji in funkcionarji jemljejo za svoje preživete pogruntavščine kolikor se jim zahoče in
delnice, s katerimi brez
de-
narja kupujejo tisto, kar po
vseh zakonih o lastnini more biti njihovo. Kmetje
ne oz.
pravi lastniki nepremičnin pa se čutijo nemočne.
Razlaščenci v radgonsko-Ijutomerskem območju zahtevajo, da se sramotne povojne sodbe v imenu ljudstva, ki so jim ukradle čast in premož-nje, brez odlašanja razveljavijo in da se krivice popravijo.
Strokovne službe si z Zakonom o privatizaciji in o gozdovih ne delajo dobre reklame. Res je sicer, da je še mnogo tistih, ki najraje živijo od trpljenja drugih in ovirajo vnašanje civilnih načinov življenja razvitega sveta. Vsi pa bomo rrfčrali spoznati za človeka nujno resnico, da lahko v največji meri pogojuje napredek tisti lastnik, ki si je premoženje prislužil na pošten način. Vsaj gozdovi, kjer so situacije najbolj ohranjene, bi že lahko bili v upravljanju pravih lastnikov, za njimi pa tudi kmetijska zemljišča in
ostalo.
ZLRP
Radgonsko-ljutomersko območje Predsednik: Kreft Peter Biserjane 17 69244 Videm ob Ščavnici
Se enkrat
Invalidskim društvom iz proračuna drobiž
Spodbodla in spodbudila me je novinarka Majda Horvat s člankom »Invalidskim društvom iz proračuna drobiž,« objavljenim v Vestniku, 21. 3. 91. Ona pozna naše probleme in sva že večkrat sodelovali, pa je le prav, da opozori na katastrofo, ki iz vsega sledi.
Delam v Medobčinskem društvu slušno prizadetih Murska Sobota že pet let. Nešteto poti sem prehodila od enih do drugih vrat, da bi se nekako uredilo sistemsko financiranje našega dela. Financirajo nas štiri občine, saj delujemo za celo Pomurje, preživeli smo že tega in onega predsednika, podpredsednika Izvršnih svetov občin, strokovne delavce socialnih skrbstev, posameznih SIS, itd. Oni se menjavajo, ti začenjaš pot vedno znova, saj invalidi in njihova problematika ostaja.
Pereči problemi naše družbe jih še bolj silijo v njihova združenja. Vsako leto sestavljamo lepo zveneče programe dela, jih finančno ovrednotimo, skromno, da je le kaj, pa vseeno nikdar ne vemo, kako bomo zvozili. Koliko bomo dobili, kako bomo začarali in pričarali denar za vse stroške, ki jih delo take invalidske organizacije nalaga. Pa nalagamo na kupček dinarčke za plačo profesionalcu, pa za vodenje računovodstva, ki smo ga po zakonu dolžni voditi, pa za materialne stroške, pa za nabavo vseh delov
za slušne aparate, itd. Programi pa ostajajo nerealizirani. Nezadovoljni smo — in kaj potem, bo kdo pripomnil, kaj vse to pomeni ob vseh teh nemirih, stečajih. Pa pomeni, ker je pomemben človek — nam je pomemben.
Po petih letih dela se sprašujem, kje sem. Do sedaj nisem užila še niti trenutka socialne varnosti, tudi takrat ne, ko se je le-ta še delila z veliko zajemalko. Vendar so vsi z našim delom, in ne nazadnje s to sitno tajnico, kar zadovoljni. Za to delo pa so nam letos namenili I 14,000 din dotacije. Toliko iz matične občine, iz Ljutomera dobivamo 1.500 din mesečno, iz drugih dveh občin ni nobenih glasov. Preprost izračun nam pokaže, da v društvu za kompletno dejavnost lahko pričakujemo približno 130.000 din. Ce mislite, da smo oproščeni plačila kakih prispevkov, se silno motite. Spet lahko izračunamo, da bomo mesečno torej lahko trošili približno 11.000 din.
Tajnica si ob plačilu vseh računov, ki jih ne more odlagati.
lahko izračuna bruto OD približno 5.000. In to za delo z invalidi!, saj UNESCO pravi takole — najtežji invalidi so duševno prizadeti, drugi so gluhi, tretji slepi, itd. Toliko o težkem ali lahkem delu.
Nič zato, če delam z invalidi, jaz sem na svoje humanitarno delo ponosna in zato delam, ker me resnično potrebujejo, ampak hvala lepa res vsem, ko to delo ocenjujete s približno 2.500 din mesečno nagrado, saj iz sprejetja predloga razdelitve sredstev humanitarnim organizacijam sledi tudi ta podatek, če se seveda komu ljubi o tem razmišljati.
In mimogrede — tega predloga v naše društvo sploh še nismo dobili, tako da uradno sploh ne moremo reagirati. Imajo pa ga vsi, ki o delitvi sredstev odločajo. Pa še enkrat, HVALA LEPA.
Tajnica M DS P M. Sobota: Sonja Švenda
Pomurska nogometna liga
XII. kolo - 31/3-91
Tišina : Odranci Ižakovci : Veržej Črenšovci : Polana Dobrovnik : Renkovci Mladost : Lipa Bakovci : Ljutomer
XIII. kolo - 7/4—91 Mladost : Bakovci Lipa : Dobrovnik Renkovci : Črenšovci Polana : Ižakovci Veržej : Tišina Odranci : Ljutomer
XIV. kolo - 14/4-91
Bakovci : Odranci Ljutomer : Veržej Tišina : Polana Ižakovci : Renkovci Črenšovci : Lipa Dobrovnik : Mladost
XV. kolo - 21/4-91 Dobrovnik : Bakovci Mladost : Črenšovci Lipa : Ižakovci Renkovci : Tišina Polana : Ljutomer Veržej : Odranci
XVI. kolo - 27/4-91
Bakovci : Veržej Odranci : Polana Ljutomer : Renkovci Tišina : Lipa Ižakovci : Mladost Črenšovci : Dobrovnik
XVII. kolo - 1/5—91 Črenšovci : Bakovci Dobrovnik : Ižakovci Mladost : Tišina Lipa : Ljutomer Renkovci : Odranci Polana : Veržej XVIII. kolo — 5/5—91 Bakovci : Polana Veržej : Renkovci Odranci : Lipa Ljutomer : Mladost Tišina : Dobrovnik Ižakovci : Črenšovci XIX. kolo - 12/5-91 Ižakovci : Bakovci Črenšovci : Tišina Dobrovnik : Ljutomer Mladost : Odranci Lipa : Veržej Renkovci : Polana XX. kolo - 19/5-91 Bakovci : Renkovci Polana : Lipa Veržej : Mladost Odranci : Dobrovnik Ljutomer : Črenšovci Tišina : Ižakovci XXI. kolo - 26/5-91 Tišina : Bakovci Ižakovci : Ljutomer Črešovci : Odranci Dobrovnik : Veržej Mladost : Polana Lipa : Renkovci XXII. kolo - 2/6-91 Bakovci : Lipa Renkovci : Mladost Polana : Dobrovnik Veržej : Črenšovci Odranci : Ižakovci Ljutomer : Tišina
Občinski volilni komisiji
Z dobrim namenom, da spet z novim samoprispevkom pomagamo našim otrokom in vsem nam dograditi telovadnico, sem mislila, da smeš tudi v Noršincih na glasovalno mesto priti do 19. ure.
Potem te pa ob 16. uri telefonsko opomnijo, da še nisi prišel in ko se ob 16.25 pojaviš tam, te član komisije dobesedno-^adere ž besedami:
CITIRAM:
»KAJ MISLITE? DA BOMO VAS POSEBEJ PROSILI. DA PRIDETE? TUDI MI IMAMO RADI PROSTI DAN - BI ŠLI DOMOV. DRUGIČ BOMO VAS IMENOVALI V KOMISIJO, DA BOSTE VIDELI, KAKO TO GRE.«
Sem samo pripomnila, da smeš priti do 19. ure.
Mislim, daje tak odnos skrajno ne-
primeren.
Polonca Magdič
Razbijalec monopola v dimnikarskem poklicu
Ker je avtor članka skupaj s piscem objavil neresnične oz. slabo poznane zadeve v dimnikarskem poklicu konkretno pri PODJETJU DIMNIKAR BELTINCI in pri družbenikih zato ostro protestiramo in dajemo zadevo v premislek javnosti in piscu.
Delavec, ki je zaposlen v PODJETJU od leta 1976 mu je poznano, da se je PODJETJE DIMNIKAR BELTINCI preoblikovalo, nastale so Tiskalne privatne firme v vseh štirih, pomurskih občinah. S tem smo zagotovili dolgoletno željo in pobude, ki so prihajale iz občinskih središč. Ker je avtor članka skregan s stroko in strokovnostjo na žalost moramo povedati, da vso strokovnost, ki jo ima bi lahko oz. moral že sedaj uporabljati in nuditi strankam na svojem območju terena, ki je opravljal dimnikarske storitve^
Da pa bo zadeva še bolj jasna je gospod REŽONJA, ki bi rad bil privatni mojster, na območju občine Lendava, dal že tri vloge, dvakrat je umaknil, po lastni volji in presoji, brez nagovarjanja oz. obljube višje plače pri matični firmi, kar je razvidno iz njegovih izjav, ki jih je lastnoročno podpisal. Kar se pa tiče konkurence pa gospodu REŽONJU v premislek, da obstajajo pravila igre, poslovnosti. da dimnikarsko službo urejajo: Zakon o dimnikarski službi, Pravilnik o načinu čiščenja kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav, ter drugi pravilniki in predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo v slovenskem prostoru in v vsaki občini, tako, da posameznik nosilec pa tudi podjetje kakor tudi lastniki oz. uporabniki morajo spoštovati določila omenjenih predpisov. Za izvajalce del kakor tudi za lastnike oz. koristnike so predvidene visoke kazni nespoštovanja omenjenih določil. Ker podjetje preko svojih delavcev je opravljalo to službo s pravico trdimo, zadovoljivo kar je razvidno iz vsakoletnih poročil Medobčinske požarne inšpekcije. Da bomo pa se še bolj približali strankam, storitve spravili na večjo kvalitetno raven, pocenitvi smo to službo v Pomurju s pristankom PODJETJA DIMNIKAR BELTINCI privatizirali. V občini Lendava smo se dogovorili, da je novo nastala družba ena. Trenutno zaposlenih je 12 delavcev, ki pokrivajo celotno območje občine s sedežem v Krajnčevi ulici.
Da pa je resnica, daje pristojni organ SO Lendava zahteval od prosilca zasebne dejavnosti, da mora zbrati osem podpisov od že zaposlenih dimnikarjev v matični firmi, ti delavci mu niso hoteli podpisati izjave, da želijo biti zaposleni pri zasebniku REŽONJU, ker niso verjeli njegovim obljubam in elaboratu prenovitve, ki je stresen iz rokava. Da pa res ureja kopalnice za bodoče njegove delavce v svoji veliki hiši, pa je del dobre volje in poštenosti bivše matične firme, saj je dobil več kreditov, ki drugi delavci tega dobrega niso bili deležni. Za vse dobro kar mu je dala matična Trma oz. zaposleni pa zadevo ureja po napačni poti v škodo oz. sramoto in laži, ki jih daje naokrog. Na zadnjem sindikalnem članskem sestanku, ki je bil v Beltincih na sedežu podjetja, kateremu je prisostvoval tudi prosilec so mu delavci dali nezaupnico glede na njegovo-namesto in zavajanje, ter je prišlo celo do prerekanj in očitkov. Tako, daje enemu delavcu zagrozil celo z orožjem.
’ Delavci dimnikarji so REŽONJU povedali resnico, resnica pa je boleča, saj je v letu 1990 bil izven dela oz. v bolniškem staležu več kot 5 mesecev v letu 1991 pa je v staležu že od 1. 1. 1991. Vemo pa, da bi moral biti prosilec oz. obrtnik fizično prisoten na terenu. Iz tega je razvidno, da prosilec ne daje garanci-
je-
DELAVCI
PODJETJA DIMNIKAR BELTINCI in
PRIVATNI DRUŽBENIKI in pri njih zaposleni delavci
Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta Vestnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju, sprejeto vsebinsko zasnovo Vesnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo.
Objava pisma mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Prispevki na tej strani niso lektorirani.
Novi demokrat
odgovarja
sebi?
GOSPOD KOZIC!
Cas je, da se razkrijeva tudi tistim, ki naju ne poznajo. Vi ste tajnik murskosoboškega DEMOSA, jaz pa sekretar občinske organizacije SDP v Lendavi. Vi svetujete novim oblastem DELEN ODMIK OD NAČEL DEMOKRACIJE, če kot pravite želijo uresničiti voljo v Sloveniji živečih ljudi. Jaz vam pri tem ugovarjam, saj smo pred volitvami tako vi iz Demosa, kot vsi ostali, vključno s stranko, ki ji pripadam, obljubljali volilcem VEČ DEMOKRACIJE, PRAVO DEMOKRACIJO ipd. Vi ste na obljubo očitno pozabili, jaz sem za to, da ji ostanemo zvesti! Ob tem naj pripomnim, da me vaš nasvet ne bi vznemirjal, če bi ostajal nasvet. Skrbi me, ker je vse bolj upoštevan, ker se uresničuje v praksi.
Jaz »stari demokrat«, če se izrazim po vaše boljševik, sem vas pozval k javni polemiki dveh enakovrednih razmišljujočih ljudi, vi nanjo, vsaj na takšno, ki bi jo lahko označila za demokratično, ne pristajate. Odločili ste se. da me raje na kratko ožigosate za enega od poraženih nosilcev stare oblasti in verjamete (?), da ste rešili vprašanje demokracije. Očitno vam je bližja metoda etiketiranja, kot pa demokratični dialog o problemu, ki gaje treba reševati, da bi živeli bolje in predvsem svobodneje.
Po tej predstavitvi mi preostane še nekaj lastnih mnenj o vprašanjih, o katerih pišete v svojih prispevkih. Bralcem se opravičujem, če bodo enako nepovezana kot so vaša, na katere se nanašajo.	.
Prvič, naj vas seznanim, da se žal ne morem smatrati za ENAKOPRAVNI DEL nove oblasti. V njej mi je, zaradi sedaj že obče znanega Demosovega glasovalnega stroja, namenjena podrejena vloga vpijočega v puščavi. Žal ne le meni osebno. V tej vlogi vztrajam le zaradi volilcev, ki sem jim zavezan in po katerih volji sem del te oblasti, sicer bi se ji že zdavnaj odrekel.
Torej se za del te nove oblasti ne smatram, ker bi se »moral smatrati« kot ste zapisali vi, temveč zaradi tega, ker je bila taka volja volilcev. To seveda velja tudi za vse druge in tudi za vas. Nikar tega ne pozabljajte! Breme te nehvaležne vloge mi lajša dejstvo, da tej oblasti oponiram zmeraj, ko se dogajajo reči in sprejemajo odločitve, katerih posledice nas že večina krepko čuti.
Kar zadeva PREVERJENIH KADROV, ki da jim posamezni novi demokrati preveč zaupajo, bi dejal, da mi je žal, da so taki novi demokrati zelo redki. Očitno so dosledni pri ocenjevanju ljudi po strokovnosti, uspešnosti torej koristnosti za ljudi ne glede na politično pripadnost. Ti redki se zavedajo, da PREVERJENOST — NEPREVERJENOST ni merilo, ki bi ga upoštevali evropski in drugi poslovneži, ki uspešno sodelujejo npr. z direktorjem MURE, ne glede na to da je član in poslanec SDP v republiški skupščini. Taki seveda, prav zato, ker so PREVERJENI po principu sposobnosti, ne potrebujejo politične niti finančne »štange« (beri: podpore). Te so v zadnjem času deležni praviloma tisti, ki so bližji novi oblasti, žal pa kmalu ne bo več kje jemati, ter se bodo »štangam« morali odreči — tudi slednji. V Lendavi je slišati, da se nekateri tega že zavedajo in se na to tudi pripravljajo. Bojda bodo svetovalci ipd.
Ali je oblast končno v rokah relativno poštenih, vam bo mogoče ugotoviti, če od svojih koalicijskih prijateljev dobite odgovor na naslednji vprašanji: Prvič, zakaj seje npr. predsednik SO Lendava zoperstavil^predlogu SDP, da prepolovimo proračunska sredstva namenjena političnim strankam in v isti sapi predlagal, da jih odtegnemo zdravstvu ali šolstvu?
Drugič, če zveste od pristojnih, spet iz vrst DEMOSA (če nihče drugje to minister Janša) odkod denar za nabavo luksuznega terenskega vozila znamke Mitsubishi, vrednega 400 tisoč din za potrebe TO v Lendavi. Naj vas seznanim, daje v zadnjih 3 mesecih ostalo v naši občini brez dela 1500 ljudi. Dejali boste, da je suvereno Slovenijo, ki je tudi država teh 1500, treba zaščititi. Mar res z razkošnimi avtomobili? Dovolite še vprašanje! Kdo in s čim bo ščitil človeško dostojanstvo teh 1500 in njihovih družin?
Ce boste še pri volji, iščite odgovore na podobna vprašanja, ki jih gotovo ne manjka tudi v vaši občini. Prepričan sem pa, da odgovori ne bodo niti malo relativni.
Kar zadeva takšnega ali drugačnega filozofiranja, ki da je odveč, le naslednja asociacija: najpogosteje so se mu (filozofiranju) odrekli takoj po 1945 letu. Govorili so, tako berem in slišim, da »je zdaj čas dela in odločnega delovanja, da bi tako ohranili mlado socialistično oblast pred zunanjimi in notranjim sovragom (vi bi rekli pred levimi in desnimi ekstremisti), ne pa čas filozofiranja (beri: premišljanja). Dela, tudi uspešnega, ni manjkalo, prepričan pa sem, da bi bili rezultati še boljši, ko bi bilo dopuščeno tudi filozofiranje. Ob vsem tem ni grozljivo, da so se takrat 1945. izrekli proti filozofiranju ljudje s komajda končano osemletko, groza me je tega, da ga zavračajo 1991. ljudje s titulo ing.
Moje vprašanje k vaši misli o branju ene dobre in nebranju stotih slabih knjig! Kako zveste, katere so slabe? Jaz si sodbo o njihovi vrednosti ustvarim sam, tako da preberem tudi »slabe«. Bojim se, da bi mi kdo drug vsilil svoj okus. Pa vi?
Še nekaj, kar bi vam utegnilo biti po volji. Po vsem, kar sem prebral izpod vašega peresa, niti najmanj ne dvomim v vaše avtorstvo. Prepričan sem, da mi o tem ne bo težko pepričati tudi kolega Emrija. Hkrati pa skupaj z vsemi, ki jim je do svobode, ne pa do vaše nove demokracije, izražam zaupanje v strokovno presojo in avtonomijo Vestnikovih urednikov, da bodo tudi v bodoče znali oceniti kaj v naš pomurski tednik sodi in kaj ne. Gospod Kozic! Časi, ko bi kdorkoli, Emri, jaz ali vi lahko imeli ZADNJO BESEDO, pa so tako vsaj upam, dokončno za nami.
Leon ALT, dipl, politolog
Prva medobčinska nogometna liga MS
XII. kolo - 31/3-91 Gančani : Šalovci Tromejnik : Rakičan Radgona : Cankova Rogašovci : Bratonci Čarda : Dokiežovje Grad : Serdica
XIII. kolo - 7/4-91
Grad : Gančani Serdica : Čarda Dokiežovje : Rogašovci Bratonci : Radgona Cankova : Tromejnik Rakičan : Šalovci
XIV. kolo - 14/4-91 Gančani : Rakičan Šalovci : Cankova Tromejnik : Bratonci Radgona : Dokiežovje Rogašovci : Serdica Čarda : Grad
XV. kolo - 21/4-91 Čarda : Gančani Grad : Rogašovci Serdica : Radgona Dokiežovje : Tromejnik Bratonci : Šalovci Cankova : Rakičan
XVI. kolo - 28/4-91 Gančani : Cankova Rakičan : Bratonci Šalovci : Dokiežovje Tromejnik : Serdica Radgona : Grad Rogašovci : Čarda
Druga medobčinska nogometna liga MS
XII. kolo - 31/3-91 Tešanovci : Prosenjakovci Hodoš : Apače Vrelec : Pušča Filovci : Romah Križevci : Puconci 11 plavih prosto
XIII. kolo - 7/4-91 Puconci : Filovci Romah : Vrelec Pušča : Hodoš Apače : Tešanovci Prosenjak. : 11 plavih Križevci prosti
XIV. KOLO - 14/4-91 11 plavih : Apače Tešanovci : Pušča Hodoš : Romah Vrelec : Puconci Filovci : Križevci Prosenjakovci prosti
XV. kolo - 21/4-91 Križevci : Vrelec Puconci : Hodoš Romah : Tešanovci Pušča : 11 plavih Apače : Prosenjak. Filovci prosti
XVI. kolo - 28/4-91 Prosenjak. : Pušča 11 plavih : Romah Tešanovci : Puconci Hodoš : Križevci Vrelec : Filovci Apače prosto
XVII. kolo - 5/5-91 Rogašovci : Gančani Čarda : Radgona Grad : Tromejnik Serdica : Šalovci Dokiežovje : Rakičan Bratonci : Cankova
XVIII. kolo - 12/5-91 Gančani : Bratonci Cankova : Dokiežovje Rakičan : Serdica Šalovci : Grad Tromejnik : Čarda Radgona : Rogašovci
XIX. kolo - 19/5-91
Radgona : Gančani Rogašovci : Tromejnik Čarda : Šalovci
Grad : Rakičan Serdica : Cankova Dokiežovje : Bratonci
XX. kolo - 26/5-91 Gančani : Dokiežovje Bratonci : Serdica Cankova : Grad Rakičan : Čarda Šalovci : Rogašovci Tromejnik : Radgona
XXI. kolo - 2/6-91 Tromejnik : Gančani Radgona : Šalovci Rogašovci : Rakičan Čarda : Cankova Grad : Bratonci Serdica : Dokiežovje
XXII. kolo - 9/6-91 Gančani : Serdica Dokiežovje : Grad Bratonci : Čarda Cankova : Rogašovci Rakičan : Radgona Šalovci : Tromejnik
XVII. kolo - 5/5-91 Filovci : Hodoš Križevci : Tešanovci Puconci : 11 plavih Romah : Prosenjak. Pušča : Apače Vrelec prosti
XVIII. kolo - 12/5-91 Apače : Romah Prosenjak. : Puconci 11 plavih : Križevci Tešanovci : Filovci Hodoš : Vrelec Pušča prosta
XIX. KOLO - 19/5-91 Vrelec : Tešanovci Filovci : 11 plavih ' Križevci : Prosenjak.
Puconci : Apače Romah : Pušča _ Hodoš prosti
XX. kdlo - 26/5-91 Pušča : Puconci Apače : Križevci Prosenjak. : Filovci 11 plavih : Vrelec Tešanovci : Hodoš Romah prosti
XXI. kolo - 2/6-91 Hodoš : 11 plavih Vrelec : Prosenjak. Filovci : Apače Križevci : Pušča Puconci : Romah Tešanovci prosti
XXII. kolo - 9/6-91 Romah : Križevci Pušča : Filovci Apače : Vrelec Prosenjak. : Hodoš 11 plavih : Tešanovci Puconci prosti
Stran 16
VESTNIK, 28. MAREC 19^
■» ATLETIKA ■■■■■■■■
Balek podprvak države
V Lipiku je bilo državno prvenstvo v tekaškem maratonu in hitri hoji. Tekmovanja v hitri hoji na 20 km se je udeležil tudi Milan Balek, član ZAK Ljubljana. Čeprav ni ubranil lanskoletnega državnega naslova, je osvojeno drugo mesto in naslov podprvaka lep uspeh za tega 41-letnega veterana. Zanimivo je, da je Balek vodil večji del proge, vendar ga je naposled premagal zaradi nekorektne hoje 18 let mlajši Rakovič (Urgin most). Balek je dosegel čas 1:30,27 in le za pet sekund zaostal za zmagovalcem, kar je dober rezultat. To pa je bil hkrati zadnji Balekov nastop na državnem prvenstvu.
18 0 90:13 36
14 4 7649 28
12 6 73:53 24
12 6 73:52 24
10 8 64:58 20
7 11 54:72 14
7 11 51:62 14
5 13 48:81 10
4 14 53:75 8
1 17 18:86 2
I.SNTL - moški
NAMIZNI TENIS
Kus presenetil
Zvezni mladinski sklepni turnir JU TOP 12, ki je bil v Zemunu, je zbral vse najboljše jugoslovanske mladince z državnim članskim reprezentantom Grujičem na čelu. Dva Sobočana, Tomaž Kus in Boris Rihtarič, ki sta igrala v najelitnejši skupini, sta si bila z igro in uvrstitvijo pravo nasprotje. Tako je Kus presenetil z odlično igro in uvrstitvijo, saj je z rezultatom 6:5 zasedel odlično peto mesto, kar je njegov največji uspeh na zveznih mladinskih tekmovanjih, in ponovil lanskoletno uvrstitev Janka Orija s tovrstnega turnirja. Veliko razočaranje pa pomeni slaba in pasivna igra Rihtariča, ki je z rezultatom 4:7 zasedel šele osmo mesto, čeprav je pred turnirjem pričakoval uvrstitev okrog četrtega mesta, vendar se je zdaj dokončno pokazalo, da v letu dni ni napravil bistvenega napredka v igri v primerjavi z drugimi igralci, ki so precej napredovali.
Na republiškem kvalifikacijskem pionirskem turnirju, ki je bil v Mariboru, so štirje Pomurci, Horvat, Sadi, Solar in Uhan, popolnoma razočarali tako z igro kot uvrstitvijo, saj so z izjemo Horvata, ki je bil deveti v skupini, vsi drugi pristali na zadnjih mestih v skupinah.
M. U.
KAJAKAŠTVO
Arnautovič v Krogu
Na reki Savi Dolinki je biio otvoritveno kajakaško tekmovanje. Med 80 kajakaši in kanuisti sta sodelovala tudi člana Bik Mura i% Kroga Iztok Horvat v mladinski in Simon Kovačičev članski konkurenci. Horvat je v C1 zasedel tretje, Kovačič pa v KI deveto mesto.
Brodarsko društvo Mura iz Kroga si prizadeva, da bi v svoje vrste pritegnili večkratnega državnega prvaka v spustu in državnega reprezentanta Kemala Arnautoviča. To bi vsekakor pomenilo pomembno okrepitev za kajakaše Kroga.
— STRELSTVO -----------------------------------------
Marjan Balaško četrti
V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za vse kategorije. Med 600 strelci so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Najuspešnejši so bili v konkurenci pionirjev, saj je ekipa ABC Pomurke, Mesne industrije iz Murske Sobote zasedla tretje mesto s 504 krogi, Noršinci pa Četrto s 501 krogom. Tišina je bila deveta, Štefan Kovač Turnišče trinajsti, Elrad Gornja Radgona pa petnajsti. Pri posameznikih pionirjih je Marjan Balaško (Noršinci) s 175 krogi zasedel četrto mesto. Vajda (Pomurka) je bil deveti, Močnik (Pomurka) pa triindvajseti. V konkurenci pionirk je bila Flegarjeva (Tišina) s 171 krogi trinajsta, Horvatova pa šestindvajseta. Ekipno pa je Tišina s 481 krogi zasedla osmo, Štefan Kovač Turnišče pa štirinajsto mesto. V tekmovanju članov je ekipa Tišine s 1107 krogi zasedla šesto mesto, Noršinci pa triindvajseto. Med posamezniki je bil najuspešnejši Drago Pertoci, saj je s 376 krogi zasedel sedmo mesto. Bukovec (Tišina) je bil s 374 krogi enajsti, Balaško (Noršinci) pa s 370 krogi osemindvajseti.
Filip Matko
— JbDO —---------------------------------------------
Žilavec in Lešnjak prva v Lendavi
V Lendavi je bil drugi turnir v judu za pokal Alpe-Panonija. Med 147 tekmovalci iz Avstrije in Slovenije so se izkazali nekateri pomurski judoisti, še posebno Žilavec (MS) v pionirski in Lešnjak (Lendava) v mladinski konkurenci, saj sta zmagala v svojih kategorijah.
Rezultati — pionirji — do 28 kg: Babič (Lendava) drugi, Čačinovič četrti 'n Pretnar (oba MS) peti; do 31 kg: Žilavec prvi, Rančigaj drugi (oba MS), Doma (Lendava) tretji in Lesjak (MS) peti; do 34 kg: Erniša drugi, Hašaj (oba MS) tretji; do 38 kg: Čuk drugi, L. Cikajlo tretji (oba MS); do 46 kg: B. Šeruga (MS) deveti; do 50 kg: Lazar drugi, D. Vehab (oba MS) tretji; nad 55 kg: Tratnjek (Lendava) drugi in Kovač (MS) tretji. Mladinci — do 55 kg: Pavlič tretji, Horvat (oba MS) peti; do 60 kg: Mazouti (MS) tretji; do 64 kg: L Cikajlo tretji, A. Šeruga (oba MS) sedmi; do 65 kg: Breznik (Lendava) drugi; do 71 kg: Brozovič drugi, Kerec (oba MS) peti: do 78 kg: Lešnjak (Lendava) prvi. Kos tfetji in Sapač (oba MS) sedmi. Po dveh turnirjih vodi Leoben s 37 točkami Pred Mursko Soboto, 28, in Lipnico, 27 točk. Tretji turnir bo septembra na Dunaju.
TK in JK
Končna lestvica
Ingrad	18	17	1 142:29	34
RADGONA	18	17	1 131:31	34
Melamin	17	12	5 89:59	24
Fužinar	17	10	7 79:74	20
Gorica	18	9	9 62:91	18
Petovia	18	8	10 90:74	16
Jesenice	18	6	12 62:100	12
Semedela	18	5	13 54:108	10
Kemičar	18	4	14 50:112	8
Piran	18	1	17 34:128	2
SNL				
Slovan	18	12	2 4 35:14	26
Rudar (V)	18	16	5 3 35:20	25
Ljubljana	18	9	6 3 35:21	24
Svoboda	18	10	3 5 35:22	23
Naklo	18	8	5 5 38:19	21
Rudar (T)	18	5	8 5 21:19	18
Jadran lama	18	5	8 5 20:20	18
Kladivar	18	7	4 7 37:29	16
NAFTA	18	5	6 7 20:22	16
Elan ( — 2)	18	6	6 6 27:35	16
Domžale	18	3	9 6 19:25	15
MURA	18	5	5 8 25:36	15
Vozila	18	5	5 8 17:33	15
Steklar	18	5	4 9 25:30	14
Hmezad	18	5	3 10 13:29	13
Medvode	18	3	2 13 12:38	8
SONL vzhod				
BELTINKA	15	10	4 1 36:10	24
Dravinja	15	11	1 3 40:17	23
TURNIŠČE	15	8	4 3 26:19	20
Železničar	15	8	3 4 23:13	19
Impol	15	7	3 5 21:21	17
Središče	15	6	3 6 18:23	15
Partizan SG	15	6	2 7 19:18	14
Ojstrica (— 1	I			
	15	6	3 6 20:25	14
Pohorje	15	4	8 4 11:17	14
Rače	15	»	5 6 18:22	13
Kovinar	15	4	4 7 24:19	12
Pekre	15	4	2 9 12:22	10
Svoboda	15	3	2 10 15:32	8
Boč	15	2	2 11 7:32	6
Štartajo z madžarskim trenerjem
Potem ko je lendavska Nafta že jeseni prejšnjega leta angažirala madžarskega trenerja Zoltana Ambrusa za vodenje prvega moštva, ki nastopa v slovenski ligi, so podobno storili tudi pri NK Dobrovnik. Nezavidljiv položaj članske ekipe Dobrovnika v pomurski nogometni ligi — po jesenskem delu prvenstva so na deve-mestu in v krogu ogroženih ekip za izpad - je zahteval ukrepanje. Vodstvo Huba se je odločilo in pritegnili so trenerja Imreta Nemetha iz Lentija na Madžarskem. Za Dobrovnik pa pomeni pridobitev tudi ponovna vrnitev Ladislava Var-80. V prvo moštvo so vključili tudi nekaj mladincev. Novi trener se je vneto lotil de-a m pri ND Dobrovnik upajo, da si bodo zagotovili obstanek v ligi, kar je v tem *renutkn njihova edina želja.
Besedilo in posnetek
F. Bobovec
STT Rudar 18	15 1	2	470:371	31
P.				
BAKOVCI 18	13 3	2	475:372	29
Inles Riko 17	12 2	3	435:369	26
Jadran 18	10 4	4	448:412	24
Preddvor 17	10 3	4	442:388	23
Drava 18	9 3	6	476:433	21
Grosuplje 18	8 3	7	409:383	19
Šešir ( —1)17	8 1	8	363:346	16
Ferro-				
tehna	18	8 0	10	425:495	16
Dobova 17	7 1	9	321:435	15
V. Nedelja 18	5 1	12	376:439	11
Ormož 18	4 1	13	340:384	9
Krško 18	3 1	14	401:475	7
Dol	18	0 0	18	316:495	0
1. SOL	— moški			
Granit	18	17	1 41:9	34
Topolšica	18	14	4 46:20	28
Tehno Mobil	18	13	5 44:30	26
E. C.				
LJUTOMER	18	13	5 43:33	26
Bled	18	11	7 41:30	22
Brezovica	18	10	8 45:35	20
Šempeter	18	8	10 31:41	16
Izola	18	6	12 30:41	12
V. Celje	18	6	12 32:45	12
Mislinja	18	5	13 20:47	10
Mežica *	18	3	15 18:48	6
POMURJE	18	2	16 25:49	4
I. ZNTL
Končna lestvica
Partizan	18
Industrogradnja 18
Crvena zvezda	18
Vojvodina	18
K. Olimpija	18
Vjesnik	18
Metalac Oit	18
SOBOTA	18
Priština	18
Unirea	18
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Uspeh Nafte in Mure
V osemnajstem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi sta bili pomurski moštvi uspešni in zbrali tri točke. Lendavska Nafta je pred svojim občinstvom presenetljivo z 2:0 premagala vodilno moštvo v SNL ljubljanskega Slovana. Oba gola za Nafto je dosegel Sabjan. Lendavčani, ki so v prvem polčasu povsem nadigrali goste in ves čas oblegali njihova vrata, so imeli več priložnosti za gol, vendar so izkoristili le eno. V nadaljevanju so sicer imeli terensko pobudo gostje, vendar pa je obramba Nafte zdržala njihov pritisk. Ko pa je Sabjan izkoristil napako obrambe Slovana in povečal vodstvo, je bila tekma odločena. Soboška Mura je v Novi Gorici igrala z Vozili 1:1. Gol za Muro je dosegel Buzeti v prvem polčasu, ko je Mura tudi vodila. Sobočani pa bi se lahko vrnili iz Nove Gorice z obema točkama, če bi napadalci znali izkoristiti lepe priložnosti za gol. Moštvi sta igrali v postavah. NAFTA — Kusek, Graj, Drvarič, Kopinja, Žalek, Pintarič, (Varga), Car (Horvat), Sabjan, Herceg, David, Ratajac, (Dovečer). MURA — Šiftar, Kardoš, Papič, Bencak, Berendijaš, Filipan, Buzeti, (Časar), Cirkvenčič, Cifer, Lesjak, Vori (Črnko). V prihodnjem kolu igra Nafta doma z Vozili, Mura pa v Ljubljani s Svobodo.
SRL — moški
Stolpec urednika
Zanimivo nogometno srečanje med Nafto in Slovanom v Lendavi.
Foto: F. Maučec
OBMOČNA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA VZHOD
Samo točki Beltinki in Turnišču
V petnajstem kolu prvenstva v območni slovenski nogometni ligi vzhod sta pomurski moštvi osvojili le po točko. Beltinka je v Beltincih pred 1.500 gledalci igrala z mariborskim Železničarjem 1:1. Gol za Beltinko je dosegel Jančar v prvem polčasu, potem ko so gostitelji vodili. Mariborčani so bili boljši, Beltinčani pa so imeli več priložnosti za gol, a jih niso izkoristili. Turnišče pa je v Brežicah igralo s Svobodo 1:1. Gostje so povedli z golom Markoje, vendar so gostitelji takoj izenačili. Turnišče je imelo več priložnosti za gol, vendar so tokrat odpovedali napadalci. Moštvi sta igrali v postavah: BELTINKA — Marič, Dugar, Jona, Kosi, Zver, Contala, Vereš (Forjan), Jančar, Hartman, Kreslin (Godina), Škaper. Turnišče — Maučec, Toplak, Jaklin, Prša, N. Koveš, Lebar, Dominko, Rous, Pucko, Markoja, Litrop (G. Koveš). V prihodnjem kolu igra Turnišče doma s Pohorjem iz Ruš, Beltinka pa z Dravinjo v Slovenskih Konjicah.
SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Lahka zmaga Bakovčanov
V osemnajstem kolu prvenstva v prvi slovenski moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci gostila zadnjo ekipo na lestvici, Emens Dol, in zmagala s 34:20. Gostitelji so tekmo dobili brez večjega napora, kar je bilo tudi pričakovati, čeprav niso zaigrali s polno močjo. Za Pomurko Bakovce so igrali: Miljevič, Žugelj 1, Horvat 2, Vereš, J. Buzeti 1, Meolic 6, Š. Lovenjak 10, Okresa 2, Petek 11, A. Lovenjak 1 in B. Buzeti. V prihodnjem kolu igrajo Bakovčani s Preddvorom v gosteh.
Nogometni spektakel
V Murski Soboti bo v sredo, 22. maja 1991, ob 18. uri pravi nogometni spektakl. V prijateljski tekmi se bosta pomerili reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Tako so se dogovorili predstavniki Nogometne zveze Slovenije (Andrej Zalar, sekretar in Sašo Vugdalič, član IO) in Nogometne zveze Hrvaške (Ivan Pintarič, teh. sekretar) na pogovoru v Polani pri Murski Soboti. Pobudo za tovrstno srečanje so dali predstavniki Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote z namenom, da bi dostojno proslavili pomemben športni dogodek — odprtje novih slačilnic pod tribunami na stadionu Mure. Pokroviteljstvo nad reprezentančno tekmo naj bi prevzeli delovni organizaciji Mura iz Murske Sobote in Radenska iz Ra-denec. Selektor slovenske reprezentance bo dr. Zdenko Verdenik, hrvaške pa Dražen Jerkovič. Obe reprezentanci se bosta v Murski Soboti zbrali že dan pred tekmo na treningih. Predstavniki nogometnih zvez Hrvaške in Slovenije so si tudi ogledali stadion Nogometnega kluba Mura in bili izredno zadovoljni s terenom za igranje reprezentančne tekme. Na dan prijateljske nogometne tekme Slovenija:Hrvaška bo v Murski Soboti tudi srečanje športnih novinarjev Slovenije in Hrvaške. To pomeni, da dajejo tekmi velik pomen. To bo prvo tovrstno srečanje nogometnih reprezentanc po osamosvojitvi obeh republik in jih lahko v prihodnje pričakujemo več. Povratno srečanje bo namreč že jeseni na Hrvaškem. Pomurski metropoli se torej obeta velik nogometni užitek, ki ga ljubitelji te priljubljene športne panoge nikakoi ne bi smeli zamuditi.
Feri Maučec
SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Kljub porazu dobra igra
V osemnajstem kolu prvenstva v prvi republiški moški-odbojkarski ligi sta oba pomurska ligaša izgubila, čeprav sta igrala na domačem parketu. Po pričakovanju je vodilni Granit iz Slovenske Bistrice premagal Pomurje s 3:1, vendar veliko težje, kot je bilo pričakovati. Sobočani so namreč tokrat zaigrali izvrstno, dobili prvi niz, blizu zmage pa bili tudi v tretjem in četrtem nizu. Žal pa jim je v sklepnem delu kot že na številnih tekmah — zmanjkalo moči. Nepričakovano (s 1:3) pa je izgubila ekipa Emone Corrtmerca Ljutomera v srečanju z Brezovico, ki je prvič nastopila v Beltincih. Ljutomerčani tokrat niso prikazali pričakovane igre in delali veliko napak, kar je bilo usodno. Pomurski ekipi sta igrali v postavah: POMURJE — Ratkai, Žalik, Šiftar, Gobec, Vnuk, Poredoš, Novak, Hochstater, Klement in Gor-šak; EMONA COMMERCE LJUTOMER — Drvarič, Onišak, Krajcar, Prelog, Zidar, Rajnar, Šumak, Savič, Lutrov. V prihodnjem kolu igrajo Ljutomerčani v Šempetru, Pomurje pa v Izoli.
DRUGA OBČINSKA NOGOMETNA LIGA LENDAVA
RAZPORED
TEKEM
VII.	kolo - 7/4-91
Zvezda : Žitkovci
Petišovci : Olimpija
Vlil,	kolo - 14/4-91
Olimpija : Žitkovci
Petišovci : Zvezda
IX.	kolo - 21/4-91
Zvezda : Olimpija Žitkovci : Petišovci.
X.	kolo - 28/4-91
Žitkovci : Zvezda
Olimpija : Petišovci
XI.	kolo - 5/5-91
Žitkovci : Olimpija
Zvezda : Petišovci
XII.	kolo - 12/5-91
Olimpija : Zvezda
Petišovci : Žitkovci
DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA
Tesna poraza Pomurja in Mladosti
V osemnajstem kolu prvenstva v drugi slovenski ženski odbojkarski ligi vzhod sta pomurski ekipi igrali doma, vendar ostali brez točk. Ekipa Ptuja je v Murski Soboti premagala Pomurje s 3:2, Braslovče pa Mladost, prav tako s 3:2. Soboški ekipi sta zamudili lepo priložnost, da zmagata. V prihodnjem kolu gostuje Mladost v Rušah, Pomurje pa v Braslovčah.
NAMIZNI TENIS
Občinsko prvenstvo ŠŠD
-V Gornji Radgoni je bilo občinsko tekmovanje šolskih športnih društev v namiznem tenisu. Sodelovalo je 73 dečkov in deklic iz 4 osnovnih šol.
V ekipni konkurenci je pri dečkih zmagala OŠ Jožeta Kerenčiča (prva ekipa) pred drugo ekipo iste šole. Tretje in četrto mesto pa si delita OS Radenci in Videm. Pri deklicah pa je bila najboljša OS Radenci pred Jožetom Kerenčičem in Vidmom. V posamični konkurenci je pri dečkih nižjih razredov zmagal Bukovec pred Kosom, tretje do četrto mesto pa si delita Fridau in Volf, vsi OŠ Jožeta Kerenčiča. Pri dečkih višjih razredov je zmagal Kolbl pred Uhanom, tretje do četrto mesto si delita Getov in Jarc, vsi OŠ Jože Kerenčič. Deklice so bile sa-'POIZ v*y>h razredov. Zmagala je Rihtaričeva pred Červičevo, tretje do četrto mesto pa si delita Farkaševa (vse OŠ Radenci) in Vajndor-ferjeva (Videm).
ATLETIKA
Pergarjeva v Parizu
V Ljubljani je bila izbirna tekma za sodelovanje na evropskem študentskem krosu, ki bo v Parizu. Na tekmi je sodelovala tudi Mandela Pergar iz Murske Sobote in zasedla drugo mesto. S tem se je uvrstila v ekipo, ki bo zastopala ljubljansko univerzo v glavnem mestu Francije.
ŠAH
Pokalno srečanje V Lendavi
V pokalnem srečanju so se v Lendavi pomerile ekipe članov, mladincev in mladink Radenske Pomurja iz Murske Sobote in Lendave. Uspešnejši so bili Sobočani in zmagali v konkurenci članov in mladink, medtem ko so pri mladincih zmagali Lendavčani. Rezultati — člani — Lendava :Radenska Pomurje 1:3. Za Radensko Pomurje so zmagali Kovač, Režonja in Radosavljevič, za.JLendavo pa Ivanec. Mladinci — Lendava:Radenska Pomurje 4:0. Za Lendavo so zmagali Tomi in Jožek Gruškovnjak, Pukl in Hrelja. Mladinke — Lendava:Ra-denska Pomurje 0:2. Zmagi sta dosegli Katka in Mirica Marič.
J. Gerenčer
Simultanka
Madlove
Madžarska šahistka Ildika Madl, mladinska evropska in svetovna prvakinja ter dvakratna olimpijska zmagovalka, je v Lendavi odigrala simultanko na 26 deskah. Zmagala je z 20,5:5,5 točke. Zmagi za Lendavo sta dosegla: Huzjan in Ivanec, remizirali pa so: Vida, Ligeti, Strbad, Gaber, Kiš, L Pukl in D. Pukl. j. G.
KEGLJANJE
Visoka zmaga Nafte
V predzadnjem kolu prvenstva v varaždinski kegljaški ligi je lendavska Nafta visoko premagala Bobič iz Varaždina s 4808:4587 podrtimi keglji. Najuspešnejši v ekipi Nafte so bili: Radakovič, 820, Žalik, 819, in Horvat, 808 podrtih kegljev. V zadnjem kolu se bo Nafta pomerila s Podravino iz Ludbrega.	m. Žalik
VEstnik, 28. MAREC 1991
Stran 17
kdaj bo
SOBOSH refebendum? Predvidoma konec aprila letos (stari referendumski program se je iztekel konec februarja) naj bi v soboški občini izvedli občinski referendum za uvedbo petletnega samoprispevka. Računajo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju 1991 —1995 zbrali okrog 167 milijonov dinarjev, pri čemer naj bi zaposleni in upokojenci plačevali poldrugi odstotek od neto osebnih dohodkov, kmetje 2,5 odstotka od katastrskega dohodka, zdomci pa dva odstotka od povprečnega mesečnega zaslužka v preteklem letu. Poleg tega bi z občinskim proračunom zagotovili za referendumske naložbe 156 milijonov dinarjev, iz republiških virov pričakujejo 109 milijonov dinarjev, iz krajevnih samoprispevkov pa bi prispevali 26 milijonov dinarjev.
In kaj bo možno zgraditi s tem denarjem? Občinski referendumski odbor in izvršni svet menita, da bi s tako sprejetim občinskim samoprispevkom in drugimi viri bilo možno izvesti vrsto nujnih del v naslednjih petih letih. Z zbranimi sredstvi bi financirali gradnjo in obnovo 134 kilometrov občinskih cest, ureditev treh mostov, dograditev osnovnih šol v Bogojini, Ba-kovcih, Gradu, na Cankovi in druge osemletke v Murski Soboti, zidavo nove Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in prizidka kulturnega doma v Beltincih.
M. Jerše
Srečanje s stoletnico
Ob praznovanju 100-letnice Kristine Dolanič, rojene Karba iž Krapja v ljutomerski občini so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti iz Veržeja in skupščine občine Ljutomer na čelu s predsednikom Mirkom Prelogom in ji ob visokem jubileju izrekli vse najboljše. Kristinina življenjska pot je bila polna grozot in trpljenja. Pred 69. leti se je poročila na kmetijo Franca Dolamiča iz Šalinec, kjer živi še danes. Z možem sta imela 7 otrok, od katerih so trije umrli v zgodnji mladosti, mož ji je umrl pred 20. leti, sin pa pred dvema letoma. Tako so njen jubilej dočakale tri hčerke. Za jubilantko je bil najtežji trenutek v življenju, ko jo je gestapo skupaj z možem in najstarejšo hčerko odpeljal v Ljutomer in nato v zapor v Maribor. Da so ostali živi, se morajo zahvaliti prof. Jožetu Karbi, ki živi v Mariboru. Dobro se spominja, kako so morali garati na kmetiji, ko so zemljo obdelovali s konji. Rada se tudi spominja strica Matije Karbe, župnika iz Zreč. Hvaležna pa je tudi dr. Lei Talanyi in dr. Farkašu, da je po petih letih slepote zopet zagledala luč sveta. Tudi mi se pridružujemo čestitkam ob visokem življenjskem jubileju.
Foto: Franc Bračko
Bife LOZIC
HOTIZA 164
Nudimo vam:
kakovostne jedi in pijače ob sobotah in nedeljah pa se lahko pri nas sprostite ob prijetni glasbi in poslušanju raznih ansamblov in pevcev
Vsem gostom in ostalim želimo vesele velikonočne praznike!
Kakšna bo mreža krajevnih uradov?
IZBIRAMO POMURCA MESECA
V soboški občini bi zaenkrat nastalo 15 KU — Zadovoljni s sedanjo kadrovsko zasedbo — Nenehna skrb za usposabljanje
Podobno kot drugje se tudi v soboški občini spopadajo s precej trdim orehom: z reorganizacijo občinskega sekretariata za notranje zadeve oziroma s problematiko delovanja krajevnih uradov. Odločiti se namreč morajo med obstoječo mrežo krajevnih uradov in morebitno združitvijo nekaterih krajevnih uradov, kar naj bi pomenilo racionalizacijo. Edvard Mlinarič, sekretar sekretariata za notranje zadeve Skupščine občine Murska Sobota, nam je zatrdil, da zaenkrat ni potrebna kaka večja reorganizacija stvarnih in krajevnih pristojnosti. V sekretariatu, ki skrbi za prijave in odjave stalnih in začasnih prebivalcev, številne matične zadeve, vloge za izdajo potnih listin, izdajanje osebnih izkaznic, obmejnih dovoljenj, stalnih obmejnih prepustnic itd., je zaposlenih 18 delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo. Poleg tega pa so štirje zaposleni v regijskem izpitnem centru.
Sicer pa v soboški občini deluje 15 krajevnih uradov, razpore-
Tišina
Urejali okolico
Pred kratkim je skupina vernikov iz Rankovec skupaj z župnikom in kaplanom urejala okolico župnišča in cerkve. Uredili so tudi zeleno ograjo, tako da je okolica zdaj lepša.
frku
jenih po vseh večjih krajevnih središčih, njihovi uslužbenci pa opravljajo tudi matične zadeve. Po besedah Edvarda Mlinariča so zadovoljni s trenutno zasedenostjo krajevnih uradov. Ker jih je nekaj odšlo v pokoj, dva pa so razporedili v sekretariat za občo upravo, se je število matičarjev zmanjšalo, kar pa ne predstavlja kakega večjega problema. Nespremenjene ostajajo tudi uradne ure v krajevnih uradih. Za njihove vodje in uslužbence so v okviru sekretariata za notrnaje zadeve v Murski Soboti organizirali več seminarjev in posvetov, poskrbeli pa so tudi za navodila ob dodatnih nalogah pri izdelavi evidence državljanstva in zdajšnjem popisu prebivalstva. »Minule tri mesece smo tudi zunaj delovnega časa v računalnike vnašali vse potrebne podatke, ki se jih je minuli teden nabralo že okrog 76 tisoč. Pri tem gre za vpis slovenskega državljanstva;
Ko so v lendavskem parku posekali nekaj dreves, se je pri nekaterih občanih vznemirila ekološka zavest in so se spraševali, če je bilo dejanje upravičeno. Še zlasti so se kopja lomila ob vprašanju, ali bi bilo mogoče belo omelo, bolezen, ki je prizadela drevesa, pregnati tudi na drugačen način, s postopnim izločanjem bolnih vej in ne z dokončnim ukrepom.
Na lendavski krajevni skupnosti so zatrdili, da nikakor ni v in-, teresu odgovornih za sečnjo, da bi odstranili še tisto zeleno površino, ki je v Lendavi ostala. Za poseg so se odločili po pogovoru z domačimi gozdarji, ki so ugotovili, da se je bolezen preveč razširila in da je posek potreben, da se ne bi razširila na druga drevesa. Krošnje so bile namreč polne bele omele, ukrep pa je bil potreben pred začetkom vegetacije. Priznajo sicer napako, da niso prej poklicali drugih strokovnjakov, saj so bila drevesa pod spomeniškim varstvom. Kot dokaz nujnosti pa so fotografije, ki so jih pripravljeni v krajevni skupnosti pokazati zainteresiranim.
Betonsko konto
»Pridite pogledat, kako lepo smo uredili avtobusno postajo za naše delavce in malo poslikajte," me je nekako zapovedovaino povabil predstavnik gornjeradgon-skega podjetja. Čeprav je do takrat minilo že precej časa, mi dogodek ne gre iz spomina. Pa ne zato, ker me je zaposleni povabil poslikat postajališče, medtem ko so poslovne informacije skrbno varovali. Tudi zapovedovalni odnos me ni preveč pretresel. Ne. Takrat me je prešinilo pomembno spoznanje: betonsko korito je znak urejenosti objekta, kraja.
Avtobusno postajo sem si namreč čez čas malo bolje ogledala in opazila, da je res sveže prebarvana. Višek urejenosti pa je betonsko korito, postavljeno nekoliko ob strani, že skoraj na travi.
Milan Kučan, Ivan Kramberger, dr. Anton Trstenjak, Evgen Car, Andrej Gerenčer, Geza Farkaš (humorist) — to so najpogosteje omenjena imena znanih Pomurcev v dosedanjih anketah, ki smo jih opravili v sodelovanju z vami, spoštovani bralci domačega tednika Vestnika. Morda vas bodo omenjene osebnosti spodbudile, da še naprej pridno sodelujete v naši skupni izbiri Pomurca meseca, pri čemer seveda pričakujemo, da se bo pojavilo še kako novo popularno pomursko ime. Vaše odgovore za izbor Pomurca meseca marca bomo sprejemali vključno do L aprila.
tudi tistih, ki so se izselili iz naše občine. V zadnjem času pa je bil velik tudi naval kandidatov za opravljanje vozniških izpitov zaradi naraščanja števila zasebnih avtošol. Eni od redkih v Sloveniji smo zagotavljali opravljanje teh izpitov v zakonitem 15-dnev-nem roku,« poudarja sekretar soboškega sekretariata za notranje zadeve Edvard Mlinarič.
Vse to je omenjeni sekretariat pripravil po svoji, torej strokovni plati, ne da bi povečeval kadrovsko sestavo. Tako bo tudi v prihodnje, saj bo predvsem od republiških sredstev odvisna nadaljnja posodobitev posameznih služb. Za zdaj so skoraj na vseh । področjih opremljeni z računalniki, medtem ko s krajevnimi uradi zaenkrat še ni možna ustre- । zna povezava. Ta bo gotovo ena |
GLASUJEM ZA
(Ime ih priimek predlagatelja ter naslov)
od poglavitnih nalog v prihod- ■ nje, ko naj bi se s kakovostjo ■ svojih storitev še bolj približali ■ občanom.	Milan Jerše , ■■
BELA OMELA IN EKOLOŠKA SKRB
Očistili so tudi druga drevesa v bližini. Na prostoru, kjer so bila bolna drevesa, pa bodo posadili nova. O tem se bodo v prihodnje morali več dogovarjati s strokovnjaki in meščani, ki jih očitno vse bolj skrbi, kaj se dogaja z zelenimi površinami v mestu.
Močno razširitev bolezni v lendavski krajevni skupnosti so opazili že konec prejšnjega leta, ko so začeli opozarjati, da je vse več bele omele na drevesih, tudi na javorjih v lendavskem parku. V bojazni, da bi se škodljivec še bolj razširil, so dali pobudo Oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora, da sproži aktivnost za preprečitev širjenja tega zaje-dalca.
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
Kot dokaz upravičenosti posega imajo v Lendavi shranjene tudi fotografije posekanih bolnih dreves.
Sekretariat za gospodarstvo in družbeno dejavnost lendavske občine jim je konec lanskega leta odgovoril, da je bolezen potrebno uničevati v skladu z Zakonom o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. Imetniki rastlin so dolžni izvrševati predpisane ukrepe za varstvo rastlin, če pa ukrepi niso opravljeni, lahko ob-
Zakaj to ogromno betonsko korito, ko pa je bilo povsod okrog dovolj travnatih površin in bi lahko grmičevje ali vrtnico posadili kar v zemljo? Korito mora biti zato, da bo vsak opazil, da so postajo zares uredili!
Zgodba o betonskih koritih pa se še ne konča. Vse pogosteje se pojavljalo tam, kjer sploh niso potrebna (kje so sploh potreb
na ?) in so kvečjemu v napoto, kakor na primer na ozkih pločnikih v Gornji Radgoni. Res je potrebno šoferje na neki način odvaditi, da ne bodo parkirali kar na pločnikih, ki so namenjeni pešcem. Toda z betonskimi koriti pešci niso pridobili veliko.
Očitno ne moremo iz svoje kože — najlažje je postaviti betonsko korito, pa če je zasajeno z zelenjem ali ne, saj je samo po sebi to znak urejenosti mesta.
Meni osebno beton ni všeč! Mogoče pa so dobili betonska korita po znižani ceni. . .
činski upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo, pooblasti določeno organizacijo, da to delo
opravi na stroške imetnikov rastlin.
J. Gabor
TEHNO IMPEKS, d.o.o
Titova 26 (hotel Diana, vhod z dvorišča) MURSKA SOBOTA, tel.: (069) 25 049. odprto od 8. do 12. in od 13. do 16. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES
RENAULT
mazoa
Posredujemo tudi prodajo za kupce iz Hrvaške.
SKOMPAS
GORNJA RADGONA
DUTV FREE JHOP
Kompasove pomurske mejne brezcarinske prodajalne v G. Radgoni, Gederovcih, Kuzmi In Dolgi vasi za vas:
•	— vsak dan, tudi ob nedeljah od 8. do 19. ure
•	— čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
•	— cene v DEM, plačate v DIN po tečaju 1 DEM = 9 DIN
Spoznajte svet na številnih potovanjih, izletih, počitnicah, ki jih organizira potovalna agencija Kompas, G. Radgona.
Bernarda B. Peček
• ekspresna izdelava vseh vrst očal • kontrola vida • najnovejši modeli okvirjev priznanih domačih in evropskih izdelovalcev
SONJA JUREŠ
Na voljo so vam programi:
— mini počitnice za praznične dni od 26. 4. do 5. 5. 1991
— smučanje Val Thorens, za 1. maj
— maksi Kompasov katalog Počitnice 91
— tečaji tujih jezikov 91
— počitnice 91 v Španiji, Tunisu, na Cipru ...
— in še množica programov za potovanje po domovini in tujini
— plačilo v treh obrokih, odhodi iz G. Radgone
— Informacije: Kompas G. Radgona 74-741, 74-265
Od 1. 4. 1991 vas ponovno vabi odprta RESTAVRACIJA PIVNICA z bogato ponudbo jedi in pijač.
Glavni trg 7, LJUTOMER, telefon: 82 445
SVET JE LEP - POTUJTE Z NAMI
Stran 18
VESTNIK, 28. MAREC 1991
kronika
Višje kazni za prekrške
Skupščina Republike Slovenije je med drugimi predpisi sprejela tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Ur. list RS, štev. 10, z dne 14. 3. 1991), s katerim so od 22. 3. 1991 v veljavi nove kazni za prekrške. Povečale so se tudi do 5-krat za prometne prekrške, za katere se lahko izreče mandatna kazen na kraju ugotovljenega prekrška. S tem so kazni bistveno višje, toda ali bodo tudi bistveno vplivale na boljšo prometno varnost, ki je tudi v Pomurju vse prej kot dobra?
Tako je sedaj najvišja kazen za en prekršek 1.000 din, najnižja po zveznem zakonu 500 din, po republiškem pa najvišja 625 din in najnižja 125 din. Konkretno to pomeni, da je kazen za vožnjo brez luči (tudi s kolesom) 1.000 din, enako tudi za vožnjo brez varnostne čelade, nepravilno parkiranje in manjšo tehnično napako vozila nas bo veljala 750 din, neuporaba varnostnega pasu pa 500 din. Pri tem velja tudi opozoriti, da ima policist pooblastilo, da ob večih prekrških kazni združi in je kazen še toliko višja.
Višje kazni pa niso le na področju prometne varnosti, ampak praktično za vse prekrške, ki so določeni z zveznimi in republiškimi zakoni, uredbami oz. odloki izvršnih svetov ter odloki občinskih skupščin, kar pomeni, da moramo na vseh področjih dela in življenja bolj spoštovati predpise, vendar ne samo zaradi visokih kazni, ampak zaradi splošne varnosti ljudi in premoženja, torej od varnosti na cesti do varstva okolja.
Marjan Horvat
PRETRESLJIVA DRUŽINSKA TRAGEDIJA V KAMOVCIH
S SEKIRO NA MOŽA
Marija Pucko, stara 34 let, osumljena uboja svojega 39-letnega moža Štefana. Tragedija se je »morala« zgoditi
Čeprav imajo v Kamovcih I vaški zvon, se le-ta poredko ■ oglasi. Vas je majhna, zato ni veliko rojstev in ne smrti. Prejš-Inji četrtek in petek pa ni odmevalo le zvonjenje, ampak tudi ■ glas o družinski tragedije pri J Puckovih. Hitro se je namreč | razširila novica, da je Marija . Pucko, ki ima hišo tik ob kape-| lici, s sekiro ubila svojega mo-Iža.
Še isti dan smo tudi mi obi-■ skali Kamovce, ki so blizu Do-■ brovnika. Veliko domačinov je I bilo ob cesti in pogovarjali so । se o dogodku, ki jih je močno | pretresel. V pogovoru smo zve-Ideli, da je pravzaprav čudež, da se tragedija s takšnim ali I drugačnim koncem ni zgodila ■ že prej. Pri hiši namreč že dol-I go ni bilo miru. Vsi so krivdo ■ prelagali na pokojnega, češ da se je v zadnjih letih bolj kot za ■ družino (sin je star 14 let) brigal za pijačo. Lahko pa sluti-| mo, kako je pri hiši, kjer je tak z človek.
Dezider Magdič, ki stanuje ■ blizu Puckove hiše, nam je povedal: »Dan pred tragedijo sva Is Puckovim Stefanom pri meni žagala drva. Pila sva doma, na-| to pa še v bifeju v Genterovcih. _ Moj prijatelj je rad pil.« I Šefica bifeja v Genterovcih ■ Ana Feherjeva pa je dejala: S »Štefan Pucko je pogosto pri-I hajal v naš lokal. Ne po obna-Išanju ne po količinah zaužitega alkohola ni izstopal od drugih. I Sploh se je vedel uglajeno.«
Bližnja Puckova soseda Mar-| jeta Zver pa je menila: »Pri tej Ihiši nikoli ni bilo miru. Marija je večkrat klicala na pomoč mi-I ličnike, vendar niso vselej prišli. Pokojni Štefan je občasno I delal pri zidarskem mojstru iz _ Nedelice, te dni pa bi moral
oditi prek lendavskega Gradbenika na delo v Sovjetsko zvezo. Morda je tudi to vzrok (ljubosumnost?), da je v zadnjem času pil še bolj kot sicer. Se je pa tudi že zdravil v psihiatrični bolnišnici v Ormožu.«
Pokojnikova bližnja sorodnica (imena nam ni dovolila objaviti) je prav tako trdila, da ubiti ni bil dober mož in da je grozil ne le ženi, ampak tudi otroku. Še več: z grunta je nagnal tasta in tudi s svojimi domačimi v Renkovcih, od koder seje priženil v Kamovce, je bil skregan.
Še bi lahko nizali pripovedovanja ljudi. Vse to bodo prav gotovo olajševalne okoliščine pri izreku sodbe Mariji Pucko, ki jo je preiskovalni sodnik zaslišal, nato pa spustil na prostost.
Sedaj pa prinašamo še uradno verzijo dogodka, kot so jo zapisali delavci organov za notranje zadeve:
Štefan Pucko je v sredo, 20. marca, spet popival in se proti večeru vrnil domov. Nastal je zakonski prepir z ženo Marijo in grozil ji je z najhujšim. Okrog pol osme zvečer je zaspal. Zena je okrog 22. ure odšla v gospodarsko poslopje in se vrnila v hišo z večjo sekiro. S topim delom sekire je spečega moža petkrat udarila po glavi, nato pa še enkrat z ostrim delom sekire. Po storjenem dejanju je zbudila sina in o zločinu obvestila najbližjega soseda, ta pa miličnike. Marija jih je počakala v hiši. Sodna obdukcija je potrdila, da je smrt nastopila zaradi zmečkanin lobanje in izkrvavitve v možgane.
Štefana Pucka so v četrtek fžokopali na kantovskem pokopališču, žena Marija, ki ji je prekipelo, pa čaka na (raz)sod-bo. Čeprav je naredila zločin, je ljudje z ulice sploh ne obso-
jajo.
Š. Sobočan |
PRIZORIŠČE ZLOČINA - Hiša številka 16 v Kamovcih, kjer so bili neznosni zakonski odnosi in so dosegli vrhunec z ubojem moža. Marija in Štefan sta bila sicer poročena 16 let. Nekaj časa (do 1980. leta) sta delala v Nemčiji. Zadnja leta je bil mož brez redne zaposlitve, žena Marija pa se je pred časom zaposlila v tovarni nogavic v Dobrovniku. Foto: Š. S.

PREPIRI MED ŠTIRIMI STENAMI
Iz poročila o delu organov Uprave za notranje zadeve Murska Sobota v lanskem letu povzemamo, da je bilo v minulem letu za 16 odstotkov več (ugotovljenih, prijavljenih) kršitev javnega reda in miru. V letu 1989 so jih zabeležili 919, lani pa kar 1069.
Najpogostejši kršitvi javnega reda in miru v lanskem letu sta bili »ropot in kričanje v zasebnem prostoru«, kajti teh dejanj je bilo 405. V primerjavi z letom prej je tega sicer samo za 9 odstotkov več, toda kljub temu da misliti. Smo Pomurci »babe«, ki si upamo dati duška le med štirimi stenami, torej v domačem okolju? Seveda bi bilo zanimivo ugotoviti vzroke, zakaj pri toliko hišah ni miru. Je to posledica vinjenih
mož, prešuštva (skakanja čez plot), porednih otrok, prepirov zaradi delitve dediščine ...? Ne, Pomurci se znamo »postaviti« tudi na javnem mestu! Lani so delavci organov za notranje zadeve zaznali 337 prepirov in pretepov na javnem mestu, kar je za 44 odstotkov več kot leto prej. Če pa k tej številki prištejemo še 135 golih pretepov, ugotovimo, da se znamo postaviti v bran, če kdo nad nami povzdigne glas ali, kar
je še hujše, pest. Še sreča, da vse to poteka »med štirimi očmi«, saj delavci organov za notranje zadeve ugotavljajo, da hujših in množičnih kršitev, ki bi posebej vznemirjale javnost, ni bilo. Temu v prid so preprečevalne akcije, od katerih ni ne najpomembnej-
ša legitimiranje. Kar 3439 občanov je moralo pokazati osebno izkaznico ali kak drug dokument, na podlagi katerega so ugotavljali identiteto. K sreči so odkrili le 50 ljudi, ki so se drzno vedli. Pri uporabi prisilnih sredstev (uganite, kaj je to!), so delavci UNZ ravnali strokovno, saj ni bil nihče telesno poškodovan.	s.
Poroke
MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI — Štefanija Ranta-ša, delavka iz Kupetinec, in Feliks Nedeljko, strojni ključavničar iz Dobrave.
MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA - Nataša Kous, študentka medicine iz Murske Sobote, in Nikolaj Škaiič, doktor medicine iz Moravskih Toplic.	ČESTITAMO!
OHRANITE TOPLOTO VAŠEGA DOMA!
Za dobro izolacijo in enostavno vgradnjo uporabljajte lahke gradbene plošče NOVOLIT, KOMBIVOL in KOMBIPOR, ki jih proizvaja
novo lit
Nova vas p.o. na Blokah, podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov
NOVA VAS 56 - 61385 NOVA VAS YU
telefon: 061/798 008, 798 011, 798 060
telefax: 798 011
Vabimo vas, da nas obiščete na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni od 1. do 5. aprila v hali A.
AGROSERVISOVCI OBSOJENI
Glede na vrsto olajševalnih okoliščin smo slutili, da obsodba treh delavcev Agroservisa, ki naj bi si protipravno prisvojili 42 933 dinarjev, ne bo (pre)huda. Sodni senat enote temeljnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak, je sredi prejšnjega tedna izrekel (ob)sodbe: 35-letni Hedviki Kučan in 31-letni Vlasti Šek vsaki po 5 mesecev zapora, 28-letnemu Marjanu Makovcu pa 3 mesece zapora. Obsojeni bodo tudi morali povrniti protipravno pridobljeno premoženje v znesku 18 000 dinarjev in stroške sodnega postopka. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo več olajševalnih okoliščin, med njimi dosedanjo nekaznovano. Sodni senat je menil, da je kazen pravilno odmerjena in da bo primerno vplivala na obsojence. Sodba še ni pravnomočna.
Š. S.
Zgodilo se je
OGENJ V KOPALNICI
V marsikaterem stanovanju je električna inštalacija zanič. Najbrž je bilo tako tudi v kopalnici Milene Rajk v Gornji Radgoni, Prežihova ulica 12. V nedeljo ob 23.30 je nastal kratki stik, nato pa so se vneli pralni stroj, perilo in kopalniška oprema. Radgonski gasilci so sicer intervenirali, a je škoda kljub temu precejšnja: 100 000 dinarjev.
TUDI ŽENSKE SO HUDE
V zadnjem času je pridržanj zaradi iztreznitve sicer manj, zato pa toliko bolj preseneča pridržanje 35-Ietne Jelke P. Le-to so 21. marca privedli v prostor za pridržanja, ker so ugotovili, da je to edini način, da jo umirijo. Ta dan, okrog 21.30, je namreč doma pretepala 17-let-nega sina in moža. Prijateljsko prepričevanje, naj že neha, ni pomagalo, zato so jo pridržali do iztreznitve.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
Terezija Prelog, 50 let, iz Murske Sobote se je z osebnim avtom peljala po ulici Mikloša Kuzmiča v Murski Soboti. Potem ko se je pripeljala do prednostne ceste, ni upoštevala prometnega znaka ustavi, zato ne preseneča, da se je zgodila nesreča. V tistem hipu se je namreč po prednostni cesti pripeljal z osebnim avtom Jože Novak iz Norši-nec pri Ljutomeru. V trčenju vozil je nastalo za 60 000 dinarjev škode, Prelogova se je hudo poškodovala, njena sopotnica Zdenka Vidovič iz Kuštanovec pa lažje.
NEPRIMERNA HITROST
Ugotovili so, da se je 20. marca Alojz Grmič, 41 let, iz Murske Sobote peljal z osebnim avtom z neprimerno hitrostjo. Zunaj naselja Mačkovci je vozilo začelo zanašati, voznik ga ni uspel obvladati, pa je zapeljal v jarek. Gmotna škoda na avtu znaša 40 000 dinarjev, voznik pa se je hudo poškodoval.
SMRT NA ŽAGI
Na območju Pomurja so dokaj pogoste delovne nesreče. Predzadnji torek, na Jožefovo, se je zgodila huda nezgoda v Razkrižju. Smrtno se je namreč poškodoval zasebni žagar Jože Belovič. Žagal je akacijev hlod in njegov zadnji del z desko ptiskal na voziček. Hlod pa je nenadoma dvignilo in deska, s katero je tiščal hlod, je žagarja z vso silo udarila po vratu in obrazu.
POŠKODOVAN KOLESAR
63-letni Franc Kuzimec iz Gornjega Lakoša 104 seje predzadnji torek peljal s kolesom iz Lendavskih Goric proti Kranjčevi ulici. Kaže, da je vozil prehitro, saj sicer blagega ovinka ni uspel speljati, padel je in se hudo poškodoval. Po nesreči so ga prepeljali v bolnico v Rakičan.
»RADENSKA-TRI SRCA« POLNILNICA MINERALNIH VOD IN PIJAČ
RADENCI D.O.O.
69252 RADENCI
objavlja
javno dražbo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
Naziv	Kosov	Izklicna cena
Pometalnik smeti Hakohamster	1	500,00
Stabilni brusilni stroj	1	3.100,00
Tov. avtomobil TAM 5000 — smetar	1	30.000,00
Podvozje s kontejnerji	2	6.500,00-8.000,00
Kompresor Trudbenik	1	5.000,00
Rezervoar PVC cca 10.000—15.000 I	3	1.000,00—2.000,00
Zaboj-keson za tov. avtomatik (4 x 2 m)	1	2.000,00
Trosilnik umet. gnojila Creina	1	10.000,00
Dražba bo v četrtek, 4. 4. 1991, ob 12. uri na dvorišču obrata Petanjci.
Ogled je možen uro pred pričetkom dražbe. Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe vplačati 10 % varščine od izklicne cene. Ustrezne dajatve plača kupec.
ILIRIJA
Podjetje za proizvodnjo kemijskih izdelkov, d.o.o. LENDAVA, Petišovci
vabi k sodelovanju nove sodelavce za naslednja delovna mesta:
1.	TEHNOLOG
Pogoj: visoka ali višja šola kemijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
2.	KONTROLOR
Pogoj: srednja šola V. stopnje kemijske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
3.	PRIPRAVLJALEC
POLIZDELKOV
Pogoj: srednja šola V. ali IV. stopnje kemijske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj
Izbrani kandidati se bodo nekaj mesecev usposabljali v ILIRIJI-VE-DROG v Ljubljani.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: ILIRIJA-VEDROG Ljubljana, Tržaška c. 32. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi.
Ustnik, 28. marec 1991
Stran 19
telefax 069/21-984
ž. r. 51900-601-12120
M. SOBOTA
p. p. 54
Vabimo vas v našo prvo lastno TRGOVINO
(nasproti hotela Diana, na dvorišču sedeža zadruge)
• Pri nas lahko najceneje kupite izdelke naših obrtnikov. Želimo vam vesele velikonočne praznike!
p.o.
Kidričeva 15 tel. 069/22-707, 22-989
Izdelujemo sodobno oblikovano pisarniško pohištvo
ter opremo za študentske sobe in druge bivalne prostore

Na vašo željo vam izdelamo stavbno in notranje pohištvo, ki bo ustrezalo vašemu okusu in prostoru
Pokličite nas po telefonu 22 320 ali nas obiščite!
Ll PLATANA, MURSKA SOBOTA Slovenijales Lendavska 29, tel.: 22320
marles
marles hiše d.o.o.
SALON CVETJA CIPOT MURSKA SOBOTA, Grajska 4 a tel.: 22-193
JO velika izbira lončnic, rezanega cvetja,, | najnovejši način aranžiranja, izdelovanje poročnih šopkov, ikeban in vencev.
' • odprto tudi ob nedeljah od 8.30 do 12.00.1 Želimo vam vesele velikonočne praznike!
P—1 rbfj postojna
Obiščite nas na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov od 1. do 5. aprila 1991 v Gornji Radgoni, KJER BOMO RAZSTAVLJALI
GRADBENO OPREMO IN OBENEM
PRODAJALI:
MEŠALNIKE BETONA in SAMOKOLNICE p. ugodnih cenah _	%
— plačilo s tremi čeki (slovenskih bank)
XRRIH[ISJNX
RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLČCH
Za vse denarne posle — zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi
TO JE VAŠA BANKA!
Štajerska potovalna agencija Raiffeisen, podružnica Bad Rad-kersburg vam omogoča polet in rezervacije letalskih vozovnic v vse dežele sveta.
Steirisches
Raiffeisen KI c/
Reisebiiro
__;_________Z
Dobrodošli pri nas. Na voljo smo vam z vsemi informacijami in svetovanjem!
SINDiKAlNA PRODAJA
IZJEMNO UGODNO
Podjetje Marles hiše, d.o.o. se vam predstavlja na 6. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni od 1. do 5. aprila 1991 na sejmišču v hali A, razstavni prostor št. 124:
— z novim programom individualnih hiš Marles 2000
— novimi sistemi gradnje
— programom oken
— programom strešnih nosilcev in z računalniško demontracijo izračuna ostrešij
— predstavitvijo stanovanjskega naselja Černeta vci pri Murski Soboti
— z informacijo o že uveljavljenem programu hiš, kuhinjskega pohištva, notranje opreme
Za vse dodatne informacije nas lahko pokličete tudi v Marles, Limbuška c. 2, Maribor, tel. 062/39-441, ali nas obiščete in si ogledate vzorčno hišo MB 2000 ter salon pohištva.
SHIMANO
union.
B.P. CYCLE beretta THOMPSON
G0RSK0 K0L0 B.P. CYCLE MOUNTAIN BIKE
18 BRESiAV, na 3 OBROKE
VABLJENI!
/i	J {
ZA SAMO ThZjjJU dh’ BREZ DPREH1E
1
Ril "tOOv din ZOPREma
in HuLLAND LOOK (ženski) 3.Ok)0 dir.
Informacije	BESS - PRO MARKET
in	LJUBLJANA. ŠMARTINSKA I 1
naročila : TEL : 061 310 935 FAX; 30 2 556
zastopnica : ga. KOREZ , 062- 39 145
POHITITE, 0 M E J E N A K O L I C I N A ’
Stran 20
VESTNIK, 28. MAREC 13?!
Radijski in televizijski spored od 29. marca do 4. aprila
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.00 Prebujajte se z nami! (informacije v obeh jutranjih kronikah, glasba, točen čas in seveda: prijeten konec tedna!). 10.00 Spored RS
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi — v živo po telefonih 21-232, 21-579. 17.00 Poročila. 18.00 21.232. 19.00 Spored RS.
5.00 Prebujajte se z nami! (ponujamo vam običajni sobotni menu z družinsko svetovalnico, čestitkami, dobro glasbo in aktualnimi cestnimi razmerami). 19.00 Spored RS
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 17.00 Poročila. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 Spored RS
TV SLOVENI J ATVMftVFM||A
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas: evangeličanski duhovnik iz G. Slaveč, Geza Erni-ša. 9.30 Srečanje na pomurskem valu. 10.30 Ekskluzivna gostja kuhinje, splačalo se bo v živo pojesti z njo kaj okusnega. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
5.00 Prebujajte se z nami! (pet ur veselja in glasbe, pa seveda tudi možnosti, da poveste, če vas kaj žuli: telefona 21-232 in 21-579!). 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne. 16.15 Športna oddaja. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz. 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami! (Mali oglasi, kuhinja Cilke Sukič, pesem tedna, dobro jutro z vami in za vas!). 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (prve pol ure telefonski mali oglasi, ob petih poročila in ob pol šestih Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (Gotovo vas ne bo tlačila mora, če boste poslušali jutranji murski val tudi v sredo. Lepo se imejte ves dan, še prej pa ne zamudite v službo!). 10.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.10 Si-menon, naizanka. 15.00 Svet na zaslonu. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.25 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Uganka ku-mranskih rokopisov, avstral. serija. 21.15 Popolni vohun, angl, nadaljevanka. 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Odiseja 2010, ameriški film.
Drugi program:
15.00 Tenis — ČSFR:Jugo-slavija, prenos. 17.30 Studio Maribor. 18.50 SP v hokeju na
8.35 Angleščina. 9.00 Otroški program. 9.40 Alf, amer, nanizanka. 10.05 Programski jezik logo. 10.20 Zgodbe iz školjke. 11.20 Naša pesem. 13.25 Video-godba. 14.10 Čudoviti svet bratov Grimm, ameriški mladinski film. 16.20 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Športni dogodek. 18.30 Druga
TV SLOVENIJA
ledu
J ugoslavija :Francija,
prenos. 21.00 Pasijon po očetu, oratorij. 22.00 Posnetek tenisa. 23.30 Satelitski programi. 0.15 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Povejte, kaj naj počnem, oddaja za mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 13.35 Nero, opera. 16.35 Poročila. 17.00 Iz zgodovine glasbe: Josip Slavenski. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Oddaja za mlade. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik L 20.00 Pasijon našega gospoda Jezusa Kristusa po Janezu. 21.10 Maša papeža janeza Pavla II, prenos iz Rima. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Tatovi milnatih oper, italijanski film. 0.25 Poročila.
TV AVSTRIJA
16.00 Am, dam, des. 16.20 Kotiček za živali. 16.55 Mini čas v sliki. 17.05 Tako ali drugače. 17.30 Mini kviz. 17.55 V 80 dneh okoli sveta. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Pod eno streho. 19.20 Znanje danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Jesensko mleko, film. 22.00 Platoon, film. 23.55 Hunter.
2. program
18.15 Maša. 19.00 Lokalni program. 19.45 Svetopisemske zgodbe. 20.15 Divja obala. 21.00 Po redeče-be-lo-rdečih sledovih. 22.00 čas v sliki. 23.00 Sedmi kontinent, film. 0.45 War requiem, glasbeni film.
TV MADŽARSKA
8.40 Počitniška matineja, filmi za otroke. 16.40 Video novice studia Szeged. 17.00 Za upokojence. 17.30 Teka. 17.40 Reportaža. 18.00 Okno, uslužnosti program. 19.00 Vprašanja kristjanov. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Naslednji, prosim! 8. Turizem. 20.15 Dallas, ameriška serija. 21.10 Panorama, svetovna politika. 22.10 Bach: Janezov pasijon. 0.25 TV dnevnik. 0.40 Dnevnik ANTENNE 2.
godba. 19. Dnevnik 2. Žrebanje Ona + on.
22.30 Sova:
10 Risanka. 19.30 19.59 Utrip. 20.20 3x3.	20.35
22.10 Dnevnik 3. : Na zdravje!, amer.
nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka; Mož v rjavi obleki, ameriški film.
Drugi program:
10.00 Satelitski program.
10.30 Smučarski skoki, prenos.
14.00 Tenis — ČSFR Jugoslavija, prenos. 17.00 Satelitski program. 18.30 Domači ansambli.
19.00 Muppet §how. 19.30 Dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Boter H, ameriški film.
23.25 Posnetek smučarskih skokov. 0.05 Yutel.
8.40 Živžav. 9.30 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka. 10.00 Velikonočna maša, prenos iz Celja. 11.10 Ruševec, dokum. oddaja. 11.40 Obzorja duha. 12.00 Ri»: Blagoslov s Trga sv. Petra. 12.40 Kmetijska oddaja. 13.10 Videomeh. 13.40 Prisluhnimo tišini. 14.40 Saga o Forsy-tih, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev nanizank. 17.00 Dnevnik I. 17.05 Golgota, francoski film (čb). 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ljubezen po kranjsko, drama. 21.20 Podari m-dobim. 21.40 Zdravo. 23.00 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Kriminalna zgodba. Drugi program:
10.00 Muppet show. 10.30 SP v smučarskih skokih, prenos. 12.30 Titanic. 14.00 Športno popoldne: Tenis — ČSFRJugo-slavija. 19.30 Dnevnik. 19.50 SP v hokeju — Jugoslavija :Astrija. 22,15 Posnetek tenisa in smučarskih skokov. 23.30 Športni pregled. 0.15 Yutel.
9.00 ZBIS: Oblaček Pohaja-ček. 9.15 Gradimo mesto Živžav. 9.30 Mladinski pevski festival. 10.00 Utrip, Zrcalo, Mernik. 15.10 Obzorja duha. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Spored za otroke. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Primer Feliksa Langusa, drama. 21.10 Osmi dan. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 400 let slovenske glasbe. 23.00 Sova: Avtoštopar, amer, nanizanka; Kriminalna zgodba.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.10 Podarim-dobim. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 dnevnik. 19.50 SP v hokeju — Jugo-slavijatltalija. 22.15 Po sledeh napreka. 22.45 Zabavnoglasbena oddaja. 23.15 Yutel.
TV SLOVENIJA
5.00 Prebujajte se z nami ! (Za spremembo pa lahko tudi spite — tudi za zaspance se trudimo, morda vam bomo bolj koristili, če nas ne boste slišali!). 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne — aktualna tema prvo uro, nato poročila in razvedrilna oddaja Zaigrajmo in zapojmo po domače. 19.00 Spored RS
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota za otroke. 10.00 Izbor šolskega programa: Izza zelenih vrat. 10.30 Antika v Sredozemlju: Platon in Atlantida. 11.00 Nemščina. 11.30 Divji svet živali. 12.00 Izbrali smo za vas. ' 13.45 Tarzan v dolini zlata, ameriški film. 15.15 Mikser M, zabavna oddaja. 16.10 Narodna glasba. 16.40 Vredno je videti, dokum. film. 16.55 Odprto ... 17.40 Poročila. 17.45 Tv razstava. 18.00 Berači in sinovi, nadaljevanka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Laura Lansing, ameriški ■ film. 21.50 Izseljena Hrvaška. 22.20 Dnevnik 2. 22.45 Športna sobota. 23.05 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 23.50 Poročila.
8.45 Poročila. 9.00 Velikonočna bajka. 10.00 Prenos velikonočne maše iz splitske katedrale. 11.10 Dokumentarni film. 11.55 Papežev blagoslov s Trga sv. Petra. 12.30 Poročila. 12.35 Kmetijska oddaja. 13.35 Dakta-ri, serijski film. 15.05 Družinski magazin. 17.15 Zakaj te očka pušča samo, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 24 ur neke ženske, drama. 21.15 Nafta, serija. 22.10 Dnevnik 2. 22.35 Športni pregled. 23.20 Trio Orlando izvaja Mozarta. 0.20 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.40 Zagrebški pa-noptikum. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Oddaja za otroke. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.40 Energetska prihodnost Hrvaške. 22.30 Kinoteka Hollywo-oda: Mrs. Parkington. 0.00 Yu-tel.
TV AVSTRIJA
TVAVSTRIJA
TV AVSTRIJA
13.15 Svetopisemske zgodbe. 16.00 Otroški wurlitzer.
18.30 Nogomet. 19.00 Milijonsko kolo. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Bolnik iz strasti. 21.50 Srček.
22.15 Nepridipravi delajo razdor, film. 23.45 Čas v sli-' ki. 23.50 Priča. 1.30 Čas v sliki. 1.35 Ex libris.
TV MADŽARSKA
13.15 Podnajemnik. 15.00 Hiša v Jeruzalemu. 15.30 Kralj Artur in astronavt.
17.00 X-Large in X-Charts, mladinska glasbena oddaja.
18.30 Pod isto streho. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pomlad junakov, film. 22.10 Vizija.
22.15 Habsburžan v Milanu in Florenci. 22.20 Opera. 0.25 Hunter, film. 1.10 Čas v sliki.
2. program
22.00 Čas v sliki. 22.10 Nič drugega kot jeza, film. 23.45 Šport: hokej na ledu. 0.45 Čas v sliki.
16.00 Film Walta Disneya. 17.40 X-Large special. 18.30 Pod isto streho. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sreča in konec kralja Otokarja, gledališki prenos. 23.10 Mozartova dediščina. 0.10 Velikonočni jazz. 0.55 Čas v sliki.
2. program
11.00 Koncert dunajskih filharmonikov. 1,2.45 V življenju vsega pač ne moreš imeti. 13.20 Klavirski virtuoz, film. 14.30 Židovske pesmi in pripovedi. 15.30 Računalniška animacija. 16.00 Dunajska kuhinja. 17.30 Cesta laži: Prawda. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Avstrija v sliki. 19.00 LokaL ni program. 20.15 Prizorišče zločina. 22.10 Beg v 23. stoletje.
6.30 Vaška TV. 7.00 Sončnica. 9.05 Za otroke. 10.10 Dallas, pon. 10.55 Szeged — Ferencva-ros, nogomet. 12.50 Panorama. 13.50 Magazin cultural. 14.20 Fundacija za Szeged. 15.00 Drehscheibe Europa. 15.30 Hišni prijatelj. 15.40 Velika noč narodov. 16.35 Film. 18.00 Ki si od vekomaj... 18.35 Delta. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Dolgo vroče poletje, amer. film. 22.00 Parabola. 22.30 Rock. 23.20 Glas slik, film. 0.05 TV dnevnik.
9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv. 10.50 Angleščina. 11.15 Osmi dan. 15.00 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik I. 17.05 Šolska tv. 18.10 Alf, amer, nanizanka. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 21.10 San Remo 91, zabavnoglasbena oddaja. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Haggard, ang. nanizanka; Kriminalna zgodba.
Drugi program:
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Orson Welles. 22.35 Yu-tel.
9.00 Živžav. 9.50 Primer Feliksa Langusa, drama. 10.50 Včerajšnje sanje, angl, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik I. 17.05 Slovenija: Jesen. 17.35 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Živalski vrt ponoči, kanadski film. 22.05 Marlboro Musič show. 22.35 Dnevnik 3. 22.55 Sova: Alf: amer, nanizanka; Kriminalna zgodba; V znamenju zvezd, nemška serija.
Drugi program:
16.00 Satelitski program. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Dnevnik. 19.50 Športna sreda. 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel.
TV SLOVENIJA
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Mostovi. 9.55 Popolni vohun, amer, nanizanka. 15.30 Mostovi. 16.00 Sova, po-
novitev. 17.00 Dnevnik 1. Freud, dokum. oddaja. Po sledeh napredka.
ZBIS. 19.00 Risanka.
17.05
18.05
18.40
19.30
9.15 Poročila. 9.30 Oddaja za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.45 Poročila. 17.00 Portret znanstvenika: Pierre Fermat. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Oddaja za otroke. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik I. 20.00 Hiša za oddih, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Kino klub. 0.20 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 16.45 Poročila. 17.00 V vrtincu stoletja. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Serija za otroke. 18.45 Lepa naša. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Nevarne poteze, švicarski film. 21.45 Dnevnik 2. 22.05 Intervju. 23.05 Yutel.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
13.10 Čas v sliki. 15.00 Otroški program. 16.00 De-grasi junior high. 16.55 V 80 dneh okoli sveta. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Pod isto streho. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport.
20.15 V divjini Velikega kanjona. 21.15 Alamo, film. 23.50 Hunter, krim. serija. 0.35 Čas v sliki.
15.00 Otroški program. 16.00 Kot pes in mačka.
16.55 V 80 dneh okoli sveta. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Pod isto streho. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Ukradeno nebo. 21.45 Pogled z druge strani. 21.55 Dallas.
22.40 Čas in soba. 0.30 Čas v sliki-.
2. program
2. program
17.00 Šolska tv. 17.30 Orientacija? 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Kviz o živalih. 19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Dingsda, kviz. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Klub 2.
17.30 Dežela in ljudje.
18.00 Pravica do ljubezni.
19.00 Lokalni program.
19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Napeta igra, film. 21.50 Knjige meseca.
22.00 Čas v sliki. 22.30 Šport: Hokej na ledu.
TV MADŽARSKA	TV MAD
8.00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Spored za otroke. 10.55 Velikonočno reformatsko bogoslužje iz Tate. 11.55 Velikonočna poslanica papeža iz Rima. 14.05 Lepi madžarski plesi. 15.15 Program reformatske cerkve. 15.30 Mali princ, ameriški film. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Muhasti letni časi. 21.25 Telešport. 22.20 Bal, film. 0.05 Video strani.
8.50 Spored za otroke. 10.00 Čb burleske. 10.15 Čarovniški festival. 10.40 Oblikujmo predmete. 11.00 Verdi: Te Deum, posnetek iz Vatikana. 11.15 Pogled domov. 14.30 Chatran, japonski film. 15.55 Cimbora. 16.20 Kviz. 17.05 Katoliška kronika. 17.15 Otroštvo, L del. 18.15 Spored M. Jankoviča. 19.15 Za otroke. 20.00 Poročila. 20.10 Miza za 5 oseb, amer, film. 22.10 Zs. Pereli, portret 22.40 Poročila. 22.45 Dnevnik BBC.
Tereni
9.15 Spored za otroke. Telovadba za invalide. Panonska kronika. 17.00 nul nostru, v romunščini. Jezikovne uganke. 18.15
10.55
16.45
Ecra-
17.30
Četrt
ure za gospodarstvo. 18.35 Spored madžarskih Židov. 18.55 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Heroji, 1. del avstralske serije. 21.10 Odprt prostor. 21.30 stu-
dio ’91. 22.30 Gyarmatija, film. 23.05 TV Dnevnik BBC.
Svet Tihomirja dokumentarni dnevnik. 23.20
Dnevnik 2. 20.05 Simenon, nanizanka. 21.10 Tednik. 22.15 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka: Kriminalna zgodba.
Drugi program:
16.00 Satelitski program. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 19.50 SP v hokeju — Francija:Norveška. 22.15 Zdaj pa po slovensko. 22.40 Večerni gost: Jerner Repovž. 23.30 Yu-tel.
9.15 Poročila. 9.30 Jelenko, otroška serija. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski program. 15.34 Žalostna jesen, drama. 16.45 Poročila. 17.00 Jezik, izobraž. oddaja. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Jelenko, otroška serija. 18.45 Potopisna reportaža. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel.
TV AVSTRIJA
14.00 Kung Fu, nanizanka. 14.45 Ulice sveta: Via Venelo. 15.00 Otroški program. 15.30 Am, dam, des. 16.00 Pokalna igra. 16.55 V 80 dneh okoli sveta. 17.00 Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Srečna družina. 20.15 10 let Senika muzikantov.
22.10 Novi letalec, film.
23.40 Hunter. 0.25 Čas v sliki.
2. program
17.15 Arabci v Evropi.
18.00 Pravica do ljubezni.
19.00 Lokalni program. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kultura. 20.15 Notranjepolitične reportaže. 21.00 Triler.
21.30 Reportaže iz kulture.
22.00 Čas v sliki. 22.30 Klub 2, nato Čas v sliki.
■mmmSmmImIt^IADŽARSKA
18.15 Filmi za otroke. 10.20 Tretji kanal, 4. Skrivnost. 11.05 Heroji, avstralska serija, pon. 12.05 Studio ’91, pon. 17.25 Video novice. 17.40 Lepi madžarski plesi. 17.45 Aplavz za Bela Takacs. 18.10 Četrt ure za gospodarstvo. 18.25 Kamera, dokumentarna serija. 19.00 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Konzerva s primeurjem, spored T. Szilagyija. 20.45 Če je že tu zima, TV igra. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Dnevnik ZDF.
8.00 Magazin za menežerje. 9.05 Walt Disney vam predstavlja, pon. 10.50 Spored za otroke. 12.30 Telovadba za invalide. 16.45 Panonska kronika. 17.05 Za najstnike. 17.40 Naštevanje mesecev. 17.50 Tretji kanal. 18.45 Tele video. 18.50 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Sosedje, 103. poglavje TV romana. 20.40 Reportaža. 21.30 Dandin, francoski film. 22.30 TV dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC.
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
OVEN
DVOJČEK
Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostavno pustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majhnim uspehom?
On: Izlet ti bo prinesel dolgo pričakovano sprostitev, ki ti bo dala novih moči za doseganje ciljev. Posebno ugodno se ti bo pisalo prav na ljubezenskem področju, saj se ti obeta nekaj, česar se boš še dolgo spominjal.
Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od prehitro dane obljube, ampak poglej na vse skupaj malo bolj realno ...
On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obvelja prav tvoja beseda. To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga varianta zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj...
Ona: Ne poskušaj ustvarjati videza, da si stanovitna, saj ti tako ali tako ne bo nihče več nasedel. Je že tako, da je tvoja preteklost vse prepolna kratkih avantur, ki so na žalost pustile tudi nekaj slabih posledic.
On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se nikar ne trudi prepričavati ljudi v nasprotno. Nekdo te na skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takega bo potrebno še kaj več kot pa le arogantnost.
Ona: Opazila boš nekoga, ki ga sicer že dolgo poznaš, a mu doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno in lahko na koncu potegneš krajši konec prav ti sama.
On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar pa bo potrebno vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očarala ...
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Prisrčno se boš nasmejala.nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki pa se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila.
On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabi na važen sestanek’
Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo čuli celo v deveto vas. To pa utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenagli.
On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega.
Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega ljubosumja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bo ponovno zavladala sreča in zaupanje. Toda vseeno še zamisli nad svojo preveliko vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje.
On: Na obzorju so se začeli zbirati črni oblaki, ki na napovedujejo ničesar dobrega. Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko v vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega.
Ona: Zaupala se boš prijateljici in skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bodo dokončno odgnali vse črne misli.
On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si ti.
STRELEC
KOZOROG
VODNAR
Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese prenekateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo.
On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo potrebno tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo.
Ona: Postavljena boš pred odločitvijo, a ti nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegaš, saj lahko v najslabšem primeru ostaneš tam, kjer se nahajaš sedaj. V najboljšem primeru pa . ..
On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi, kot tudi njej sami. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda.
Ona: V srce ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo, da še nekaj časa ne boš ustrezno mislila, ampak le med-lela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana.
On: Čeprav si prepričan, da te zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarle ni tako. Z novo prijateljico se ti obeta tudi kaj več, kot pa samo prijateljstvo. Tvoj srečen dan je sobota, zato jo kar najbolje izkoristi.
Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, pa četudi te bo nekdo prepričeval popolnoma nasprotno. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo!
On: Malo si zanemaril družabno življenje, zato se nikar preveč ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne, pa tudi povsem privatne načrte.
VgSTNIK, 28. MAREC 1991
L
Stran 21
kino
SPORED FILMOV V KINU PARK OD 29. 3. DO 4. 4. 91
29.	marca ob 17. uri amer, drama BARVA DENARJA
29.	marca ob 19.'uri amer, trdoerot. film VONJ GREHA
30.	marca ob 17. uri francoski risani film ASTERIX PROTI CEZARJU
30.	marca ob 19. uri amer, akcijski film NINJA USA
31.	marca ob 15. uri francoski risani film ASTERIX PROTI CEZARJU
31.	marca ob 17. uri amer, akcijski film NINJA USA
31.	marca ob 19. uri amer, trdoerot. film VONJ GREHA
2.	aprila ob 17. in 19. uri amer, komedija ŠOFER GOSPODIČNE DEISY
3.	aprila ob 17. uri amer, komedija ŠOFER GOSPODIČNE DEISY
3.	aprila ob 19. uri amer, hit ČEDNO DEKLE (PRETTY WOMAN)
4.	aprila ob 17. uri amer, vohunska srhljivka BREZ IZHODA
4.	aprila ob 19. uri KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA
KINO SVOBODA GOR. RADGONA
Četrtek, 28. 3. ob 19. uri — ameriški trdoerotični film ME NISMO DEVICE
Petek, 29. 3. ob 19. uri — ameriški pustolovski film NAKLJUČNI TURIST
ob 21. uri — ameriški trdoerotični film ME NISMO DEVICE
Sobota, 30. 3. ob 19. uri — ameriški akcijski film ODPOREN PROTI NABOJEM
Nedelja, 31. 3. ob 17. uri — ameriški akcijski film ODPOREN PROTI NABOJEM
ob 19. uri — ameriška grozljivka ZGODBE S TEMNE STRANI
prodam
MOTORNA
VOZILA
JUGO 55, letnik april 1989, 23.000 km, dodatno opremljen (lita platišča, prevleke) prodam za 6.500 DEM oz. za 86.000,00 din. g? 87 036. M-12467
VW-HROŠČ 1303, letnik 1972, motor 1.200, letnik 1976, prodam. g? 87 236. M-12465 JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. Z doplačilom možnost menjave za AX, R-5 ali VW-GOLF. ® 82 619. M-12471
GOLF DIZEL, letnik 1986, prodam. Miran Semenič, Sp. Kamenščak 64 a, p. Ljutomer. M-12470
RENAULT 5 GTL, letnik 1985, prodam za 110.000,00 din. ® (042) 843 812. M-12469 ZASTAVO 750, letnik 1982, malo vožen, prodam. Horvat, Nas. Prekm. brigade 30, Lendava. LE-13461
Rad imam pico! Poskusim jo lahko v lokalu ali pa odnesem domov v lepi škatli. Picerija Osmica Hotiza, I -telefon: 36-008
FORD TAUNUS XL in pluge Slavonac, visoki klirens, prodam. Anton Kocuvan, Pre-cetinci 39, p. Bučkovci. IN-12458 AVTOMATIC A 35, nov, in harmoniko Hohzner, 120-basno, prodam, g? 81 783. M-12464
LADO 1500, letnik 1976, in TV Grundig oddam ® 77 629. M-M M
MERCEDES 406 D, 1,5 T, motor za Mercedes 180 D, bencinski motor za Mercedes 200, Pasat 1300 z motorjem, letnik 1975, po delih, in stružnico Prvomajska, prodam. Gerlec, Beznovci 46. g? 49 867. M-4431 LADO 1200 in ZASTAVO 750 prodam. Po-znanovci 42. M-4437
JUC9 FLORIDA, star dve leti, prodam. g? 78 245. M-4444
OPEL KADETT COUPE, letnik 1978, pre voženih 120.000 km, prodam. g? 70 391 od 18. do 19. ure. M-4385
ŠKODO 136 L, letnik 1990, prevoženih 2.800 km, dodatno opremljeno, prodam, gf 23 838, popoldne. M-4387
TOMOS CTX 80, nov, ugodno prodam. M. Sobota, Cankarjevo naselje 30. M-4391 SAMARO 1500, letnik 1990, registriran do marca 1991, z dodatno opremo, prodam. g? 81 744. M-4392
VW-HROŠČ, letnik 1972, registriran do 12. 1991, dobro ohranjen, prodam za 15.000 ATS. Erih Babič, Krog, Trubarjeva 56, g? 22 875 — Ogled mogoč v soboto in nedeljo. M-4397
ŠKODO 120 L, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Zlatko, Gregorčičeva 55, M. Sobota. M 4403
Izdelava in montaža plastičnih rolet in vsa popravila.
SLAVKO RUGELJ, Gederovska 11, ČERNELAV-Cl, tel.: 32 920, 23 520
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna uradnica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter, (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21-383 in 21-064, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefax 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za trimesečje 1991 je 150,00 dinarjev, za podjetja 300,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk. Maribor. Po pristojnem mnenju Vestnik plačuje 3-odstotni temeljni davek od prometa proizvodov.
***
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna' shrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6. Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Bala-ško, Stara 18. M 4404
MOPED TOMOS AVTOMATIK, star 1,5 leta, prodam. Jože Kuzma, Dokležovje 17 d. M-4405
ZASTAVO 126 P, letnik 80/81, registriran do 11/91, žago cirkularko, izdelano iz železa, prevozno, in razne kmetijske stroje prodam. Cena po dogovoru, g? 46 031. M-4401
JUGO KORAL 55, letnik 1989, garažiran, dodatno zaščiten, odlično ohranjen, prevoženih 15.200 km, prodam za 9.000 DEM v dinarski protivrednosti. Farič, Titova 14, g? 21 732, zjutraj ali zvečer. M-4406
JAWO 350, letnik 1990, dodatno opremljeno, prodam. g? 22 172. M-4414
GOLF JX, letnik 1990, ugodno prodam. Vrtna 4, Radenci, g? 73 307. M-4415 LADO RIVA 1500, letnik 1989, september, prodam. Nemčavci 1 a. M-4346
APN 6, letnik 1987, prodam. Bojan Jablano-vec, Tropovci, Kolesarska 58. M-4347 LADO SAMARA, staro dve leti in pol, prevoženih 20.000 km, za 12.000 DEM prodam, gf 46 193. M-4349
ZASTAVO 128, letnik 1986, za 5.000 DEM, in MERCEDES 280 E avtomatic, letnik 1982 za 20.000 DEM prodam. Tropovci 19 a, 69251 Tišina. M-4351
RENAULT 4 — katrco, staro dve leti, odlično ohranjeno, prodam za 80.000 din. g? 21 908. M-4355
HONDO CIVIC 1.4 GL HATCHBAC, 1 registracija junija 1989, prevoženih 11.500 km, prodam, g? 22 338. M-4356
AUDI 80, dizel, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, prodam za 28.000 DEM. g? 75 074. M-4361
LADO 1600, registrirano do novembra 1991, ugodno prodam. Ogled po 15. uri. Št. Kuzmiča 6, M. Sobota. M-4365
RENAULT 4 TL, letnik 1977, v celoti ali po delih prodam, g? 45 109. M-4366
ZASTAVO 101, gume, hladilno skrinjo in teletekst Decoder prodam, g? 24 558. M-4417
JUGO KORAL 45, letnik 1989, bele barve, prodam. Brodarska 2, Krog. M-4368 126 P, star 3 leta, garažiran, ugodno prodam. g? 46 151. M-4371
TAM 200 CF, letnik 1968, neregistriran, tehnično brezhiben, primeren za čebelarje, in TAM 2001, registriran, letnik 1976, prodam, g? 77 165. M-4373
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, prodam. Bakovci, Nova ul. 11. M-4446
TAM 110 T 10 prodam, g? 23 293. M-4447 MZ ETZ 250, letnik 1987, športno opremljen, prodam. Grad 132. M-4450
LADO 1.500 SL, letnik 1977, garažirano, rdeče barve, registrirano do decembra, dobro ohranjeno, prodam, g? 77 033. M-4451 JUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam, g? 31 010. M-4454
MOPED COLIBRI, star I leto, prodam. Prešernova 62, M. Sobota, g? 22 375. M-4459
GOLF JGL, letnik 1981, in MOPED avtomatic prodam, g? 26 464. M-4461 ZASTAVO 101, letnik 1988, prevoženih 15.000 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam. g? 25 020 (dopoldne) ali 26 427 (popoldne). M-MM
BMW 318 po ugodni ceni prodam. Lindič, Rankovci 22 a, g? 46 262. M-4350
JUGO SKALA 55, stara 18 mesecev, in pločevino za obnovo za Z 750 ugodno prodam. Naselje 14. divizije 55, g? 24 803. M-4352 BT 50, zelo dobro ohranjen, prodam. Tišina 5 a. M-4353
MOTORNO KOLO BMW 650 prodam. Boris Novak, Razkrižje 41 a. IN-12459 MOPED TOMOS s 4 prestavami, prevoženih 12.000 km, ugodno prodam. Katarina Gumilar, Radovci 28. M-4466
ZASTAVO JUGO 1.1 GX, letnik 1987, registriran do julija, ugodno prodam, g? 22 073, od 16. do 18. ure. M-4473 ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Klepec, Miklošičeva 23, M. Sobota. M-4475 ŠKODO 110 L, registrirano do 10. I. 1992, ugodno prodam. Bakovci, Nova ulica 10. M-4477
OPEL CORSO 1.3 I, letnik 1988, prodam, g? 25 598. M-4478
LADO 2105, letnik 1985, prodam. Gomilica 122 b. M-4479
ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1990, prodam. Gornji Slaveči 66. M-4480
LADO SAMARO, staro eno leto, registrirano do marca 1992, Višnjeve rdeče barve, in 126 P, star 3 leta, 'prodam. Puconci 78. M-4481
RENAULT 5 GTS, letnik oktober 1987, 1400 cm3, 72 KM, 45.000 km, prodam za 15.500 DEM. ® 21 148 (cel dan) ali 25 067 (zvečer). M-4482
VW HROŠČ, letnik 1984, registriran, prodam. Selo 105. M-4484
MAZDA 323 F, staro 6 mesecev, dodatno opremljeno, prodam. Gradišče 37 a. M-4486 VW 1300 MODEL AM, letnik 1965, generalno originalno obnovljen, registriran, prodam. g? 21 466, dopoldan. M-4487
FORD ESCORD 1.4, letnik 1988, prodam. Titan, Gorička 54, Černelavci. M-4489 OPEL KADET 1.3 S, bele barve, letnik 1989, prodam. Novak, Pertoča 118. M-4496 BT 50, letnik 1987, prodam za 7.000,00 din. Kidričeva 39, M. Sobota. M-4498
OPEL KADET 1.3 S, letnik december 1986, prodam. Krog, Murska 50, g? 26 536, popoldne. M-4500
JUGO 55, star 2 leti, prodam, g? 31 250. M-4503
ZASTAVO 128, letnik 1989, 12.000 km. prodam. g? 24 415. M-4506
ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirana do februarja 1992, ugodno prodam, g? 21 695. IN-12473
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, ugodno prodam. g? 74 778. M-4508
GOLF JX, letnik 1988, prodam. Podlesek, Lendavska 17 c, M. Sobota M-4510
YUGO FLORIDO prodam ali zamenjam za cenejšega, g? 22 132. M-4516
GOLF DIZEL, letnik 1987, ugodno prodam. Seme, Cvetkova 14, M. Sobota. M-M.
126 P, star dve leti, 9.200 km, prodam. Li-škova 14 (novo naselje), Černelavci. M-MM FIAT TIPO, star 7 mesecev, elektronski vbrizg goriva, katalizator, kasko, uvožen iz Avstrije, prodam. Saša Županek, Št. Kovača 17, M. Sobota. M-4520
YUGO 55, letnik 1990, prodam, g? 21 160. M-NJ
R 5 CAMPUS, star 10 mesecev, metalne barve in zatemnjena stekla, garažiran, prodam. Mikloša Kuzmiča 22, M. Sobota, popoldan. M-BP
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
SADILNIK za koruzo Olt, 4-redni, prodam. Franc Marič, Rankovci 31, g? 46 193. M-4349
SEJALNIK OLT, 4-redni za koruzo in plug, 12-colni, visoki 'klirens, prodam. Rankovci 7. M-4353
KOSILNICO BCS, trosilnik za gnoj in pu-halnik za seno prodam. Martin Vučko, Dol-, nja Bistrica 83. M-4367
DVOBRAZDNI PLUG SLAVONAC IN
TRIDELNE BRANE prodam, g? 45 270.
M-4375
PREDSETVENIK — stiskalnico, širina 2 m, in mlin Klepe MS 1300, prodam. Krpic, G. Slaveči 78. M-4377
DVOOSNO PRIKOLICO, ljutomersko, s poviškom, prodam, g? 78 275. M-4378 BOČNO KOSO DUBRAVA za traktor Štore 402 prodam. Ropoča 11. M-4384
Jože TITAN
lesostrugarstvo
izdelava stopniščne in balkonske ograje stopnic predelnih sten vrat po naročilu okenskih polic drobnih lesenih predmetov. Vse tudi montiramo.
Krog, Murnova 13 69000 Murska Sobota S 069/26 159
TRAKTOR DEUTZ «006 in seno v balah prodam. Bukovnica 19. M-4390 KOMBAJN ZMAJ 132 ali 133 z bunkerjem ali samo bunker s pripadajočimi deli kupim, g? (062) 724 948. M-4395
IZRUVALNIK KROMPIRJA, dvoredni, in silažni kombajn in kola-sejalnik Olt, štiri-redni, prodam. Lipovci 1932. M-4398 KOSO OLT, zadnjo, za traktor, malo rabljeno, prodam. Odranci, Jugovska 12. M-4400
KOSILNICO Rapid 101, rabljeno, po delih ali v celoti kupim. Štefan DervariČ, Krupliv-nik 85, g? 77 665. M-4212
RAUKOMBI 280, večji, zamenjam za manjšega 220. Borejci 19, g? 46 322. M-4284 TRAKTOR IMT 558 prodam. Gaberje 71. M-13462
TRAKTOR FIAT ŠTORE prodam in kupim školjko za Zastavo 128. Zdravko Murkovič, Cezanjevci 62, p. Ljutomer. M-12453 KOSILNICO BCS PRODAM. Joviča Do-doš, Trakoščanska 8, Varaždin, g? (026) 510 74. M-Dj
OLTOV PLUG, 10-colni, 300-litrsko škropilnico, nove široke blatnike za IMT 558 in lahke brane prodam. Cankova 53, g? 40 655. M-MM
OBRAČALNIK UTO 2250 sip prodam. Horvat, Kraljevci 26, p. Videm ob Ščavnici. M-14750
TRIBRAZDNI DVANAJSTCOLNI PLUG poceni prodam. Karl Klobasa, Police 86, G. Radgona. M-14752
BECKER PANONIJO, novo, prodam. Drago Kočar, Korovci 3. M-4388
SEJALNIK OLT za pšenico prodam, g? 87-432. M-4426
VLEČNO FREZO za F 42 prodam. Dan-kovci 21, 77 032. M-44442
TOMO VINKOVIČ 420, letnik 1984, 400 delovnih ur, brezhiben, s priključki, ugodno prodam, radenci, Vrazova 6, g? 73 171. M-4249
RAUKOMBI 205, z dvema ježema, prodam. Domajinci 26. M-4469
TRAKTOR URSUS 360 prodam. Jože Šiftar, Zenkovci 21. M-4470
TRAKTORSKI OBRAČALNIK ZA SENO kupim. Kovač, Adrijanci 51. M-4470 STEYR 18, z reduktorjem, plugi in brano, prodam. Bakovci, Vrtna 8. M-4499 TRAKTOR TX 80 TURBO, kot nov, in LADO KARAVAN 86 prodam ali menjam za obdelovalno zemljo, g? 46 047 ali 23 883 (zvečer). M-4502
KOMBAJN ZMAJ 780, z rezervnimi deli, prodam. Viktor Barbarič, Brezovci 19. M-MM
VISOKOTLAČNO BALIRKO prodam.
Zenkovci 52, g? 49 837. M-MM
CISTERNO CREINA, 2700 1, prodam. Sobočan, Žižki 74, p. Črenšovci. M-MM
ENOOSNO ŽIVINSKO PRIKOLICO, molzni stroj in prage za Lado 1600 prodam. Jože Raduha, Gaberje 97. M-MM
ŽIVALI
KRAVO, brejo 9 mesecev, prodam. Aloj Ke-rec, Grad 55. M-4343
TELICO, brejo, prodam. Ludvik Kovač, Dobrovnik 286. M-4348
KRAVO, kontrola A, brejo 8 mesecev in staro 8 let, prodam. Domanjševci 124. M-4364
POGAČA ZA DRAŽILNO KRMLJENJE ČEBEL!
Po povzetju ugodno priskrbim pogače za krmljenje čebel, za katero je opravljena kemična analiza po specifikaciji.
Informacije po ® 87 333, od 20. do 22. ure, ali osebno v Banovcih 5 a, Veržej.
PRIJAZNO TRGOVKO ZAPOSLIMO.
TRGOVINA RAC
GRAD, © 77 697.
GRADBENO PARCELO IN STANOVANJSKO HIŠO, novo, popolnoma opremljeno, prodam. Geza Gomboš, Petišovci, Lendavska c. 12 a.
TELICO, brejo, kontrola A, prodam, g? 49 991. M-4374
KOBILO, staro 9 let, sposobno za vsa kmečka dela, prodam. Rogašovci 72. M-4393 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 91. M-4396
TELICO, brejo, kontrola A, po izbiri, prodam. Antonija Novak, Slaptinci 12, P. Videm ob Ščavnici. M-4412
VISOKO BREJO TELICO prodam. Lajos Kovacs, Dobrovnik 286. M-MM
NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 6 mesecev, prodam, g? 82 084. 12455
BREJO SRNASTO ALPSKO KOZO ugodno prodam, gf 62 143. M-14749
MALE PUJSKE in čisto bučno olje prodam. Gradišče 3 a, g? 46 584. M-4427 MALE PUJSKE prodam. Rakičan, Panonska 66. M-4432
BREJO KRAVO prodam, g? 60 501. M-4452
MALE PUJSKE prodam. Krajna 30. M-4455
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 41. M-4457
MALE PUJSKE prodam. Plečnikova 3, Krog. M-4509
MLADE PSE, nemške ovčarje, prodam, g? 24 775. M-4468
NESNICE, mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, @4.9 825. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60.00 in 80,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, @ 24 393/ Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan. @ 77 686. M-l
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 4 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: cena 60,00 in 80,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci. Prečna 6 a. @ 43 070. M-2
POSEST
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V BLOKU, 1. nadstropje, 63 m2, v Lendavski 53 prodam zaradi gradnje hiše. Vseljivo jeseni letos. Pojbič, Lendavska 53, gf 24 535. M-MM
ENODRUŽINSKO HIŠO v Ljutomeru (63 m2 čiste površine) z 11 ari zemljišča. Idilična lega, bližina mesta, takoj vseljivo, g? (063) 857 328. IN-12418
V VERŽEJU prodamo 3015 m2 na novo ograjenega zemljišča, ki ga sestavlja 4-letni urejen nasad jablan (na žici okrog 500 dreves), novo zgrajeno gospodarsko poslopje (80 m2), sadne kleti (40 m2) in gradbene parcele (700 m2). Zemljišče se nahaja v gradbenem okolišu ob asfaltni cesti in je komunalno urejeno. Mogoča je gradbena razparcela-cija. Informacije po g? (062) 211 556 ali pri Kučuk, Veržej, Gozdna 23. M-POP BOROV GOZD, 20 arov, prodam, gf 48 134. M-4343
MANJŠO KMETIJO (1 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Unger, Kapelski vrh 67. M-4216
GOZD, mešani, prodam, gf 23 664. M-4410
KAWASAKI 550 GZP UNITRAK prodam g? 45 331, dopoldne. M-4419
TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ugodno prodam, g? 78 270. M-4425 MEŠANI GOZD po izbiri v več parcelah prodam. Gomboc, Pečarovci 42. M-4429 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Dobrovniku 223 prodam. Dobrovnik 204 a. M-4430 V NAJEM VZAMEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali okolici. Plačam eno leto vnaprej, g? 42 140. M-4433
PARCELO (14 a) za vinsko klet in vinograd prodam. Cena po dogovoru. Bogojina 127. M-4434
VINOGRAD (rizling, šipon) 11-8 x 75 m, ob asfaltni cesti, vodovodni in električni napeljavi, prodam, g? 75 494. M-4435 VINOGRAD v Dobrovniku, prodam. Informacije: Dobrovnik 218.
STAREJŠO HIŠO v Murski Soboti prodam, gf 23 542. M-4339
GRADBENO PARCELO v Rankovcih, z dokumentacijo, prodam, g^ 43 125. M-4344
27-ARSKO PARCELO za 30.000 din prodam. gf 22 010, int. 256, dopoldan. M-4345
STAREJŠO HIŠO z vrtom v Murski Soboti, možnost nadomestne gradnje, prodam. Naslov v upravi lista. M-4352
VRT dam brezplačno v najem. Lukač, Pionirska 3, Radenci. M-4360
OGREVANO GARSONJERO kupim, g? 24 179. M-4380
ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE zamenjam za večje. Zorjan, g? 22 307, od 7. do 15. ure. M-4381
ZIDANICO, 4 are vinograda, skupne izmere 9 arov, in traktorsko ' prikolico 2,30 x 1,25 x 1,30, novo, prodam. Bogojina 106. M-4383
POČITNIŠKO HIŠICO NA SONČNI STRANI VANEČE, z 10 arov velikim sadovnjakom v polni rodnosti prodam. Možnost dokupa 20 arov ograjene parcele za vinograd in 20 arov mladega orehovega nasada. Čeh, G. Petrovci 31 a, petek in sobota. M-4445
GOZD na Andrejskem, 16 arov, prodam, g? 23 897. M-4439
HIŠO v 4. gradbeni fazi v Krogu prodamo najboljšemu ponudniku, g? (063) 852 220. M-MM
STAREJŠO HIŠO s parcelo v Veržeju prodam za 40.000 DEM. g? (0602) 32 876. M-4444
STAREJŠO HIŠO z 2.000 m2 zemlje na Goričkem prodam, gf (064) 35 444. M-4444 VINOGRAD z gradbeno parcelo za vinogradniško hišico prodam, g? 87 430. M-12457
SKORAJ DOKONČANO MANJŠO HIŠO v Križevcih pri Ljutomeru ugodno prodam, g? (042) 77 360. M-12448
VINOGRAD (450 trsov), sadovnjak in hišo v Banfiju 72 (elektrika, voda), ugodno prodam. g? 81 509. M-I24I4
MEŠANI GOZD prodam. Naslov v upravi lista. M-4449
HIŠO v Radencih prodam. Pečarovci 93, g? 77 060. M-4453
V RAKIČANU prodam 12-arsko gradbeno parcelo (plačani vsi prispevki z gradbenim dovoljenjem) za- 45.000 DEM. Naslov v upravi lista. M-33546
NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE v izmeri 80 arov v Murski Soboti prodam, g? 31 488. M-4458
GRADBENO PARCELO s kletjo, 6x8, (vodovod, na sončni legi, ob asfaltni cesti) v Terbegovcih 5, p. Videm ob Ščavnici, prodam. g? 68 022 ali 68 090, Kranjc, Zenik 37. M-MM
VINOGRAD NA ŽICO (šmarnica, jurka in izabela) na Stari cesti pri Ljutomeru prodam. Ciril Stajnko, Vogričevci 14, Ljutomer. M-12460
STANOVANJSKO HIŠO, novo, na 19-ar-ski parceli, z opremo, prodam. Bernard Fo-tivec, Okoslavci 75, p. Videm ob Ščavnici. GR-14755
GRADBENO PARCELO, 6 arov, v Beltincih, ugodno prodam, g? 41 735 in (062) 39 617. M-14756
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Sebeborci 73. M-4460
NOVO HIŠO s 55 ari zemlje na Stari Gori, p. Videm ob Ščavnici, prodam, g? (062) 514 874. M-4463
SADOVNJAK V ROGAŠOVCIH, lepa lega in dober pristop, prodam, g? 21 608. M-4472
86 AROV MEŠANEGA GOZDA, gradbeni les za dve ostrešji, ostalo bukovina in hrast, prodam, g? 21 233. M-4329
NOVO NADSTROPNO STANOVANJSKO HIŠO, 9 x 8 m, s prizidkom garaže, notranjost urejena, brez fasade, na Cankovi, prodam. Jože Praši, Cankova 38. M-4474 TRAVNIK, 48 arov, in plug, dvobrazdni, 10-colni, malo rabljen, prodam. Bakovci, Mladinska 70. M-4485
1 ha OBDELOVALNE ZEMLJE v Sata-hovcih, prodam. Lendavska 17 a, stanovanje 14, M. Sobota. M-4492
ŠE NEMONTIRANO MONTAŽNO HIŠO KR4VAJA, 9,30 ,x 7,5 m, zunanji in notranji elementi, delna strešna konstrukcija, kritina eternit, brez oken in vrat ter panoramsko zastekljene elemente, 0,40 x 1,65, Marles, prodam, gf 22 336, popoldan. M-4493 HIŠO Z NEDOKONČANIM GOSTINSKIM LOKALOM blizu Moravskih Toplic prodam, g? 48 528. M-POL STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Zenkovcih in vinograd v Bo-kračih prodam. Zenkovci 49 a. M-4501 . STAREJŠO HIŠO in nekaj zemlje, sadovnjak in manjši travnik prodam. Sotina 50. Šeruga, Z. Velnarja 19, M. Sobota. M-4504 VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za kmečki turizem, in 30 arov zemlje v Lendavskih goricah prodam, g? 21 425, od 8. do 18. ure, 24 925, po 18. uri. M-4507 POSLOVNI PROSTOR v Murski Soboti ali okolici, namenjen za butik, velikost 15 do 30 m\ iščem, g? (041) 236 926, od 17. do 19. ure. M-4511
18-arsko parcelo na lepi sončni legi, primerno za počitniško hišico, ob glavni cesti, prodam. g? 87 820, dopoldan. M-4321
VINOGRAD, nov nasad, 900 trsov, južna lega, nad Štrigovo, ugodno prodam, g? 81 211, int. 14. M-01374
30 AROV ZEMLJE za sadovnjak in borove plohe prodam. Moščanci 59. M-MM
RAZNO
VHODNA VRATA S PODBOJEM, 10% ceneje, prodam. Irma Šavel, Dolga ulica 88, Moravci. M-4340
MOTOR ZA ZASTAVO 750 za 1.200 din in druge rezervne dele prodam, g? 70 621.
M-4354
GUME 165/13 prodam, g? 26 738. M-4358 Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ v M. Soboti — smer strojni ključavničar na ime Štefan Madjar, Ivanjci 74. M-4363
SADIKE VINSKE TRTE (laški rizling, šipon in druge sorte) prodam. Pošljem tudi po pošti, g? (037) 30 776. M-4370
RJAVO TERANOVO, približno 850 kg prodam, g? 24 179. M-4379
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ M. Sobota — smet zidarstvo, letnik 1979/80. Bojan Štuhec, Kapela, Radenci. M-4385
VEČJO KOLIČINO KORUZE V STORŽIH po ugodni ceni prodam, g? 47 367, Štefan Kerman, Filovci 160, p. Bogojina. M-4394
VIDEOREKORDER, star 3 mesece, prodam za 5.000 din. g? 25 424. M-4407 VEČJO KOLIČINO SENA, baliranega, prodam. Ernest Nemčič, Ivanjševci 21.
M-4409
ŠIVALNI STROJ BAGAT, star 2,5 leta, prodam. Grah, Arhitekta Novaka 19.
M-4411
LAŠKI RIZLING, večjo količino, 25 din za liter, prodam, g? 73 143. M-MM PLETILNI STROJ SINGER MEMOMA-T1K, skoraj nov, z dodatno opremo, prodam. g? 81 398. M-12456
SLAMO V BALAH in vino — šmarnico, prodam. Franc Ošlaj, Bogojina 98. M-4389 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR, večja količina, prodam. Pondelek, Adrijanci 59. M-4416
BARVNI TV Korting, star 9 let, prodam, g? 26 551. M-4418
TRAKTORSKE GUME 18,4 x 30, 10-pla-tenske, 10% ceneje, prodam. ® 45 103, zvečer. M-4420
BELO VINO prodam za 20,00-din.
g? 72 123. M-4423
BALIRANO SENO in otavo prodam. Le-^nerje 55. M-4436
KASETOFON SANSI, 2.000 din, gramofon Akai, 2.000,00 din, in tuner Hitachi, 1.000 din, prodam. Igor Petrovič, Cankarjevo naselje 34, M. Sobota, g? 24 832. M-4438 TRISED, raztegljiv v posteljo, in dva fotelja, prodam. Krog, Ravenska 4, gf 26 538. M-4439
ČRNO-BELI TELEVIZOR Gorenje (ekran 51) in električni štedilnik Gorenje ugodno prodam. Domjan, Plečnikova 75, Krog, g? 26 154. M-4443
TRAKTORSKE GUME 28 x 10, 15% ceneje, in vino — laški rizling in bergundec, prodam. Ivanjševci 10, p. Prosenjakovci. M-4446
NOVO - IZPADANJE LAS NI VEČ PROBLEM!
Popolnoma naravno zdravilo vam zajamčeno ustavi izpadanje las in regenerira lase ter pospešuje rast. Cena doze je 200,00 din in poštnina. Pošljemo po povzetju: Biomax, p. p. 82, 63210 Slovenske Konjice. LE-13399
KORUZO v storžih prodam. Hotiza 145 a, Lendava g? 36 537. M-13469 JABOLČNIK, večjo količino, ugodno prodam. Karel Krauthaker, Selišče 12, p. Videm ob Ščavnici. M-12461
JEDILNICO, temen hrast — razkošno oblikovanje, unikat 1910, prodam v Lendavi, 2 kredenci, mizo, stole, g? (061) 552 391. M-MM
NOVO DIATONIČNO HARMONIKO GTCM ugodno prodam. Avgust Kolmančič, Vel. Brebrovnik 114,62259 Ivanjkovci, g? (062) 717 503. M-12462
SEDEŽNO GARNITURO, nerabljeno, prodam za 6.000,00 din. g? 82 882 po 16. uri. M-12468
BOJLER za centralno kurjavo^ 100 1, prodam. Čakova 14, p. Videm ob Ščavnici.
M-14750
SLIKE ZA NAGROBNE SPOMENIKE!
Specializirana delavnica za izdelavo slik iz uvoženega materiala. Za kakovost in trajno neobledevnost dajem pisno garancijo. V predsezoni hitra dobava. FOTO KERAMIKA Vilko Musija, Zagrebačka 12 a, Kustoši-ja, 41000 Zagreb, g? (041) 574 635, stanovanje (041) 163 099. M-MM NOVO - UGODNO!
Prodaja uvoženih lesnoobdelovalnih strojev s 5 operacijami kombinirke-debelinke, po ugodnih cenah, g? (062) 792-062. M-PP NAJLONSKO MREŽO, okrepljeno z AL-profili, primerno za sušenje bučnic — zelišč, sadja itd., velikost 44 m2, 22 x 2 m, prodam. Cena 4.000 din. gf (062) 792 062.
M-PP
Preklic!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala — kovinarska šola, izdanega leta 1961 na ime Janez Flegar, M. Sobota, Prečna 4. M-4464 Preklic!
Preklicujem veljavnost listka za vpis v HK št. 38729-0 na ime Jernej Barat, Kajuhova 5, M. Sobota. M-4465
BALIRANO SLAMO in novo televizijsko anteno prodam. Gradišče 21. M-4467 100 kg OVSA, nove sorte, za seme ali krmljenje prodam. @ 47 294. M-4476 PRIVEZE ZA ŽIVINO, 16 kompletov, po tovarniški ceni, prodam, g? 46 451. M-4483 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Križevci 92 v Prekmurju. M-4488 SENO in leva prednja vrata ter pokrov motorja za Z 128 prodam ali zamenjam za drva. Gornji Slaveči 46, g? 78 309. M-4490 MEŠALEC ZA BETON, nov, še nerabljen, po zelo ugodni ceni prodam. Informacije: Cankarjeva ulica 40, M. Sobota. M-4491 PREKAJENO MESO prodam. Gančani 131. M-4494
ŽAGAN LES, 8-rebrne salonitne plošče, slemenjake in moped avtomatik, prodam, g? 49 995. M-4497
POHIŠTVO ZA SPALNICO, zavese in itison ugodno prodam, g? 24 682, po 15. uri. M-4505
BETONSKE SOHE za brajde prodam, g? 46 166. M-45123
POMIVALNI STROJ GORENJE, nov, in električno kitaro z ojačevalcem prodam, g? 46 109. M-4515
SKUPINA HAPPY END proda ozvočenje, dva ojačevalca za kitaro, električno kitaro Copy steinberger. g? 22 132. M-4516 LOVSKI PUŠKI — bokarico in risanico prodam. Naslov v upravi lista. M-333 OLJNO PEČ EMO 3, električni bojler TIKI, 101, nov, sod, 2001, in kurilno olje ugodno prodam, g? 26 720. M-4250 THUJA (ciprese), sadike za živo ograjo, večjo količino, prodam. ® 46 211. M-MM AŽ-PANJE S ČEBELAMI in kovinske sode za nafto — kurilno olje, prodam. Kovač, Selo 89. M-MM.
ZASTAVO 750 prodam. @ 81-742. IN-12481
JAWO 350 TS, prevoženih 3.000 km, prodam. Janko Žunič, Veržej, Ul. Petra Šoštariča 10, @ 87-185. M-12479
APN 6 S, nov, rdeče barve, prodam. Veršič, @ 87-773. M-12478
ZASTAVO 55 SKALA, letnik 1989, prodam. @ 75-774. M-134767
TRAKTOR ZETOR 5245, prednji pogon, original, češka kabina, 1500 delovnih ur, letnik 1985, Torpedo 7506 ATD, 75 KS, kabina 1. 1982, in traktor IMT 560, 470 delovnih ur, kabina, letnik 1987, prodam. Avgust Borko, Stanetinec 50, 42312 Štrigova, @(042) 830-240. IN-12477
ZASTAVO 101, LETNIK 1989, ugodno prodam. @ 47-276. M-4288
OPEL KADETT 1.6 I avtomatik, letnik 1990 prodam @ 25-409. M-4517
MLAD GOZD, 60 arov, v Dankovcih, in Tomos APN 6 prodam. @ 26-120. M-4518 GOZD, 86 arov, v Mačkovcih, prodam. @ 22-396. M-4519 POPOLNOMA NOV UVOŽEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Novak-Erjavec, Titova 14, M. Sobota. M-4522 BELO VINO (laški rizling, šipon in beli bergunec) prodam. @ 26-625. M-4524 ZASTAVO 128, letnik 10/1987, prevoženih 28.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Serdt, Naselje 14. divizije 47, @ 26-448. M-4525
TRAKTOR ZETOR 3511 S ugodno prodam. Srednja Bistrica 4, @ 70-256. M-4526 ŠTEDILNIK KALOREX, nov, ugodno prodam. Jože Ružič, Gančani 80 b, @ 42-053. M-4527
MALE PUJSKE prodam. Petanjci 120. M-4530
TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Noršinci 38. M-4532
TRAKTOR STEYR 18 in kosilnico laverda prodam. Špilak, Pordašinci 18, g? 44-720. M-4533
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE, novo, prodam. Ižakovci 185 (Nemščak). M-4534 STAREJŠO HIŠO z okolico v centru Ljutomera, prodam. @ 81-879. M-4537 VINOGRAD, 18 arov, v Banfiju prodam-@ 70-270. M-4538
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Domanjševci 24. M-4539
48 m2 VELIKO STANOVANJE v centru mesta Maribora menjam za enoinpolsobno v G. Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti ali Radencih-Drago Stamatovič, Ul. B. Kidriča 6, Maribor. ^305-988, dopoldan, (062) 305-780, popoldan. (/I)
storitve
ŽELITE ČISTO STANOVANJE ALI HIŠO? Pokličite (042) 843 174 od 8. do 10. i" od 17. do 19. ure. M-4386
VSA KLJUČAVNIČARSKA DELA, ograji žlebove, rezervoarje za kurilno olje — P°* pravi hitro, strokovno in poceni. Novak Vogrinec, g? 21 709 ali 22 661. M-4495 INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in 1. letnike srednje šole, g? 46 018.
M-4372
Zaposlitve
ŠOFERJA, prikoličarja, s prakso ali za solastnika, iščem, g? 46 047 ali 23 883, zvečer-M-4502	..
IŠČEM DELAVCA ZA POMOČ N* KMETIJI. Zaželen vozniški izpit za traktor-gf 43 054. M-4514
ZASEBNIKI POZOR!
Aranžerka išče zaposlitev kot trgovka, g? 41 397. M-4422
Stran-22
VESTNIK, 28. MAftEG 1091
Zahvala
Ob boleči izgubi drage žene, matere, stare mame, sestre in svakinje
Rozalije
Abraham
roj. Polgar
se z bolečino v srcih zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter ginekološkega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin med njeno neozdravljivo boleznijo.
Posebna hvala dr. Nadi Šavel-Švagelj iz soboškega zdravstvenega doma, ki je našo pokojnico obiskovala na domu in ji v zadnjih tednih in dnevih lajšala bolečine. Zahvala tudi patronažni sestri Mariki Balažič. Zahvaljujemo se številnim neimenovanim kolegicam in prijateljicam za obiske, bodrilne besede in vsestransko pomoč.
Naša iskrena zahvala g. seniorju Ludviku Novaku za pretresljive besede slovesa v madžarskem in slovenskem jeziku, predstavniku KS Park Stefanu Merklinu in Janezu Husarju iz Mešalnice močnih krmil Lipovci za njune poslovilne besede. Hvala tudi cerkvenim pevcem in pevcem DU Murska Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Murska Sobota, Hodoš, Požarevac, Magyaregres, 19. marca 1991
Žalujoči: mož Albert, sin Attila, hčerka Eva, vnukinje Tanja, Sanja, Janja, Anja, brata Feri in Lajos ter sestre Bozsi, Ilonka in Margit.
O, saj ni smrti, samo tišina je pregloboka.
(S. Kosovel)
ZAHVALA
V 71. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, tasta in brata
Alojza Filipiča
iz Bodislavec 55
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala organizaciji ZB za vsestransko pomoč pokojniku, vsem družbenopolitičnim organizacijam, sodelavcem KRKE in njegovim prijateljem.
Iskrena hvala družini Lovrec. Posebna zahvala g. ž^niku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, gospodu Kovačiču za odigrano Tišino in vsem govornikom za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Mirno in tiho nas je 8. marca v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Jožef Kuzmič
iz Vidonec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter za sv. maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala tudi duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede.
Vsem prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Silva z možem ter vnuk Željko, sin Anton z ženo Ireno in ostalo sorodstvo
Zemlji, ki me je rodila, dajte moj umrli prah, ona bodi mi gomila, njen odeva naj me mah.
(S. Gregoričič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in priljubljenega soseda
Franca Fifolta
iz Apač 18 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za darovane vence in cvetje, nam pa za izrečena iskrena sožalja. Hvala vam, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo KO ZZB Apače in gasilskemu društvu Apače za organizacijo pogreba, pevkam iz Apač, oktetu iz G. Radgone, govorniku za slovo izpred domače hiše in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala domači godbi za odigrane žalostinke in učencu glasbene šole za odigrano Tišino, zdravniku iz ZD Apače pa za trud pri lajšanju bolečin v zadnjih dneh trpljenja.
Vsem in vsakomur posebej — srčna hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil naš dragi papi
Rudolf
Heklič šofer v pokoju roj. 14. 4. 1914
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ali se ga kakorkoli drugače spomnili.
Žalujoči: žena Ilonka, sin Jani z družino, hčerka Majda z družino in ostalo sorodstvo
V tišini groba mirno spiš, a med nami kakor prej živiš. v spomin ti rožice cvetijo in svečke gorijo.
V SPOMIN
1. aprila bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Nikolaj Korpič
iz Čepinec
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi tvoji
Ni hujših bolečin, kot nate je boleč spomin. Le mirno, tiho spi, naj roža, sveča tvoj grob krasi.
V SPOMIN
27. marca sta minili dve žalostni leti, odkar nas je v 33. letu starosti tragično zapustil dragi sin, brat in stric
Stanko Zadravec mizar iz Lipe 57
Tvoj grob krasimo z rožami, ki jih ne zalivamo z vodo, ampak z našimi solzami. Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 72. letu starosti me je za vedno zapustila draga mama
Marija Hujs
roj. Kerčmar iz Lončarovec 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sorodnikom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti za besede slovesa ob odprtem grobu.
Lončarovci, 5. marca 1991
* SIN GEZA IN OSTALO SORODSTVO
V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama
Frančiška
Zadravec iz Lipe 128
Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, prinesli vence, šopke, darovali za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Lipa.
Za pomoč na domu med njeno boleznijo se zahvaljujemo dr. Ivu Carju in patronažni sestri Mariji Horvat. Hvala Veroni Lutar za pomoč med njeno boleznijo.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, botrini, sosedom in prijateljem.
Lipa, Avstralija, Avstrija, 8. 3. 1991
Žalujoči: hčerki Marija in Marjeta, sinovi Jožek, Štefan in Avgust, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
Ana Svetec
iz Markovec
Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, botrini, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter darovali za sv. maše. Hvala g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — hvala.
Žalujoči vsi njeni
81. letu starosti nas je za dno zapustila naša draga ima, tašča, babica in prababica
Marija Černjavič roj. Kerčmar iz M. Črnec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala za pozornost delavkam Mure — Perila — v brigadah 111, 116 in 117.
Prisrčna zahvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kosednarju za poslovilne besede, gasilskemu društvu iz M. Črnec in Gradišča.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi dragega moža, očeta, tasta, brata, ujca in starega očeta
Ludvika Koroše
iz Renkovec 3
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence in šopke, nam pa ustno izrekli sožalje, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena in topla zahvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, govorniku Ferčaku za ganljive besede.
Posebna zahvala doktorju Ivanu Carju za lajšanje bolečin med boleznijo. Posebna hvala GD Renkovci.
Renkovci, 8. 3. 1991
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino in sestra Marija z družino
Ti dotrpel si, v spominih naših boš živel po srcu dobrem, ki si ga imel.
Daj Bog ti srečo večnosti.
ZAHVALA
V 86. letu starosti je mirno zatisnil trudne oči naš dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat in stric
Matija Sakovič
iz Cankove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala kolektivoma Kroja in Veletrgovine Potrošnik M. Sobota, posebej še kolektivu Marketa iz Cankove.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem in govorniku Leopoldu za ganljivo slovo.
Za skrbno pozornost in nego med njegovo boleznijo se najlepše zahvaljujemo primariju dr. Jožetu Bedernjaku, dr. Knaflju, dr. Prelogu in dr. Primožiču ter celotnemu osebju infekcijskega oddelka.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
^gSTNIK.Žfl.MARECI891
Stran 23
v besedi in sliki
FOTOREPORTAŽA____________________
»HOV HOV, TO SEM PA JAZ!«
Na nedeljski zvezni razstavi nemških ovčarjev, ki jo je na pomožnem igrišču NK Mura v Murski Soboti uspešno organiziralo Kinološko društvo Bakovci, je sodelovala večina od prijavljenih društev iz raznih krajev Jugoslavije s 101 psom. Glavni sodnik Johann Mayer iz Nemčije je za prvaka prireditve ocenil psa Ledsa iz Podšmarne gore. lastnice Tine Fojkar iz Škojje Loke. Med pomurskimi tekmovalci je v kategoriji psov, starih od 9 do 12 mesecev, zasedel prvo mesto pes Mark lastnika Jožeta Cbra iz Mlajtinec, sicer člana Kinološkega društva Bakovci. Med psarnami je imela največ uspeha Obmostna iz Maribora lastnika Vlada Standeharja. Skupno so podelili 31 pokalov najboljšim psom v posameznih kategorijah.
ZA LEPOTO SE MARSIKAJ PRETRPI - tudi krtačenje dlake tik pred glavnim tekmovanjem, kjer se ocenjuje marsikatera podrobnost, mi vsekakor prija.
NO, ODPRI GOBEC IN POKAŽI ZOBE — Mar res ne verjamejo mojemu ostremu ugrizu. Sicer pa bodo kmalu videli, kam bom pomolil taco.
NIČ ME NE MORE USTAVITI — Po maratonskem pasjem »ših-tu« se bo močno upehal tudi moj vodnik, preden se bom dokončno umiril.	Besedilo: M. Jerše
Posnetki: N. Juhnov
KMETJE
POMAGAJO POPLAVLJENCEM
Kot so povedali na nedavnem občnem zboru Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke v Murski Soboti, so se kmetje izkazali s svojo pomočjo poplavljencem v Gornjesa-vinjski dolini. Skupaj so namreč zbrali okrog 560 tisoč dinarjev. Akcija zbiranja prostovoljnih denarnih in drugih prispevkov, s katero so pohiteli aktivisti kmečke stranke, se je obnesla, saj so že po nekaj dneh petim najbolj ogroženim družinam v Lučah izročili 350 tisoč dinarjev. S tem pa akcija še ni končana, saj so se tukajšnji kmetje odločili tudi v prihodnje pridružiti vsakršnim oblikam solidarnostne pomoči.
—še
Svetovalna služba pri Živi-norejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje je tudi to zimo pripravila izobraževanje za kmečke gospodinje. Kot prejšnja leta so tudi tokrat izbrali najcenejšo možnost: učile so se kar doma, na posameznih kmetijah.
Kot je povedala Ivanka Donko, vodja svetovalne službe za razvoj kmetijskega gospodinjstva, je bil interes žensk zelo velik. Pri praktičnih prikazih jim je bila v veliko pomoč učiteljica gospodinjstva Cilka Sukič, dolgoletna znanka članic aktivov kmečkih žena in deklet in vseh gospodinj, ki so hotele izpopolniti svoje kuharske sposobnosti. Tako so to zimo v Gančanih spoznale vse skrivnosti peke kruha, v Crenšovcih so se naučile, kako izdelovati sir iz domačega kravjega mleka, v Sodišincih
Nov pripomoček za naglušne
Decembra 1990 so na Zvezi društev slušno prizadetih Slovenije predstavili elektrodinamični telefonski vložek, ki bo omogočil uporabniku slušnega aparata boljše komuniciranje pri telefoniranju. To je nov proizvod na našem tržišču in je plod sodelovanja med inovatorjem Rajkom Kernom in Iskro Terminali.
Vložek SL 6 MT popolnoma nadomešča telefonski vložek, ki ga vgrajujejo v družino aparatov ETA 80 in'v vse starejše tipe telefonskih aparatov. Namestitev je enostavna, saj ga samo zamenjamo z že vgrajenim vložkom in s tem bistveno izboljšamo slušnost.
Zveza društev slušno prizadetih Slovenije je določeno število telefonskih vložkov razdelila tudi med društva na terenu. S tem obveščamo naše naglušne člane in vse druge uporabnike slušnih aparatov, da lahko telefonske vložke kupijo v Medobčinskem društvu slušno prizadetih M. Sobota, Staneta Rozmana 3. V društvu imamo naprodaj tudi baterije, akumulatorje, olive vseh številk, vrvice, cevke, polnilnike, skratka vse rezervne dele za slušne aparate. Tako članom ni potrebno hoditi v Ljubljano ali Varaždin.	Sonja Švenda
Boljše varovanje nasipov v Lendavi
Izvršni svet lendavske občine je sestavil odlok o varstvu nasipov za obrambo pred poplavami in določitvi meje varovalnih pasov ob nasipih. Sklenili so, da bodo varovalni pasovi zemljišč ob nasipih za obrambo pred poplavami segali v širino 5 metrov od podnožja nasipa ne glede na lastništvo.
Lastniki zemljišč v varovalnem pasu so dolžni le-tega redno kositi in čistiti, zemljišč v njem pa ne smejo preoravati ali obdelovati, na njem graditi objektov ali postavljati ograj, niti saditi in gojiti dreves.
Nasipe za obrambo pred poplavami pa je prepovedano uporabljati za druge namene, kot so vožnja po nasipu, kjer za to ni posebej izdelano gramozirano vozišče, paša živali in vsi drugi posegi, ki bi lahko vplivali na funkcionalnost nasipa.
Nadzor nad izvajanjem odloka bodo opravljale pristojne inšpekcijske in rečnonadzorne službe. Kršitev odločb pa bodo kaznovali z denarnimi kaznimi do 15 tisoč dinarjev. Škodo pa bo moral povzročitelj poravnati.
V lendavski občini ugotavljajo, da so nasipi zdaj prenizki in niso dovolj utrjeni, zato jih bo vodno gospodarstvo začelo rekonstruirati. V primeru širitev nasipov bodo potrebno zemljišče odkupili od lastnikov. Zaradi preozkih nasipov, katerih zgornja širina znaša do 3 metre, je potrebno prepovedati vožnjo po nasipih, ker z vožnjami nastanejo deformacije in kotanje, posledica pa je zamakanje.	J. Gabor
____SREDNJA BISTRICA-----------------------------------------
Vaško-gasilski dom pod streho
Po letu dni, ko je bil položen temeljni kamen za gradnjo vaško-ga-silskega doma v Srednji Bistrici, je dom že pod streho. Gradnjo vodi poseben odbor, ki ga vodi Matija Majcen. Doslej so krajani opravili 2.100 delovnih ur. Gradnja doma je v sedanjem referendumskem programu. Celotni objekt meri 42 krat 12 metrov in vsebuje dvorano, sanitarije, točilnico in kuhinjo ter garaže s skladiščem. Nekaj simbolične pomoči je prispevala tudi lendavska občinska gasilska zveza. Gradbeni odbor si želi, da bi objekt letos dokončali. Pri tem pa naj bi levji delež prispevali gasilci.	J. Ž.
Zimsko izobraževanje žensk
pa so pripravljale zdrave jedi iz soje. Poleg tega so lahko poslušale predavanje o urejenosti zelenjavnega vrta in zdravilnih zeliščih, predstavili pa so jim tudi delovanje malih gospodinjskih aparatov.
Te dni se okrog 20 članic posameznih aktivov kmečkih
žena že pripravlja in razstavo Domače dobrote slovenskih kmetij, ki bo 20. in 21. aprila na Ptuju. Tudi pomurske gospodinje se bodo predstavile z raznimi pekarskimi izdelki, drobnim pecivom in trajnimi mesnimi izdelki.
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov
Tako so se gospodinje iz Sodišinec zbrale v kuhinji Marije Se-
donja, Cilka Sukič pa jim je predstavila pripravo jedi iz soje.
Murska Sobota, Ciril-Metodova ulica 50.
tel.: (069) 22 219, 22 809, 21 136
Telefaks: (069) 21 136
Lepa praznična darila za malo denarja!
Našim kupcem želimo, da bi preživeli velikonočne praznike v sreči in družinski ljubezni!
26. aprila vabljeni v M. Soboto na
VESTNIKOV VESELI
Zabavale vas bodo popularne instrumentalne skupine s pevkami in pevci, oktet Lip Bled in drugi. Podrobneje o programu prihodnjič.
Za naročnike smo pripravili bogata darila. Na Vest-nikovem veselem večeru bo računalnik izžrebal mnoge izmed naročnikov. Med darili bo tudi prikupna spalnica, ki jo poklanja pokrovitelj prireditve, LIP BLED.
Če še niste naročnik VESTNIKA, nam hitro pošljite izpolnjeno naročilnico, ki jo vidite na desni strani. Morda čaka sreča prav vas.
VEČERI
NAROČILNICA
PODPISANI_________________
TRGOVINA LIP BLED V MURSKI SOBOTI
Cvetkova 1, tel.: 069/22 941
KRAJ IN ULICA______________________________
POŠTA______________________________________
NAROČAM VESTNIK.
POŠILJATI MI GA ZAČNITE OD
NAROČNINO BOM PORAVNAL PO PREJEMU POLOŽNICE.
IZPOLNITE NAROČILNICO IN JO POŠLJITE NA NASLOV:
VESTNIK, Titova 29, 69000 MURSKA SOBOTA
PODPIS
Tednik moje dežele na severovzhodu je VESTNIK
Stran 24
VESTNIK, 28. MAREC 1991
Vse za zaščito vaših rastlin pred boleznimi in škodljivci lahko kupite na našem oddelku v prvem nadstropju blagovne hiše Panonka v Kocljevi ulici v M. Soboti. Ob nakupu vam bodo svetovali naši najboljši strokovnjaki. Prodajamo tudi šobe za škropilnice z različnim škropilnim kotom in pretokom. Možnost naročila elektropnevmatskega marketja.
Bogato založen oddelek z darili. Priporočamo vam izdelke iz svilenega usnja (morska jegulja, uvoz iz Koreje). Za veliko noč vam posebej priporočamo nakup ličnih pletenih košaric.
Darila
odslej pri nas v zadružni blagovni hiši za vsa vaša praznovanja PANONKA, Kocljeva 16
(prvo nadstropje), v Murski Soboti.
NOVO V PANONKI:
čistilna in pralna sredstva O vse za osebno higieno & in marsikaj novega, kar je našo ponudbo še obogatilo
Želimo vam vesele velikonočne prazniKe!
Semena, lončnice in vse drugo za ureditev okolja vašega doma in za polepšanje vaših bivalnih prostorov lahko kupite na oddelku v prvem nadstropju.
Sveže meso z moje kmetije smo poimenovali našo ponudbo vseh vrst mesa, ki ga po želji tudi posebej pripravimo (začinimo, zmeljemo ...). Mesnica je v kletnih prostorih — pod samopostrežno delikatesno prodajalno s posebno ponudbo iz programa biohrane.
ŽIVLJENJE NA PODSTREŠJU SO 320
Ali ne bi imeli tudi vi takšnega stanovanja?
SO 320 ima vrtljivo krilo okrog svoje srednje osi za 180° in ga je možno ustaviti v vsakem položaju.
S tem je omogočeno učinkovito prezračevanje prostora in enostavno čiščenje okna.
KOVINOPLASTIKA
R. O. INDUSTRIJA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV YUGOSLAVIA
Pri katerem koli odpiranju krilo vedno ostane v zaželenem položaju.
SO 520
POŠTA: 61386 STARI TRG PRI LOŽU TELEGRAM: KOVINOPLASTIKA LOŽ
TELEX: 31-588 YU LOŽ
* TELEFAX: 061 / 708 466
® 061 / 707-422
LOŽ
^STNIK, 28. MAREC 1991
Stran 25
£ trgovina
SALONI POHIŠTVA BREST
CESTA 4. MAJA 18
61380 CERKNICA telefon: (061) 791 529
KNEZA KOCLJA 6
62000 MARIBOR	telefon: (062) 211 495
ZV PAVILJON 12, ŠTAND 8
41000 ZAGREB	telefon: (041) 521 860
RUDERA BOŠKOVIČA 21 -23 58000 SPLIT	telefon: (058) 561 190
BRATSTVO JEDINSTVO 47, GRBAVICA 1
71000 SARAJEVO telefon: (071) 615 602
trgovina
VESELINA MASLEŠE 3
78000 BANJA LUKA telefon: (078) 47 480
Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19 YU-69242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 069/87-731
Zgradite svoj dom z gradbenim materialom
kupljenim pod ugodnimi pogoji
v naši trgovini v Ključarovcih 19.
Priporočamo vam tudi ureditev okolja vaše hiše s primernimi tlakovci, pralnimi ploščami in drugim.
M zalogi vsa kmetijska mehanizacija.
Želimo vam vesele velikonočne praznike in se priporočamo za nakup!
NOVOGRADNJA, ADAPTACIJA IN SANACIJA
s CINKARNO
---LEPLJENJE KERAMIKE----------------------------------------------------------
Na očiščeno podlago nanašamo z zobatim gladilom cementno lepilo NIVEDUR S ali NIVEDUR P. NIVEDUR P uporabljamo samo v notranjih prostorih ali tam kjer ne prihaja do zmrzali. Pazimo, da lepilo nanesemo v enakomernem sloju ter nanj vtisnemo keramiko, še preden se začne lepilo površinsko sušiti. Posebno previdni moramo biti na hitro vpijajočih podlagah. Takšne podlage najprej impregniramo z emulzijo NIVELAN B.
Če smo pri polaganju keramike pustili fuge, jih lahko zapolnimo s fugirno maso NIVEDUR FM. Po končanem delu vse skupaj obrišemo z vlažno gobo.
— IZRAVNAVA STEN IN TAL--------------------------------------------------------
Če se srečamo s problemom neravnih sten, si lahko pomagamo z izravnalno maso za stene in stropove VILA-PLAN. Izravnalno maso nanašamo z gladilom v enem ali več slojih do debeline l cm. Večje neravnine na podih lahko izravnamo z maso VIADUR UNIVERZAL, fino izravnavo (l do 3 mm) pa z izravnalno maso VIADUR 2.
— IZVEDBA TERMO FASADE---------------------------------------------------------
Lepljenje termoizolacijskih materialov (stiropor ali siporeks) lahko izvedemo z lepilno maso NIVEDUR S. Ter-, moizolacijske materiale pa nato izravnamo z NIVELANOM in armiramo. Na ta sloj nanesemo zaključni bavarski omet NIVELAN B in ga impregniramo z vodoodbojno, prozorno, silikonsko tekočino AQUASTOP. S tem močno zmanjšamo negativne vplive okolja na zaključni omet.
— PROBLEM VLAŽNIH ZIDOV --------------------------------------—----------------
Za preprečitev vdora zunanje vlage v prostore uporabimo vodotesno maso HIDROZAN. Nanesemo jo v tankem sloju na vlažno podlago. Nanjo lahko nanašamo izravnalno maso, lepimo keramiko ipd. Hidrozan je primeren tudi za hidroizolacijo sten vodnih zbiralnikov silosov ali fekalnih jam. Če se pri delu pojavi vdor vode, lahko razpoko oz. odprtino učinkovito zapremo s hitroveznim cementom VEZUR. S hitroveznim cementom VEZUR lahko hitro in enostavno sidramo vse kovinske elemente v beton, t
— OPLESK FASAD IN STEN---------------------------------------------------------
Najprimernejši opleski so iz naravnih materialov, ki »dihajo«. Takšna barva je silikatna barva SILKO. Primerna je za vse vrste fasad ter interierjev. V kombinaciji z impregnacijsko tekočino AQUASTOP pa občutno podaljša življenjsko dobo fasad ali sten.
— VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA-----------------------------------------------
Vgrajevanje oken in vrat je najenostavnejše z enokomponentno poliuretansko peno PURPEN. Z njim zapolnimo vse reže, ki nastanejo pri vgrajevanju, in tako dosežemo dobro tesnost.
— POŠKODOVAN BETON---------------------------—---------------------------------
Za traino sanacijo poškodovanega betona na stopnicah, balkonih, stropovih, bazenih, terasah in podobno uporabimo posamezne reparaturne malte BETONSANIR. Te malte so označene: BETONSANIR 01, 02, 03, 04, 08. Oznaka pomeni debelino agregata v suhi komponenti malte, ki seji doda še emulzija in voda. Malte ustrezajo vsem kriterijem za obsežne ali pa parcialne sanacije mostov, tunelov, bazenov, jezov, podov, fasad itn. Omogočajo tako vidno, kot konstruktivno osnovo ter občutno podaljšajo življenjsko dobo objekta.
—STROJNI OMETI-----------------------------------------------------------------
Za hitro in kakovostno ometavanje notranjih ali zunanjih površin lahko uporabimo strojne suhe pripravljene malte, kot so ZIDOMAL, APNOMAL, BETOMAL. Izdelane so na osnovi mavca, apna, cementa in dodatkov.
CINKARNA
Stran 26
ZZ“ZP|K |\ FERINA d. o. o. MARIBOR
I ^.ll N \ PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA
YU - 62000 MARIBOR, LIMBUŠKA CESTA 38 A, TEL. (062) 31-711, 36-901, 302-926, FAX (062) 31-711
ZDELUJEMO, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO
SAMONOSILNA DVORIŠČNA
DVIŽNA VRATA
VESTNIK, 28. MAREC
SPOROČILO VSEM PRAVNIM OSEBAM NA OBMOČJU PODRUŽNICE SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA MURSKA SOBOTA
Služba družbenega knjigovodstva, Podružnica Murska Sobota, obvešča vse pravne osebe, da ob ponedeljkih od 8. do 13. ure
svetuje o prometnih davkih, davkih in prispevkih ter računovodstvu in financah
Za tak način smo se odločili zaradi racionalne izrabe tako vašega kot našega delovnega časa. V navedenem času se lahko zglasite osebno v 3. nadstropju Podružnice v Titovi 2 v Murski Soboti (inšpekcija) ali po telefonu št. 32 610.
PROIZVODNO GRADBENO
^^11^ PODJETJE p.O. LJUTOMER
-JL a ITIurska
/	Stanovanjska
Zadruga, p o. Zvezna 12 Z-_/	\69000 Murska sobota\ Telefon: 25 006
MURSKA
STANOVANJSKA
ZADRUGA
gradi in prodaja v Čemela vcih:
— manjše in večje vrstne stanovanjske hiše,
— manjše lokale za storitveno obrt in poslovno dejavnost.
Informacije dobite na upravi Murske stanovanjske zadruge, Murska Sobota, Zvezna 12, tel. 25 006.
commerce
Podjetje za trgovino, zastopanje in leasing, Murska Sobota d.o.o.
Kidričeva 21
Telefon, telefax: (069) 31 170
PO SISTEMU LEASING VAM NA TRILETNO ODPLAČILO PONUJAMO ARTIKLE BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, POHIŠTVO RAZLIČNIH IZDELOVALCEV IN GLASBILA.
KLJUB NAKUPU PRI NAS ŠE VEDNO OSTANETE KREDITNO SPOSOBNI.
V NAŠI PONUDBI SO ŠE:
— KOMISIJSKA PRODAJA
- UVOZNO-IZVOZNE STORITVE
- FOTOKOPIRANJE
- PREPISI DIPLOMSKIH NALOG
IN KDO VAM VSE TO OMOGOČA?
V-COMMERCE V KIDRIČEVI 21 (NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE, PRI VIDEOTEKI) V M. SOBOTI
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
69240 LJUTOMER, Ormoška c. 3, tel. (069) 81 137, 81 207
ZAHODNA FASADA
JUŽNA FASADA
Katalog enodružinskih hiš smo dopolnili s tipskimi načrti hiš, ki so značilne za naše območje. Načrti ustrezajo vsem zahtevam lokacijske dokumentacije, dobite jih hitro in poceni.
Izdelujemo vse vrste projektov, svetujemo in projektiramo.
V tem poslopju, ki stoji v Prešernovi ulici v Ljutomeru, lahko kupite poslovne prostore.
• visoke in nizke gradnje • obrtniška in zaključna dela v gradbeništvu v kooperaciji • izdelava kovinskih konstrukcij za gradbeništvo • prodaja vseh vrst betonov
PRIPOROČAMO SE ZA VAŠA CENJENA NAROČILA!
Pokličite nas po telefonu (069) 81 533 ali nas obiščite osebno v Ljutomeru na Or-. moški cesti 3.
GRADITELJI STANOVANJSKIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, POZOR!
Po ugodnih cenah imamo:
• betonske strešnike (dvojni zareznik) v štirih barvah • sedem različnih tipov betonskih ograj • betonske tla-kovce-plošče raznih dimenzij • robnike, obloge za fasade in drugo betonsko galanterijo • poleg tega polagamo industrijske tlake za obrtne obratovalnice ter tovarniške hale
POSEBNA UGODNOST: brezplačna dostava izdelkov na gradbišče do oddaljenosti 100 km.
Cenjenim kupcem se priporoča BETAPLAST, 42320 DO-NJI KRALJEVEC, ul. Palih boraca 72 a, tel./faks 042/87 492
** •* « w
X ®adben
Gonca’



^ESTNIK, 28. MAREC 1991
Stran 27
ne zgodi se vsak dan
|M MB MB M BB BM BB M OHm MB MR M HM MM MR MB M 8» BM MR SHS MB BS Sl 3^ Obletnica vrnitve korziškega krvosesa ।
l l l I I l I
Po dvestoletnici velike revolucije leta 1989 in stoti obletnici generala de Gaulla lani zdaj v Franciji praznujejo Napoleonovi oboževalci. Petnajstega decembra lani je namreč preteklo 150 let od slavnostne vrnitve Napoleonovega trupla z otoka Svete Helene v Atlantiku. Od takrat pa do 17. marca letos si lahko Napoleonovi častilci v njegovem zadnjem počivališču, Invalidski cerkvi, ogledajo spominsko razstavo o cesarjevi zadnji vožnji domov.
Prireditev priča o enem najbolj nenavadnih pojavov francoske zgodovine 19. stoletja, o Napoleonovi legendi, katere logična posledica je bila triumfalna vrnitev vladarjevega trupla v domovino.
Že kmalu po njegovem odstopu leta 1814, povsem zares pa po njegovi smrti 1821, je utonilo v pozabo, da je »krvoses« svoji bojeviti častilakomnosti žrtvoval na sto tisoče svojih rojakov. V spominu so ostala le njegova velika vojaška dejanja, njegovo dozdevno zbližanje s preprostim ljudstvom in njegov nezasluženo poveličevan občutek za pravičnost. Na tisoče pesmi in anekdot je cesarja slaviko kot junaka, ki je zbujal toliko več usmiljenja, ko se je razvedelo, da je maščevalni angleški guverner na Sveti Heleni trpečega, po domu zdihujočega cesarja mučil. Mor-
l I l l l l I l l
I l l l L
ZMAGOVITA ZRAČNA BLAZINA
Kateri avtomatski sistem najbolj zadrži voznika, kadar čelno trči v nasproti vozeče vozilo? To vprašanje so izdelovalci avtomobilov rešili v prid doslej spornih zračnih blazin, čedalje manj pa vgrajujejo avtomatskih varnostnih pasov. Zračno blazino je kot dodatno opremo prvič ponudil Mercedes-Benz leta 1981, zdaj pa je razširjena že v milijonih primerkov, zlasti v ZDA, kjer se vozniki le neradi privezujejo. Vreča se pri trku bliskovito napihne. Izdelovalec športnih avtomobilov Porsche, ki še posebej skrbi za varnost svojih izdelkov, bo zdaj prvi začel serijsko opremljati vse tipe svojih avtomobilov z zračnimi blazinami za voznika in sovoznika. Varovalno vrečo pa nameravajo vgrajevati tudi v manjša vozila. Pri Volks-wagnu, ki je doslej dajal prednost pasovom, so izdali, da bodo naslednjo generacijo vozil vrste polo opremili z zračnimi blazinami.
NEVARNA RAZMERJA
Enaintridesetletna Maria Luisa Como je prva Italijanka v precej nevarnem poklicu. Na posnetku krpa kupolo katedrale v Comu. Nekega dne, ko je delala na fasadi enega izmed nebotičnikov v Milanu, jo je zagledal neki možakar in zagnal paniko, misleč, da se pripravlja na samomor. Preden je bilo jasno, kaj v resnici počne, so bili tu že gasilci, policisti in seveda množica ljudi.
8010 Graz. Jakoministrase 1. Tel. 0 316/81 33 00
8025 Graz. Interkauf. Lazarettgurtel 25. Tel. 0 316/91158056
8010 Graz, Glockenspielplatz 5, Kartenvorverkauf. Tel. 0 316/82 89 86
8600 Bruck/Mur. Kommesserhaus, Koloman-Wallisch-Platz 22. Tel. 0 38 62/51 7 14
8700 Leoben. Dominikanergasse 1, Tel. 0 38 42/42 4 92
8700 Leoben, Hauptplatz-Rathauspassage
Versand: 8010 Graz. Weg zum Reinerkogel 45. Tel. 0 316/67 14 90, Fax 0 316/63 3 26
da ga je dal celo zastrupiti? Ali pa, nasprotno, junak sploh ni umrl in se bo nekoč vrnil? Francozi so verjeli oboje.
Legenda se je tako razširila, da so v tridesetih letih prejšnjega stoletja v francoski poslanski zbornici več kot tridesetkrat predlagali, naj bi se prevzvišeno truplo vrnilo domov, predloge pa so povezali tudi z zahtevo, naj bi vsem članom Bonaparte-jeve rodbine dovolili vrnitev v domovino. Nov bonapartistični val je zajel deželo leta 1832, ko je v Avstriji nepričakovano umrl Napoleonov edini sin. Zastrupljen — tako je menilo ljudstvo!
Ko so čedalje bolj naraščale gospodarske in politične težave »meščanskega« kralja Louisa Philippa, ki je na oblast prišel leta 1830, se je njegov minister Adolphe Thiers domislil, da bi Napoleonovo legendo uporabil v podporo kraljestvu. Anglija je bila pripravljena truplo izročiti in Louis Philippe je z ladjo na Sveto Heleno poslal enega svojih sinov v spremstvu Napoleonovih privržencev in nekdanjega cesarjevega dvornega maršala Bertranda. Tam so 15. oktobra 1840 ob navzočnosti mnogih prič odprli Napoleonov grob in krsto. Krožile so govorice, da so Angleži truplo posuli z negaše-nim apnom, zato je bilo pričakovati, da bodo cesarjevi posmrtni ostanki neprepoznavni. Na pre
LEOPARDKA
Američani so s križanjem pridobili novo, prav zanimivo zverinico. Leopardka na sliki je križanka med divjo burmansko mačko in krotkim domačim mačkom. Glava nove vrste je prav priljudna in prijazna, trup pa bolj spominja na divjo zverinico. Sedem kilogramov je je skupaj in nič se še ne ve, kakšna bo njena usoda.
OSEM MOSKOVSKIH
Tristo milijonov mark je dala Nemčija za pomoč gladujoči Sovjetski zvezi. 28.000 ton hrane in drugih potrebščin so odpeljali vlaki in tovornjaki na Vzhod. Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Jiirgen Sudhoff je izjavil: »80 odstotkov mednarodne pomoči Sovjetski zvezi prihaja iz Nemčije. Izključeno je, da bi prišlo do kakih poneverb.«
Pa resnica? »Uvala za pomoč, toda v naši deželi ni lakote,« je dejal namestnik predsednika sovjetske vlade Lev Voronin. Nemška revija Štern je poslala reporterja Kaia Hermana v Leningrad, da bi raziskal, kako je s preskrbo v kritičnem zimskem času. Ugotovil je, da kake množične lakote v Sovjetski zvezi res ni. Oleg Tolkačev, odgovoren za prehrano moskovskega okoliša, zatrjuje: »Moja skladišča
senečenje vseh pa je bil pred 19. leti umrli Napoleon bolj podoben živemu cesarju, kot pa je bil S ob smrti leta 1821.
Ladja je s svojim tovorom od- « jadrala do Cherbourga, tam pa | so truplo naložili na parnik, ki M je peljal do Le Havra, nato pa ■ po Seini navzgor do Pariza. Po- | vsod so ga pozdravjali slavoloki, , zvonili so zvonovi, ljudske mno- | žice pa so vzklikale »Vive l’em- g pereur!«, klic, ki je bil po letu ’ 1815 prepovedan. Francija si je | privoščila ves pomp, ki ga je ponujal takratni okus. Na Elizej- \ skih poljanah se je bleščalo 18 a velikanskih kipov, pri Invalidski : cerkvi pa je čakalo 32 figur iz 1 mavca, visokih sedem metrov, -predstavljale pa so povsem ra- S zlične osebnosti: frankovskega . kralja Klodvika, devico Orlean- ■ sko ali Napoleonove maršale.
In čeprav je Anglija mrtveca ■ velikodušno izročila, je bilo ogorčenje Parižanov nad njego- | vim dozdevnim rabljem še vedno tako veliko, da je vlada vse v Pa- | rižu živeče Britance opozorila, naj na dan slovesnega pogreba • ostanejo doma. Šele po tem slo- | vesnem dogodku si je bonaparti- . zem zares opomogel. Osem let | pozneje je Francoze znova pre- s mamil nov Bonaparte, nečak ve- ■ likega predhodnika, princ Louis . Napoleon, ki si je pozneje nadel . ime Napoleon III.
»snBeKJK »n MfEnaM«
so do 80 odstotkov polna hrane, ki je pripravljena za prevoz v državne trgovine.«
Toda police in pulti državnih trgovin so prazni, hkrati pa ilegalni trgovci kopičijo hrano po kolhozih, zlasti grozdje in južno sadje iz južnih pokrajin Sovjetske zveze. Mesna izdelke imajo ponekod vskla-diščene meter visoko. Kaj pravi na to Tolkačev? »To je mafija. Takoj ko zapusti hrana državno skladišče, ne morem jamčiti za nič več. Večina nikoli ne pride v trgovine, ampak konča na črni borzi. Policija je podkupljena od mafije in raje pogleda proč, kakor pa da bi ukrepala.«
Položaj se spreminja iz dneva v dan. Konec decembra so povsod izginila jajca, potem pa so se pod roko pojavile po desetkratni ceni.
Samo leta 1990 so razkrinkali v
Krastača velikanka
Samantha Moore je v mestnem parku v avstralskem Brisbanu ujela 450 gramov težko krastačo, ki ji je dala ime Debela Berta. Samanthina krastača je največja med 1057, ki so jih ujeli med vsakoletnim lovom, katerega namen je izkoreniniti dvoživke, ki so se v tem avstralskem mestu preveč namnožile.
OBNOVILI BODO PALAČO POTALA
Palača Potala stoji na hribu sredi Lhase, glavne mesta Tibeta, in je bila nekoč domovanje dalajlame, vrhovnega poglavarja lama-izma, vere budističnih Tibetancev. Je eden najimenitnejših primerkov budistične arhitekture. Tibetanci jo imajo za sveto in vsako leto se tja zgrinja na tisoče romarjev in turistov. Prvič so jo zgradili v sedmem stoletju, vendar pa so jo uničile vojne in naravne nesreče. Sedanje poslopje je iz 17. stoletja, iz časov petega dalajlame. Od takrat naprej so jo neprestano širili in vsak dalajlama ji je dodal kaj svojega. Zob časa, veter in deževje so storili svoje, zato se je kitajska vlada odločila, da jo obnovi.
Na sveto hišo jih je leta 1984 spomnil požar, ki ga je povzročila stara električna napeljava. Strokovnjaki so takrat ugotovili mnoge poškodbe: stebri iz topolovine so trhli in razpokani, ker so jih uničili lesni škodljivci, zato so popustili pred veliko težo. Zaradi tega so se zidovi začeli nagibati, pokati, začele pa so odpadati tudi freske. Palačo so začeli popravljati oktobra lani. Strokovnjaki pa se srečujejo z velikimi težavami. Izvirnih načrtov in podatkov o gradnji palače ni, zato se glede posebnosti gradnje posvetujejo tudi z lamaitskimi menihi in verniki.
MAFIJ
Rusiji 2.000 organiziranih pre-stopniških band, posameznih gospodarskih prestopnikov pa so registrirali 185.000. Pri racijah so zaplenili za 600 milijonov mark ilegalnega blaga. 44-letni Aleksander Gurov, šef posebnega oddelka za boj proti mafiji, ki šteje 80 ljudi, zagotavlja, da se mafija takoj polasti blaga, ki ga začne na trgu zmanjkovati. Tako je izginilo 200 ton krompirja za Moskvo, 3.000 ton bencina v Odesi. Zgine-vajo celi vlaki z živilskimi potrebščinami. Lani, na primer, je samo v polovici leta »izpuhtelo« 650 vagonov. S krompirjem in kruhom je mogoče v Moskvi služiti kot s prostitucijo in drogami. Posledica tega so prazne police v državnih trgovinah in strahovite cene na črnem trgu. Tu je mesa, kruha, sadja in mleka v izobilju, toda medtem ko stane pol kilograma govedine v državnih trgovinah (kadar je) le nekako 6 mark, je treba za isto količino odšteti na črni borzi 90 mark. Vse kaže, da tudi pomoč iz Nemčije ne prihaja do tistih, ki jim je namenjena, čeprav je Gorbačov zaupal njeno delitev KGB — varnostni službi Sovjetske zveze.
Šef KGB Vladimir Krjučkov ve, da so se pred dvema letoma sestali v Moskvi šefi osmih najmogočnejših mafijskih družin in si razdelili sovjetsko glavno mesto na osem območij, kjer imajo izključno oblast in jim ne smejo hoditi v zelje mafijci z drugih območij.
»Naša mafija je veliko bolj kruta kot na Zahodu,« .zatrjuje šef bojevnikov proti njej Gurov. »Če bi dobili za vsak skalp dolar, bi na debelo rezali ljudem lase in kožo z glave.«
Nekega Japonca, ki je skušal ogoljufati svojega sovjetskega mafijskega partnerja, so našli v gozdu blizu Moskve umorjenega na grozovit način: živega so dali v krsto in krsto potem razžagali.
Stebre iz topolovine, ki je zelo mehka, bi na primer prav radi nadomestili s tršim lesom, vendar
morajo prej zvedeti ali ni imela topolovina morda kakšnega posebnega verskega pomena. Težave jim povzročajo tudi barve za obnovo fresk. Nekoč so jih pridobivali iz mineralov, kot sta na primer ahat in koralit. Zmleli so jih v prah in iz njega mešali različne barvne odtenke. Čeprav je takšno
STO LET MAXIMA
Brez Maxima Pariz ne bi bil to, kar je. V tej slavni restavraciji so obedovali ali večerjali mnogi izmed tistih, katerih ime kaj velja: kralji in plemiči, igralci in umetniki, če so seveda imeli dovolj pod palcem, da so si lahko privoščili izdatno pojedino. Bolj navadni ljudje, turisti, ki pridejo v Pariz, se obvezno sprehodijo mimo Maxima, v tihem upanju, da bodo ujeli pogled na katero izmed osebnosti, ki so med stalnimi gosti znane restavracije. Maxim je odprt že celih sto let, in to je starost, ki jo je treba dostojno proslaviti. Jubilejne proslave bodo trajale kar tri leta, to pa zato, ker so Maxim odprli leta 1891, prav zaživel in zaslovel pa je šele leta 1893.
Sedanji lastnik Maxima je znani modni ustvarjalec Pi-erre Cardin. Restavracijo je kupil pred desetimi leti in jo spremenil v pravo pravcato zlato jamo. Za malce obledeli blišč Maxima je takrat odštel dvajset milijonov dolarjev, kar je bila precej nizka cena. Potem je Maximu povrnil nekdanji sijaj in danes se vse lesketa od pozlate, zloščene medenine in žametnega mahagonija. Pod stekleno strehico, okrašeno s stiliziranimi limonovimi in pomarančnimi cvetovi, stoji »kraljeva miza«, ki jo je imel v čislih vojvoda Windsorski: za to mizo sta sedela z Wally Simpson, kadar sta si privoščila kulinarični priboljšek.
Priboljškov pa v Maximu res ne manjka. Na leto pojedo gostje petsto kilogramov kaviarja in tristo petdeset kilogramov gomoljk. Vsak dan popijejo osemdeset steklenic šampanjca, da o drugih dobrotah niti ne govorimo.
V Maximu je vedno jedel Marcel Proust, kadarkoli je obiskal pariško opero. Brigitte Bardot je bila prva dama, ki je smela bosih nog v ta fini lokal, spremljal pa jo je Giinter Sachs. Za mizami je bilo takrat videti Jackie Kennedy, Aristotela Onassisa, Mario Callas (seveda ne vseh treh skupaj!). Slikar Dali je pripeljal v restavracijo dva geparda — ukročena in mirna sta sedela za mizo, medtem ko je on jedel. Christina Onassis je tu priredila poročno gostijo, sredi restavracije je na malem plesišču zaplesala sirtaki. V času, ko je bil moderen tvist, sta se tu zavrtela v tem ritmu Rudolf Nure-jev in Margot Fonteyn, slavna baletnika. Med gosti Maxima je bil De Gaulle, natakarji pa se spominjajo tudi maharani iz Borode, ki je imela navado, da je namesto napitnine darovala osebju kar kak kos nakita, ki ga je takrat nosila — pravega in dragocenega seveda!
Gostje, ki so radodarni z napitnino, sedijo za lepo mizo, gostje, ki se slabo odrežejo, pa dobijo ob naslednjem obisku mizo v kotu ob vratih in nekako jim je jasno, da so med družabno smetano nezaželeni.
Bi radi v Maximu silvestrovali? Pohitite s prijavami; mize za slovesno večerjo leta 1999 so že vse zasedene, kdaj prej ali pozneje pa bi se nemara le še našel kak sedež.
Kako pogasiti?
Direktor arabskega centra za proučevanje nafte Nicolas Sarkis je izjavil, da lahko gašenje gorečih vrelcev nafte traja nekaj dni ali pa nekaj mesecev, pač glede na to, kakšne vrste je vrelec. Pri tako imenovanem eruptivnem vrelcu, iz katerega nafta sama bruha zaradi pritiska v spodnjih plasteh, je mogoče uporabljati več metod gašenja. Vrelec je mogoče enostavno zamašiti, lahko pa okoli vrelca izkopljejo nove vrelce in tako zmanjšajo bruhanje nafte iz glavnega vira. Požar pa je mogoče zadušiti tudi z močno eksplozijo. Za vse te metode je potrebna sodobna oprema, samo gašenje pa lahko traja več mesecev. Če vrelec ni eruptivne narave, zadostuje, da prenehajo črpati nafto in ogenj sam od sebe ugasne. V Kuvajtu je približno 950 naftnih vrelcev, Iračani so jih zažgali nekaj sto, več kot polovica pa je eruptivnih. Sarkis je pripomnil, da v nekaterih primerih gašenje eruptivnega vrelca lahko traja zelo dolgo. Tako so na primer v Mehiki takšen požar gasili dve leti.
pridobivanje barv drago in zamudno, bodo vseeno uporabili naravne barve, ker so obstojnejše.
Kljub temu pa si bodo pomagali tudi s sodobno tehnologijo. Nove stebre bodo najprej kemično razkužili, tiste pa, ki so jih razjedli škodljivci in jih ne bodo mogli nadomestiti z novimi, pa bodo zapolnili z betonom. Obnovitvena dela bodo trajala predvidoma do leta 1996.
Stran 28
VESTNIK, 28. MAREC 10gJ
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
SRČNA ČRTA
Začenja se med zvezdno črto in gornjim Marsovim hribom. V zvezi z zdravjem vam bo povedala vse o cirkulaciji krvi in o delu srca, o krvnem pritisku in o vseh boleznih srca. Zdravo srce je pogoj za zdravo in srečno življenje.
V moralnem in duhovnem smislu predstavlja ta črta vaša čustva, sebičnost, ljubosumnost, krutost in preveliko občutljivost. To črto morate imeti.
Skica srčne črte
1	— dolga lepo oblikovana srčna črta — prisrčnost
2	— srčna črta blizu korenov prstov — »škrtost«, ljubosumnost
3	— ravna srčna črta — sebičnost, tiranska narava
4	— srčna črta v obliki verige — bolezni srca, aritmija
5	— več otokov na srčni črti — čustvena narava, slaba cirkulacija
6	— dvojna srčna črta — ljubezen na dveh tirih
7	— večja prekinitev na srčni črti — ločitev od drage osebe
8	— prekinitev na srčni črti pod Saturnovim hribom — ločitev bo nastopila zaradi nasprotovanja staršev
| Kupon za brezplačno analizo
1	I
Ime in priimek__________________________________________ j
| Datum rojstva_________________________________________
; Točen naslov_________________________________________
■	,_________________Šifra_______________________________ <
■	|
| Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko
■	dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših dlani).
9	— otok na srčni črti pod Apolonovim hribom — visok krvni pritisk
10	— črta po celi dlani ali Sid-ney-črta — nevarnost levkemije
V redakcijo je prispelo že veliko vaših pisem z odtisi. Za analizo izberemo samo tiste, ki so več ali manj uspeli. Zaenkrat lahko objavimo samo dve analizi. Ko bomo končali s prikazovanjem črt, se bomo potrudili, da bo analiz več.
Šifra: Prihodnost ribe
Ste skromna oseba, ki je vedno pripravljena priskočiti drugim na pomoč. Najraje se gibate v svojem svetu, v katerem ste najbolj gotovi in lahko sanjarite. Niste lakomni. Zadovoljni ste s tem, kar imate, čeprav bi bilo lahko več. Ste romantični. Na zu
naj hladni, znotraj ranljivi in občutljivi. Znate se potegniti za druge. V ljubezni želite, da se ta razvija počasi. V resnici se bojite prave zveze. V zakon boste prijadrali pred 35. letom, ženska vašega življenja bo morala biti poštena in odkrita, obzirna in z zajetno bančno knjižico. V poklicu boste zadovoljni. Pri svojih odločitvah se izogibajte vpliva sorodnikov in ne razmišljajte preveč, da vam ne bi ušle prave priložnosti. Do otrok boste strogi, ampak tudi tovariški. Razumeli boste težave med odraščanjem. S svojo energijo ne bodite preveč razsipni, da vam je v zrelih letih ne zmanjka. Za vas je čustvena navezanost zelo pomembna, pazite, da zaradi nje ne boste preveč trpeli. Ker ljubite dom in družino, vam bo privrženost vrnjena in nagrajena. Za njo se boste žrtvovali in nesebično prizadevali. Pazite na srce. Nasvet: izogibajte se kakršnimkoli nevarnostim.
Šifra: Osamljenost
Ste vedra in živahna oseba. V sebi nosite kar dve duši. Hitro se odločate, a ne vedno prav. Lahko vse obrnete na glavo. V življenju vas vodi srce. Želite biti iskreni in pošteni, vendar vam to vedno ne uspe. Ste nenehno nemirni, kar pa škoduje živcem. Svoja stališča vedno branite, čeprav nimate prav. V življenju potrebujete veliko spodbujanja in samopotrjevanja. Ste lahko dober odvetnik, diplomat, vzgojitelj v pozitivnem in negativnem smislu. Če boste svoje ambicije pravilno usmerjali, uspeh ne bo izostal. Pomagala vam bo tudi družina. Za vas je najbolje, da se ne poročite prehitro. V zakonu boste ostali le, če boste v njem našli smisel in imeli svobodo. Otroke boste imeli radi. Vaše slabe lastnosti so brezobzirnost in sebičnost, ki jih vešče skrivate pod plaščem dobrote. Nasvet: življenje je igra. Igrajte jo pošteno.
ZA LJUBITELJE CVETJA
VRATA SO ODPRTA ZA
Včasih so imeli orhideje za cvetlice bogatašev. Redke orhideje ali njihovo cvetje je veljalo celo premoženje. Orhideje pomenijo nekaj dragocenega, nenavadnega in lepega.
Danes so življenjske razmere za vzgojo orhidej že dovolj znane in jih zato lažje oskrbujemo. Orhideje so ene od najbolj razširjenih po številu vrst. Znanih je 25.000 vrst, ki so razširjene po vsem svetu. Talne orhidejevke rastejo na tleh, korenine, gomolje in koreniko imajo v zemlji. Orhidejevke prirastlivke so priraščene na rastline. Torej razlikujemo orhideje, ki rastejo v zemlji, in orhideje, ki žive na drevesih. Venerini čeveljci spadajo z mehurjastimi, napihnjenimi cvetovi med orhideje, ki rastejo v zemlji.
Pri gojenju orhidej je potrebno upoštevati nekaj posebnosti, po katerih se gojenje orhidej razlikuje od gojenja drugih rastlin. Prst za orhideje naj bo samo za podlago, na kateri se rastlina drži. V naravi si najdejo orhideje za opo-
POŠKODBE
Nevaren padec s triciklom
Otroci se prav radi podijo naokrog s triciklom. To pa ni vedno le nedolžna zabava. Večina trokoles je varna pred prevračanjem, nekateri modeli pa imajo krmilo s precej na stran štrlečimi držali, ki se lahko pri padcu zapičijo otroku v trebuh. Tako lahko pride do poškodbe notranjih organov. Pogosto poškodbe niso prav nič dramatične, le pod-pludbe, odrgnine ali udarnine. Ko kupujete otroku tricikel, popazite, da bo ta čim bolj varen.
ro les, drevesno lubje, skorjo, mah, skalo, praproti in podobno.
Korenine orhidej ne prodirajo v notranjost snovi, na kateri je rastlina, ampak se razprezajo po njeni površini in se je oprijemajo. Korenine so tako rekoč na zraku. Voda, ki se cedi po podlagi, pa ne zastaja in je dovolj hrane. Pri gojenju si ob pripravljanju podlage za orhideje pomagamo z mešanico za orhideje. Za to vrsto naj bo substrat narejen iz grobih koščkov šote, zdrobljenega lubja, zdrobljenega šotnega mahu ter praproto-vih korenin in bukovega listja. Delež šote je zastopan 30-odstot-no, ostale sestavine pa 70-odstot-no. Pri orhidejah radi delamo napake, ker ne moremo verjeti, da lahko uspevajo ob hranilnih snoveh v tako revni podlagi. Podlaga mora biti zračna in za vodo propustna. Epifitske in talne orhideje uspevajo v plitvih posodah. Kot gnojilo lahko uporabljamo suh goveji gnoj, ki ga lahko primešamo med mešanico zemlje. Občasno jih lahko tudi zalijemo z razredčeno prevrelko kurjega gnoja
ORHIDEJE
(1 do 10 g na I vode). Različne vrste zahtevajo pozimi temperature do 25°. V splošnem so lahko nočne temperature med mirovanjem za večino pri nas gojenih orhidej od novembra do marca nižje za 1 do 2°.
Presajamo jih redko, zadostuje vsako tretje leto. Ponavadi spomladi. Ko jih presajamo, pozimi zlasti na rizom, jih sadimo plitvo, da je rizom blizu površine. Sveže posajenih orhidej na zalivamo, ampak počakamo, da začno vidno rasti. Pozneje, ko jih zalivamo, moramo skrbeti za toliko tempe-rirano vodo, kot je temperatura v prostoru, kjer imamo rastline. Večkrat jo tudi orosimo. Orhideje, ki nimajo gomoljev ali zelo mesnatih listov, je treba enakomerno zalivati vse leto, pozimi nekoliko manj. Razmnožujemo jih z delitvijo šopastih rastlin, z odre-zovanjem gomoljasto odebeljenih stebel in s semenom.
Če boste ravnali skrbno in vztrajali pri negi orhideje, vas gotovo ne bo razočarala.
Olga Varga
Mehčalci za perilo
Strokovnjaki odsvetujejo uporabo mehčalcev za perilo, ker so ta sredstva odveč in onesnažujejo vodo.
Mehčalci učinkujejo na perilo tako, da v vlaknih zadržujejo vodo. Perilo se zdi suho in mehko, saj ostankov vode v vlaknih ni mogoče čutiti, vendar slabše vpija vlago. Brisač in športnih oblačil torej nima smisla mehčati, ker s tem zmanjšujemo njihovo vpoj-nost. Vlakna se po desetih minutah zmehčajo sama. Ko se obleka dotika kože, oddaja vlago približno dvesto milijonov celic.
Spodnjega perila, srajc, bluz in hlač ni treba mehčati. Mehčano perilo je lažje likati, ker je vlažno. Toda enak učinek dosežemo, če perilo pred likanjem poškropimo z vodo. Pred obešanjem perilo dobro otresemo, da se vlakna zmehčajo. Po možnosti ga sušimo zunaj, ker vlakna mehča tudi gibanje zraka. Če že uporabljamo mehčalce, naj bodo za okolje neškodljivi.
i
Domače
VRTIČKARSTVO
Zelenjava, vzgojena na domačem vrtu, je najbolj zdrava, vedno pri roki in najcenejša. To slednje si velja zapomniti, saj so cene v trgovini za marsikoga nedostopne. V zelenjavnem vrtu lahko gojimo zadostne količine zelenjave in povrtnin. Na 85 kvadratnih metrov velikem vrtu lahko v poletnem času vzgojimo zadostno količino solatnic, fižola, graha, korenja in drugih vrtnin za štiričlansko družino. Če želite v svojem vrtu vzgojiti čim bolj zdravo zelenjavo, se odločite za biovrtnarjenje, to pomeni, da se izogibate vseh mogočih kemikalij, ki vam jih ponujajo trgovine. Še posebej se izogibajte herbicidov.
NA MURSKEM VALU
Glasujem za:
Izvajalec:
Skladba:
Kuhajte z nami
KUPON
Lestvica najboljših ta teden:
1.	mesto: Ob Bistrici — Ansambel Nika Zajca
2.	mesto: Mi mejaši smo pajdaši — Šimek, Sagner
3.	mesto: Naša kovačija — Štirje kovači Rojstna vasica — Ansambel Toneta Čučka
5.	mesto: Te moje male orglice — Slovenija Reka življenja — Fantje treh dolin
Vaše predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29, Murska Sobota. Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek pd 18.00 do 19.00 v oddaji Radia Murska Sobota Za-'grajmo in zapojmo po domače.
Nagrajenci:
L Janez Madjar, Zvezna 20, Rakičan, 69000 Murska Sobota
2.	Jožica Križan, Rankovci 6, 69251 Tišina
3-	Alojz Zadravec, Lipa 87, 69224 Turnišče
DOBRO JE VEDETI 0 JAJCIH
Vsa ptičja jajca enako nastajajo, so enako grajena in užitna. Kot živilo največ uporabljamo kurja jajca, pa tudi račja, gosja in purja. Zaradi umazanih voda in miakuž, v katerih se rade zadržujejo race in gosi, so ta jajca lahko okužena z bacili tifusa, zato jih ne uživamo mehko kuhana. Uporabna so le trdo kuhana ali dobro pečena jajca.
Povprečna teža kurjega jajca je 55 gramov. Od tega je 10 % lupine, 58 % beljaka in 32 % rumenjaka. V topem koncu jajca je zračni mehurček, ki se s starostjo jajca povečuje. Jajčna lupina je luknjičava apnenčasta plast, ki prepušča pline, zato ni vseeno, kje jajca hranimo. Teža jajc in barva lupine sta odvisni od pasme, barva rumenjaka je odvisna od pasme in krmil.
Beljak je sestavljen iz vode, enostavnih beljakovin, ki pri segrevanju zakrknejo in postanejo bele, mineralov in vitaminov B2. Pri stepanju se speni v sneg, ki pecivo rahlja. Nestepen beljak pecivo veže in ga otrdi. Z beljakom čistimo kalno juho in žolico, če hočemo dobiti čisti aspik.
Rumenjak ima več hranilnih in zaščitnih snovi od beljaka. Vsebuje veliko vitamina A ter lecitin, ki emulgira maščobo. Sveži rumenjak veže 1 do 2 del olja, zato ga uporabljamo za pripravo majoneze.	...
Jajca so tako kot mleko popolno živilo. Naš organizem dobro izkoristi njihove prebavljive sestavine. Na dan in na osebo smemo pri pripravi kuhane hrane porabiti polovico jajca ali 3 do 4 jajca na teden. Zmerno uživanje jajc je zelo koristno za organizem, prekomerno uživanje pa pospeši poapnenje krvnih žil, ki je znamenje staranja.
SESTAVIL MARKO NAPAST	PREMOČ, PREVLADA	LEPI MLADENIČ V GRŠKEM MITU	AMERIŠKO MOŠKO IME (RONALD)	LETEV	PRVI MITOLOŠKI LETALEC	NEPRECIZNOST	TOPOVSKI IZSTRELEK
NAJDALJŠA REKA V AVSTRALIJI							
VOJSKOVODJA DAVNIH GERMANOV							
DRŽAVA NA ZAHODU ZDA							
VEZNIK			OTOČJE OB IRSKI OBALI PODOBA				
NAJVEČJA AFRIŠKA REKA				RAZVE-JANA RASTLINA	TANTAL BIBLIJSKI OČAK		
DENARNI BON MED FRANC. REVOLUCIJO							
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		KRALJEVA INSIGNIJA »STREHA SVETA«					
TONE PAVČEK			HLADNO OROŽJE PESNICA N0VY				PREDSEDNIK ZISA MARKOVIČ
PRINC V EPU »MAHAB-HARATA«				SODOBNA SLOVENSKA PESNICA (MAJDA)	NATRIJ PRITOK DNEPRA		
ZNAMKA ŠVICARSKIH UR							
SILOVITOST							
ORIGINALNO IME TRSTA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: spolnik, Aralica, stražar, Klana, O, aj, oje, takist, cgs, Ta, Hainaut, E, Ezav, Waltari, Antonin, Nid, Aja.
VESTNIK. 28. MAREC 1991
Stran 29
WvEČ TOPLOTE V VAŠ DOM
NAREDIMO SAMI
UNIVERZALNI IN SPECIALNI KOTU ZA CENTRALNO
OGREVANJE Z AU BREZ BOJLERJ A 16-100 kW
TVT RL (-S). TVT STANDARD f-SJ
TVT SPECIAL (-S), TVT H 33
TVT REKORD. TVT CENTRAL
— vrhunski izkoristki
— za trdna, tekoča in plinska goriva
— vakuumsko emajliran bojler
— vroča gorilna komora
— avtomatska regulacija
Popravimo, olepšajmo, vzdržujmo
Vsa družina vam bo hvaležna za naročilo te vsestransko uporabne knjige, ki pomaga pri vseh domačih delih, popravilih, obnovah in olepšavah v stanovanju, v hiši ali počitniški hišici. Ob bogato ilustriranih strokovnih nasvetih vam bodo vsa dela v veliko zadovoljstvo. Prihranili pa boste tudi precej denarja. Slikovni prikazi z jasnimi razlagami in navodili so razvrščeni v poglavja:
NOVO!
SOLARNI BOJLER MODEL SA T IN SB EXPORT
— vakuumsko emajliran
— trosistemski in visoko produktivni
— popolna izolacija
— avtomatska regulacija
— prostornine 150, 200, 300 in 400 litrov
4 SPECIALNI KOTU ZA OLJE AU PLIN ZV 180 -3500 kW
PLINSKI KOTU ROHLEDER SUPER 90
KOTU ZA TRDNA GORIVA S, SR, SL 175-520 kW
— vrhunski izkoristki
— avtomatska regulacija
— enostavna montaža
WE!SHAUPT GORILNIKI OD 21 do 3500 kW
— najsodobnejša avtomatika
— elektromotorna zračna loputa
EVROPSKI DOBAVITELJ
SODOBNEGA OGREVANJA!
DEKORATERSKA DELA
DELA V HIŠI
VZDRŽEVALNA DELA
OPREMA DOMAČE DELAVNICE
IZBIRA MATERIALA
založba mladinska I % knjiga
BIACK&DECKER
174 LEPIH IN PRIROČNIH NAGRAD ZA NAROČNIKE!
NAGRAJUJE
V SVOJE
SPOSOBNOSTI
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p.o. MARIBOR
62000 Maribor, Leningrajska 27
telefon: (062) 302-321
telex: 33-161 TVT MB YU, telefax: (062) 303-990
Predstavništvo:
11000 Beograd, Kataničeva 24/H telefon: (011) 450-685
NAROČILNICO pošljite na naš naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA,
Prodaja po pošti, Titova 3, 61000 LJUBLJANA. Knjige lahko kupite oziroma naročite tudi v vseh knjigarnah pri naših založniških poverjenikih ali po telefonu (061) 443-098.
240 STRANI (format 23 x 26 cm)
Knjiga izide aprila letos. Cena 600 din velja do 31. 3. 1991.
PO IZIDU BO CENA NAJMANJ 780 DIN.
PRIHRANITE 180 DIN!
NAROČILNICA VESTNIK 01PS 2200
želim prejeti knjigo
NAREDIMO SAMI — 600 din (3 obroki)
Cena velja do 31. 3. 1991.
V ceni ni vračunan 3 % temeljni prometni davek. Pla-čal(a) bom:
□ v 1 (enem) obroku
□ v 3 (treh) obrokih
Priimek in ime
Ulica (ali kraj), štev.
Poštna št.	Pošta
Zaposlen(a) pri
Matična številka občana
Datum:	Podpis:
Ta naročilnica zavezuje Založbo Mladinska knjiga in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani.
ELEKTROTEHN
Maribor
n gospodarstvo
saSBlknudlmo elektrotehnične izdelke
Gornja Radgona Partizanska 28
Želimo vam vesele velikonočne praznike!
GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA, p. o.
Qidos
LENOA V A
TELEFAKS:	069/75	254
TELEFON, h.c.:	069/75	055, 75 150,	36 055, 36 056
DIREKTOR:	069/75	420
DEJAVNOSTI PODJETJA
— keramičarska in kamnoseška dela
— vse vrste elektroinstalacij in strojnih inštalacij
— mizarska dela
— pleskarska dela
— gradbena dela
Na Madžarskem poslujemo z mešanim podjetjem
Qidos-H
PRIPOROČAMO SE Z NAŠIMI KAKOVOSTNIMI STORITVAMI IN KONKURENČNIMI CENAMI!
9 Obiščite nas na mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni v hali B, št. 203
Stran 30
VESTNIK, 28. MAREC 1991
Salonit Anhovo se vam tokrat predstavlja z novimi programi
TESAL
Novost na našem tržišču so centrifugirane poliesterske zevi TESAL, armirane s steklenimi vlakni in kremenovim peskom, izdelane po licenci švicarske firme HO-BAS.
S cevmi Tesal daje Salonit Anhovo projektantom, investitorjem in izvajalcem del sodoben in kakovosten material za gradnjo vodovodnih in namakalnih oz. hidromelioracijskih sistemov, uličnih kanalizacij, industrijskih cevovodov, tlačnih cevovodov in izpustov v morje.
Proizvodni program obsega cevi Tesal različnih razredov v premerih od 200 do 1600 mm za nominalne pritiske do 25 barov odvisno od premera cevi. Dolžina cevi je 6 m. Izdelamo lahko tudi cevi do premera 2000 mm.
gou
Gradbeni materiali BAUMIT so tovarniško pripravljene suhe gotove mešanice iz hidravličnih veziv, agregatov in aditivov, ki jih pred uporabo samo zamešamo z ustrezno količino vode. Uporaba teh izdelkov nam prihrani veliko časa in stroškov gradnje in nam izdelavo tako notranjih kot tudi fasadnih ometov zelo poenostavi.
Pod zaščitnim znakom BAUMIT so poleg drugih izdelkov tudi:
— ThermoPutz, ThermoExtra — toplotnoizolacijska ometa, ki predstavljata najcenejšo in najenostavnejšo obliko toplotne izolacije in obenem grobi omet
— Program SANOVA —»vsi potrebni izdelki za pravilno sanacijo in revitalizacijo starih zgradb
— GRANOPOR — plemeniti mineralni ometi — z njimi dekorativno zaščitimo tako zunanje kot notranje zidne površine
Standardni program
®SALONIT ANHOVO
— portlandski in specialni cementi
— hidravlično vezivo za malte Maltit z aerantom
— avtoklavirane azbestnocementne valovite plošče
— ravne strešne plošče
— azbestnocementne tlačne cevi
— azbestnocementne kanalizacijske cevi
— kalcijsilikatne toplotnoizolacijske plošče Aplam
— elementi Ferrosal za toplotno tehniko
— sintron dolomit za ognjeodporne obloge v železarstvu
Obiščite nas na Radgonskem sejmišču v hali A, kjer vas bodo naši predstavniki z veseljem sprejeti in vas seznaniti z našimi novimi programi.
DAJEMO VAM UDOBNOST IN SIGURNOST!
KAKO?
•	Z NOVIM SPECIALNIM KOTLOM ZA OLJE AL! PLIN
•	Z VAKUUMSKO EMAJLIRANIM BOJLERJEM ALI BREZ NJEGA
9 Z VRHUNSKIM IZKORISTKOM, NIZKIMI STROŠKI
OGREVANJA, S POPOLNO AVTOMATIKO
9 Z VROČO GORILNO KOMORO ZAGOTAVLJAMO POPOLNO IZGOREVANJE IN ZMANJŠANJE EMISIJE DIMNIH PLINOV.
OBIŠČITE
NAS V HALI C
Letos bomo na sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni od 1. do 5. aprila predstavili. gradbene materiale, gradbene stroje in zidarsko orodje.
MALA VLAGANJA — VELIK PRIHRANEK
NOVO ZA LASTNIKE KOTLA TVT MODELA UNI IN STANDARD PRIHRANEK OLJA ALI PLINA Z
VROČO GORILNO KOMORO
9 ENOSTAVNA VGRADNJA SKOZI
GORILNA VRATA
9 !Z OGNJEODPORNE PLOČEVINE
9 BISTVENO ZVIŠANJE IZKORISTKOV
9 PODALJŠANA ŽIVLJENJSKA DOBA VAŠEGA KOTLA IN GORILNIKA
9 ZMANJŠANJE EMISIJE ŠKODLJIVIH DIMNIH PLINOV
9 ZA KOTLE OD 25-100 kW
9 V VSEH TRGOVINAH S TEHNIČNIM BLAGOM
GRADBENI MATERIALI
CEMENTARNA Anhovo IGM Zagorje IZOLIRKA Ljubljana KRKA - IZOLACIJE
Novo mesto NOVOLIT Nova vas OPEKARNA - RUDNIK
Brežice
SIPOREX - Zagorje TERMO — Škofja Loka
GRADBENI STROJI
ISKRA-ERO Kranj WACKER-WERKE
Miinchen
ZIDARSKO ROČNO
ORODJE
GIDOR—Gorenja vas

TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ p.o.
MARIBOR
62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321	o
telex: 33-161 TVT MB YU, telefax (062) 303-990
Predstavništvo:
11000 Beograd. Kataničeva 24/ii
telefon: (011) 450-685
Sh i r i i i ( ---
vestnik, 28. marec 1991
Stran 31
A lip bled lesna industrija ■	64260 bled, ljubljanska c.32 
NA SEJMU GRADBENIŠTVA
V GORNJI RADGONI OD 1. DO 5. aprila 1991 V HALI B
•	VRATA VSEH VRST
•	OKNA • OBLOGE
•	PLOŠČE ZA BETONIRANJE
•	POHIŠTVO
MOŽEN NAKUP NA SEJMU!
•	5 % SEJEMSKI POPUST
•	10% POPUST ZA GOTOVINSKA PLAČILA
•	PRI NAKUPU NAD 20.000 din BREZPLAČEN PREVOZ
DO 50 km
•	UGODNA 6-MESEČNA POSOJILA
na s	TRGOVINA LIP BLED
% 1 d° aA06° v MURSKI SOBOTI ^0° h tel.: 069/22 941 y
TRGOVINA KOLMANIČ, KROG
Murska 14, tel. (069) 25 364
— Prodajamo: vrata, okna, parket, zidne obloge, keramične ploščice, žagan les ... vseh vrst in kakovosti
• Vhodna in garažna vrata dobite brez prometnega davka in brez naročilnice!
— Pri nas dobite tudi sobno pohištvo in italijanske karnise.
Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni od 1. do 5. aprila v hali B, paviljon 213.
Priporočamo se za obisk in nakup, obenem pa vam želimo vesele velikonočne praznike.
Če se odločate za nakup pohištva,
nas obiščite med 7. in 15. in ob sobotah med 8. in 13. uro v MIZARSTVU LJUTOMER v ulici Radeta Pušenjaka 1, lahko pa nas pokličete po telefonu (069) 81 916 ali nam pošljite sporočilo po telefonu št. (069) 81 157.
IZJEMNO UGODNA PRODAJA POHIŠTVA:
• 20 % popusta ob gotovinskem plačilu
• brezplačna dostava na dom do 50 km
• cene so brez trgovske marže
Za obisk in nakup se priporoča
Tovarna pohištva
MIZARSTVO p.o.
69240 Ljutomer, Ul. Rade Pušenjaka
IZDELUJEMO:
spalnice, otroške sobe, predsobe, jedilnice in sestavljivi program moby