319
Razne reči.
— Cesarjev god se je slovesno praznoval v Ljubljani dne 4. t. m. Ob 10. uri je daroval prevzvišeni gospod knezoškof v stolni cerkvi slovesno sv. mašo, katere so se udeležili vsi načelniki tukajšnjih civilnih oblastev z mnogimi uradniki. Ob 9. uri je bila v uršu-linski cerkvi vojaška sv. maša, katere sta se udeležila generala s častniki. Ljubljanski veteranski kor se je pa udeležil sv. maše v sv. Petra cerkvi, kamor in od koder ga je spremljala Domžalska godba.
— Dne 1.1, m. se je odpeljal cesar iz Prage y Liberce, da obišče mesto ter si ogleda ondctne tovarne. Med potjo se je ustavil na štirih krajih, povsod slovesno pričakovan in navdušeno pozdravljan. Sploh se je zbiralo ljudstvo med celo potjo ob železnični progi v velikih trumah, da vidi in pozdravi preljubljenega vladarja. Zato je pa vozil dvorni vlak bolj počasi nego navadno. Nobenemu pa se ni niti sanjalo, da se bode pripetilo, kar se je žali Bog zgodilo ter užalilo vse narode širnega cesarstva, ki so spremljali cesarja v duhu na njegovem potovanji ter se veselili nad veličastnim vzprejemom, katerega mu je priredilo glavno mesto kraljestva ČešKega, zlata Praga, veselilo tem bolj, ker je bila preljubljenemu vladarju prilika dana, prepričati se, da mu je Češki narod udan in zvest ter da so prihajala vsa sumničenja nekaterih židovskih listov le od nekake zavidnost» in škodoželjnosti. Pri Rosenthalu namreč, zadnji postaji pred Libercami, postavila je nečloveška zlobna roka pod most nedaleč od postaje, preko k terega pelje železnica, dve bombi, ki sta se razpočili malo pred prihodom dvornega vlaka ter zelo poškodovali most, a vender ne toliko, da ne bi bil v kratkem času toliko popravljen, da se je dvorni vlak brez strahu po njem peljal. Brzojav je raznesel ta dogodek, ki je hvala Bogu ostal brez vsake zle posledice, po celem svetu bliskoma, in vse časopisje se je ž njim bavilo. Ali nesramnež ostane le nesramnež. Akopram se je to dogodilo na nemških tleh sredi nemškega prebivalstva, akopram je vladal v Pragi za cesarjevega bivanja vzgleden red, čemur se je čudil sam presvetli cesar, akoravno je bil cesar na Čeških tleh v Pragi s takim zanosom in navdušenjem vzprejet, da so bili celo nasprotniki češkega naroda presenečeni, — vender je bil list Plenerjeve stranke prvi, ki je ugibal, kje bi bilo iskati zločincev, ter je, če tudi le od daleč, pa vender le rekel, da ni nemogoče, da bi ne bili zločinci češki šovinisti, ki so hoteli preprečiti cesarjev prihod v Liberce. Ta list, ki se zove „Neue Freie Presse", sklicuje se sicer na madjarske liste, ker si je svoje nesramnosti uže toliko v svesti, da se sramuje sam sebe. Mi v resnici nimamo najmanjšega povoda, da bi sumili, da so Nemci storili to, kar bi rad židovski list zapisal na rovaš Čehom, to pa uže danes izpovedamo, da bi tudi tedaj, ako bi bil ta nesrečnež v istini Nemec, nikdar ne sodili Nemcev sploh. Pa pustimo ta žalostna razmotrivanja ter povejmo našim čitateljem, da se mnogo govori o nekem znanem socijalistu, ki se je zadnje dni baje po tamošnji okolici klatil še z drugimi pajdaši ter čuje na ime dr. Adler. Gotovega pa ni še nič. Cesar se je seveda vse eno peljal v Liberce, kjer je bil izvenredno navdušeno vzprejet ter si ogledal tam znamenitnejša industrijska podjetja. Zvečer se je vrnil v Prago ter se drugi dan ravno tako navdušeno pozdravljan pri odhodu kakor pri dohodu odpeljal na Dunaj, kamor je došel zvečer okolo 11. ure ter se podal v Schonbrunn. Ulice, po katerih se je cesar na Dunaji vozil, bile so razsvetljene, ter nebrojna množica ga je čakala, da je pokazala neizrecno veselje  nad
320
tem, da ga je milostni Bog obvaroval ter da se je zdrav vrnil med svoje Dunajčane.
—  Dne 5. t. m. so se pripeljali na lov v Murzsteg saksonski kralj Albert, bavarski princ Leopold ter knez Hohenlohe. Tega lova se bode udeležil tudi presv. cesar.
—  Škof Marketski (sev. Amerika) naš rojak Janez Vertin, porojen v Dobličah v Črnomeljskem okraji, je je prišel te dni v Ljubljano.
—  Za faro Ribnico je prezentovan preč. g. Martin Povše, župnik v Šenčurji pri Kranji.
—  Župnijski izpit so te dni delali čč. gg. Erzar Matija, kaplan v Ribnici, Koritnik Jakob, kaplan v Starem Trgu pri Loži, in Krek Fran, kaplan v Cerkljah.
—  Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko glede dolenjskih železnic z dne  1. oktobra 1891. 1.  se glasi:
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dne 23. sept. 1891.1., št. 43.682, naročilo politični obhod delne proge dolenjskih železnic od Grosupljega na Kočevje in s tem vred zvršitev razlastitvenih obravnav in ognje-varnih naprav. Podrobni načrti te proge in načrti za odkup dotičnih zemljišč so razgrneni na pogled v razglašenih obrokih pri c. kr. okrajnih glavarstvih v Ljubljani in Kočevji, oziroma pri občinskih uradih na Grosupljem, v Slivnici in v Račini, dalje v Vidmu, Velikih Laščah, Sv. Gregorji, Velikih Poljanah, Sušji, Jurjevici, Ribnici, Dolenji Vasi, Srednji Vasi in Kočevji. Prej omenjana delna proga se pričenja na Grosupljem, drži čez Slivnico in Čušperk ter se vrača pri Zdenski Vasi proti zahodu na Dobrepolje, od tod čez Velike Lašče na Ribnico in na Kočevje. Gori navedena komisijska opravila se bodo, začenši vsakokrat ob 9. uri dopoludne, vršila po vrsti: dne 19. oktobra t. 1. od Stranske Vasi do Predol v kat. občinah Stranska Vas, Grosuplje in Slivnica; dne 20. oktobra od Predol čez Oušperk do meje občin Račina-Zdenska Vas v kat. občini Račina ; dne 21. oktobra od navedene občinske meje do Predstrug v katastralnih občinah Zdenska Vas in Cesta; dne 22. oktobra od Predstrug do Preserja v kat. občinah Videm, Cesta in Velike Lašče; dne 23. oktobra od Prelesja do Gornjih Lazov pri Žlebnici v kat. občinah Dvorska Vas, Male Poljane in Velike Poljane; dne 24. oktobra od Gorenjih Lazov do Gorenje Vasi v kat. občinah Sušje, Velike Poljane. Jurjevica in Gorenja Vas; dne 26. oktobra od Gorenje Vvasi do Lipovca in Makoše v kat. občinah Ribnica, Gorica Vas in Prigorica ; dne 27. oktobra od Lipovca do Kovlerjev v kat. občinah Dolenja Vas, Kovlerji in Srednja Vas; dne 28. oktobra od Kovlerjev do Kočevja v kat. občinah Srednja Vas in Kočevje. To se naznanja udeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, pri teh komisijah vlagati ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe zoper železnični načrt sam.
—  Vabilo na redni občni občni zbor »Glasbene Matice^ v Ljubljani, kateri bode dne 10. oktobra 1891.1. v knežjem dvorci (II. nadstropje) ob 7. uri zvečer. — Vzpored: 1. Nagovor prvosednikov. 2. Poročilo tajnikovo
o društvenem delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast. g. član& uljudro prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udeleže^
Odbor.
—   „ General Karte von Krain." Pod tem naslovom je prišel na svetlo v komisijski zalogi pl. Kleinmayr in Bambergove knjigarne zemljevid Kranjske dežele, raz-rejen po okrajnih glavarstvih in davkarskih okrajih, ki so natančno razvidni v barvotisku. Izdelan je zemljevid v litografskem zavodu Jul. Huhna v Zagrebu. Delo je sestavljeno dobro in bode zlasti uradom koristilo. Cena zemljevidu je 80 kr., po pošti 83 kr.
—  „Slov. Gospodar" poroča, da je letos polno sadja na Štajerskem, a da prav malo povprašujejo za nje, ter ima zato nizke cene. Tudi „Slov. Gospodar" priporoča ljudem, naj si napravijo sadnega mošta, ki bode leto* najbrže imel dobro ceno, ker bode prav malo vina. Mi smo o tej stvari v našem listu uže govorili ter priporočamo še edenkrat našemu ljudstvu prav živo, naj si na-pravlaj saden mošt.
—  Nemški Schulverein na Spod. Štajerskem. V zadnji številki „Slov. Gosp." smo brali, da so začeli Nemci v Ljutomeru in okolici, katerih ni baje niti to)iko> da bi se ne mogli h kratu odpeljati na enem vozu, divji lov na slovenske otroke, katere bi radi kar čez noč po-nemčili s svojo „schulvereinsko" šolo. Nemci torej še vedno mislijo, da bodo sčasoma vender le zgradili most do Trsta. Mi se sicer tega ne strašimo, ker smo popoU noma prepričani, da je ves njih trud zastonj ter da bi bilo veliko boljše, ko bi se za nemške marke, ki se trosijo morebiti tudi v ta namen, kupilo rži in soli nemškim
1 revežem doma. Sicer se pa nemškemu temu društvu daje preveč potuhe, kar je dokazalo ravno zadnje njegovo zborovanje v Celovci. V interesu države in notranjega miru hi bilo res želeti, da bi se temu društva nekoliko bolj gledalo na prste.
—   V Celovci so odprli 4. t. m. bolnico cesarja Franca Josipa.
—  Novi kandidat, katerega je postavilo italijansko politično društvo v Istri za prihodnjo dopolnilno volitev v državni zbor, imenuje se marcheso Beneditto PolesinL Mož je jako bogat, inače pa drugi Vergottini. Da bodo Italijani uporabili vsa sredstva, dovoljena in nedovoljena, da bi dosegli svoj namen, to napovedujejo po svojih listih uže zdaj. Zato ni nemogoče, da doživimo zopet in sicer še več podobnih dogodkov, kakeršni so bili pri zadnjih državnozborskih volitvah v Poreči. Pri zadnjih občinskih volitvah v Pomjanu so Italijani vedoč, da jim gre slabo, provzročili škandal, napadli kmete, tako da so se morali postaviti v bran ter je nastal pretep in se je morala volitev pretrgati, kar je bilo Italijanom jako po godu. Kaj sličnega se lahko pripeti tudi pri državnozborski volitvi. Zato je pa državna oblast uže dovolj opozorjena in se lahko uže zdaj pripravi na vsako slučajnost. Radovedni smo, kaj bode ukrenila, da se zabrani vsako nasilstvo
321
—  Na Trsat se je odpeljalo minolo soboto iz Ljubljane in od drugod s Kranjskega kakih 400 romarjev. Pontifikalno sv. mašo je daroval drugi dan gosp. prost tir. Jarc. Romarji so bili prav zadovoljni s postrežljivostjo in prijaznostjo oo. frančiškanov. Pri tej priliki je izročil preč. gosp. gvardijan Ljubljanski lepo masno opravo, katero so poklonili samostanu na Trsatu dobri verni SloveDci, ker je tamkaj pred ne dolgim časom pogorelo mnogo cerkvene obleke. Preč. generalni vikar dr. Pauker je pa kot vodja družbe sv. Resnega Telesa podaril samostanu lepo belo kazulo.
—  Slovenščina v Istri. Županstvo v Podgradu v Istri se je obrnilo do okrajnega glavarstva na Voloskem ter ga prosilo z ozirom na odlok ministerstva za notranje Teči, katerega smo uže omenjali v našem listu in vsled katerega ni nemški jezik deželni jezik v Istri, da bi mu dopisovalo v slovenskem jeziku. Glavarstvo je pa odgovorilo županstvu, da bode ustrezalo po mogočnosti njegovi želji, kolikor bodo dopuščale okoliščine. To je res lep odgovor na ministerski odlok. Mi se taki ravnoduš-nosti kar ne moremo prečuditi. To županstvo se je uže enkrat pritožilo v tem pogledu pri ministerstvu, in je baje ministerstvo tudi povoljno tešilo njegovo vlogo. Rešitev je prijavilo glavarstvo županstvu sicer v slovenskem jeziku, ali drugega .slovgiskega dopisa ni več dobilo županstvo od njega.
—  Slovenske propovedi po Tržaških cerkvah. Mi-
noli teden je šla k Tržaškemu škofu dr. Glavini na njegovo posestvo v Skedenj deputacija odličnih okoličanov ter ga prosila, da bi se ne odpravila iz cerkve sv. Justa slovenska popoved, ter mu predala tudi prošnjo enake vsebine s 6000 podpisi. Škof je seveda rekel, da ne more ustreči želji, ter pristavil, da ne bode slovenska propoved odpravljena s tem ukrepom iz Tržaških cerkva, ampak le preložena iz ene v drugo. Rekel je tudi, da ni on sam tega sklenil, marveč ordinarijatski svet, kise je tako hotel izogniti prepiru in pravdi s Tržaškim magistratom, ki mu je kot patron pretil, da bode odrekel vsako denarno podporo za cerkev sv. Justa ter ne bode plačeval več niti organista niti pevcev cerkvenih. Slovenska propoved bode pa spet prenesena v cerkev starega sv. Antona, kjer je uže bila, in sicer do leta 1846* Mestni magistrat Tržaški seje sicer uže obrnil do njega, naj se ne uvede pri starem sv. Antonu slovenska propoved in slovensko petje, ali on — namreč škof — je magistratu uže povedal, kar mu je šlo. Zagotovil je depo-tacijo, da se ne bode nikdar odpravila iz cerkve starega sv. Antona slovenska propoved, dokler bode on Tržaški škof. Po našem mnenji bi ne bilo ravno konec sveta, ako bi se slovenska propoved ne umaknila tudi iz cerkve sv. -Justa, kjer je bila uže udomačena, ker vender ne gre, da bi se v tem oziru ustrezalo želji krščenih in nekr-ščenih Židov, ki imajo danes večino v Tržaškem mestnem magistratu.
—  Cehi v Zagrebu.    Prve  dni   tega   tedna so  se ^nudili v Zagrebu Čehi, ki so prišli ogledat si Zagrebško
razstavo ter vrniti ob enem tudi poset bratom Hrvatom. Nemško-židovskim listom ni to pogodu. Njihova bedasta pisava polna sumničenj — postaja od dne do dne sme-šneja, in kaže, da se Nemci Slovanov vender le boje. Sicer je pa njih strah prazen. Nemci naj si izbijejo enkrat za vedno iz glave misel, kakor da bi mi Slovani potrebovali njihovega jerobstva, izbijejo pa naj si tudi iz glave misel, kakor da bi bili pripravni avstrijski Slovani tlako delati na enej strani Nemcem na drugi Madjarom. Je li more biti to kaj posebno lepo in pošteno kar počenjajo Nemci z njih „šulferajnomu. Namen tega društva je nam dobro znan in nas je v tem prepričanji potrdil letos trdi Nemec iz „rajha" z njegovim govorom pri občnem zboru tega družtva v Celovci. Se ve da enega po enem slovanskih rodov v Avstriji bi bilo lagje pohrustati nego pa — vse ako so vsi združeni v bran postavijo takim nakanam. Ka&or je pa naravski nagon v vsaki stvari ter pri najmanjšem črviči, da brani svoj obstanek z vsemi sredstvi, kako naj bi drugače bilo pri posameznem človeku ter pri narodih. Važnega pomena je pa to, da Slovani živeči v Avstriji, čuvajo braneči lastni obstanek, ob enem tudi obstanek Avstrije. Kdor drugače misli, se moti.
—  100.000  goldinarjev  in 50.000 goldinarjev sta
glavna dobitka%velike Praške loterije. Opozarjamo naše č. bralce, da bode srečkauje uže drugi teden.
—  Dobava za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno mi-nisterstvo si namerava dobavo sukna za potrebe vojaških akademij, vojaških realk in vojaške sirotišnice zagotoviti za prihodnjih 6 let, t. j. od 1. 1892. do 1897. potom pogodbe. Dotične ponudbe je vložiti najkasneje do 30. novembra 1891. 1. pri vojnem ministerstvu. Vzorci se lahko pogledajo v monturnem skladišči št. 1 v Brnu, od koder se proti plačilu tudi dopošljejo. Pogodbeni načrt se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—  Znižanje tovorne voznine. Generalno ravnateljstvo avstrijskih drž. železnic je dovolilo naslednje v na-redbenem listu c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in brodarstvo objavljene znižane tovorne voznine, in sicer : za cement iz Kamnika v Trst j. k., Trst sv. Andrej in Trst prosta luka, dovolil se je vozni postavek do preklica, toda najdalje do konca decembra 1891. L, če se plača voznine najmanj od 10.000 kg., za rabljeni voz in vozni list 40 kr. od 100 kg., iz Kamnika v Rovinj 51 kr. in iz Kamnika v Pulj 52 kr. Za drva so se dovolili naslednji vozni postavki: Iz Trzina v Trst j. k., Trst prosta luka 31*8 kr., v Trst sv. Andrej 34.8 kr., v Pulj 43 kr., v Rovinj 42 kr., v Kanfanar 40 kr.. v Pazin 38 kr., v Buzet 34 kr., v Herpelje 31 kr.; iz Domžal v Trst j. k., Trst prosta luKa 32*8 kr., v Trst sv. Andrej 35*8 kr., v Pulj 44 kr., v Rovinj 43 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 39 kr., v Buzet 35 kr., v Herpelje 32.; iz Jarš-Mengiša v Trst j. k., Trst prosta luka 33-8 kr., v Trst sv. Andrej 36'8., v Pulj 45 kr., v Rovinj 44 kr., v Kanfanar 42 kr., v Pazin 40 kr., v Buzet
322
36 kr., v Herpelje 33 kr.; iz Kamnika v Trst j. k., Trst prosta luka 35*8 kr., v Trst sv. Andrej 38*8 kr., v Pulj 47 kr., v Rovinj 46 kr., v Kanfanar 44 kr., v Pazin 42 kr., v Buzet 38 kr., v Herpelje 35 kr.; dalje za les (razen drv), kakor ga navaja točka 247. I. dela prena-rejenih tarif do postaj Trst j. k., Trst sv. Andrej, Trst prosta luka iz Trzina 34 kr., iz Domžal 35 kr., iz Jarš-Mengiša 36 kr. in iz Kamnika 38 kr.; slednjič za les, kakor ga navaja točka 246. I. dela prenarejenih tarif do postaj Trst j. k., Trst sv. Audrej, Trst prosta luka iz Trzina 38 krM iz Domžal 39 kr., iz Jarš-Mengiša 40 kr. in iz Kamnika 41 kr.   Zniža se potom kartiranja.