Politična akcija komunistov ima zgodovinsko nalogo: u-veljatev pravic slovenske manjšine. DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava : 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino : 34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36 XXIV. Maggio 18 - NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun : Trst 11/7000 Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 2 (732) TRST - 28. februarja 1969 Posamezna številka 40 lir Petnajstdnevnik Spedii, in abb. Quindicinale post. Gruppo II XII. kongres KPI Nekaj misli o XII. kongresu Komunistične partije Italije. Kdor je sledil po dnevnem časopisju, radiu in televiziji, poteku tega velikega in demokratičnega shoda, je brez dvoma zadihal sproščeno in ponosno. V svobodni in prosti, tovariški razpravi, so se vrstila pred delegati osnovna vprašanja, ki tarejo Italijo in svet. Tovariši, ki so segali v razpravo so jasno in marsikdaj tudi kritično ocenjevali delo partije in Prispevali k določanju splošnih smernic politične strategije, ki že danes kaže na plodne sadove. Italiji se širi gibanje, ki v alternativi levemu centru postavila v osrednje programsko preraščanje družbe v socialistično. Enotnost: v tesni povezavi z ljudstvom, z delavskimi množicami, s kmeti z juga in severa, z Izseljenci, išče KPI poti enotnih nastopov, katerih cilj je končna ustvaritev sistema zavezništev, ki bi bil sposoben postaviti lastno kandidaturo za vodenje družbe in države. Vse to pa, ob širjenju demokracije in neposrednega vpliva množic na dogajanje, v odkritem spopadu z težnjami po samoob-lastništvu. Značilnosti socializma v Italiji : KPI je preko vsakršnega takticiz-ma začrtala, na osnovi zgodovinske tradicije in razvoja, ki ga je partija imela od Gramscija do današnjih dni, ob odločilnem prispevku Togliattija in Longa, o-snovne črte značilnosti italijanske socialistične državne skupnosti. Te črte se morejo spoznati že v dogajanju, v katerega sredini se nahaja KPI in ga vodi: demokratičnost in pluralizem, svoboda, neodvisnost, suverenost, interna-cionalizem. Pluralizem : KPI se zavzema za lako socialistično družbo, v kate-n naJ na osnovi demokratičnega sistema oblasti pride do izraza prispevek vseh sil, ki so in bodo Pripomogle k uveljavljanju socialistične ureditve. In to, bodisi iz opozicije, bodisi iz kritičnega sodelovanja. Italijanska pot v socializem se uresničuje tudi ob sodelovanju komunistov in socialistov, marksistov in katoličanov, ki čutijo potrebo po družbenih pre-osnovah. Pluralizem v kulturnem ustvarjanju, ki se že danes v sami partiji uveljavlja v dialektičnem odnosu med izobraženci, kul-teimirni ustvarjalci ter stranko delavskega razreda. Internacionalizem : Ko je KPI na svojem dvanajstem kongresu jasno izpovedala svoje mnenje o Položaju v mednarodnem delavcem gibanju, potrdila svoje kri-ttčno stališče do posega v ČSSR, &e ni zaprla v «narodni vrtiček», temveč nasprotno kritično in ustvarjalno prispevala težnjam po u-Vel javit vi novega pojmovanja in-ternacionalizma, vsestranske solidarnosti med silami socializma in prodnega osvobajanja, brez «vo-!ri!nih partij» ali «vodilnih držav». KEf se je na svojem kongresu iztekla proti vsakršnemu izključe-teniu partij ali dežel iz socialističen fronte, proti razkolu v delavcem gibanju. ® globoko internacionalistič-1 cm duhu KPI govori tudi drugo dejstvo: mednarodno javno mnenje, tudi meščansko, je v dneh, ko je v Bologni zasedal XII. kongres KPI, opazovalo z veliko pozornostjo, kaj se dogaja pod obokom športne palače. Na sedežih, ki so bili pripravljeni za goste in tuje delegacije, se je namreč natrpalo izredno velio število uglednih in pomembnih predstavnikov tujih partij ; kar je dale kongresu še večji pomen. Dejansko je bil to — tako je zapisal neki meščanski dnevnik — uvod v svetovno konferenco komunističnih partij, na katerem so bile prisotne tudi tiste partije, ki so izjavile, da jih v Moskvi ne bo. Naj omenimo, s tem v zvezi, tudi zelo laskavo oceno, ki jo je o kongresu dal vodja jugoslovanske delegacije na kongresu, tov. Edvard Kardelj. Nas Slovence, zanima še nekaj. Na tako živahnem kongresu, kjer je razprava bila stvarna, ni manjkal niti glas o naših vprašanjih. V svojem govoru je tov. Antonino Cuffaro, tajnik tržaške federacije, načelno postavil tudi vprašanje reševanja problema slovenske narodnostne manjšine. Med drugim je dejal: «Naša politična akcija ima še drugo zgodovinsko nalogo : uveljavitev pravic svobodnega razvoja slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Gre za načelno stališče, ki ga ponovno povzema in potrjuje naš osnutek tez in na kar bi rad opozoril vso stranko zaradi njegove bistvene vrednosti zaradi prirodne povezave, ki jo to stališče ima z našo internaciona-listično razredno usmerjenostjo, z našo politično linijo ter z obveznostjo za popolno uveljavitev republiške ustave. Naša dolžnost je odločno obsoditi ravnanje italijanskega vodilnega razreda in njegovih vlad, tudi same levosredinske vlade, ki so vedno izigravale ali odbijale najgloblje zakonite težnje slovenske manjšine in preprečevale popolno uveljavitev njenih pravic. Še vedno niso bile izpolnjene obveznosti do manjšine, obveznosti, ki izhajajo iz ustave in točnih določil mednarodnih sporazumov, kar zadeva osnovno pravico do uporabe jezika ter primernega razvoja šole. še vedno se izvaja diskriminacija in nadaljuje dejavnost za asimilacijo in raznarodovanje. Nadaljuje se nepojmljiva delitev manjšine, ki dejansko vsa živi v isti deželi, delitev v tri različne kategorije, in to s stališča nekakšne zaščite pravnega stanja. Pri reševanju njenih problemov se ozirajo na absurdna merila recipročnosti med mejnima državama. Ponovno poudarimo svojo obveznost, da se bo naša partija, ki je preprečila, da bi raznarodi-tev in asimilacija privedla do skrajnih posledic, borila proti temu in pri tem smo uverjeni, da bomo, kot v preteklosti, našli popolno oporo v naših parlamentarnih skupinah, v vseh vas in v vseh aktivnih članih komunistične partije.» «... riaffermiamo la reciproca solidarietà per le rivendica. zìohì specifiche delle varie scuole ed in particolare quelle con lingua d’insegnamento slovena.» In še podpisi: «Galilei», «Volta», «Da Vinci», «Nordio» itd.. Glavnina tržaških srednjih šol z italijanskim učnim jezikom je preko svojih predstavnikov dejala, da bo zagovarjala specifične zahteve slovenskega dijaštva. Sedaj ne odpravlja v Rim delegacija, ki bo te zahteve zagovarjala pred ministrom in vlado. V delegaciji je tudi dijakinja, Slovenka. Zahteve so tudi znane: strokovna šola, šolstvo v Beneški Sloveniji.... Nezaslišano ! Za tistega, ki motri dogodke skozi prizmo idej napredka, ni prav nič nezaslišanega. Mladina, ki «oporeka» družbeno in šolsko stvarnost, ki ji jo vsiljuje vodilni razred, se je dejansko, z vso svojo mladostno in življenjsko perspektivno silo vključila v boj za demokratični razvoj ter pri tem zavrača ves balast tistih zastarelih mitov, ki se jih je bila vsiljeno oprijela. Pri nas ie ta balast šovinizem, ki so ga hoteli tržaškim dijakom vsiliti tržaški vodilni klerikal - nacionalistični vodilni krogi. Ko so dijaki zasedali šole in so prihajale na slovenske zasedene srednje šole delegacije iz zavodov «Carducci», «Volta». «Nordio» — smo ime. li pred očmi sliko mladih, ki jih družbi podoben ideal napredka, spreminjanja trohnečega in prekvaševanje v družbenem dogajanju tudi samih sebe. Tista dekleta, ki so si dejala: «Odslej te bom tikala, saj smo prijateljice...» in nato povpraševala: «Cosa scrive su quel manifesto?» so pozabila, da je hotel vodilni razred imeti v šolski mladini rezervoar protislovanske-ga šovinizma. Nad vse se je dvignilo novo: solidarnost. Ne «izolacija», kot je razpisalo «Gospodarstvo». In vendar res ni bilo neke solidarnosti... in tudi to so prezrli, prav slučajno. Morda zato, ker se je kazala v svoji revni goloti tudi ta resnica, toda tiše. rekli bi — prišepe-taje: nikjer nismo prebrali so. lidamostnih izjav sindikata slovenskih šolnikov. Nismo! Pa smo vendar čitali med zahtevami dijaštva: «Ureditev staleža slovenskih profesorjev.» A kaj, ko je strah močnejši od hvaležnosti! A ni močnejši od solidarnosti. In tega se veselimo. Slovenski in italijanski srednješolci enotno, solidarno naprej ! OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JC'OOOOOOOOOOOOOOOOOOC'OOOOOOOOOO 6000000000000000000000000000 ooooooooooooooooooooooooonooooo Minister Restivo : „ Slovenci uživajo ustavne pravice “ Resolucija senatorjev KPI je bila zavrnjena z glasovi socialistov, demokristjanov in skrajne desnice V rapravi o letošnjem proračunu ministrstva za notranje zadeve, ki je bila pred kratkim v senatni komisiji za notranje zadeve, je naš senator tov. Paolo Sema obširno govoril o položaju Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Senator je med drugim poudaril, da so Slovenci v Italiji, kar se tiče narodnostnih pravic in ravnanja z njimi državnih in krajevnih oblasti, še vedno razdeljeni na tri dele: na Slovence, ki živijo v tržaški, v goriški in v videmski pokrajini. Senator Sema je ostro obsodil, da še vedno velja zakonodaja in živi mentaliteta fašističnega navdiha proti Slovencem. Govoril je o neurejenem položaju slovenske šole (v Beneški Sloveniji pa Slovenci sploh nimajo slovenskih šol), prepovedi uporabe slovenskega jezika v javnih uradih, številnih primerih diskriminaciie, ki žalijo najosnovnejši čut demokracije in o nadaljevanju procesa asimilacije. Še zlasti je senator Sema poudaril, da vlada preprečuje avtonomni deželi, katere posebni statut je opravičen predvsem z obstojem narodne manjšine na njenem ozemlju, da bi izdajala zakone s tem v zvezi. Hkrati pa je, senator Sema ugotovil, da vlada ni nikoli hotela predložiti v razpravo parlamentu spomenice o soglasju londonskega sporazuma, kar prispeva k podaljševanju stanja zakonodajne negotovosti. In veste, kako je minister Re-stivo odgovoril na vse to? «Da italijanski državljani slovenskega jezika v deželi Furlaniji - Julijski krajini uživajo svobodo, politične in držvljanske pravice v bistvenem spoštovanju načela enakosti, ki ga jamčita člen šesti ustave in člen tretji posebnega deželnega statuta..., «da prav v zaščito njihovih etničnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti so bili izvedeni ukrepi v njihovo korist na področju, kjer so naseljeni.... Poleg tega so lahko deležni koristi po- bud na gospodarsko - socialnem področju, ki se izvajajo na podlagi splošnih koordiniranih načrtov v deželi Furlaniji - Julijski krajini». Demokristjanski minister vlade leve sredine Restivo je šel enostavno mimo vseh ugotovitev senatorja Seme, ni i-mel niti za potrebno, da bi vsaj omenil, kako in v kolikšni meri vlada in pristojni krajevni organi izvajajo londonski sporazum, ki zanj, kot sledi iz njegovega odgovora, sploh ne obstoja, ter je popolnoma zamolčal, da državne in krajevne o-blasti ravnajo s Slovenci na en način na Tržaškem, na drugi na Goriškem in da se sploh niti ne zmenijo, za beneške Slovence, kjer je slovenska beseda v mnogih krajih izrinjena celo iz cerkve. Senatorji Sema, Benanzi, Gianquinto in Borsari so zaradi nezadovoljivega ministrovega odgovora, ki je preslišal vse, kar je senator Sema izjavil, vložili v senatni komisiji za no- tranje zadeve sledečo resolucijo: «Vlada, zavedajoč se veljavnosti demokratičnih zahtev slovanske skupnosti v tržaški, goriški in videmski pokrajini in neodtujljive pravice prebivalstva, ki je toliko prispevalo k borbi proti fašizmu in za osvoboditev, da živi in se razvija v popolnem uživanju pravic, ki jih določajo republiška ustava, mednarodni dogovori in najsodobnejše koncepcije o vlogi in položaju etnične manjšine v okviru omikane države, se obvezuje in bo čimprej predložila parlamentu konkretne predloge za ukinitev vseh tistih zakonov, odlokov in zakonskih členov iz fašistične dobe, ki dejansko omejujejo pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti, in da bo predložila organski zakon za rešitev problemov slovenske etnične manjšine, ki živi v deželi Furlaniji -Julijski krajini, z namenom, da odstrani vse še vedno obstoječe ovire za popolno uživanje enakopravnosti, ki jo jamči ustava, in da ji zagotovi obširen, svoboden in nepoln razvoj na vseh področjih gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja». Ko je prišla resolucija na glasovanje, je bila zavrnjena z gla-(Nadaljevanje na 4. strani) 2 • DELO 28.2.196«>8 Mafija pod krinko lipove vejice list objavil sporočilo, ki ga ob j at Ijamo na drugem mestu. Še prc pa je NiL. objavil nekaj članko|j§ kil v ostrem polemičnem tonu, v terem se obsojajo razmere v SS Kam bo ta polemika pripeljal Ne vemo. Sledimo razvoju, ki naj il1 Verjetno že dolgo se vode v slovenskem taboru niso tako razgibale kot zadnje čase, odkar se je pojavila brošura dr. Branka Agneletta: «Pomoč razlaščencem v Dolini — ozadje krize Slovenske skupnosti». V njej avtor odkriva (in za sedaj nismo 'še zasledili odločnega demantija ali celo tožbe proti avtorju knjižice, čeprav ta vsebuje zelo o-stre in težke obtožbe) ozadje krize, ki je nastala v vodstvu Slovenske skupnosti ; ta pa se nam kaže v svoji pravi luči ne kot koalicija strank, temveč kot skupnost koristi skupinic odvetnikov in drugih politikantov, ki so pod donečimi demago-škimi frazami skrivali gnilo meščansko bistvo slovenskega kolabo-racionizma s KD. oooooooooooooooooooooooooooo Vprašanje o razmerah v Benečiji Deželna svetovalca KPI tovariša Arnaldo Baracetti in Dušan Lovri-ha sta prve dni februarja izročila predsedniku deželnega sveta interpelacijo, v kateri omenjata resolucijo štev. 26, katero je deželni odbor med razpravo o proračunu za leto 1969 sprejel. Ta resolucija je zahtevala posebne ukrepe za razvoj gospodarstva v Nadiških dolinah (Slovenski Benečiji) v odnosu do obvezne zaščite tamkajšnje strnjene in homogene slovenske etnične skupnosti. V interpretaciji vprašujeta če predstavlja odgovor odbornika Stop. perja na interpelacijo MSI, kjer pravi, da je treba iz dejstva, da je deželni odbor sprejel omenjeno resolucijo izključiti kakršno koli o-ceno etničnega značaja, samovoljno tolmačenje njega samega ali pa je v skladu s političnim stališčem, ki ga izraža ves deželni odbor. V prvem primeru interpelanta zahtevata jasno izjavo predsednika deželnega odbora. Iki naj nakaže, stališče, ki se nanaša na narodnostno plat. V drugem primeru interpelanta vprašujeta predsednika, a-li ne meni, da je novo tolmačenje odbora o omenjeni resoluciji nele nekorektno dejanje v zvezi s prejšnjim sprejetjem celotne vsebine o-menjene resolucije ampak tudi resno politično popuščanje pred pritiskom fašističnih svetovalcev, ki hočejo še enkrat ponoviti stara in sramotna protidemokratična, fašistična in raznarodovalna stališča, ki so v popolnem nasprotju z dejanskim obstojem strnjene slovenske etnične skupnosti v Slovenski Benečiji. rovanj, ki so jih voditelji Slovenske skupnosti imeli pred volitvami leta 1966 in 1968! Tedaj je v njihovih vrstah že vršelo in javnost je to občutila le posredno. Pred nasprotnikom so bile njihove vrste zaenkrat še složne... Ne koalicija strank, torej, temveč koalicija interesov, ki so več ali manj skladno vezali listo lipove vejice, dokler se ni pojavilo nekaj, česar niso mogli tako složno pogoltniti. Ob razlastitvah se je najprej tiho, zakulisano, sedaj pa odprto začel oster spopad med posamezniki in skupinami prijateljev za «zastopstvo» in še kaj. Odnosi, ki so vsaj formalno, bili v koaliciji korektni, so se polagoma krhali in prešli v odkrito obračunavanje. Najprej je to obračunavanje poteklo v krogih slovenskega malomeščanstva pri nas (krožila so pisma s težkimi obtožbami, klevet tudi ni mogoče šteti), vse pa se je prikrivalo javnosti ob složnih napadih na našo partijo in tovariša Lovriho, ki je tedaj bil v njihovem propagandnem načrtu proglašen za «izdajalca» in «prodanega kapitalistom». Spomnimo se za trenutek samo žolčnih zbo- Izstop 'SDZ iz koalicije SS bi po vsej logiki ne smel imeti nobene hujše posledice. V bistvu je Skupinica bila ena izmed najmanjših, politično pa zakoreninjena v starih šablonih protikomunistične histerije ameriškega kova iz časov hladne vojne (berimo samo članke dr. A-gneletta proti Jugoslaviji). Vendar je to dvignilo še precej prahu. Iz koalicije je namreč izstopila skupinica, ki je za dolinsko afero, za pogodbo z dne 5.12.66 vedela in je tudi vedela za razne «denarne» klavzule te pogodbe. Začela se je igra z ognjem. Obnovljena je bila Demokracija in pričela se je najprej politična polemika o odnosih v vodstvu SS. Kasneje, po tožbi dr. Dolhar - dr. Marc zaradi nekaterih žaljivih besed na račun članov SDZ med pogajanji za občinsko koalicijo leve sredine v Trstu, se je tur razpočil. Izšla je brošura in sledili so histerični ukrepi pod geslom «rešimo barko» ! Dolini (iki je nastal na pobudo Slovenske skupnosti kot protiutež Konzorciju) ni imel nikakdšne vezi s Slovensko skupnostjo. Res more formalno to držati, toda kaj — ko pa so osebe v njem iste, kot v vodstvu SS. Skupina «neodvisnih» se je razšla Vsi, ki so vedeli in ki so slovenskim naivnežem lagali v duhu ul-tranacionalizma so sedaj ostali brez argumentov. Edini argument, ki so se ga oprijeli je ta, da so krivdo zvračali na druge, proč od sebe, ali vsaj — proč od Slovenske skupnosti. Tako je na občnem zboru, ki je bil sklican formalno zato, da potrdi dogovor z DC, PSI in PRI o tržaški občinski upravi leve sredine, bila proglašena teza, da «krivec», t.j. Odbor za pomoč razlaščencem v Takega izgovora seveda javnost ni mogla kar tako sprejeti. Zato pa so tudi sledili odstopi, točneje odstop in razpustitev. Odstopil je dr. Josip škerk, dolga leta prvak SS in deželni svetovalec, razpustila pa se je SNS (škupina neodvisnih) ena izmed komponent SS. SDZ je bila izstopila že prej. V Slovenski skupnosti sta ostali še dve skupini : SLG (Slov. ljudsko gibanje, prej kato liska škupnost) in SKSZ Slovenska krščanško-socialna zveza (njen najvidnejši član je sedaj Drago Legiša, nabrežinski župan in urednik Novega lista). Toda tudi odnosi med tema dvema komponentama niso prav nič rožnati. Po objavi sporočila o občnem zboru SS je Novi je zaradi načina obračunavanj p<| polnoma tuj. Jasno nam je le, se je razbila slika Slovenske skuj) nosti, kakršno so prikazovali na vd lilnih shodih in v tisku, pokazali se je v svoji pravi luči in tak< )()( JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooooooooooo^ «Za narodov blagor...» (Cankar, oprosti) «Novi list» je 30. januarja objavil članek: Manjšinsika politika ali strankarstvo in kruhoborstvo? Redlki so ljudje, ki morejo presojati objektivnost članka, a večina bralcev se je vprašala: «Komu to koristi? Kakšen naj bo cilj vsega političnega dela? Reševanje strank, koalicij, osebnih zahtev? Ali kaj drugega večjega, težjega? Povsod so nerodnosti, a skupen cilj naj vendar druži vse dobro misleče in dobro namerne ljudi ! Če niso generali složni, kaj naj naredi «uboga gmajna»? In ne pretiravajmo: črna očala so potrebna pri močnem soncu in slabih očeh. (Katoliški glasi «Odbor SKSZ je na sejah dne 13.2 in 15.2.1969 razpravljal o obtožbah, ki jih vsebuje brošura dr. Branka Agneletta «POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI» — Vzroki in ozadje krize Slovenske skupnosti. Izjava SKSZ SKSZ (Slovenska krščansko socialna zveza) kot član Slovenske skupnosti uradno izjavlja: L da odklanja vsako odgovornost glede 'Sklenitve pogodbe z dne 6.12.1965, ki jo navaja zgoraj navedena publikacija; 2. SKSZ ne nosi nobene krivde, če mi bil o postopanju Odbora za pomoč razlaščencem in o razdelitvi odškodnine razlaščencem do danes položen obračun, katerega je uradno na sejah zastopnikov vseh skupin dne 17.2.1966 v Ul. Doni-zetti v Trstu in tudi osebno po svojih odbornikih vedno odločno zahtevala ; 3. SKSZ meni. da je v korist Slovenske skupnosti in slovenske manjšine same, da se zgornje vprašanje čimprej razčisti, in poziva vse tiste člane Slovenske skupnosti, ki so imeli z zadevo neposredno opravka, da začasno odstopijo z odgovornih mest v skupni organizaciji, kot je v politiki navada, dokler se težke obtožbe ne odbijejo; 4. končno odbor SKSZ meni, da je za Slovensko Skupnost koristno in nujno, da se čimprej skušajo urediti odnosi med skupinami v Slovenski skupnosti sami ter odnosi s SDZ, ki je iz Slovenstke skupnosti izstopila, predvsem zaradi zgoraj omenjenega vprašanja.» Glede izstopa SDZ je prišlo na občnem zboru do ugotovitve, da ne drži razlaga, ki so jo dali nekateri člani tajništva, češ da je zadeva nepomembna, v kolikor sta dala formalno izjavo o izstopu iz Skupnosti le dva člana SDZ in sicer ing. Sancin ter prof. Marc: vsi preostali pa naj bi ostali člani Skupnosti. Ižkazalo se je namreč, da so bili odsotni na občnem zboru vsi ali skoraj vsi člani SDZ, ki so se torej pokorili svojemu vodstvu. ■Novi list je torej imel prav, da je zadevi pripisoval važnost, ki ji gre. Bolj moreče in boleče je bilo drugo vprašanje, ki je bilo sproženo v Skupnosti sami že pred leti v javnost pa ga je spravila prej omenjena publikacija dr. Agneletta. Gre za hude obtožbe, mimo katerih ni mogoče iti, pa naj bodo resnične ali neosnovane. To so izrecno poudarili razni člani, ki so posegli v diskusijo. Nemogoče pa je po našem mnenju stališče nekaterih članov sveta Slov. skupnosti, zlasti dr. Berdona in dr. Škerka, da se Slov. skupnosti vprašanje ne tiče, da je bil Odbor za pomoč razlaščencem popolnoma samostojen organizem, ki nikomur, razen članom, ki jih je zastopal, ni dolžan dati obračuna o opravljenem delu. Gre v resnici za javno zadevo in javne interese in je javnost torej upravičena zvedeti, kaj je odbor delal in počenjal. Dokler Slov. skupnost ne izjavi, da nima glede obtožb nobene odgovornosti, tolikor časa bo ugled Skupnosti v javnosti močno okrnjen...». (Novi list) T”!!!! Novo žarišče napetosti hrambo razlaščencev svoj «Odbor», kateremu predseduje dr. Tul, izvoljeni svetovalec na listi SS v Dolini. 6.12.1965 podpišejo predstavniki «Odbora», ki so se medtem že specializirali v blatenju dolinskega župana, tov. Lovrihe, tajni sporazum z družbo SIOT. Besedilo sporazuma so kmetje in tudi drugi Slovenci zaman zahtevali — in ko je poslanka tov. Bemetičeva vložila zadevno interpelacijo v parlamentu, smo za gospode iz liste lipove vejice postali ne samo «prodani kapitalistom», temveč tudi «denuncianti». Medtem je začelo dozorevati nasprotje med raznimi vodilnimi člani SS. kar je prišlo še posebej do izraza na nekem njihovem občnem zboru. Tedaj smo za naše poročilo zaslužili naziv «lažnivci» in «špekulanti». (Za dokumentacijo naj naši bralci sežejo kar po zbirkah Katoliškega glasa in Novega lista.) 2. 1968-69: kriza, ki jo je odprl spopad «branilcev sloven. naroda tu in onstran meje», dozoreva. Skupinica starih naslednikov nekoč pomembne struje v SS — Slovenske demokratsike zveze izstopi iz koalicije Slovenske skupnosti, kjer čedalje bolj vedrijo odkriti in prikriti katoliško in protikomunistično usmerjeni prvaki. Zaostrujejo se polemike med strujicami (beri -osebami) v «koaliciji». Na sestanku, na pogajanjih z DC in PSI za sklenitev sporazuma leve sredine dr. Dolhar uporablja nekaj krepkih besed, ko definira strujo, ki je izstopila iz «koalicije». «Demokracija». ki jo spet tiska SDZ objavi članek «Politični dolharizem», zaradi katerega se vname tožba. tranjega razčiščenja» je bil dr. Agneletto prisiljen objaviti listine, Brez' dvoma je tudi za knjižico značilno to, da je avtor posegel po njej šele tedaj, ko je bilo kaz-no, da se «cunje ne bodo prale doma». V drugih besedah bi o tem javnost nič ne izvedela, če bi SS privolila v prijateljsko poravnavo? 4. Občni zbor Slovenske skupno- 1 sti. Zgleda, da se gospodov, ki de- 1 lajo «za narodov blagor» vprašanje ne tiče. Vsaj taiko izhaja iz tiskovnega siporočila, ki ga je osvojil občni zbor. Le nekaj besed o tem, da sta Odbor za pomoč razlaščencem in Slovenska skupnost dve popolnoma ločeni stvari. Morda bo formalno tudi to res, toda dovolimo si nežno sumiti v «popolno neodvisnosti» organov, saj so v Odboru vedrili glavni predstavniki Slovenske skupnosti. Predolgo prepričevanje naivnežev Izjava SKSZ (Slovenske krščan-ško socialne zveze) popravlja tako še kar megleno in neustrezno sporočilo o «občnem zboru Slovenske skupnosti» in dejansko odpira še novo žarišče napetosti v kalnih vodah «supernacSonalistič-; ne» stranke «vseh Slovencev», ki iz dneva v dan čedalje bolj izkušeno sprejema politične metode dela italijanske starejše vrstnice — Krščanske demokracije. Kronološko bi se dala kriza glinastega velikana («velikan» sicer ne, glinasti pa že) opisati približno takole : 1. 1965: razlaščanje v Dolini. «Slovenska Skupnost» ustanovi za protiutež enotnemu Konzorciju za o- Tožbo dr. Dolhar izgubi. Zanimivost pri vsem tem je sodelovanje v sodni razpravi prič — dr. Grudna (PSI) in demokristjanskega deželnega svetovalca Rinaldija. Intermezzo : dnevno časopisje objavi vest o začetku sodne razprave proti dr. Franzilu, bivšemu tržaškemu županu, Oberdanu Pieran-dreiju — pokrajinskemu tajniku PSI in dr. Molinariju, bivšemu ravnatelju openskega tramvaja. Obdolženi so raznih nepravilnosti predvsem v zvezi z bliskovitimi napredovanji nekaterih. Med temi je tajnik PSI Pierandrei. 3. Kot bomba poči v slovenski javnosti brošura, ki jo je napisal dr. Branko Agneletto. Ko je bilo očitno, da ne bo prišlo do «no- 5. Po objavi sporočila v Novem listu (ki ga objavljamo), se pojavi v IPrimorskem dnevniku kratka vest: iz Slovenske skupnosti je izstopil dr. Josip Škerk, dosedaj najvidnejši predstavnik, večletni deželni svetovalec SS. Zanimivosti : dr. škerk motivira svoj izstop iz SS s političnimi argumentacijami, ki se nam zde nekoliko iz trte izvite. Pa naj bo.... Vprašujemo se le: je mar šele sedaj izvedel, da je dogovor o levi sredini «nekoristen za Slovence»? Če je res, se tega veselimo. Predolgo je razne najivneže prepričeval obratno. 6. SLG (Slovensko ljudsko gibanje) objavi sporočilo, po katerem naj bi vse homatije okoli boljun-skrh njiv bile zgolj — osebne malenkosti. Temu se lahko res reče dober želodec, ki vse prenese.... 7. Nedelja, 23.2.1969 — Občni zbor S L — «Slovenske levice», ki sedaj zaradi praznine, ki je nastala med omenjenimi homatijami. resno misli na politični dualizem v nekaki «klero - socialistični» koaliciji SS. O moralni plati vse zadeve niso razpravljali. Sicer pa je vsem znano, da zanima novopečeno «stranko» polemika bolj na visoki ravni.... Zastor ne pade: tragikomedija se nadaljuje. 58.2.1969 -DELO 3 Odstop predsednika in odbornikov šolskega patronata na Repentabru Demonstracija študentov na Trgu Unità v Trstu Vzroki in ozadje krize Slovenske skupnosti (Iz brošure, ki jo je izdal dr. Branko Agneletto) (Iz brošure, ki jo je objavil dr. Agneletto, povzemamo nekaj poglavij. Sicer pa se bomo k zadevi povrnili tudi v prihodnji številki.) Pod naslovom «POMOČ RAZLAŠČENCEM V DOLINI — vzroki in ozadje krize Slovenske skupnosti», objavlja odv. dr. Branko Agneletto, predsednik tržaške Slovenske demokratske zveze, knjižico, ki ima 48 strani in ki je (če jo še imajo) v prodaji v Tržaški knjigarni. Cena 500 lir. Pisec začenja takole: «Že tri leta se naša javnost sprašuje, kaj je pravzaprav z dolinsko zadevo, v katero je vpleten Odbor ,za pomoč razlaščencem. S to brošuro hočem verno prikazati zgodbo od teh 35 milijonov, zgodbo zaradi katere je prišlo do napetosti in končno do razkola med tižaško Slovensko demokratsko zvezo na eni in preostalo tržaško Slovensko skupnostjo na drugi stra-ni...» «Začelo se je pozimi leta 1965. 3. januarja 1965 je bil — v zvezi z razlastitvami predvidenih za gradnjo naftovoda Trst-lngolstadt v Dolini pri Trstu — na pobudo Kmečke zveze in KPI, ustanovljen 'Konzorcij razlaščencev in oškodovancev’. Število oseb, ki so se Konzorciju Pridružile, je hitro naraščalo. Junija 1965 je dr. Škerk — deželni svetovalec Slovenske skupnosti in voditelj Neodvisnih Slovencev — dal Predlog, da bi se v okviru Slovenske skupnosti ustanovil odbor, ki di bil razlaščenim kmetom na razpolago za vso politično in pravno Pomoč. . Odbor je bil ustanovljen. Dr. Tul Je izjavil, pri zaslišanju pred Od-Vetniš'ko zbornico dne 28.2.1966, da J® bili člani odbora: dr. Škerk, kjmgo Legiša, Aleksander Rudolf, Narlo Guštin in drugi predstavniki faznih političnih skupin v Slovenski skupnosti. Predsednik odbora je Postal dr. Alojz Tul, član Katoliške skupnosti...» Potem pisec razlaga svoj «predlog £ai slovenski odvetniki brezplačno omagajo slovenskemu kmetu», u-Sotavlja, da je bil ta predlog zavr-Jcp in, nato opisuje, pravi v po- glavju «Odvetnik in politika» med drugim: «Nihče se ne bi spotaknil ob dr. škerka če bi ta pri vsem dogajanju v zvezi z delom Odbora za pomoč razlaščencem nastopal kot odvetnik in samo kot odvetnik. Toda ker je kot politik dal pobudo za ustanovitev «Odbora za pomoč razlaščencem» v okviru Slovenske skupnosti, ker je odbor pobiral pooblastila razlaščenih v prostorih Slovenske skupnosti v Ul. M&cchia-vdli štev. 22 in so šele nato romali akti v pisarne dveh odvetnikov {drugi odvetnik, ki je imel s tem opravka je dr. Berdon — op. ur.), zato on kot politik odgovarja za delo Odbora — katerega član je bil — in obenem tudi za to kar je on osebno storil v tem okviru. Javnost, katerikoli član te javnosti, ima pravico zahtevati, da se to delo pojasni...» Pod poglavjem «Tajnost neke pogodbe» je rečeno: «Ko sta odvetnika Odbora za pomoč razlaščencem, ki ga je ustano-vila Slovenska skupnost, vložila potrebne tožbe, je bil prvi cilj dosežen. Od septembra 1965 vse do novembra istega leta se ni zgodilo nič pomembnega. Novembra pa je družba SIOT — ki je gradila naftovod — pokazala željo do mime ureditve vseh sporov in za porav-navo vseh pravd. Pričeli so se razgovori, ki sta jih v imenu Odbora za pomoč razlaščencem vodila odvetnika Škerk in dr. Berdon s predstavniki SIOT. Pogajanja so trajala nekaj tednov. Ko je bil sporazum dosežen, so 6.12.1965, podpisali 'convenzione’ (dogovor) med Odborom in SIOT. Pogodbo sta sestavila dr. Škerk in dr. Berdon v sodelovanju s predstavnikom družbe STOT, podpisal pa jo je v imenu odbora dr. Tul. Značilno je, da dr. škerk in dr. Tul nista smatrala za potrebno vprašati glede sklenitve in vsebine pogodbe predhodno za mnenje Odbor za pomoč razlaščencem, v imenu katerega sta nastopala. Celo po podpisu pogodbe nista še dolgo časa obvestila o tem člane Odbora...» Nato dr. Agneletto objavlja pismi dveh članov Odbora, nabrežin- skega župana Draga Legiše in g. Karla Guština z dne 20.5.68. Pisma nabrežinskega župana Draga Legiše, ki je naslovljeno na dr. Florida-na, je objavljeno v italijanskem izvirniku, tako kot ga je slovenski nabrežinski župan napisal slovenskemu odvetniku. V tem pismu Drago Legiša piše, da je bil «Comitato prò esproprian-di»... «formato da esponenti politici delTUnione Slovena»... «Non mi consta perciò, che nel suddetto Comitato abbia fatto parte qualche contadino espropriato o espropriando. Ciò a tutto il dicembre 1965, almeno»... Potem ko poudarja «la mia estraneità a nome del comitato ebbero a fare alcuni dei suoi membri in relazione alla convenzione 6.12.65 (...) e ribadisco di non conoscere la destinazione del 20 milioni di cui alla suddetta convenzione...» Nadalje objavlja dr. Agneletto besedilo znane pogodbe in komentira: «SIOT se je obvezala plačati Odboru za pomoč razlaščencem skupno vsoto lir 35 milijonov «per la regolazione di ogni pretesa di danni, spese, diritti sia dei soci del Comitato stesso che dei relativi tecnici, professionisti e legali...» Sam predsednik Odbora, dr. Tul, je dne 28.2.66 izjavil, med zaslišanjem pred preiskovalnimi organi Odvetniške zbornice v Trstu: «II prezzo medio pattuito transattivamente quale indennizzo di esproprio è di lire 1.070 al mq. per un totale complesivo di Lire 15.000.000... Per tutte le spese del Comitato, dei singoli e dei legali furono previsti 10 milioni di lire... altri 10 milioni furono previsti come cauzione a favore dei legali». Sožalje Pred 'kratkim sta v Podlonjerju umrla dva člana naše partije: tovarišica Joisipina Nikolič in Željko Babič. Oba sta bila tudi zvesta bralca našega lista. Svojcem umrlih tovarišev izražajo sožalje sekcija KPI v Podlonjer-ju, tržaška federacija in uredništvo našega lista. Zadeva šolskega patronata na Repentabru je močno razburila duhove ne le v tej občini temveč na celotnem tržaškem ozemlju. Kot je znano je bil za tajnika patronata izvoljen učitelj Glavko Bitežnik, toda šolski skrbnik v Trstu, dr. Angioletti, je svojevoljno določil. da mora biti tajndk italijanska učiteljica Erilda Fortuna. Ta svojevoljnost je privedla do tega, ida se je odbor patronata razšel. To potrjuje tudi naslednja izjava, ki je bila poslana v vednost tudi našemu listu: «Ker se ni upoštevalo vseh prizivov glede jasnih, natančnih in točno določujočih zakonskih pravil o delovanju šolskih patronatov, ter so naletele na gluha ušesa tudi o-pombe, katerih razlogi pravičnosti, pravne enakosti slovenskega prebivalstva in nemotenega delovanja patronata samega so zahtevali imenovanje tajnika - ravnatelja patronata na predlog upravnega sveta patronata in bi tajnik - ravnatelj seveda moral obvladati slovenski jezik ; ker se ni niti upoštevalo vseh ugovorov političnih in kulturnih organizacij, deželnih svetovalcev ter parlamentarnih poslancev proti nepravilnemu imenovanju za tajnika ravnatelja patronata v osebi gdč. dr. Erilde Fortuna. , Iker do danes sama gdč, dr. Erilda Fortuna, da si večkrat napro-šena, ni še izročila ključev arhiva za točen pregled vseh uradnih listin. ki se tičejo patronata; ipo vsem tem, ko je jasno, da ni nobenega jamstva in še manj možnosti, da bi patronat pod takimi pogoji mogel nemoteno delovati, posebno kar se tiče podpore in po-šolskega pouka v korist ne samo majhnega števila učencev <7) šole italijanskega jezika, marveč tudi neprimerno večjega števila (33) šole slovenskega jezika; dajemo ostavko od predsedni-štva, izvršnega odbora in sedanjega upravnega sveta šolskega patronata na Repentabru. Naša vest svobodnih ljudi in italijanskih državljanov slovenskega materinega jezika nam ne dopušča, da bi bili 'kakorkoli odgovorni za krivično stanje in zapostavljanje slovenskega prebivalstva. Viljem Žerjal, predsednik Mirko Guštin, član odbora Alfonz Guštin, član odbora Ludvik Purič, član uprav, sveta Kot je znano je o zadevi šolskega patronata na Repentabru pisal ves slovenski tisk. Vsa slovenska javnost je zavrnila svojevoljni poseg 'šolskega skrbnika. Šolski skrbnik je skušal zagovarjati svoj korak s tem, da je poudarjal, da so v odborih šolskih patro- natov v vseh okoliških občinah Italijani in Slovenci ter da je kot zastopnika šolskega skrbništva v dolinskem patronatu imenoval Slovenca. Pripomnil je tudi, da v nobeni drugi občini ni prišlo do nesporazumov ter da se je slovenski tisk razpisal samo o repentabrski zadevi. Tako je namreč šolski skrbnik odgovoril na protestno pismo Sindikata slovenske šole. Resnica je seveda nekoliko drugačna. Povrh tega, da je šolski skrbnik svojevoljno imenoval za tajnico patronata na Repentabru osebo, ki ne obvlada slovenskega jezika, je Imenoval za svojega zastopnika v tem patronatu tudi didaktičnega ravnatelja, ki seveda ni Slovenec, v Dolini pa je Imenoval kar dva svoja zastopnika. od katerih je eden Slovenec in eden Italijan. Taka je resnica. Vsekakor obstaja dejstvo, da je šolski skrbnik ravnal proti interesom Slovencev. Diskriminacije pa ne moremo trpeti ! Kulturne prireditve Preteklo nedeljo je bila v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalna Prešernova proslava. Priredilo jo je domače Slovensko prosvetno društvo Tabor. Prireditev je lepo uspela. Prešernove poezije so recitirali otroci iz Banov in Opčin, o Prešernu pa je govoril prof. Stanko Kodrič. Nastopili so tudi openski gojenci šole Glasbene matice, dva harmonikarja in kitaristka, ki je tudi pela in otroški pevski zbor. Sodeloval je tudi mladinski zbor iz Sežane, v katerem nastopa nad sto pevcev. Istega dne je bila lepa kulturna prireditev tudi v Ljudskem domu v Križu. Prireditev je bila v počastitev Cankarja in Prešerna. Na njej so sodelovali: vaški dekliški pevski zbor (ki se je tokrat prvič predstavil), dramska skupina in moški pevski zbor. V petek, 28. februarja ob 20.30 bo Prešernova proslava na Kontovelu. Na prireditvi, ki bo v kinu Ana bodo nastopili: mladinski pevski zbor Prosek - Kontovel, moški zbor Vasilij Mirk. godba na pihala in recitatorji. V soboto, 1. marca ob 20.30 bo Prešernova proslava v Boljuncu. Nasi opili bodo recitatorji in zbor prosvetnega društva Prešeren. Slovenska prosvetna zveza je organizirala dva zelo uspela nastopa folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. Preteklo soboto zvečer je bila prireditev v Katoliškem domu v Gorici, v nedeljo popoldne pa v Kulturnem domu v Trstu. Obe dvorani sta bili polni hvaležnega občinstva. Tržič — Delavci so na trgu sežgali grozilna pisma od vodstva tamkajšnje ladjedelnice 4 • DELO 28.2.1965- lz gorlške pokrajine Pomembna zmaga v sovodenjski predilnici Enotna sindikalna organizacija FILTEA-CGIL je prejela 71.9 odst. glasov V petek 31. januarja so bile v predilnici «Cotonificio Goriziano» v Sovodnjah volitve notranje komisije, na katerih je lista FILTEA-CGIL dosegla veliko zmago. V tej modemi tovarni goriške industrijske cone je zaposlenih preko 400 delavcev od katerih precej Slovencev iz sovodenj ske občine in bližnjega Krasa. Od 346. veljavnih glasov je dobila omenjena lista 249 'glasov, kar odgovarja 71,9 odst. Od 4 razpoložljivih sedežev je FILTEA-CGIL dobila 3 sedeže. Na prejšnjih volitvah notranje komisije je omenjena lista dobila 66,9 odstotkov. Tako je na teh volitvah pridobila 5 Odst. Lista CISL je dobila 82 glasov in 23,1 odst. (prejšnje volitve 26,6 odst.), lista UIL pa 15 glasov in 5 odst. (prejšnje volitve 6,5 odst.). Na enotni sindikalni listi so bili ponovno izvoljeni tov. Vilma Brajnik. Stanislav Maligoj in Gabrijel Pete jan. Izid volitev ima še toliko večji pomen v kolikor se je v tovarni v zadnjem letu menjalo veliko število delavcev. Zmago je treba pripisati dosledni isinidikalni liniji za dosego enotnosti delavcev v tovarni. Izvoljenim članom notranje komisije želimo obilo uspeha v bodočem delu. Avto cesta Villesse-Gorica V zadnjem času se na Goriškem precej razpravlja o odsegu avtoceste Villesse - Gorica - Ljubljana, ki bi po prvotnih načrtih rezala vas Sovodnje na dvoje, kar bi povzročilo precejšnjo škodo sovodenj-skemu prebivalstvu. Predstavniki sovodenjske občinske uprave so napravili že nešteto korakov pristojnih oblasteh, da bi poiskali primernejšo rešitev. O vseh negativnih posledicah za sovodenj sko prebivalstvo smo še pisali v našem listu dne 20. decembra lanskega leta. Poleg občinskega sveta in sovodenj skega prebivalstva nasprotujejo prvotnemu načrtu avtoceste tudi goriški komunisti, ker bi ta načrt poleg, ekonomske škode, ogrožal slovensko prebivalstvo v sovodenjski občini. V ta namen so pokrajinski svetovalci Selič, Menichi-no in Marizza vložili na pokrajinsko upravo interpelacijo, v kateri zahtevajo od omenjene ustanove vse potrebne korake, da poišče primernejšo rešitev, ki bi upoštevala zahteve občinskega sveta in sovodenjskega prebivalstva. Imeli so tudi več stikov s Sovodenjci, kateri brez izjeme nasprotujejo prvotnemu načrtu avtomobilske ceste. Kljub tej enotnosti vsega sovodenj skega prebivalstva pa je list «Piccolo» dne 29. januarja t. 1. opja-vil pismo «progresistov iz Sovodenj». Seveda je omenjeni časopis dal velik poudarek tem domnevnim «progresiistom», ki v bistvu zahtevajo za vsako ceno avetocesto skozi Sovodnje, češ da bi varianta, ki jo je nakazal sovodenjski občinski svet oškodovala industrijsko cono, da so Sovodenje že razdeljene, ker v bližini cestne trase , ni nobenih hiš ali drugih objektov itd.. Ne bomo se spuščali v posamezne predloge omenjenih «bralcev» Piccola, ker nima smisla. Dokazujejo pa da ti domnevni «bralci» ne poznajo Sovodenj, kakor tudi ne vedo, da je prav na kraju, kjer bi šla avtocesta, športno igrišče in da namerava prav tu sovodenj ska občina zgraditi več športnih in kulturnih objektov. Kot smo že v za- četku poudarili smo vprašali za mnenje o tej zadevi že mnogo So-vodenjcev, od katerih nismo dobili niti enega (poudarjamo niti enega), ki bi zagovarjal teze takoime-novanih «progresistov». V članku Piccola ne samo, da se «pogresisti» bojijo za industrijsko cono, toda si celo želijo, da bi se ta cona čim-več približala vasi Sovodnje. To pa je že dolgoletna težnja nazadnjaških političnih sil na Goriškem, ki si že več let prizadevajo, da bi Sovod-njam kot slovenski občini zadale hud udarec. Postaja jasno torej, da so domnevni «progresisti» zrasli prav v teh krogih in ne v sovodenjski občini. S tem .namišljenim pismom hočejo razbiti enotnost sovodenjskega prebivalstva, kar se jim pa ne bo posrečilo. Pred kratkim so sovodenjski domačini začeli zbirati podpise z zahtevo, da se spremeni prvotni načrt avtomobilske ceste kot je soglasno zahteval sovodenjski občinski svet. S seje občinskega sveta v Doberdobu V petek 31. januarja je bila v Doberdobu prva letošnja seja občinskega sveta, ki jo je vodil župan Andrej Jare. V prvem delu seje je občinski svet odobril sklepe, ki jih je v preteklih mesecih sprejel ožji odbor. Med temi ražširitev in ureditev pokopališča v Jamljah. Za to javno delo bo ministrstvo prispevalo 1.963.500 lir, občina pa 1.277.139 lir. Druga dva slepa se tičeta ojačenja javne razsvetljave v Doberdobu in zaselkih in gradnje novega pokopališča v Doberdobu. O teh dveh delih smo že poročali v našem listu. Poleg omenjenih sklepov ožjega odbora so svetovalci potrdili tudi organski osnutek za lekarno. Zelo važen problem, ki ga je o-bravnaval občinski svet je preureditev stavbe bivšega otroškega vrtca v Doberdobu v sedež javnih u-radov. Občinska uprava je za to delo zaprosila deželni odbor za prispevek na podlagi zakona št. 23 iz leta 1966. V prenovljeni stavbi, kjer je sedaj občinska knjižnica, bi dobili svoje prostore še poštni in namestitveni urad, čipkarska šola, ambulanta in posvetovalnica ONMI. Predvidena je tudi preureditev stare dvorane v telovadnico. Vsi ti uradi bodo ogrevani s centralno kurjavo. To je sicer samo nekaj najvažnejših problemov, ki jih je vseboval dnevni red. Skoro vsi sklepi so bili soglasno sprejeti od vseh svetovalcev. Le v treh primerih sta se dva svetovalca opozicije vzdržala glasovanja, medtem ko je tretji svetovalec manjšine vedno glasoval z večino. Seja pa ni potekala tako mimo kot bi zgledalo iz teh skopih vrstic. Že od vsega začetka se je začela, po našem, nepotrebna polemika. Svetovalka opozicije Ferletičeva je ob čitanju zapisnika prejšnje seje zahtevala razne popravke čeprav ni bila prisotna na tej seji, ker je zapustila dvorano iz «protesta», o čemer smo pisali v zadnji številki. Ob tej priliki je ponovno začela pogrevati razne «nepravilnosti» občinskega odbora, kar je očitno izstopalo iz dnevnega reda. Župan Jarc, katerega omenjena svetovalka v svojih protestnih pismih označuje kot «diktatorja», ni prekinil njenega izvajanja, kar bi lahko storil popolnoma v skladu s pravilnikom občins/kega sveta. Naj ob tej priliki poudarimo, da je na sejah do-berdobskega občinskega sveta celo precej več demokracije kot jo najdemo na sejah drugih oobčinskih svetov na Goriškem. Številni ugo- vori svetovalke so bili neumestni in nekateri celo v protislovju s tistim kar je trdila pred nekaj meseci. Tako je na primer kritizirala občinsko upravo, češ da ni vključila v seznam za podpore srednješolski mladini dveh dijakov iz Dola. Pri tem pa je pozabila, da je ona na seji 17. septembra lanskega leta glasovala proti sklepu občinskega sveta, ki predvideva prispevke za prevoz otrok v otroški vrtec v Doberdobu, za osnovnošolske u-čence in dijake srednje šole ter za šolske potrebščine. Če bi takrat do-berdobski občinski svet upošteval ugovore svetovalke Ferletičeve, bi osnovnošolci in dijaki srednjih šol ostali brez vsake podpore, čeprav te stroške krije deželna uprava v višini 90. odstotkov. Kje je torej doslednost omenjene svetovalke? Slovensko gledališče V petek, 28. februarja ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici (Korzo Verdi 1) v Okviru kluba Simon Gregorčič in v soboto, 1. marca ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Jezero v Doberdobu recitacij-ski večer Staneta Raztresena SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE V soboto. 1. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Neli Simon ZARES ČUDEN PAR (komedija v treh dejanjih) ooooooooouooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo S tržaškega ozemlja Ob občnih zborih kmečkih organizacij Kmetijska zadruga je imela svoj redni občni zbor 23. februarja. Prvo nedeljo marca se bodo zbrali kmetje na občni zbor Kmečke zveze. Ravno tako v prvi polovici prihodnjega meseca bo imela svoj redni občni zbor Zadružna zveza. Posebnega pomena bo občni zbor Kmečke zveze, zlasti še zato, ker bo prvi občni zbor po združitvi dveh kmetijskih strokovnih organizacij, bi se je dejansko izvršila 28. aprila lanskega leta. Od takrat je Kmečka zveza mnogo pridobila na ugledu, se utrdila in povečala svojo borbenost, tako da v vedno večji meri opravlja svoje delo kot strokovni svetovalec in vodi dejansko borbo, da bi se uveljavile vse težnje in potrebe našega kmetijstva. Pičlo leto delovanja enotne organizacije je pokazalo, da vedno poudarjeno nujnost in potreba enotne organizacije ni bila prazna fraza. Enotnost je poživela vsestransko dejavnost organizacije. Odbori in glavni svet in ravno tako razne komisije so redno in plodno zasedali ter reševale najrazličnejše probleme kmetov in kmetijstva. Skupno z vsemi kmeti naše dežele je bila organizirana 12. novembra lanskega leta važna in uspela manifestacija. Približno 2 tisoč slovenskih in italijanskih kmetov je po glavnih tržaških ulicah manifestiralo s številnimi transparenti Številna predavanja raznih strokovnjakov, ki jih je organizirala Kmečka zveza so ravno tako plod poživljenega delovanja organizacije in dokazujejo tesno povezanost kmetov z lastno strokovno organizacijo. Občni zbor bo brez dvoma odobril uspešno delovanje v minulem letu in bo začrtal smernice za bodoče pogumne korake, ‘ki jih bo organizacija storila v prid našega kmetijstva. Važnost zadružništva za kmetijstvo je bila podčrtana tudi na občnem zboru Kmetijske zadruge v Trstu, ki že 23 let opravlja važno vlogo ne le na gospodarkem področju. Ta važna gospodarska ustanova, ki se iz leta v leto krepi s podporo članov in kmetov, nam čedalje bolj utrjuje vero v pravo zadružništvo in izpričuje, da zadružništvo lahko v veliki meri pripomore k izboljšanju našega kmetijskega gospodarstva. Zadruge pa ne delujejo uspešno. Prosvetno društvo Primorec v Trebčah priredi v soboto, 1 marca ob 20,30 Prešernovo proslavo. Na sporedu so deklamacije in nastop domačega pevskega zbora. brez tesne povezave v močni in strokovno sposobni zadružni zvezi. Zadružna zveza mora res postati predstavnik vseh zadrug, ki delujejo v naši pokrajini. Na občnem zboru zadružne zveze bi morali sprejeti trden sklep, naj se vse zadruge našega podeželja včlanijo v osrednjo organizacijo in naj se pospešijo pobude za nadaljnji razvoj zadružništva. Kmetom, cvetličarjem, vrtnarjem, živinorejcem in vinogradnikom je zadružništvo prepotrebno. Naj zadružna zveza v povezavi s Kmečko zvezo posreduje za ustanovitev zadrug, ki lahko v veliki meri pripomorejo k nadaljnjemu razvoju našega kmetijstva in k izboljšanju gospodarskih pogojev na podeželju. Naj kmetje v tem času posveti-po vsaj nekaj svojega časa za okrepitev lastnih strokovnih gospodarskih in zadružnih ustanov. Ta trud bo brez dvoma obrodil zaželjene uspehe. Enotni akcijski odbor, izvoljen na javnem sestanku na Opičnah dne 18. decembra 1968 v zvezi z znanimi dogodki v openski lekarni, vabi vse Opence na sestanek, ki bo v Prosvetnem domu v torek, 11. marca ob 20,30. Počastitev spomina Marije Pegan iz Saleža Ob priliki prve obletnice smrti drage in nepozabne tovarišice Marije Pegan iz Saleža, se je vsi njeni dragi, vedno globoko ožaloščeni spominjajo. V počastitev njenega spomina darujeta družini Pegan in Sardoč 5.000 lir za Delo. Z žalujočimi svojci sočustvujejo: tajništvo federacije, ured- ništvo «Dela» in prosvetno društvo iz Saleža - Zgonika. Koncert mladinskega zbora iz Maribora Glasbena matica priredi v nedeljo, 2. marca ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora. Ta zbor vodi prof. Branko Rai-šter. Mladinski zbor iz Maribora spada med najboljše mladinske zbore v Sloveniji. V času svojega petletnega delovanja je priredil več samostojnih koncertov v Sloveniji, gostoval je tudi v Avstriji in Švici. Leta 1967 je mariborski mladin-sik pevski zbor tekmoval na mladinskem festivalu v Celju in se uvrstil na prvo mesto. Minister Restivo (Nadaljevanje s 1. strani) sovi socialistov, demokristja nov in seveda predstavnikov desničarskih strank. Da so resolucijo zavrnili desničarji je popolnoma razumlji- _ vo, saj so nas v dvajsetih letih _ fašističnega režima hoteli tud) q fizično izstrebiti, da so jo zavr- -nili demokristjani, je bilo tudi pričakovati spričo njihove dosedanje politike do Slovencev, saj se ni v njihovem vodstvu še ničesar spremenilo, ki bi dalo slutiti, da nam bodo naklonjeni pri reševanju najosnovnejših naših narodnih pravic, da pa so šli po njihovi poti tudi socialisti dokazuje, da so napra- ^ vili korak nazaj v pogledu re- < solucije o Slovencih v Italiji, \ ki jo je PSI sprejela na svojem } zadnjem vsedržavnem kongresu. To stališče socialistov v par- , lamentu do naših pravic je tem- , boli obsodbe vredno, ker ima PSI v svojih vrstah Slovence v treh pokrajinah' v naši deželi in so slovenski socialisti tudi na odgovornih mestih tržaške, goriške in videmske federacije. Sicer pa smo doživeli v zadnjem času še druge obsodbe vredne dogodke zlasti na tržaškem v škodo Slovencev. Primer dr. Kacinove na Opčinah, ki ie toliko ogorčenja zbudil med vso slovensko javnostjo in med italijanskimi demokrati, je tržaški župan v občinskem svetu ocenil kot «osebno zadevo» Kacinove z lastnikom lekarne. Skorai podobno stališče ie zavzel socialistični predstavnik. Potem imamo znano zadevo o šolskem patronatu v renenta-horski občini, ki je popolnoma slovenska, in kjer je šolski skrbnik (naivišji predstavnik šolskega ministrstva v pokrajini) imenoval za ravnatelja šolskega patronata italijansko u-oiteliico, namesto, da bi potrdil slovenskega učitelja, demokratično izvoljenega na sestanku odbora. In še primer šolskega skrbnika, ki ie v nadzorno komisijo za slovenske radijske oddaje v Trstu imenoval samo italijanske zastopnike. In vse to se dogaia, ko se v Trstu demokristjani, socialisti, republikanci in Slovenska skupnost «ustvariaio novo večino v tržaškem občinskem svetu». Kakšen bo izid teh razgovorov ni težko pričakovati- Vse se bo zaključilo v «najboljšem razumevanju in naiboliši volji za rešitev vprašanj Slovencev», kar bo pomenilo, kot ie ob podobnih priložnostnih doslej pomenilo. da bodo z dogovori resnično zadovoljni samo tisti, ki so se pogajali. Slovenci pa od tesa ne bomo imeli ničesar, razen morda kako nepomembno službico za kako «priporočljivo» in «neoporečno» osebo. Takšne kramarske sporazume in dogovore bomo vedno zavračali kakor smo jih doslej z odločnim in enotnim nastopom naših ljudi proti krivicam, ki se nam godijo zaradi politike strank leve sredine do Slovencev. DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12