Delavci v organih družbenega upravljanja
Ugoiovitve iz občine »Zvezdara«
Socialna   sestava   organov   družbenega
npravljanja   v  občini   »Zvezdara«   v  Beo-
sradu kaže ne-katere njihove slabosti. To
m;   posebno   nauaša   ua    delež   delavcev
irh organih. V 9 osemletuih, 2 osnovnili
I glasbeni šo)i v občini deluje  12 šol-
!i odborov s skupno 131 člani. Od tegu
vila oclpade na uslužbence 80, delavce
drugih   (gospodinje,   upokojenci.   ofi-
ii)  pa  J9  38.  Delavcev  je  torej   nekaj
¦;\j kakor  10 odstotkov. V trek Solskih
orih ni niti enega delavca. V upravnih
i irih dveh knji/.nic je od 14 članov le
delavet,   v  upravnem  odboru   kultur-
ra doma  pa je od 9 čianov  spct samo
ilelavec.
V zdravstvenih in socialnih ustanovah 'lelež delavcev še manj.ši. V 5 lekarnah iijc 5 upravnili odborov s skupno 25 :ii, od katerih sta satno dva delavcn. upraviiih  odborih  treli  lekarn  ni   niti
_'a delavca.
lini organi družbenega upravljanja. v erili je delež delavcev zadovoljiv, so ¦:i sveti.
¦ 'ri ocenjcvanju teli podatkov je treba '-lcvati, da je v vseh organih uprav-n.fa kot član obvezno tako voditclj inove kakor tudi vsaj en ushižbenec. r   objektivno   povečuje   število   usluž-
c.ev v šolskili in iipravnih <idly>rih. .ib temn pa ostaja dcjstvo, da je delež
delavcev poipolnoma nezadovoljiv. Taka socialna sestava navaja do sklepa, da iina-mo opravka z neopravičenim zaposUv-ijanjcm delavcev v organih družbenega upravljanja. Izikušnjc, ki so si jih rlelavci prklobili v delav&kih svetih in upravnili odbpriJi gospodarskili organizacij, bi ko-ristile vsake orgaau družbenega uprav-ljanja.
Več 6iuite]jev vpliva, da so delavci naj-manj zastopani v organih družbcnega upravljaiija. Predvsem so to zelo po-grešna pojmovanja v organizacijah So-cialistične zvezc, da je treba v orgune delavskega upravijanja voliti na takiif clelovnih mestih zaposlenc ljudi, kt imajo neka:k.šno potiobnost z značajem ustciuove. v kateri se voli organ družbcne^a uprav-Ijanja. Po toli pojmovanjih je troba na primer v šolske odbore in upravne oclbore raznih  kulturnoprosvetnih  ustanov   voliti
kulturno prosvetne dclavce. Laliko je to točno, ne sme pa bili prevladujoče in vzrok, da se pozaiii, da jc tudi sodelova-ujti delavcev zelo potrcbiio.
Po drug* strani se organizaciji', ki de-lujejo v podjctjih ne borijo ilovoJj za vcčjo sodelovanje in aktivnost delavcev v raznili dru/beno političnih organizaci-jah i^ven delovnega kolektiva. število delavcev, ki stalno i.n aktivno delajo v orgeinizacijah Socialističiie zvczo. kjer stauujejo in živijo, je sorazinerno niajh-no. Tako se clogaja, cla na zborih voliv-cev, kjer volijo del članov- orgunov druž-benega upravljanja, ni dovolj delavcev, ki so aktivni v organizaciji SŽDL.
Premajheu delež delavcev v orga-nih družbenoga upravljanja je popolnonid neopravačcii in ga je trcba papraviti že ob, prihodnjih volitvah organov družbe-nega upravljanja. To pa ui težavno. S skupnim anga/iranjem političnili činite-Ijpv v padjetjih in organizacijah Sociali-stične zveze je mogoee ta problem rešiti uspešno.
V. Vujović