GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. r477
CENA LIR 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 13. MARCA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Usklajevanje gospodarskih načrtov držav SEV
Ali je delitev dela v okviru SEV možna? - Kako si zamišlja razvoj Hruščov
Mark Frankland, moskovski dopisnik londonskega «Obser-verja», opisuje v daljšem dopisu vodilne smernice, ki jih je dajal predsednik Hruščov za razvoj Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč v zadnjih letih.
Zaradi spora med Sovjetske zvezo in Kitajsko je Svet za vzajemno gospodarsko pomoč pridobil toliko bolj na svojem pomenu v mednarodni politiki. Junija 1962, ko je spor men Moskvo in Pekingom postal javen, je predsednik Hruščov v nekem pomembnem mednarodnem komunističnem časniku napisal članek, v katerem je poudaril, kako velike važnosti je gospodarsko sodelovanje med državami komunističnega sveta na osnovi socialistične delitve dela. Pripomnil je, da je skraj-
Kaj je pravzaprav z naftovodom
O obeh naftovodih, ki naj bi tekla iz Tržaškega zaliva čez Furlanijo proti Muenchenu in Dunaju smo v «Gospodarstvu« že obširno poročali na podlagi poročil iz raznih virov, kakor avstrijskih, nemških in angleških. Danes bi radi na kratko še povzeli nekaj podatkov iz poročila, ki ga je podal tajnik Bot-teri pred pokrajinskim odborom krščansko-demokratske stranke v Trstu.
Naftovod Trst-Dunaj in naftovod Trst-Bavarska predstavljata dve različni pobudi. Po načrtu italijanske petrolejske ustanove ENI bi naftovod iz Tržaškega zaliva peljal na Dunaj do avstrijskih čistilnic v Schwechatu in Linzu. Načrt naj bi izvedla posebna družba, katere delnice naj bi bile v rokah ENI in avstrijske državne družbe Oe. M.V. Ker ni avstrijska vlada sprejela tega predloga, je ENI prišla na dan z novim predlogom :	Ustanovita naj se dve
družbi, in sicer bi prva upravljala naftovod na avstrijskem ozemlju, druga pa na italijanskem; ustanovili naj bi še tretjo družbo, ki naj bi upravljala čistilnico v Linzu. V začetku tega leta je Oe.M.V. sporočila ENI, da se je sporazumela s petrolejskimi družbami, ki poslujejo v Avstriji (Aquila, British Petroleum, Mobil, Esso in Shell); na podlagi tega sporazuma bi pripadlo avstrijski državni družbi 51 odsto delnic v novi družbi, ki bi upravljala ves naftovod, drugih 49 odsto delnic pa bi razdelili med omenjene petrolejske družbe in ENI. ENI je sodelovanje v takšni kombinaciji odbila, in sicer ne samo, kolikor zadeva samo gradnjo naftovoda, temveč tudi preskrbovanje s petrolejem na avstrijskem trgu. Takšert načrt naj bi bil proti italijanski petrolejski politiki, ki jo nadzira vlada. Botteri pravi, da se gledišče avstrijske petrolejske družbe do neke mere krije z glediščem omenjenih petrolejskih družb, ki so združene v petrolejskem kartelu, medtem ko je ENI za svobodno petrolejsko trgovino. Zdaj bi bilo treba najti kompromis med avstrijskimi in italijanskimi koristmi, ne da prišlo do preloma na škodo načrta za napeljavo naftovoda iz Tržaškega zaliva, pravi Botteri.
Glede naftovoda iz Tržaškega zaliva za južno Bavarsko so še v teku pogajanja med italijansko vlado oziroma ENI in velikimi petrolejskimi družbami, ki Preskrbujejo Bavarsko in katerim je bilo pred kratkim ponujeno sodelovanje s francoske in jugoslovanske strani, je potrdil pokrajinski tajnik Botteri.
Dr. Botteri je v imenu tržaške Krščanske demokracije obrazložil ministru za industrijo Me-diciju gospodarske koristi, ki bi jih imel Trst od naftovoda do Dunaja. Minister je dal nalogo načelniku Marinonu, naj pripravi zadevno gradivo, da bi vlada lahko sklepala o vsej zadevi-
INFORMACIJE
AGENCIJE «ITALIA»
Krščansko demokratska agencija «Italia» navaja v svojem biltenu z dne 7. marca informacije «neke agencije« o zadevi naftovoda Trst-Dunaj. Po teh informacijah bodo mednarodne družbe gradile naftovod na Duhaj iz Jugoslavije, da bi tako Sabotirale graditev naftovoda iz Trsta. V začetku lanskega leta je Avstrija sprejela italijanski Predlog in z njim njegov dvostranski značaj, toda pod vplivom intrig mednarodnih družb zahteva zdaj avstrijska državna Petrolejska družba za gradnjo haftovoda Trst-Dunaj ustanovi-tev posebne družbe, v kateri bi Avstrijci imeli večino, manjši-"a delnic pa bi pripadla tujim Egejskim družbam in ENI. Kr"\ tega predloga ne more Prejeti. Mednarodna igra gre Preko tržaškega naftovoda. «Ni-®° brez vsake podlage grožnje
avstrijskega tiska, ki se prav
™č ne pomišlja, da se ne bi zadeva premaknila na diplomatsko stran; graditelji naftovoda utegnejo postaviti pred izbiro: ali iz Trsta ali nekje iz Jugoslavije«.
ni čas, da Svet za vzajemno gospodarsko pomoč, ki je sicer bolj na papirju obstajal že od leta 1949, prične res delovati. Njegova naloga naj Di bila doseči prijateljsko gospodarsko specializacijo v proizvodnji med Sovjetsko zvezo, vzhodnimi evropskimi državami in Mongolijo; predvsem je treba bolj uskladiti gospodarske načrte posameznih držav.
Hruščov je mislil pri tem na daljši rok ter je imel pred očmi nič manj kakor gospodarsko integracijo Sovjetske zveze in vzhodnih evropskih držav. On je bil gotovo prepričan, da je to potrebno, ako hočemo uresničiti načrte za dosego blaginje doma, kar si je postavil za osrednjo točko svoje politike; prav to je bilo Kitajcem neprijetno. Ker je nadzorstvo Moskve nad državami vzhodne Evrope po letu 1956 popustilo, je videl Hruščov spričo kitaj-sko-sovjetskega spora najmo-drejšo rešitev v tem, da bi se Sovjetska zveza in evropske vzhodne države povezale »naravno«, to je na gospodarski osnovi. Takšna povezava bi bila prav gotovo bolj učinkovita in trajna kakor so bili Stalinovi načrti na osnovi satelitskih odnosov.
NARAVNA ODVISNOST
Hruščov je sicer pričel izvajati svojo zamisel prenaglo, toda imel je prav glede nečesa: Obstaja naravna gospodarska povezanost med vzhodnimi evropskimi državami in Sovjetsko zvezo, ki se bo vsekakor še bolj razvila. Poljska, češkoslovaška in Madžarska nujno potrebujejo surovine in gorivo, ki jih ima Sovjetska zveza v izobilju. Poljska ima sicer dovolj premoga, potrebuje pa železovo rudo in gorivo, češkoslovaška je že po letu 1950 razvila industrijo, ki presega razpoložljive surovine, a Madžarska ima samo boksit; ker nima dovolj električne energije, naj bi njen boksit pošiljali v Sovjetsko zvezo, ki er bi ga predelali, kemična industrija vseh teh treh držav, ki se zdaj še bolj razvija, je navezana na surovine iz Sovjetske zveze. V tem pogledu je Sovjetska zveza za industrije omenjenih treh držav nekakšna »kolonija«, iz katere prejemajo surovine in v katero vračajo končne industrijske proizvode. Doslej se je ta proces razvijal na podlagi dvostranskih pogodb.
VPRAŠANJE DELITVE DELA
SEV (Svet za gospodarsko pomoč) je pri tem imel malo posla. Ta razvoj se lahko pospeši edino, ako SEV preide fc sistemu skupnih investicij za izkoriščanje surovinskih virov in za specializacijo v industriji. U-sklajevanje kapitalnih investicij, ki predstavljajo glavno orodje za dosego delitve dela med članicami SEV, se je komaj pričelo. Načrtovalci vzhodnih držav so napravili načrte za izvedbo in uskladitev samo 200 investicijskih načrtov za leto 1964 in 1965.
Specialisti iz vzhodne Evrope naglašajo, da je SEV komaj pričel živeti; sodelovanje obstaja povečini samo na staromodni dvostranski osnovi. Treba bo še mnogo dela. Načrtovalci naglašajo, da je treba mnogo časa, da se izuri osebje za delovanje na mednarodni osnovi.
Pred letom je Hruščov izjavil, da se bliža čas, ko bo Svetu za gospodarsko pomoč podeljena oblast enotnega načrtovanja, da bo lahko izdelal načrt za vse svoje člane. Težko je reči, kako si je Hruščov to zamišljal ne da 'bi bila pri tem prizadeta suverenost posameznih držav.
GLEDIŠČE ROMUNIJE
Zaradi posebnega stališča, ki ga je zavzela Romunija, je bilo treba ta načrt o enotnem
planiranju opustiti ali vsaj spremeniti. Romunijo vodi stranka, ki še ni izvedla destalinizacije, oziroma trdi, da je to storila že v času Stalina. Romunija se zaveda svojega naravnega bogastva:	ima dovolj petroleja,
zemeljskega plina (v tem pogledu je na četrtem mestu v svetovni proizvodnji), premoga, železnih in neželeznih kovin, soli in lesa. Ima vse, kar je potrebno za razvoj sodobne kemične industrije. Vse to bogastvo je v deželi, ki je bila pred vojno nazadnjaška ter je uvažala 95 odst. svoje industrijske opreme; danes je še vedno manj razvita kakor Poljska, Madžarska in Češkoslovaška .
Romuni so izdelali načrt, ki utegne povsem menjati lice te države. Hočejo zgraditi predvsem železarsko in jeklarsko industrijo, pa tudi strojegradnjo, in prav ta namen, da bi zgradili industrijo za strojegradnjo, se križa s sovjetskimi načrti za specializacijo v proizvodnji. Spričo takšnega stališča Romunov so utihnili glasovi o ustanovitvi zavoda za enotno planiranje. Prodrlo je gledišče Romunijfe, ki je med vzhodnoevropskimi državami najbolj neodvisna v pogledu mednarodnih odnosov.
Lahka industrija za proizvodnjo potresnega
V drugem dopisu iz Moskve napoveduje dopisnik na podlagi pisanja «Pravde» pospeševanje lahke industrije, ki Do proizvajala več potrošnega blaga «Pravda« je namreč priobčila razpravo sovjetskega gospodarstvenika Arzumanjana, ki je član akademije. Pisec pravi, da je zgodovinska izkušnja pokazala, da nastopajo v razvoju gospodarstva razdobja, ko se lahka industrija, ki proizvaja po trošno blago, lahko razvije še hitreje kakor težka industrija. Arzumanjan kritizira uste gospodarstvenike, ki menijo, da se bo delež težke industrije na proizvodnji nenehoma večal Težka industrija je v sovjetskem industrijskem razvoju u-živala prednost. Stalin je povsem ignoriral potrošnjo člove, ka kot pogoj za hitrejši gospo-darski razvoj. Arzumanjan meni, da se je težka industrija že dovolj razvila, da lahko zadovolji zahteve narodne obran.be ter hkrati omogoči razvoj lahke industrije za potrošne blago.
Ti nazori se povsem strinjajo s pojmovanjem predsednika Hruščova, ki že od leta 1956 naglasa potrebe potrošnika. Nedavno je sicer v zvezi s slabo letino dejal, da bo treba stisniti pasove in investirati mnogo za kemično industrijo. Po mnenju angleškega dopisnika se Arzumanj anovo razmotrivanje krije z nameni Hruščova, ki je prepričan, da je treba posvetiti več pozornosti potrošniku ter pospeševati razvoj lahke industrije.
SOVJETI NE BODO LETOS
VEČ KUPILI
AMERIŠKEGA ŽITA
Ameriški podtajnik za prevoze M.C. Martin je na tiskovni konferenci izjavil, da ne bodo po njegovem mnenju Sovjeti v tej sezoni več kupovali ameriškega žita. Doslej so jun preda-li Američani že 1.7 milijona ton žitaric. Martin je zdaj dosegel od Sovjetov, da bodo dovolili dohod v lastna pristanišča tudi večjim ameriškim ladjam, katerih ugrez presega 32 čevljev. Tako bodo lahko prevažale žito v Sovjetsko zvezo tudi čez 100.000-tonske ameriške petrolejske ladje. Najprej se bodo u-stavile pred pristaniščem, kjer bodo z njih izkrcali del tovora, šele nato bodo pristale ob pomolu.
Povsod ista pesem
Boj proti zvišanju cen
Boj proti inflaciji ni na dnevnem redu samo v Italiji. Nenehnemu višanju cen so napovedali boj tudi v Jugoslaviji, v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Franciji, Švici in Angliji. Povsod so prišli do spoznanja, da višanje cen prinaša samo zmedo v gospodarstvo.
Predsednik Moro se je sestal s predstavniki osrednje sindikalne organizacije UIL, v katerih imajo močno besedo socialni demokrati, da bi se dogovorili, kako bi našli pot do premirja na sindikalnem področju, ki bi dovedlo do ustalitve plač in s tem tudi cen. Pravijo, da je bil sestanek splošno zadovoljiv. Do podobnih sestankov bo prišlo tudi z drugimi sindikalnimi organizacijami (C-GIL, CISL).
Prišlo je tudi do sestanka med predsednikom Morom in predstavniki katoliško orientiranega sindikata CISL, ki so izjavili, da so pripravljeni podpirati vlado pri njenem prizadevanju za ustalitev državnega gospodarstva.
Zaradi skoka cen se vznemirjajo tudi organizatorji italijanskega turizma. Statistični urad v Firencah je izračunal, da so se stroški za tujega turista od januarja 1963 do januarja 1964 povišali za 7.8 odsto, in to za srednjega turista, za potnika, ki potuje bolj udobno pa za 10.6 odsto. Samo v Franciji so se potni stroški za tujega turista zvišali bolj kakor v Italiji.
V	Zahodni Nemčiji tožijo gospodinje, da se je meso preveč podražilo. Sprednji svinjski izrezek, ki je v Muenchenu do oktobra 1963 stal 7.31 marke, se je nato podražil na 8.27, v novembru na 8.46 in v decembra na 8.78 zahodnonemške marke (marka velja 158 lir). Trebušno svinjsko meso je stalo povprečno leta 1962 4.34 marke, oktobra 1963 pa 4.61, novembra 4.77, decembra 5.01, konec februarja je sprednji svinjski izrezek stal 8.90, trebušno meso pa 5.05 marke. Goveje meso za juho je stalo leta 1962 povprečno 5.69, pečenka 7.79, oktobra 1963 pa 5.92 oziroma 8.40 marke za kg. zdaj se suka cena govejega mesa med 6 in 10 markami za kg po kakovosti, čeprav prihaja na trg v Muenchenu mnogo živine (3500 glav goveje živine, 6000 prašičev in 3000 telet na teden), ni videti znamenja, da bi cene popustile.
V	Belgiji je cena svinj snega mesa od novembra 1962 do novembra 1963 poskočila za 55 odsto, v Franciji za 51 odsto, na Nizozemskem za 24 odsto, v I-taliji za 15 odsto in v Zahodni Nemčiji za 12 odsto.
Na Bavarskem so decembra redili 3.495 milijona prašičev, to je mnogo več kakor prejšnje leto, leta 1961 pa jih je bilo 3.506 milijona. Zato računajo, da bo cena svinini kmalu padla.
GRADBENA DELOVNA SILA se bo v Zahodni Nemčiji od 1. aprila podražila za 9 odsto, in to na podlagi delovne pogodbe iz leta 1963. Za 4.8 odsto bodo plače višje po splošnem dogovoru, za 1.5 odsto zaradi zvišanja cen in za 2.5 odsto za izenačenje plač zaradi skrčenja delovnega tedna od 43 na 42 ur.
V	Franciji so se cene na drobno od leta 1914 na deželi dvignile 245-krat, v Parizu pa 243-krat. Življenjski stroški sp dar nes 35-krat višji kakor leta 1938.
Podražitev aluminija
Aluminium Limited je tudi zvišala ceno surovega aluminija v Združenih ameriških državah na 23.5 stotinke dolarja za tono. Tudi cene te družbe so bile tako izenačene s cenami drugih podjetij, ki so aluminij zvišale za pol stotinke dolarja. Izven Amerike so proizvajalci zvišali aluminij za 1 stotinko na 24 stotink za funt. V Veliki Britaniji se je cena dvignila za 8 funtov šterlingov na 162 funtov za tono.
De Gaulle leti za kitajskim «zmajem». Nasprotniki priznanja Kitajske so prepričani, da. de Gaulle ne bo mogel voditi zmaja in vplivati ugodno na razvoj kitajske zunanje politike, temveč bo zmaj potegnil njega za seboj nepričakovano dogodivščino. Ne kaže, da pojde de Galle tako daleč, saj se hkrati približuje Sovjetski zvezi, o čemer priča tudi obisk predstavnika ZSSR Podgornja v Parizu.
GOSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
Priprave novega pokojninskega sistema
Nov padec prevoznin
»Financial Times« poroča, da je po podatkih londonske pomorske zbornice indeks prevoznin nazadoval od 128,6 v januarju na 110,7 v februarju (1960 = 100). Ni upanja, da bi se prevoznine kaj kmalu popravile. V zadnjem tromesečju preteklega leta so prevoznine za suhi tovor dosegle naj višjo raven po letu 1956. Nova kriza je nastala tudi zato, ker so Rusi kupili samo 1,75 milijona ton žita namesto 4 milijone, kakor je bilo napovedano v začetku. Tedaj so brodarji mobilizirali mnogo ladij v razpremi, k tem so se pridružile še nove ladje. KANADSKO ŽITO ZA VZH. NEMČIJO Zah. Nemčija se je dogovorila s Kanado, da bo kupim v času od 1. avgusta tega leta do 31. junija 1967 27.6 mm j ona ton kanadskega žita za skupno vsoto 50 milijonov dolarjev.
Ljubljana, marca 1964 — Eno izmed vprašanj, za katerega se zanima brez dvoma največ državljanov in ki ga z vso zavzetostjo spremljajo, je vprašanje novega pokojninskega sistema, ki se pripravlja. Rečeno je bilo, da bo novi sistem začel veljati že z letošnjim letom. Vendar priprave niso lani toliko napredovale, da bi lahko pravočasno izdali nove predpise, še manj pa, da bi organizacijsko zmogli delo, ki ga bo predvidoma zahtevala uvedba novega pokojninskega sistema.
Sedaj je v teku razprava o tezah za novi zakon o pokojninah in invalidninah. Ta zakon naj bi uredil to področje za naprej, obenem pa tudi za nazaj. Ugotovljeno je namreč, da so sedanje pokojnine spričo naglega gospodarskega razvoja in s tem spričo naglega povišanja prejemkov zaposlenih, na drugi strani pa tudi zaradi nezadržnega dviga cen, zaostale in da Cesto ne krijejo niti najnujnejših življenjskih potreb. Pokojnine in invalidnine so namreč ostale nepremične na ravni, ki je bila posamezniku določena in odmerjena v trenutku upokojitve in se potem niso prilagajale gospodarskemu razvoju. Zato so danes razlike med prejemki aktivnih delavcev in uslužbencev in upokojencev ter v primerjavi s porastom življenjskih stroškov tako velike, da postaja to ne samo gospodarski, temveč političen problem.
Novi pokojninski sistem naj bi zato našel rešitev, s katero bi se starim upokojencem kolikor mogoče izravnale pokojnine z novimi, da med njimi ne bi bile tako velike razlike. V bodoče pa naj bi se pokojnine za vse upokojence sproti »valorizirale« tako, da bi se, kot je že uveljavljeno v mnogih državah, povišale, brž ko bi življenjski stroški narastli za določen odstotek. Pri tem je treba omeniti, da teze za novi pokojninski sistem govore o življenjskih stroških, dočim se mnogi nagibajo k realnejši in bolj objektivni rešitvi tega vprašanja. Predlagajo namreč, da naj ne bi bil kot merilo za valorizacijo pokojnin indeks življenjskih stroškov, temveč indeks dviga osebnih prejemkov - plač, ker je pojem življenjskih stroškov zelo relativen in bolj neopredeljen kot pojem osebnih prejemkov. Tudi se prispevki za pokojninski sklad vplačujejo po osebnih prejemkih in niso v zvezi z življenjskimi stroški.
PODALJŠANA BO
DELOVNA DOBA
Prehod na novi sistem pokojnin in invalidnin predstavlja velik problem za gospodarstvo. Postavlja se namreč, da bo potrebno postopno ustvariti zadostna sredstva v skladih tako, da bi bili ti skladi neodvisni, kar sedaj niso. Zato pa se postavlja vprašanje višine prispevkov, ki naj bi jih plačevala v prvi vrsti podjetja. Kot je znano, že sedaj ti prispevki po odstotku
v primerjavi s celotnimi dohodki gospodarstva precej presegajo podobne prispevke po višini odstotka v drugih državah. Iz predlogov, ki so bili postavljeni za rešitev tega vprašanja, lahko sklepamo, da bo rešitev taka, da gospodarstvo ne bo več obremenjeno, kot je sedaj. Delno bo k temu pripomoglo dejstvo, da bo z novim sistemom podaljšana delovna doba za vse zaposlene za pet let. Tako bodo morali moški služiti za polno, to je 85-odstotno pokojnino 40 let namesto sedanjih 35, ženske pa 35 let namesto sedanjih 30. Tako bodo lahko v času petih let,, ko lahko predvidevamo manjši »naval« upokojencev, zbrani večji skladi za prihodnje.
Z novim sistemom pokojnin in invalidnin se odpira seveda še mnogo drugih vprašanj, kot je zaposlitev mladine, žensk, prekvalifikacije starejših in podobno. Tudi sicer nastajajo vprašanja, ki jih je težko ločeno reševati. že sama življenjska doba, ki je pri ženskah precej daljša kot pri moških, povzroča probleme, ker ni po vseh republikah enaka in je zlasti v manj gospodarsko razvitih precej nižja. Računamo pa lahko, da bo novi pokojninski sistem pomenil korak naprej in da bo delovni človek, ko bo odšel po delu v zasluženi pokoj, prejemal za svoje prejšnje delo vrnjeno tisto, kar je vložil, ko je bil aktiven.
UGODNE POSLEDICE
KREDITNE POLITIKE
V letu 1963 je izšel poseben odlok o izvajanju splošne kreditne politike, kot je bila začrtana v letnem gospodarskem planu. Značilnosti tega odloka so zlasti v tem, da banke kreditirajo predvsem take posle, ki so gospodarsko utemeljeni in ki vplivajo na čim hitrejše o-bračanje sredstev. V prvi vrsti pa morajo banke posvečati skrb izvozno-uvozni dejavnosti gospodarstva in kreditirati zlasti pripravo blaga za izvoz, zaloge tn drugo. Seveda je skrb Dank pri odobravanju obratnih medi tov tudi v tem, da je gospodarstvo preskrbljeno s sredstvi za redno poslovanje.
Ugotovitve ob koncu lanske ga leta so glede kreditiranja obratnih sredstev vsekakor pozitivne. To kaže, da je bil odlok. ki je določil smernice za lansko leto in ki je bil podaljšan tudi za letošnje leto, utemeljen in postavljen na prave temelje. To lahko poudarimo, če upoštevamo, da so bile v prejšnjih letih vedno težave glede odobravanja obratnih sredstev in da niso bili redki primeri, ko so banke kreditirale celo zaloge blaga in izdelkov, ki niso imeli možnosti plasiranja na trgu.
Lani so krediti za obratna
«^enje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Brilej med jugoslovanskimi strokovnjaki v Burmi
Prizor na jezeru INLE — znamenita «PHAUNG-DAW-00, PAGODA«, področje, na katerem delajo jugoslovanski strokovnjaki.
(Izvirno za Gospodarstvo)
RANGUN, marca Jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, ki ga vodi dr. Jože Brilej, predsednik odbora za gospodarske posle s tujino, je po uspešnih razgovorih v Indiji, kjer se je ustavila nekoliko dni, dne 28. februarja prispela v glavno mesto Burme — Ran-gun. Tu je prišlo do razgovorov s predstavniki burmanske vla-
Proizvodnja zlata v državah izven Sovjetske zveze in Kitajske, ki ne objavljata zadevnih podatkov, je v zadnjih desetih letih dosegla naj višjo raven. Sovjetska zveza ni v prvem polletju lanskega leta prodala mnogo zlata v tujino, pač pa se je prodaja v zadnjih mesecih lanskega leta močno stopnjevala, in sicer zaradi nakupa žita na Zahodu. V zadnjih mesecih so tudi vlade in narodne banke Kupovale večje količine zlata, m sicer so ga kupile več, kakor so znašali nakupi tei dragocene kovine za industrijo in za izdelovanje zlatih okraskov oziroma ur ter zasebno kopičenje. Od vsega zlata, ki je prišlo lani na trg, so bile tri petine pokupljene od zasebnikov in za zasebno kopičenje. (leta 1962 štiri petine).
ZLATE REZERVE
ZDRUŽENIH AMERIŠKIH
DRŽAV
V času od srede avgusta do srede decembra so ameriške zlate zaloge ostale v glavnem neizpremenjene, v tednu do 25. decembra pa so se znižale za 70 milijonov dolarjev ter dosegle 15.513 milijonov dolarjev. Nazadovanje ameriških zlatih rezerv je bilo lani v primeri s prejšnjimi leti razmeroma majhno, in je znašalo 465 milijonov dolarjev (leta 1962 911 milijonov dolarjev).
Zlato v vlogi denarne rezerve
Svetovna proizvodnja je lani napredovala - Ljudje hranijo čedalje več zlata - Odtok iz Amerike - ZSSR prodaja več zlata
ZLATO IN MEDNARODNE
FINANCE
Zlato je bilo lani predmet premnogih razprav, in sicer kot osrednje vprašanje mednarodnih financ. V razpravah, ki sta jih priobčila Mednarodni denarni sklad in skupina strokovnjakov iz desetih velikih držav o vprašanju mednarodnih likvidnosti, zavzema zlato ključni položaj mednarodnega monetarnega sistema. Ne Združene ameriške države ne druge velike industrializirane države niso pripravljene vzeti zlatu sedanje vloge kot denarne rezerve.
PROIZVODNJA ZLATA
PO SVETU
Lani je proizvodnja zlata na svetu (brez Sovjetske zveze in Kitajske) znašala 39 milijonov unč, v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev, to je 5 odst. več kakor leta 1962 in 60 odst. več kakor leta 1953., ko se je proizvodnja zlata po drugi svetovni vojni pričela dvigati. Proizvod-
nja je lani presegla za 8 odst. proizvodnjo iz leta 1940, ki je bila rekordna, potem ko je bilo
izvedeno razvrednotenje v mnogih državah kot posledica velike gospodarske depresije.
Proizvodnja zlata v letu 1963 (v milijonih dolarjev)
Spremembe v odst. po letih:
Južna Afrika Kanada ZD Amerike Avstralija Gana
Južna Rodezija Filipini Ostale države SKUPAJ
965
138
51
37
32
20
10
107
1-360
1962 + 8
—	5
—	6 — 2
2 3
— 32 + 4 + 5
+
+
1953 + 131
—	3
—	26 — 2
25 14 40 12 60
+
+
+
Kakor rečeno, nista niti v teh podatkih všteti proizvodnji Sovjetske zveze in Kitajske.
POVEČANJE PROIZVODNJE ZLATA v lanskem letu gre predvsem na račun Južne Afrike, ki proizvaja 70 odst. vse svetovne proizvodnje. V Južni Afriki se je proizvodnja zlata povečala tudi zaradi povečanja proizvodnje u-rana. V zadnjem času se tudi v tej državi kažejo znamenja popuščanja. To velja tudi glede
Kanade, Združenih držav in Filipinov.
1940 + 96 — 26
—	70
—	36 + 3
—	31
—	74
—	59 + 8
ameriških
KOLIKO ZLATA IMA SOVJETSKA ZVEZA
Izven meja ne ve nihče natančno, kako se razvija proizvodnja zlata v Sovjetski zvezi. Cenitve strokovnjakov na Zahodu so dokaj različne ter se gibljejo med 350 in 600 milijoni dolarjev na leto. Zanesljivejši so seveda podatki o zlatu, ki ga
Sovjetska zveza prodaja zahodni Evropi, da bi pokrila primanjkljaj v trgovinski bilanci. Po angleških statistikah je Velika Britanija uvozila 1 v prvih desetih mesecih lanskega leta za 173 milijonov dolarjev sovjetskega zlata; Sovjetska zveza prodaja zlato tudi državam evropske celine. Znano je, da so Sovjeti prodali na Zahod več zlata v zadnjih štirih mesecih leta 1963. Vsega so prodali lani okoli 400 milijonov dolarjev zlata. Povprečno so v prejšnjih šestih letih Sovjeti prodajali v tujino po 225 milijonov dolarjev na leto. Tudi glede zlatih rezerv Sovjetske zveze so cenitve zahodnih strokovnjakov različne in se sukajo med 4 in 10 milijardami do. ar jev.
POTROŠNJA INDUSTRIJE
IN ZASEBNIKOV
Zaradi povečanja proizvodnje v Južni Afriki in zaradi večje prodaje s strani Sovjetske zveze se je razpoložljivost z zlatom v državah izven ZSSR in Kitajske povečala približno za 1,8 milijarde dolarjev, to je za 300 milijonov več kakor v letu 1962.
Kakor rečeno prevzemajo mnogo zlata industrija, pa tudi tovarne zlatih okraskov in ur in končno zasebniki, ki sami zlato hranijo V ta namen je v Zdru-
(Nadaljevanje na 2. strani)
de, in sicer z ministrom za trgovino Chit-Myaingom in ministrom za industrijo Than-Sei-nom. Šlo je za to, da se razširi blagovna izmenjava. Ob tej priložnosti je bil dosedanji trgovinski sporazum podaljšan do konca leta 1965. Ker jugoslovanska podjetja že uspešno sodelujejo v investicijski izgradnji Burme, je jugoslovanska gospodarska delegacija vodila raz-govore o nadaljnjem sodelovanju na področju investicijske izgraditve v Burmi. Dogovarjali so se tudi o zaposlitvi jugoslovanskih podjetij pri melioracijskih delih; na tem področju že dalj časa delajo podjetja «E-lektroprojekt« iz Zagreba in «E-nergoprojekt« iz Beograda. Nato so razpravljali o možnostih zaposlitve pri geoloških delih, pri katerih so se že prej lepo uveljavila podjetja, včlanjena v poslovnem združenju »INGRA« iz Zagreba. Razgovori so tekli v prijateljskem ozračju. Prisostvoval jim je tudi jugoslovanski veleposlanik v Burmi Mirko Milutinovič.
V Burmi uspešno nadaljujejo z deli, ki jih izvaja podjetje »Elektroprojekt« iz Zagreba v bližini mesta Taunggyi za izdelavo načrta za zgraditev jeza in zboljšavo zemljišča. Med bivanjem jugoslovanske gospodar ske delegacije so se Burmanci zelo ugodno izrazili o delu skupine strokovnjakov, ki pripravlja omenjeni načrt.
Delegacija je po štiridnevnem bivanju v Bunai odpotovala v Kambodžo, kjer se bo tudi raztovarjala o nadaljnjem razšii jenju trgovinskih in gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Kambodžo. Jugoslavija je že prej podelila Kambodži kredit za izgraditev hidroenergetskih objektov: sedanji razgovori bo do samo še poglobili to sodelo vanje.
—fac—
Vremenska napoved vredna
milijarde
Zdaj ste se prepričali, da i-ma tudi marec, mesec spomla. di, svoje muhe. Letos je pokazal, da je včasih dober zaveznik drvarjev, ki jih je letos januar s svojimi sončnimi dnevi precej razočaral. Uresničila se je napoved stare ljudske pratike: če ne prve, pa zadnje dnove pokaže marec ti rogove.
Ljudskih pratik z vremensko napovedjo nimamo več. Kdo ve, ali jim je morda sonce zašlo zaradi nemarnosti založnikov? Ne bi rekli, da bo to držalo, kajti podjetnih založni, kov, ki bi bili pripravljeni žrt-vovati tudi nekaj denarja, so Slovenci vedno imeli. Zdi se, aa so založniki s svojim dobrim nosom zavohali, da bi vrutike danes ne šle več tako v prodajo. Kmetje in gospodje v mestih se še vedno zanimajo za vreme, meščani gotovo bolj kot. kdaj poprej, ker pritiska nanje vsa teža avtomobilov najrazličnejših znamk in barv in v aruž-bi z njimi seveaa zahteve boljših polovic. Toda pratiko je gotovo izpoarinil radio s svojo vremensko napovedjo. A vi ni toliko važno, ali je vremenska napoved radia točnejsa kakor napoved pratike. Radio sc zadovoljuje z napovedjo na 2* ur, pravzaprav samo za jutrUnji dan, ki se v naših možganih razteza samo na beli dan Važno je, da ima sodobni cljvek kakršno koli vremensko napoved v žepu, preden odide z ao-ma. (Seveda ne velja to za liste, ki iz previdnosti ob vsakem vremenu nosijo deinuc s seboj.) Sodoben človek rad predvideva ali ima rad vsaj občutek, da predvideva. Znanstveniki (etnologi), ki študirajo razvoj narodov in njihove nc-vade, pravijo celo, da se kulturna raven narodov lahko meri tudi po tem, ali skušajo predvidevati ali se rajši lepo vdajajo fatalnosti in udarce usede vdano sprejemajo.
če je ljudska pratika veljala za vse leto in so kmečki prego vori jpogosto napovedovali vreme kar za 40 dni — ako je bil ta in ta dan lep, bo 40 dni lepo, ali nasprotno: če je ta dan deževalo, bo tudi 40 dni deževalo — potem je vremenska znanost pravzaprav nazadovala. Saj se vendar zadovoljuje radio in z njim letalske postaje z enodnevno napovedjo...
Oh ne, vremenoslovci, civilni in vojaški, delajo na vse prete-ge, da bi napovedi vsaj nekoliko podaljšali. V ta namen so ustanovili posebne znanstvene zavode, ki stanejo družbo milijarde, in jih opremili z naj. sodobnejšimi fizikalnimi napravami in elektronskimi računskimi stroji. Na mnenje posameznih vremenoslovcev ne dar jo danes več mnogo. Poročila z vseh koncev sveta in tudi s prenosom po satelitih, matematično premerjene razdalje in drugi izsledki, preračunani na električne stroje, naj dajo bolj zanesljivo sliko o vremenu, ki prihaja — vremensko napoved.
Znanstveniki, znanstveni aparati in na milijone poročil, ki nenehoma švigajo pod nebesnim svodom, stanejo mili jarde, pa lahko milijarde tudi prihranijo l
Kaj so npr. izračunali Arne. ričani? Ako bi vreme lahko zanesljivo napovedali samo za pet dni naprej, bi si Amerika prihranila na leto: 45 milijonov dolarjev v lesni industriji, 75 milijonov dolarjev v železarski industriji; 100 milijonov v rj-.e vozništvu, ne računajoč tovornih prevoznin v medcelinskem zračnem in morskem prometu; 2.5 milijarde dolarjev v kmetijstvu in 3 milijarde pri hidro, centralah...
Milijarde torej, in to milijar. de dolarjev bi prihranili in radi plačevali samo za pet dni trajajočo napoved. Sreča naša, da se zadovc jujemo z grunta njem, kakšno bo vreme, in ne premišljujemo, kaj bo z nami, kdaj pride ta, kdaj drug, na vrsto in kje pride in kako, čeprav se vozimo z avtomobuom in letalom. Sreča, da tega dneva ne pove nobena prat’ka.
—ib—
GRŠKA MONARHIJA NA ŠIBKIH NOGAH. Zunanjepolitični sodelavec londonskega Financial Timesa meni, da je na sina Konstantina padlo po smrti očeta Pavla težko breme. Grki niso bogve kako vneti pristaši monarhije in se po svojem prepričanju bolj nagibljejo k republiki. Dinastija, ki vlada v Grčiji nekakih 100 let, je danskega porekla. Pavel V. je po vojni vladal v zapletenih razmerah. Pod vplivom osvobodilnega gibanja bi bil skoraj zavladal republikanski režim. Kralj se je oslonil na Karamanlisovo konservativno stranko, ki je vladala devet let — do junija lanskega leta, ko je prodrla opozicija pod vodstvom Papandreouja. Ker se je kralj približal temu in prejšnji opoziciji, se je tudi njegov položaj nekoliko utrdil. Stroški za vzdrževanje dinastije znašajo 150.000 funtov šterlingov (255 milijonov lir). Velik vpliv na notranji razvoj ima tudi bivša kraljica Frederika. O novem kralju Konstantinu XIII. gre glas, da je v dobrih odnosih s Papandreoujem, ki je 50 let starejši kakor kralj. Vsekakor u-tegne monarhija zaiti po smrti Pavla V. zopet v zadrego.
BEN BELA PO JUGOSLAVIJI. Predsednik Alžirije Ahmed Ben Bela si je po prvih sestankih z jugoslovanskimi državniki ogledal več industrijskih o-bratov po Jugoslaviji. Obiskal je tudi Zagreb in Sarajevo ter nato odpotoval na Brione, kjer se je ponovno sestal s Titom.
PRED SESTANKOM EVROPSKIH VODILNIH SOCIALISTOV. Na kosilu s predstavniki združenja tujih časnikarjev je Gaston Defferre, bodoči kandidat za predsednika republike, omenil sestanek s predsednikom zahodnonemške socialdemokratske stranke Willyem Brandtom; 14. marca se bo v Liegeu sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, 19. marca pa odpotuje v Združene ameriške države. Po svojem povratku iz Amerike se bo sestal z vodjem laburistične stranke Wilsonom. Defferre je kritiziral golistično zamisel nacionalne neodvisnosti, češ da je to pojem, ki spada v preteklost. Danes so države tako medsebojno odvisne, da nacionalne neodvisnosti sploh ni več. Nacionalna ambicija je zakonita, toda razvije se lahko edino med nacijami na podlagi enakopravnosti in vzajemnosti.
ZAHODNONEMŠKI SOCIALISTI PRI PAPEŽU. V zahodno-nemški javnosti je zbudil veli-, ko pozornost sprejem predstavnikov nemške socialno - demokratske stranke pri papežu Pavlu VI., do katerega je prišlo prejšnji četrtek na pobudo stranke. Odposlanstvo je vodil namestnik predsednika Fritz Erler; v njem je bil tudi poslanec Waldemar von Knoeringen, nadalje Peter Nellen, Ernst Paul ter Aleksander Kohn-Branden-burg, zunanjepolitični svetovalec v predsedništvu stranke. Peter Nellen je predstavnik katoličanov v socialno demokratski stranki. V svojem nagovoru je papež naglasil zasluge socialnih demokratov za obnovo povojne Nemčije. Druge podrobnosti o sore.jemu hišo znane. Zahodno-nemški listi, kakor Deutsche Zeitung, pripominjajo, da so bile potrebne dolge priprave za ta sprejem. Zdi se, da šo bile tudi mnoge nemške katoliške osebnosti proti sprejemu. Kohn-Brandenburg je moral večkrat obiskati Vatikan, pomagal mu je tudi zahodnonemški nuncij nadškof Bafile. Prvič se je v stoletni zgodovini nemške socialistične stranke zgodilo, da je bilo njeno odposlanstvo sprejeto v Vatikanu. Po sprejemu je Kohn-Brandenburg izjavil, da hoče stranka priti v stik s Cerkvijo, toda tudi kurija je sprevidela, «da moramo sodelovati)), je dejal Kohn-Brandenburg.
POLOŽAJ CERKVE V JUGOSLAVIJI. Agence France Presse poroča iz Vatikana, da so vidni znaki popuščanja napetosti med Cerkvijo in državo v Jugoslaviji. »Osservatore Romano« je prejšnji torek objavil daljši dopis iz Zagreba, ki potrjuje nastop novega ozračja; to vzbuja optimizem glede bodočnosti. Dopisu je dodana tudi slika zagrebške katedrale. Dopisnik tudi z zadoščenjem ugotavlja, da se je jugoslovanska duhovščina lahko udeležila raznih pobud v prid vesoljnega cerkvenega zbora; duhovniških sestankov so se udeležili duhovniki in verniki vseh jugoslovanskih narodov, kar vzbuja veliko upanje. Dopisnik omenja tudi cerkveni vestnik zagrebškega nadškofa Franja Seperja, ki izhaja v 50 tisoč izvodih. «Le Monde« je 25. februarja poročal iz Beograda o zboljšanju odnosov med katoliško cerkvijo in državo, pa tudi med katoličani in pravoslavci.
PROTI OSVOBODILNI FRONTI V ŠVICI. Kakor smo že poročali, se je švicarska osvobodilna fronta FLJ (Front de Liberation Jurassien), v kateri so včlanjeni pristaši odcepitve francoskega dela bernskega kantona od Berne, odločila za novo taktiko, da bi dosegla svoj namen, in sicer za atentate. Tako hoče zbuditi pozornost vsega švicarskega ljudstva na svojo zahtevo. Zadnji atentat so pristaši fronte izvršili na železni-
MEDNARODNA TRGOVINA Preveč kmetov zapušča zemljo
KMETIJSKI SEJEM
V	NOVEM SADU
V	Novem Sadu bo od 10. do 17. maja kmetijski sejem. Udeležili se ga bodo razstavljale! iz 17 držav (skoraj vse države članice Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč, Evropskega skupnega tržišča in Evropske zveze za prosto trgovino), med temi tudi Združenih ameriških držav. Letos bodo na sejmu prisotni tudi razstavljale! iz nekaterih afriških in azijskih držav.
VEČ JEKLA V FRANCIJI
Francoska proizvodnja jekla je dosegla v februarju 1.558.000 ton ali 4 odsto manj kot v januarju in 10 odsto več kot v lanskem februarju. Proizvodnja litega železa pa je vrgla 1.239.G00 ton, se pravi 5.8 odsto manj kakor v januarju in 11 odsto več kot v februarju lani.
ITALIJANSKO ŽITO ZA
POLJSKO IN MADŽARSKO
Italija je prodala Poljski in Madžarski 40.000 ton navadnega in 50.000 ton mehkega žita, in sicer iz nerazpečanih količin (12 milijonov stotov) zadnjega pridelka. Poljaki in Madžari so se obvezali, da bodo sami plačali prevoz žita od skladišč do meje. Nabavili so ga po ceni 6.910 lir za stot.
IZVOZ VINA V ŠVICO
Italijansko Ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da bo švicarska vlada v najkrajšem času dovolila domačim operaterjem uvoz 20.000 hektolitrov navadnega vina v pletenkah po 1,9 litra in 40.000 hektolitrov rdečega vina v sodih iz Italije.
AMERIŠKA RAZSTAVA
V	MILANU
V	Ameriškem centru za trgovino, ki ima sedež v kmetijskem paviljonu milanskega sejmišča, je bila od 1. do 8. marca razstava ameriških klimatskih naprav za zasebno in industrijsko rabo. Približno 30 ameriških podjetij je prikazalo vrsto klimatskih naprav, aparatov za hlajenje vode, za pomivanje kuhinje posode in pribora, avtomatske naprave za razdeljevanje ledenih pijač, aparate za pripravljanje koščkov ledu, ledenice za ohra-
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motoma ladja «Bled» je zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja «Bohinj» je zapustila 7. marca Buenos Aires, namenjena v Dakar in jadranska pristanišča. «Bovec» je pristala 7. marca v Buenos Airesu. »Dubrovnik« je na poti iz Dakarja protf jadranskim lukam.- «Ze-lengora« je priplula včeraj v Temo. »Kraljeviča« se je zasidrala 11. marca v Kazablanki.
NAPOVEDANE LADJE JOGOLINIJE
Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: «Dinara» 5.—10. aprila;
Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: «Kosovo» 24. marca;
Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Velebit» 15. marca; Proga Jadransko morje * Perzijski zaliv:	«Vojvodina»	15.
aprila;
Proga Jadransko morje • Severna Evropa: »Zadar« 15. marca, « P objeda« 15. marca.
Prihodi v Trst
«Pula» (Severna Evropa) 27 marca; «Sloboda» (Sev. Evropa) 20. marca; «Novi Vinodol-ski» (ZDA) 23. marca; »Srbija« 26. marca.
TRI NOVE LADJE. V Združenih ladjedelnicah bodo v kratkem izročili družbi Snam (vključeni v ENI) motorno petrolejsko ladjo «Agip - Trieste» (48.060 ton nosilnosti). Opremljena je z Dieslovim motorjem, ki lahko razvije 18 tisoč 900 konjskih sil (122 obratov na minuto) in z 21 cisternami, ki sprejmejo okoli 64.000 kub.me-trov petroleja. Palermski družbi Italmmerai so izročili trgovinsko ladjo za prevoz množičnega blaga «Poseidon» (35.000 t nosil.). Gre za prvo italijansko ladjo, opremljeno s televizijsko inštalacijo za lažji pregled čez plovbo plovila ob pristanku. V nedeljo, 22. marca, pa bo splavitev motorne ladje za prevoz množičnega blaga «Fi-des» (22.400 t nosil.), katero gradijo v ladjedelnici Sv. Marka za palermsko družbo Sicula Oceanica S.A. Njeno podpalubje zajema 29.200 kv.metrov.
ško progo Biel-Bern. Zdaj se je oglasila druga organizacija prebivalcev francoskega predela bernskega kantona AJE, ki obsoja delovanje osvobodilne fronte in še posebej atentate. Izvršni svet te zveze je v posebni izjavi zavzel to stališče ter naglasil, da hočejo prebivalci predela Jura ostati še nadalje v bernskem kantonu.
TUDI V AMERIKI ŽENSKE NA VAŽNIH MESTIH. Predsednik Johnson je na večerji v klubu ženskega tiska napovedal, da bo njegova vlada imenovala 10 žensk na važna mesta v državni upravi. Katerina White bo postala zopet veleposlanik, prav tako bo Mary Keyserling prevzela mesto načelnika v ministrstvu za delo; ta je žena znanega gospodarstvenika Leona Keyserlinga.
njevanje manjših in večjih količin kmetijskih pridelkov in živil, črpalke, kompresorje in podobno.
ITALIJA NA KMETIJSKI
RAZSTAVI V PARIZU
V	Parizu so pred dnevi odprli mednarodno kmetijsko razstavo. Italijanski paviljon je pripravil Zavod za zunanjo trgovino ICE. Italijanski razstavljale! so prikazali raznovrstna vina, sadje, zelenjavo, agrume, sire, konser-ve in testenine.
V	DOLINI AOSTA
NIZKA CENA BENCINU
Kot znano, sodi med protiko-
njunkturne ukrepe, ki jih je sprejela italijanska vlada tudi podražitev bencina. Liter navadnega bencina stane zdaj 110 lir, liter bencina super pa 120 lir. Toda podražitev bencina ni vlada raztegnila na vse pokrajine v enaki meri. Tako se je ohranila v Dolini Aosta še stara znižana cena: 26 lir za navadni bencin, 36 lir za super. Pokrajina Doline Aosta se namreč ureja po posebnem statutu, ki so ga določili zaradi njene gospodarske zaostalosti. Vse področje Doline Aosta se lahko smatra danes za nekako prosto cono; saj je tamkajšnje prebivalstvo več ali manj oproščeno carine, tako so življenjski stroški mnogo nižji kakor drugod v Italiji, pa čeprav se je življenjska raven v zadnjem času tudi tam znatno dvignila. Iz tega sledi, da živijo ljudje v Dolini Aoste bolje kakor drugod v državi.
MANJ DAVKA
NA AVTOMOBILE
Vlada je s nedavnimi protiko-njunkturnimi ukrepi zvišala davek na nakup avtomobilov in plovil. Zdaj je finančna komisija spet znižala ta davek, in sicer na 7,6 do 40 odsto. Toda medtem ko bi prejšnji davek veljal za dobo dveh let, velja novi davek za nedoločen čas. Vsem tistim, ki so medtem nabavili avto ali plovilo po naj novejših protikonjunkturnih določbah, bo država povrnila razliko med prejšnjim (višjim) in sedanjim (znižanim) davkom.
ibvARNA NALIVNIH PERES
IN KEMIČNIH SVINČNIKOV
Izolska tovarna igrač in drugih izdelkov je osvojila tudi proizvodnjo nalivnih peres in kemičnih svinčnikov. Izdelovati so jih pričeli v svojem obratu v Izoli, zdaj pa so v ta namen preuredili bivšo tovarno »Primorka« v Izoli, ki je izdelovala pralne pripomočke, čistila za čevlje itd, ki pa so jo zaradi konkurence večjih podjetij te vrste, ukinili.	R. G.
Kmetijski minister na kmetijskem sejmu v Veroni
Minister za kmetijstvo Ferra-ri-Aggradi je v nedeljo, 8. marca, odprl v Veroni 66. mednarodni kmetijski sejem. V okviru sejma je tudi 17. razstava kmetijskih strojev. V svojem govoru je minister poudaril, kako velik ugled uživa sejem v tujini. V zadnjih desetih letih se je število razstavljavcev povečalo od 2.496 na 4.000, število obiskovalcev pa se od 500.000 na 635.000; vrednost skle-vilo obiskovalcev pa naraslo od 11 na 23 milijard lir. Povečala se je tudi udeležba tujih držav, in sicer od 21 na 33, tujih raz-stavljalcev pa od 653 na 1420. Na letošnjem sejmu sodelujejo med drugimi Jugoslovani, Avstrijci, Švicarji, Belgijci, Nemci, Nizozemci, Madžari, Bolgari, Izraelci in Američani. Minister je nato orisal težak položaj italijanskega kmetijstva. Treba je izpopolniti organizacijo in povečati storilnost kmetijskih o-bratov, doseči, stalnejše cene in zagotoviti proizvajalcem primerne dohodke. Ti naj usmerijo pozornost predvsem na proizvodnjo tistih kmetijskih izdelkov, po katerih vlada največje povpraševanje in ki jim bodo že zaradi tega zajamčili zadovoljive dohodke. Ker čedalje več kmetovalcev zapušča zemljo,

TUJE VALUTE V PARIZU (od banke do banke)
Dolar ameriški	4,8965
Dolar kanadski	4,5225
Funt šterling	13,70
Marka nemška	1,2325
Frank švic.	1,1330
Frank belg.	0,0977
Goldinar niz.	1,3580
Lira it. (100)	0,7860
Krona švedska	0,9510
Krona norv.	0,6840
Krona danska	0,7080
Eskudo port.	0,1705
Šiling avstr.	0,1898
Pezeta Špan.	0,0813
Pezo arg.	0,0360
Kruzeiro braz.	0,00375
Drahma grška	0,1610
Dinar	0,0050
RADIOTELEFONSKA	ZVEZA
PARIZ-PEKING
Po priznanju Kitajske s strani Francije proučujejo na ministrstvu za pošto in telekomunikacije v Parizu možnost vzpostavitve radiotelefonične zveze med francosko prestolnico in Pekingom. Začetno speljavo kablov so že določili, glede nadaljnje lokacije teh pa se še niso sporazumeli.
Pospešena
med Italijo
izmenjava in Bolgarijo
V Sofiji je bil 25. februarja podpisan italijansko - bolgarski protokol za trgovinsko izmenjavo v letu 1964. Ta naj bi dosegla letos vrednost 63 milijard lir (lani 51 milijard).
Bolgarija bo izvozila med drugim naslednje vrste blaga: 1500 konj za zakol in tovor; 25.000 glav živega goveda; koštrune in jagnjeta za 250 milijonov lir; živo divjačino za 120 milijonov lir; 550 ton govejega mesa; 1200 ton svinine; 3000 ton sveže in zmrznjene zaklane domače perutnine; pristen bolgarski jogurt za 30 milijonov lir; 1000 ton masla; sira za 70 mil. lir; 16.000 ton svežih in konservira-nih jajc; jajca v prahu (za živilsko uporabo) za 100 mil. lir; krompir' 60 mil. lir; dišave (tudi papriko) 25 mil. lir; suhe in konservirane gobe 40 milijonov lir; suho sočivje 130 milijonov lir; 80.000 ton koruze; 80 tisoč ton oljnatih semen; razna semena 75 mil. lir; rastlinska olja 200 mil.; klobase in podobne mesne izdelke 5 mil.; sladkor (v začasnem uvozu) 650 mil.; etilni alkohol (začasen u-voz) 125 mil.; tobak 380 mil-; manganovo rudo 120 mil.; antracit 65 mil.; 55.000 ton surovega petroleja; 30.000 ton gorilnega olja; razne kemične proizvode 100 mil.; zdravila 25 mil-; filme 25 mil.; surovo kožo prašičev in jagnjet 100 mil.; kožo divjadi 50 mil-; kožne izdelke 15 mil.; les iglavcev 1200 mil.; bukov les 1200 mil.; opaže za pohištvo 200 mil.; parkete 50 mil.; celulozo 220 mil.; surovo sojo (začasen uvoz) 370 mil.; pristne bolgarske preproge 15 mil.; porcelanaste kuhinjske potrebščine 40 mil.; keramične izdelke 10 mil.; steklo 80 mil.; pihano steklo 20 mil.; steklene izdelke za božična drevesca 20 mil.; železno pločevino 400 mil.; lito železo 400 mil.; radiatorje iz litega železa 100 mil.; neželezne kovine 100 mil.; srebro 100 mil.; stroje za predelavo lesa 70 mil.; orodne stroje 450 mil.; stroje za gradbeništvo 70 mil.; druge stroje (tudi električne transformatorje) 300 milijonov lir; telefonske aparate in opremo za telekomunikacije 30 mil.; porcelanaste izolatorje za visoko napetost 100 mil.; a-kumulatorje 10 mil.; glasbila 20 mil.; pohištvo 10 mil.; razno blago 1500 milijonov lir.
Italija pa bo izvozila med drugim naslednje: opremo za kemično, petrolejsko in tkalno industrijo za 7.000 milijonov lir;
tkalne stroje 620 mil. lir; stroje za živilsko industrijo 320 mil. ; industrijske peči 200 mil-; šivalne stroje 100 mil.; pisarniške stroje 70 mil.; razne stroje (za industrijo plastičnih mas, za livarne, za gradbeništvo itd.) 2000 mil.; motorna vozila in nadomestne dele 250 mil.; motorna kolesa, skuterje, kolesa in nadomestne dele 30 mil.; motorje Diesel, traktorje in druge kmetijske stroje 700 mil.; jeklene kable 500 mil.; končne železarske izdelke (tudi magne-tično pločevino) 4100 mil.; končne kov. izd. 120 mil.; aluminij v ingotih in druge neželezne kovine 400 mil.; aparate za zdravnike in zobozdravnike 30 mil.; kinematografsko opremo 70 milijonov; umetna in sintetična vlakna 1600 mil.; organske in anorganske sintetične barve 100 mil.; razne kemične izdelke 1000 mil.; farmacevtske proizvode 200 mil.; plastične laminate (ul-trapas) 10 mil.; pnevmatike za motorna vozila 120 mil.; sintetični kavčuk 400 ton; razne gumijaste izdelke 70 mil.; limone 300 mil.; pomaranče in mandarine 200 mil.; 3000 ton riža; tobak 160 mil.; sir 70 mil.; vino, vermut, likerje in aperitive 20 mil.; razna semena 100 mil.; papir in lepenko 600 mil.; glasbila 20 mil.; filme 25 mil.; ladje 500 mil. in razno blago za 800 milijonov lir.
upada proizvodnja ter se težave s prehrano prebivalstva večajo; zaradi povečanega uvoza živil se zaostruje neuravno-vešečnost plačilne bilance s tujino. V zadnjem času je dosti govora o cenah mesa, mleka in žita. Teh cen ni mogoče znižati, ne da bi bilo pri tem oškodovano kmetijstvo. Italijanska kmetijska politika naj sledi smernicam, ki jih je začrtal že pokojni Vanoni. Ta je med drugim svetoval, naj postane koruza predvsem surovina za živinorejo, da le bi to lahko razvili.
Sejma, ki bo trajal do 16. marca, se udeležujejo tudi ameriški razstavljalci. Ti prikazujejo med drugim najsodobnejše ameriške dosežke za krmljenje domačih živali. V posebni kinodvorani so predvajali tudi kratkometražne filme o razvoju ameriškega kmetijstva.
Koliko jc živine v Jugoslaviji
Po naj novejših podatkih Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu je bilo sredi januarja tega leta v Jugoslaviji 5,106.000 glav goveje živine, 6,105 000 prašičev, 9,725.000 ovac in 32.511.000' perutnine. V primeri z lanskim letom je bilo število goveje živine za 5 odst. nižje, prašičev za 22 odst. višje, ovac za 3 odst. nižje in perutnine za 9 odst. več kakor lansko leto. Med navedenim številom glav goveje živine je bilo 2,617.000 krav in 645 000 volov oziroma 26.000 bikov. V Sloveniji je bilo 537.000 glav goveje živine, (2 odst. manj kot prejšnje leto), svinj 491.000 (3 odst. več), ovac 41.000 (9 odst. manj), perutnine 2,473000 (enako kot lani). Na Hrvatskem je
1.015.000	glav goveje živine (7/6 odst. manj kot lani), 1,337.000 prašičev (11 odst. več), 1,053.000 ovac (9 odst. manj) in 7,793.000 perutnine (9 odst. več). V Srbiji imajo 2,084.000 glav goveje živine (4 odst. manj) 3,726.000 prašičev (28 odst. več), 4,199.000 o-vac (2 odst. manj kot lani) in
16.555.000	perutnine (9 odst. več), število glav goveje živine v Bosni in Hercegovini znaša 1,014-000 (5 odst. manj), prašičev 413.000 (35 odst. več), ovac
2.011.000	(3 odst. manj) in
3.951.000	(12 odsto več) perutnine. črna gora: 159.000 glav goveje živine (1 odst. manj), 29.000 prašičev (17 odst. več), 540.000 ovac (enako kot lani) in 320000 (3 odst. več) perutnine. Makedonija: 297.000 glav goveje živine (8 odst. manj), 109.000 prašičev (17 odst. več), 1,881.000 ovac (3 odst. manj) in 1,419000 perut nine (9 odst. več).
PRIPRAVE NOVEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA
(Nadaljevanje s 1. strani)
sredstva na območju Slovenije presegli 340 milijard, kar je približno 40 milijard dinarjev več kot v letu 1962. V odstotkih izraženo, je bil ta dvig kreditov za obratna sredstva v skladu z dvigom proizvodnje, blagovnega prometa in storitev v letu 1963. v primerjavi z letom 1962. Tako krediti za obratna sredstva, kot kažejo podatki, niso vplivali na morebitne negativne pojave v gospodarstvu, kar bi bilo, če bi naraščali v nesorazmerju z razvojem gospodarstva.
Ostaja še vedno odprto vprašanje krepitve lastnih skladov za obratna sredstva gospodarskih organizacij, to je podjetij, ki so v primerjavi s krediti, ki jih te uživajo pri bankah, nesorazmerno nizki. Zato je gospodarstvo še vedno preveč odvisno od bank, ker si samo ne more ustvariti zadostnih sredstev za redno poslovanje. Načelo, da bi se gospodarske organizacije obračale na banke samo v izrednih primerih potreb po o-bratnih sredstvih in še to le za kratek čas, se torej še ne more uveljaviti, razen v redkih primerih. Tako stanje bo še trajalo toliko časa, dokler ne bodo zreli pogoji za drugačno delitev dohodkov v gospodarstvu tako, da bo gospodarskim organizacijam ostalo več sredstev za njihove sklade in tudi za obratne potrebe.	— jž —
čbrekov um ne min/je
Puška izstreljuje zažigalne žarke
Kakor znano, izdelujejo v A-meriki orožje in drugo vojaško opremo zasebne tovarne. Tovarna »Maser Optics« je izdelala in tudi že dobavila ameriški vojski posebne puške, ki ne izstreljujejo krogel, temveč svetle žarke v daljavo 1500 metrov. Ti žarki ne prizadenejo človeku hudih ran, vendar ga lahko oslepijo ali pa mu zažgejo obleko. Lahko tudi povzročijo požar. To novo orožje je lažje kakor karabina U.S.M.I. ter potrebuje za pogon 12 kg težko električno baterijo. Vsakih 10 sekund lahko odda en »sttel« (žarke); odda lahko okoli 10 tisoč »strelov«.
Strokovnjaki pripominjajo k temu izumu, da te vrste orožje pravzaprav ni novo. Poznali so ga že prej, toda doslej je moralo biti opremljeno s pretežko baterijo, da bi jo vojak lahko prenašal. Omenjena tovarna iz Bostona je zdaj našla srednjo pot; pogonska energija je sicer šibka, toda baterija ne tehta več kakor 12 kg.
Letalo z blazno brzino
Na tiskovni konferenc:., ki ji je prisostvovalo 305 časnikarjev z vsega sveta, je ameriški predsednik Lyndon Johnson sporočil, da so Američani izdelali nov tip bombnega letala na reaktivni pogon A-ll. Letalo lahko leti z brzino 2G00 milj (okoli 3700 km) ter se dvigne tudi 21.000 metrov visoko.
Hrvatska pred gospodarskimi in kulturnimi problemi
Predsednik Bakarič odgovarja na vprašanja beograjskega lista
Potem ko je beograjski zelo razširjeni tednik NIN (Nedeljne informativne novine) prikazal najprej Slovenijo, je v številki z dne 8. marca prišla na vrsto Hrvatska. O raznih problemih, ki pa so hkrati po svoji aktualnosti v veliki meri tudi splošno jugoslovanski socialni in gospodarski problemi je tajnik CK ZK Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, uredniku ’NIN-a’ na njegovo vprašanja razgrinjal z obsežnostjo obzorja, ki je dostikrat prehajala meje Hrvatske, problematiko republike, ki se hitro industrializira, in pri tem sproži vrsto vprašanj, ki jih je treba reševati. Dr. Bakarič ni samo že nad 20 let voditelj hrvaškega naroda, ampak hkrati e-den izmed najbolj priznanih in spoštovanih jugoslovanskih politikov in državnikov.
Zaradi stiske s prostorom moremo le s posameznimi stavki podati številna njegova razlaganja in analize problemov:
O ENOTNOSTI IN
KULTURNIH PROBLEMIH:
»Hrvatska in ne samo Hrvatska, je do tolikšne mere navzoča v Jugoslaviji, da se ona drugače in osamljeno sploh ne more postaviti, niti .je ni treba postaviti. Hrvatska je tolikanj integrirana, da bi bila vsaka druga slika pogrešna.
Zunanja politika je stvar jugoslovanskih narodov, a ne samo .zvezna’ stvar. Zato se mi tej zunanji politiki ne moremo odreči.
Mi smo odločni nasprotniki republikanizma v gospodarstvu, ker iščemo poti za prava ekonomska integracijska področja v naši državi sami in ne samo v naši državi.
Vprašanje prosvete je zelo bodeče, toda ne smemo pozabiti, da smo že od vojnih let sem napravili zelo mnogo. Prvo je, da smo ljudstvu dali osnovno izobrazbo, to je pismenost, a zdaj ima mladina večinoma že nad 9 let šole, in še gremo naprej. Pri tako nagli rasti ni čudno, da ima prosveta svoje krče, ki so krči rasti. _
Večina pisateljev beži od sodobnih problemov.«
IZ GOSPODARSKE
PROBLEMATIKE:
»Jugoslavija je dosegla sred-
nje razvito raven. Industrializacijo moramo sedaj spraviti na evropsko raven. Podjetja morajo biti konkurenčno sposobna kakor so evropska, a s tem evropski tudi osebni dohodki.
Ekonomski sistem — kakor smo ga izvajali v preteklosti — ki daje prednost nizkim zaslužkom, daje prednost nestrokovnosti; favorizira veliko število ljudi na delu in favorizira srednjo produktivnost dela. Povečati moramo minimalno zajamčeni zaslužek.
Težave niso v tem, da kmet odhaja, ker mora oditi, ampak je težava v tem, da ne nadomeščamo tistega, kar je kmet pridelal. Trajna stimulacija kmečkega gospodarstva je nemogoča. Imamo edino možnost, da razvijemo našega kmeta v smeri farmarja, to je osebnega blagovnega proizvajalca.
Drži, da je sentimentalnost o-hraniti ljudi na mestih, za katera niso več sposobni, in je ta sentimentalnost družbeno zelo nevarna. Sistem zamenjavanja ljudi, ki jih je čas prehitel, ta sistem smo našli; toda sistem spraviti na vodilna organizacijska mesta zmerom tiste ljudi, ki naj pridejo v tem času, je šele na pragu.
Proces samoupravljanja in vloga tehnične in druge inteligence ni v nobenem nasprotju.
Od kakšnih 105.000 zasebno zaposlenih Jugoslovanov v inozemstvu je največji del iz Hrvatske in hrvaškega dela Hercegovine. Ti gredo iz nerazvitih krajev.
Težko pristopni kraji so bili za časa vojne partizanski kraji. Po vojni prav iz teh razlogov, ker ni mogoče imeti prometnih zvez, so ostali ti kraji nerazviti in se v njih ni mogla razviti nobena prava industrija. V to vrsto pokrajin spada Lika, od koder se ljudje naglo izseljujejo v druge kraje Jugoslavije. V Dalmaciji je na otokih turistična akcija znatno popravila položaj«.
Prof. Ippolito pod ključem
Časopisno gonjo proti razmeram okoli Vsedržavnega komiteja za jedrsko energijo (Comita-to Nazionale per 1’energia nu-cleare) je začel sedanji zunanji minister Saragat, ko še ni zavzemal tega mesta. Trdil je, da komite zapravlja denar po nepotrebnem. Nadaljnji razvoj te zadeve je dal njemu prav. Najprej je polemika glavnega tajnika komiteja prof. F. Ippolita prisilila, da je odstopil, nato so ga pretekli teden še aretirali. Javni tožilec je zdaj vrh tega še zahteval, da se njegovo premoženje zapleni.
Česa ga obtožuje državno pravdništvo? Knjigovodstvo komiteja je bilo potvorjeno; prof. Ippolito naj bi se bil polastil 74,5 milijona lir. Obdal se je z nameščenci in raznimi strokovnjaki, o katerih je vedel, da mu bodo sledili v vsakem pogledu. Nameščal je uradnike, strokovne svetovalce in pravnike, ki jih v resnici komite ni potreboval. V sami upravi je bilo 72 raznih funkcionarjev, izven te pa je imenoval vrsto zunanjih sodelavcev — teh je bilo kar 2400 — ter za njihovo sodelovanje plačeval visoke honorarje. Tako je stalo osebje upravo komiteja 7 milijard 500 milijonov lir na leto. Potrošil je velike vsote denarja za razne kongrese in za nagrade listom, ki nimajo ni-kakšnega opravka s Komitejem za jedrsko energijo. Mešal je svoje lastne koristi z ustanovo za atomsko energijo. S sodelovanjem raznih oseb je ustanovil več delniških družb, med temi tudi Arhimedovo družbo za organizacijo dela, kar je stalo več kakor milijardo lir. Splošno je izdajal velike vsote denarja, ne da bi bil za to pooblaščen.
Prof. Ippolito ima več avtomobilov in hiš, in sicer v Rimu, v mestu Anziu ob morju, posestvo med Palestrino in Galicanom v Laziu ter petnadstropno hišo v Gortini d’Ampezzo z zemljiščem.
V Rimu prevladuje mnenje, da bo prof. Ippolito zapletel v škandal še druge osebe.
TRAJEKT BAR-BARI. Družba »Prekooceanska plovidba« v Baru (čma gola) je zaprosila bančno posojilo 560 milijonov dinarjev za nakup trajekta, ki bo vozil na progi Bar-Bari. Trajekt bo sprejel na krov 700 potnikov in 40 avtomobilov.
Zlato v vlogi denarne rezerve
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ženih ameriških državah leta 1962 — novejših podatkov ni na voljo — šlo za 125 milijonov dolarjev zlata, to je 28 milijonov več kakor leta 1961. Tovarne in zasebniki pokupijo dandanes (leta 1962) 5-krat več zlata kakor pred petimi leti. Proizvodnja v ZDA ne more kriti domačega povpraševanja, zato morajo v Ameriki seči po zlatih zalogah, da bi lahko zadostili notranjemu povpraševanju. V A-meriki ne kujejo zlatih novcev, zasebnikom ni dovoljeno hraniti zlato v novcih, ako ne gre za zbirke. Prav tako ni dovoljeno zasebnikom hraniti, kupovati in prodajati zlata v Angliji, Južni Afriki in nekaterih drugih deželah. Samo državljani držav izven šterlinske cone lahko kupujejo zlato na londonskem trgu. Drugod po svetu je dovoljeno kupčevati z zlatom »zasebno«. V letu 1963 so zasebniki pokupili za 1 milijardo dolarjev zlata, to je za 100 do 200 milijonov manj kakor leta 1962.
AMERIKA ZGUBLJA
MANJ ZLATA
Po podatkih ameriškega finančnega ministrstva, ki so novejši, kakor smo jih navedli zgoraj, je odtok zlata v zadnjem tromesečju 1963 znašal samo 15 milijonov dolarjev, to je najmanj v zadnjih šestih letih. V vsem lanskem letu so ZDA zgubile za 391,7 milijona dolarjev zlata, to je najmanj po letu 1957; odtok zlata v druge države je leta 1962 znašal 833 milijonov. V zadnjem tromesečju je odšlo v Francijo za 101,3 milijona dolarjev zlata, v Avstrijo in Argentino pa v vsako po 30 milijonov, vendar so Američani to zgubo lahko deloma pokrili z dobičkom od svoje soudeležbe pri londonskem »Gold Poolu« in od prodaje sovjetskega zlata.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA	GOMZI AN A
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 • TeL 28-45, 54-00 • Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
adriaimpeXs»,L
TRS T, Via della Geppa, 9 Tel.: 38-770, 29-135
1MP0RT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo
Jni&MjjJiopa Kopel
mednarodna špedicija in transport
GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX: 03-517
5?
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenjamn,
Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tei. 37-823
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon ŠT: 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKRED
A. BRAND0LIN Trst
Via S. Maurizio, 2
Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra
SKIMPLATE	i \
PLOČEVINA + PLASTIKA
Vijaki iz medenine in železa za les in kovino
Vodne pipe

SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI
8.1. - TELEFON ST. 37-808
Na političnem
obzorju
PRIČETEK VOLILNE AGITACIJE. čeprav so deželne volitve še precej daleč (10. maja) se je v Trstu pravzaprav že začela volilna agitacija. Med Slovenci, ki so organizirani v komunistični stranki, je pričel z agitacijo Karel šiškovič s člankom v tržaškem «Delu». Naglasil je, da se zdaj nenadoma potegujejo za slovenske glasove vse stranke, tudi takšne, ki niso ničesar storile za priznanje pravic Slovencem. Med organizacijami, ki so nastopile na Skupni slovenski listi, se je z volilnim proglasom prva oglasila Slovenska katoliška skupnost v Trstu. Proglas je bil objavljen v Katoliškem glasu v Gorici. V njem je tudi rečeno, da Slovenska katoliška skupnost z veseljem sodeluje z vsemi tistimi slovenskimi skupinami, ki imajo podobne, politične, narod, nostne, socialne in demokratične nazore ter jim je pri srcu obstoj Slovencev v Italiji. V ta namen obstaja na Tržaškem Svet Skupne slovenske liste, v katerem so poleg Slovenske katoliške skupnosti še Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko-socialna zveza in Skupina neodvisnih. Z drugimi poli tičnimi organizacijami Katoliška skupnost noče sodelovati, torej tudi ne z Italijansko komunistično .partijo in Italijansko socialistično stranko, čeprav so tudi v teh organizirani Slovenci! V proglasu je tudi rečeno, da si bodo Slovenci lahko priborili kljub krivičnemu vo lilnemu zakonu vsaj enega deželnega poslanca, ako organiza cije Skupne slovenske liste iz Trsta nastopijo skupno z gori. škimi katoliškimi in demokra tičnimi Slovenci.
VOLILNA MATEMATIKA KRŠČANSKIH DEMOKRATOV. Kr-ščansko-demokratska tiskovna agencija «Italia» deli na podlagi izida zadnjih parlamentarnih volitev 61 poslanskih man datov v bodočem deželnem zboru samoupravne dežele Furlani-ja-Julijska krajina takole: Krščanska demokracija 28 sedežev, socialni demokrati 6, socialistična stranka 9, komunistična stranka 11, italijansko socialno gibanje (neofašisti) 3 in liberalci 3. Ni gotovo, a-li bodo Slovenci uspeli izvoliti svojega predstavnika. Potemtakem je bilo po mnenju agencije strašilo s «slovensko nevarnostjo«, ki so ga uporabljale desničarske stranke (liberalci in neofašisti) v svoji gonji proti ustanovitvi samoupravne dežele, povsem brez podlage. Mi bi k temu samo pripomnili, da je dovolj žalostno, da tudi krščansko-demo-kratska-agencija z zadoščenjem ugotavlja, da bo kot predstavnik Slovencev izvoljen kvečjemu en kandidat. Za okoli 120 tisoč Slovencev torej en sam deželni poslanec!
KRŠČ.-DEMOKRATSKO POSVETOVANJE V TRSTU. Glav-ni tajnik krščanske demokratske stranke posl. Rumor se je v Trstu sestal s pokrajinskimi in deželnimi tajniki Benečije, Gornjega Poadižja (Južnega Tirolskega) in Furlanije-Julijske krajine. Na sestanku so obravnavali politična in organizacijska vpit sanja pokrajin. Tajnik Rumor je v svojem nagovoru naglasil, da Krščanska demokracija ne more sodelovati z desnico, ker ta nasprotuje zahtevam družbene dinamike; odločili so se za levico, „oda proti komunizmu, s katerim ne more biti sporazuma in sodelovanja. Po demokratičnih načelih pa Krščanska demokracija priznava komunizmu mesto, ki mu pripada v razmerju z njegovo Politično močjo v državi.
Ne pozabite na Vanonijevo prijavo
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja vabi svoje člane, da se čimprej zglasijo v pisarni za izpolnitev letne davčne prijave za leto 1963. S seboj naj prinesejo: a) davčne kartele vsaj za leta 62, 63 in 64 in tiskovino za prijavo Va-noni, ki so jo prejeli od davčne uprave; b) izvleček poslovnih izdatkov za leto 1963, kot so plače, prispevki za socialno zavarovanje, redna popravila, najemnina za poslovne prostore, splošni upravni stroški idr.; c) za koliko je bilo nakupljenega blaga v teku leta (vsota faktur in računov) in č) koliko
DELOVNI URNIK ZA ENO U-RO BOLJ ZGODAJ. Italijanska vlada proučuje možnost, da bi vzpostavila nov delovni umik za poletni čas, in sicer bi ure pomaknili za eno uro naprej; tako bi vsi začeli delati uro poprej. Minister za industrijo in trgovino Medici je glede tega naglasil, da je bilo že dalj časa govora o poletnem urniku (ora legale). Poudaril je, da bi imela z gospodarskega vidika država od tega znatno korist. Delo bi se začelo dejansko poprej, pa tudi prej končalo. Ta ko bi prištedili na električni e-nergiji in lahko zmanjšali proizvodne stroške. To bi bilo koristno tudi za turistične in gostinske obrate sploh.
ACEGAT HOČE ZVIŠATI VO-ZARINO. Upravna komisija podjetja Acegat bi rada uravnovesila svoj proračun s podražitvijo vozarine na mestnih progah od 40 na 50 lir. O tem se mora še izreči tržaški občinski svet.	i
NOVA PLINARNA. Vodstvo podjetja Acegat se je odločilo za zgraditev nove plinarne. Izdatki za gradnjo bodo znašali 300 milijonov lir. V novi tovarni bodo skušali v prvi vrsti izločiti strup iz plina.
CENTER ZA TEORETIČNO FIZIKO. Predsednik italijansko-jugoslovanske mešane komisije za videmski sporazum prof. G Gerin je bil imenovan za predstavnika italijanske vlade pri Mednarodnem zavodu za. teoretično fiziko vključenem v Agenciji za atomsko energijo (na Dunaju). Gerin bo sodeloval, z glavnim ravnateljem centra. Tega bodo namestili na zemljišču med obalno cesto in železniško progo v bližini Miramarskega gradu.
VOLITVE NA UNIVERZI. V ponedeljek in torek bodo na tržaškem vseučilišču volili novega tribuna. Doslej so prijavili svoje kandidate naslednje skupine: Intesa universitaria (krščanski demokrat j e), neodvisni, AGI (liberalci), «Adria» (slovenski demokrat je) in Goliardia na-zionale (desničarji). Predvidena je tudi udeležba UGI (levičarji) in nove skupine desničarjev »Ordine della saggezza«.
AVTOCESTA TRST-VIDEM. V prihodnjih mesecih bodo pričeli z gradnjo avtoceste Trst-Pal-manova-Benetke z odcepom Pal-manova-Videm. V prihodnjem letu bosta že dograjena odseka Trst-Palmanova in Palmanova-Videm.
OBČNI ZBOR KMETIJSKO-OBRTNIŠKE POSOJILNICE na Opčinah bo v nedeljo, 15. mar-
je bilo prodanega blaga, oziroma vnovčenega denarja.
Izostanek prijave dohodkov se kaznuje z globo 30.000 do 300.000 lir in z davčnim dodatkom v višini Vi obveznega davka. Če je prijava nepopolna, to je, ako ne vsebuje vseh dohodkov ob-davčevanca, bo ta kaznovan z globo 500 do 20-000 lir. Kdor prijavi dohodek, ki je nižji od V« od dokončno ugotovljenega, bo od finančne uprave obremenjen z davčnim dodatkom v višini Vi na razliko med obveznim davkom in tistim, ki izvira iz prijave. Ce obdavčenec pristane na dohodek, ki ga je ugotovil davčni urad, se davčni dodatek zniža na 1/6 na razliko med obveznim in dokončnim davkom.
ca. Odbor bo na občnem zboru podal poročilo o poslovanju tega domačega denarnega zavoda, ki se lepo razvija. V smislu sklepa zadnjega občnega zbora si bo posojilnica kmalu postavila tudi lasten sedež, ki bo menda na križišču Narodne in Bazoviške ceste.
NA ZADNJI SEJI OBČINSKE-GA SVETA V ZGONIKU je odbornik Cibic poročal o občinskem proračunu za leto 1964. Ta predvideva izdatek 33 milijonov lir za popravila in zboljšanje cest, gradnjo šolskega poslopja pri Briščkih, nadaljevanje napeljave centralnega ogrevanja v šaleški osnovni šoli in razširitev vodovodnega omrežja. Občina bo zaprosila za denarno pomoč tržaško prefekturo.
PREDELOVANJE SMETI V ORGANSKA GNOJILA. V jeseni nameravajo začeti z gradnjo naprav za predelovanje smeti v organska gnojila pri Domju, kjer razpolaga tržaška občinska uprava z 20.000 kv. metri zemljišča. Načrt je že napravljen in čaka le še na odobritev s
Vse številnejši predlogi gori-ških političnih in gosp. krogov, da bi bila do sedaj slepa ulica «Monte Gabriele«, ki se končuje ob jugoslovanski železniški progi, a nato nadaljuje onstran v široki glavni ulici Nove Gorice, odprta z novim obmejnim prehodom, so naleteli ne le na odobravanje vseh Slovencev v Gorici, ampak tudi na splošno odobravanje javnosti v Novi Gorici in povsod po goriški deželi. Tudi krajevne oblasti, ziasti pa gospodarski slovenski krogi soglašajo s tem predlogom. Za preprost navaden obmejni prehod brez tovornega prometa ne bi bilo težav, pa čeprav prav na premi črti Ulice Monte Gabriele končuje maneversko polje jugoslovanske železniške postaje. Delno ureditev ne preveč privlačnega potočka Koren bi se moralo v neposredni bližini obmejnega bloka urediti bolj na italijanski Kot na jugoslovanski strani. A to vprašanje samo ne bi smelo zavirati komisije v smislu videmskega sporazuma, da ne bi že na prvi seji skušala ugoditi temu predlogu, ki je v interesu obeh strani. Kako se bo kasneje razvijal ta obmejni prehod, pa bo odvisno od ureditve na železniški progi, ki bo v dveh ali treh letih elektrificirana? Ljudje bodo dotekali preko meje naravnost od avtobusne po-
GOSTINCI IN ZASEDBA
JAVNEGA PROSTORA
Občina vabi vse lastnike gostinskih obratov, ki nameravajo izpostavljati pred lokalom na javnem prostoru mizice in stole, naj vložijo prošnjo, na kolkova-nem papirju ža 200 lir do 20. marca tega leta, na občinskem uradu I, Ul. Madonna del Mare št. 13/1, in naj priložijo prošnji administrativni kolek za tisoč lir, kolek za 200 lir, znesek 50 lir in prejšnje zapadlo dovoljenje veljavno do 31.12.1963. Ce bodo zainteresirani predložili prošnjo v predvidenem roku, bodo lahko začasno ' izpostavili stole in mize ne da bi čakali dovoljenja od občine. V nasprotnem primeru bo smatrana zasedba javnega prostora nezakonita.
strani nadzorne oblasti. V našem mestu poberejo povprečno 1800 stotov smeti na dan, iz tega pa bi lahko dobili kakih 50 odstotkov gnojil (ali približno 100 kub. metrov dnevno), ki bi bila po kakovosti povsem enakovredna hlevskemu gnoju, poleg tega pa bi vsebovala tudi nekaj železne, bakrene in drugih rud, katerih hlevski gnoj ne vsebuje. V Vidmu že obratuje takšna naprava; tam prodajajo iz smeti pridobljena gnojila po 300 lir stot.
NAŠE SOŽALJE
Umrli so: V Trstu 40-letna Ana Ribarič, 81-letna Marija Simonič vd. Gruden, Milan Kralj in 78-letna Julija Lavrenčič por. Ferluga; v Borštu Marija Peta-ros roj. Zobec; v Ronkah 61-let-ni delavec Anton Lucchitto, ki ga je povozil avtomobilist; v Gorici 69-letni sodni pisar v pokoju Jožef Vižin in njegova žena 59-letna Ivanka Zimič zaradi sladkorne bolezni. V Milanu je umrla goriška trgovka Mar-garita Šemerl, ki je vodila trgovino kuriva na trgu pred občinsko palačo.
staje in od bližnje železniške postaje, bodo nato nadaljevali pot po Ul. Monte Gabriele in bodo že po nekaj sto metrih na Katarinijevem trgu (Piazza delle Medaglie d’oro) in nato že v mestu samem.
Ulica Monte Gabriele je še zmerom v slabem stanju, takšna kakor je bila nekoč kot Po-kopališona ulica. Prav gotovo se bodo našla sredstva v obliki kreditov za prilagoditev trgovskih in drugih lokalov. Za mnoge slovenske obiskovalce Gori; ce bo odpadla dolga pot skozi grajski predor in ovinkasta pot od prehoda pri Rdeči hiši do Nove Gorice skozi ponoven predor. Gotovo je, da vsak novi obmejni prehod pomaga Gorici, a da po drugi strani skrajša, poti in nudi udobnejšo vot tisočem obiskovalcev Gorice predvsem saradi nakupovanja trgovskega blaga.
Blok pri Rdeči hiši je bil razbremenjen z novim svetogabri-jelskim prehodom, ker je preobremenjen s tovornim prometom in z osebnim prometom ljudi z rednimi potnimi listi. Samo neposredno zaledje okoli Rdeče hiše ni imelo doslej nobene posebne koristi od obmejnega prejmeta, ker ni tu posebne trgovske četrti. Občutil Da bi upadanje blok na Solkanski cesti, ki mu je že tako odvzela
Tržaško gospodarstvo v januarju
Objavljamo nekaj podatkov o razvoju tržaškega gospodarstva iz poročila tukajšnje trgovinske zbornice za januar.
Gostinska dejavnost je napredovala. V hotelih so zabeležili 21.324 dni navzočnosti italijanskih in 10-166 tujih obiskovalcev, se pravi 15,7 oziroma 39,7 odst. več v primeri z lanskim januarjem (domačih 18-426 dni, tujih 7 tisoč 275).
Mesec januar je tudi letos prinesel v trgovino na drobno mrtvilo. To je podaljšalo ležanje blaga v skladiščih, šele v zadnjih dneh januarja je postalo v prodajalnah bolj živahno zaradi sezonskih razprodaj, te pa so zadevale skoraj izključno oblačilni in obutveni sektor.
Kupoprodaj nepremičnin (zemljišč) je bilo prijavljenih 261 v vrednosti 891 milijonov lir (v decembru 313 kupčij za 997 milijonov), od tega jih je 67 (za 293 mil.), zadevalo zemljišča in poslopja v mestu in 194 (za 598 mil.) v predmestju in okolici.
Železarska proizvodnja je vrgla 15.300 ton litega železa in 3.008 ton pločevine (v lanskem januarju 12.867 t litega železa in 5.087 t pločevine). V čistilnicah so predelali 121.378 ton surovega mineralnega olja (januar 1963 132 tisoč 367 t-, decembra 121.227 t.). V tovarni vžigalic (industrijskega konzorcija) so izdelali 90,8 milijona navadnih vžigalic (januarja 1963 90 milijonov). Proizvodnja jute je dala 3-592 stotov vreč in platna (december 1963 3.139 stotov) ali 26,5 odst. manj kakor v lanskem januarja (4.269 stotov).
VEC VLOG, MANJ MENIČNIH PROTESTOV. Vrednost vlog imetnikov hranilnih knjižic v poštnih blagajnah je znašala 2,842 milijarde lir od koncu meseca (v istem času minulega leta 2,423 milijarde).
Vrednost donosnih poštnih bonov je dosegla 31. januarja 6,139 milijarde lir (januarja lani 5,834, decembra 6,024). Meničnih protestov je bilo 3.636 za 106,342.133 lir ali 6,4 odst. manj (v denarni vrednosti 2,8 odst. manj), kakor v decembru lani (3.886 protestov za 106 milijonov, v lanskem januarju 2.948 protestov za 87 milijonov).
dosti prometa daleč od njega postavljena avtobusna postaja v Novi Gorici.	r.
Razmejitev v goriških Brdih
Goriški pokrajinski odbor je na ministra za zunanje zadeve garagata naslovil posebno vlogo, v kateri ga je opozoril na neprijetnosti, ki . nastajajo za nekatere prebivalce treh obmejnih naselij v Brdih na italijan-sko-jugoslovanski meji — teh ljudi je okoli 60 — ki so pod jugoslovansko oblastjo, čeprav naj bi bila v pariški mirovni pogodbi dodeljena Italiji; med temi je tudi naselje Breg pri Mirniku. Položaj teh prebivalcev je težaven, ker so bili odrezani od osrednjih naselij, kjer so trgovine in boljše prometne zveze-Zunanji minister Saragat je pokrajinskemu odboru odgovoril, da si bo njegovo ministrstvo prizadevalo, da se zadeva čimprej razčisti.
Predstavniki goriškega občinskega sveta, pokrajinskega sveta in trgovinske zbornice so imeli v prostorih goriške občine posvetovanje glede ustanovitve konzorcija za goriško industrijsko cono. Goriški občinski odbor je sklenil nadaljevati razgovore z občinskim odborom Nove Gorice glede raznih vprašanj, ki zadevajo obe mesti, kakor glede načrtov za izvedbo kanalizacije odpadnih vod, glede aron-diranj zemljišč dvolastnikov itd-
Odpreti treba nov prehod
minister colombo v trstu. v nedeljo je minister državne zakladnice Colombo govoril v kinodvorani «Arcobaleno» 0 gospodarskem programu vlade levega centra. Naglasil je tu-dl- da se bo vlada resno zavzela rešitev najbolj perečih vprašuj tržaškega gospodarstva.
POGLEDI PREDSEDNIKA KO-
Misije devetnajstih. Kakor znano, predseduje komisiji devetnajstih, ki naj bi izdelala načrt za rešitev južnotiroiskega vprašanja — v njej sodelujejo tudi predstavniki nemške manjšine — posl. Paolo Rossi. Kakor poroča agencija «Italia», je ta izjavil, da je meja na Bren-nerju nedotakljiva, prebivalstvo na Južnem Tirolskem je med ®eljoj pomešano, Bočen ni tipio-5° nemško mesto. Tostran fuennerja je 300.000 Nemcev resno povezanih z državljani i-rPijanskega jezika. Ker ni iz znanih vzrokov moč te manjši-raznaroditi, preostaja samo “rodra, velikodušna politika u-»nierjena v to, da se zbrišejo t^smiselne in protizgodovinske redentistične težnje; tako naj iz prebivalstva Gornjega Po-fjuzja, ki govori nemški, ustvari prav toliko zvestih državi j a-50v> ki ne bodo imeli občutka, 06 so manjvredni in zatirani.
c£t£AvkA NAMEŠČENCEV
P/JLjARSKE industrije. v	torek in sredo je bila
npv s,eJ Italiji stavka nameščen-toLČevljarske stroke (kakih 130 ip X vsej državi). V Trstu L ® ,* * * * vkalo okrog 1000 delavcev delavk v tovarni Lucky Shoe „h‘!aXnih skladiščih. Zahtevajo nQ-i-s?nje delovnih pogojev v širšem smislu, v prvi vrsti ?? zvišanje plač. Osebje, name-ceno v omenjeni tovarni, prejema največ 40-000 do 45.000 lir mesečne plače, kar vsekakor ni dovolj spričo rastočih življenjskih stroškov.
II.
ZEMLJIŠČA
Zemljiški davek pobira davčna uprava uradno brez prijave dohodkov; vendar je treba prijaviti in navesti v razpredelnici A prijave lastniški dohodek (creddito dominicale«) in kmetijski dohodek («reddito agra-rio») zemljišča zaradi odmere dopolnilnega davka, če je kmetijsko zemljišče v zakupu, plača Lastnik dopolnilni davek samo na svoj lastniški dohodek, zakupnik pa mora prijaviti svoje dohodke od zemlje, ki jo obdeluje. Iz davčnega plačilnega naloga (»cartella esattoriale«) sta razvidna lastniški in kmetijski dohodek .zadevnega zemljišča.
Obrazec A davčne prijave naj se takole izpolni: razpredelnik Z: navesti progresivno redno številko zemljišča: razpr. 2: navesti občino, kjer je zemljišče; razpr. 3: navesti, v katastru vpisanega _ lastnika^ ali solastnike zemljišča, tudi če je danes dejansko drugi lastnik ali so drugi solastniki zemljišča, ki pa še niso vpisani v katastru; razpr. 4; navesti zemljiškoknjižni vložek zemljišča, da se preprečijo pomote pri obdavčevanju; razpr. 5: navesti v katastru vpisani lastniški dohodek zemljišča, pomnožen z 12 (ker je vrednost dohodka, vpisana v katastru, še predvojna); razpr. 6: v primeru, da uživa ta dohodek več oseb skupno, naj navede prijavitelj svoj delež, sicer naj ponovi znesek iz prejšnjega razpredelka; razpr. 7: navesti kmetijski dohodek iz katastra, tudi pomnožen z dvanajst; razpr. 8: če uživa kmetijski dohodek več oseb skupaj, naj navede prijavitelj le svoj delež, v nasprotnem primeru naj ponovi znesek iz prejšnjega razpredelka: razpr. 9: navesti način obdelovanja, na primer-zemljo obdeluje lastnik, osebno ali s težaki, spolovinar ali
Nekaj pojasnil davčnim zavezancem
Kako je treba izpolniti prijavo dohodkov po Vanonijevem zakonu
pa zakupnik. V tem primeru
pusti lastnik zemljišča razpre-
deike 7 in 8 prazne in zapiše
v rubriki za pripombe ime in priimek zakupnika zemljišča, zakupnine, ki jo je plačal zakupnik leta 1963. ter površino zemljišča.
Seštevka razpredelkov 6, lastniški dohodki, in 8, kmetijski dohodki, obrazca A prijave dohodkov je treba pomnožiti, in sicer prvi z 2,5, drugi pa z 3.5 in postaviti z razpredelnico obrazca G pod 1) zraven ustreznega besedila ■sreddito demi-nicale«, oziroma creddito agra-rio» zaradi odmere dopolnilnega davka. Isto velja seveda tudi za zemljišča žene in otrok, katera prijavitelj upravlja, ne da bi moral polagati račun.
POSLOPJA
V razpredelnico obrazca B prijave dohodkov od poslopij moramo zapisati davku zavezane dohodke kakor tudi dohodke od novih poslopij, ki so prosta hišnega davka; kajti tudi ti dohodki pridejo v poštev pri odmeri dopolnilnega davka. V rubriki za pripombe naj navede prijavitelj, do kdaj ali vsaj od kdaj je poslopje oproščeno davka.
Niso zavezana hišnemu dau-ku poslopja, ki so izrecno namenjena trgovinski dejavnosti in niso primerna za drug namen, ne da se temeljito preuredijo. kot so na primer: tovarne, gledališča, kino dvorane, hoteli, skladišča, laboratoriji. delavnice, trgovine, avtomobilske garaže in podobno, se veda le, če sam lastnik oprav-
lja zadevno trgovsko dejavnost.
V	tem primeru ima davčna oblast ta poslopja za obratna sredstva podjetja. Davčno osnovo takega podjetja ugotovijo namreč, ne da bi — za odmero dohodninskega davka — odbili od dohodkov vrednost najemnine zadevne stavbe. Zaradi tega naj se navedejo za taka poslopja le v razpredelkih 1 do 5 obrazca B ustrezni podatki.
V	rubriki za pripombe pa je treba v takem primeru zapisati, da poslopja služijo izključno trgovinski dejavnosti lastnika.
Družinski poglavar naj navede v prijavi dohodkov tudi poslopja žene in otrok, ki jih vzdržuje, in sicer na isti tiskovini prijave. Isto velja, če so žena in otroci solastniki prijavljenega poslopja. Če pa solastniki niso družinski člani, ki jih prijavitelj vzdržuje, morajo skupni dohodek od stavbe prijaviti vsi solastniki hkrati s posebnim obrazcem prijave trgovskih podjetij, ki jim ne odmerjajo davke na podlagi bilance. V svoji osebni prijavi dohodkov pa naj vsak solastnik Izpolni le razpredelke 1, 2, 3, 4 in 11 razpredelnice B prijave.
Ako bi vpisala davčna uprava v davčne pole za leto 1964, glede hiš pod najemninsko zaporo, večje dohodke od tistih, K( so bili ugotovljeni za leto 1960, se bo moral davčni zavezanec pritožiti proti takemu vp;su v roku 30 dni od dneva dostave zadevnega davčnega plačilnega naloga. Prav tako proti sfvnrpim	dvoj-
nemu obdavčenju, ali če obdav-
čijo poslopje, ki je oproščeno hišnega davka, ali če je vpisan kot davčni zavezanec oseba, ki ni dejanski lastnik hiše.
Vsekakor je treba prijaviti dohodke, tudi če se niso spremenili glede na prijavo v letu 1963.
KAZNI
Davčni zavezanci, ki ne prijavijo svojih dohodkov, se kaznujejo z globo od 30.000 do 300 tisoč lir in se jim zvišajo odmerjeni davki za eno tretjino-Ce drugič opustijo prijavo svojih dohodkov, se denarna kazen podvoji in v primeru, da zagrešijo večkrat opustitev, se denarna kazen potroji. Ako davčna oblast dožene, da je davčni zavezanec utajil nad 6.000.000 lir dohodka, se on kaznuje tudi z zaporom do 6 mesecev in z objavo zadevne razsodbe v časopisih. Kdor le delno zamolči svoje dohodke, se kaznuje z globo od 500 do 20 000 lir glede vsake vrste zadevnega davka in se mu za kazen zvišajo od-merjeni davki za eno tretjino-
V primeru, da je prijavljeni dohodek vsaj za četrtino nižji od dokončno ugotovljene davčne o-snove, bo moral davčni zaveza nec plačati za kazen še tretjino razlike med odmerjenim davkom in tistim, ki bi ga sicer plačal na prijavljene dohodke. Davčne utaje težjega značaja, ki jih našteva prečiščeno besedilo davčnih zakonov št. 645 z dne 29. januarja 1958, se kaznujejo celo s strogim zaporom do šest mesecev in z denarno kaznijo od 50.000 do 600.000 lir ne glede na morebitne druge sankcije.
kultura in življenje
Ob 400-letnici Galilejevega rojstva
Ves kulturni svet praznuje te dni 400-Ietnico rojstva GaMlea Galilei. Italija je upravičeno ponosna na tega svojega sina, utemeljitelja moderne znanosti. Sato so svečanosti poseben predmet pozornosti vse italijanske kulturne javnosti.
Galileo Galilei je najpomembnejši izraz kulturnega prizadevanja humanizma in renesanse. S svojim dolgim, plodonos-nim življenjem pravzaprav presega kulturne dospetke humanističnega kriticizma in renesančne temeljitosti. Galileo Galilei je s svojim legendarnim reklom «eppur si muove — in vendar se premikaj, (namreč Zemlja okrog Sonca) postavil ostro ločnico med srednjeveško dogmatično nekritičnostjo in moderno znanstveno smotrnostjo ter postavil matematično zanesljive osnove za razvoj tako imenovanih eksaktnih znanosti, matematike, fizike, astronomije in celo filozofije. Posebno važna so njegova odkritja na fizikalnem (dinamika!) in a-stronomnem področju.
Galileo Galilei je svojo znanstveno induktivno metodo razčlenil v tri ločene in dopolnjujoče se stopnje: opazovanje, hipotezo in verifikacijo. Najpomembnejši Galilejev dosežek je ugotovitev, da je razlog nekega pojava pravzaprav njegov zakon, s čimer je Galilei postal oče modeme znanosti. Vsi tovrstni zakoni se morejo po njegovem tudi matematično utemeljiti. Uporaba matematike je začela pospeševati razvoj vseh panog modernega znanstvenega udejstvovanja, slonečega na dognani eksperimentalni metodi.
Zelo vazala so Galilejeva, a-strcnomska odkritja: madeži na Soncu, Jupitrovi sateliti, Saturnovi obroči, poleg dokončnega dokaza načela o eliocentrično-sti našega zvezdnega sistema, s čimer je dopolnil Kopernikov nauk in omogočil vzpon Newtono v e astronomije. S svojo knjigo «Dialogo sulle nuove scien-ze», ki je najpomembnejši njegov znanstveni spis, si je zaslužil tudi vodilno mesto v italijanski znanstveni literaturi svojega časa.	H-
Kako gledajo na Galileja Jugoslovani
Čeprav je preteklo 400 let od rojstva znamenitega astronoma in fizika Galileja že sredi preteklega meseca, so slovenski in jugoslovanski listi le mimogre de zabeležili njegovo rojstvo. Nič niso tokrat spomini na obsodbo njegovih znanstvenih izsledkov vzbudili tistega prahu v vrtincih kulturnega boja kakor že tolikokrat v bližnji m na j novejši preteklosti. V naravoslovnih revijah in morda tudi v drugih bodo seveda izšli posamezni spominski članki in razprave. Upati je, da bo srečno rešeno tudi vprašanje slovenske založbe, ki naj bi izdala Galilejev zbornik ob tej priložnosti še ob koncu letošnjega poletja.
Slovenski znanstveniki občudujejo v Galileju predvsem prvega znanstvenega fizika, ki je zgolj na podlagi svojih opazovanj začel postavljati splošne fizikalne zakone in bil v tem pogledu predhodnik Newtona. Dalje občudujejo njegovo nepopustljivost v znanstvenem raziskovanju in propagiranju znanstvenih izsledkov ter v do slednjem zagovarjanju Kopernikovega sistema.
V	njegovi usodi, ko so ga zaradi tega konfinirale takratne oblasti, vidijo podobnost s sedanjim stanjem, ko skušajo sodobne oblasti osamiti moderne fizike in nad njimi izvajati pritisk, če se jim zdi, da ni njihovo učenje dovolj v službi vsakokratnih vlad in njihove zunanje politike. Edina razlika je le v tem, da zdaj niso vlade proti naj novejšim naukom fizike, pač pa nasprotno padajo v bi-gotno oboževanje slehernih pojavov znanosti.
V	presojanju zatiralnih ukre-
pov proti Galileju vidijo, da je Italija, prav zaradi tega izgubila svoj primat v znanstvenem delovanju, ter da so se praktične vede, nastale iz tega znanstvenega raziskovanja razvile v severnih deželah, koder je znanost svobodno objavljala in propagirala svoja dognanja. Cela vrsta industrij, zlasti v zvezi z optiko in pomorstvom je vzcvetela v Holandiji, Angliji in Zahodni Nemčiji.	— ur —
Smrt jugoslovanskega književnika
V	Beogradu je umrl v 73. letu akademik Milan Bogdanovič. Rajni je bil eden izmed najstarejših jugoslovanskih književnikov in dolgoleten sodelavec beograjskega dnevnika ((Politike«. Kot kulturni sodelavec je pričel pisati kritike v ((Politiko« že pred 45 leti; zadnji njegov članek je še izšel 23. februarja. Bil je urednik cSrbske-ga književnega glasnika«. Njegove književne kritike so izšle v zbirki «Stari in novi« pred drugo svetovno vojno. Po vojni je bil upravnik beograjskega gledališča.
Slovenska knjiga v tujih jezikih
Med prevajalci slovenskih knjig v tuje jezike, kakor v francoščino nemščino in druge jezike, je zaslovel dr. Ferdinand
Kolednik, ki živi zdaj na Koro-
škem. Kolednik rad prevaja zlasti Jurčičeva dela in bolj popularne slovenske povesti, ki so tujcem čim bolj dostopne. V zadnjem času je prevedel v nemščino mladinsko povest Valentina Bazilija »Tonček iz Potoka« (Der Toni aus Potok), ki je bila objavljena pred 16 leti v Slovenskem Primorcu; Kolednik je to povest prevedel tudi v francoščino in hrvaščino. Tudi Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem« je Kolednik prevedel v nemščino ter mu dal naslov »Iztok«.
«istarski mozaik»
V	Pulju je pričelo Društvo za književnost i umjetnost izdajati revijo »Istarski mozaik«, časopis za društvena, književna i umjetnička pitanja Istre. V članku »Crvena Labinština« omenja Karlo Paliska tudi povezavo, ki je leta 1936 obstajala med komunističnimi celicami v Istri in v Trstu. R. Jambrošič je napisal krajšo študijo o glasbenem delu I. Matetiča Ronjgova, ki so mu nedavno odkrili spomenik v Pulju. Ob drugi priložnosti bomo iz članka objavili vsaj krajši izvleček.
Nova založba v Celovcu
Na pobudo znanega neumornega kulturnega delavca dr. Metoda Turnška, župnika na Reber-nici na Koroškem, je bila nedavno v Celovcu ustanovljena »Slomškova založba«. Dr. Turnšek je po vojni deloval med Slovenci tudi v Trstu, kjer je nenehoma snoval in pisal. Danes uživa glas dobrega z poznavalca razmer na Slovenskem v srednjem veku, zlasti v dobi, ko sta delovala med Slovani sv. Ciril in Metod. Med prvimi knjigami, ki jih bo založila Slomškova založba, bo njegovo delo o sv. Cirilu in Metodu v verzih. Dr. Turnšek je k sodelovanju povabil tudi več slovenskih književnikov iz Trsta.
SPACAL V MILANU
V	sredo, 18. marca, bo slikar Lojze Spacal odprl v milanski »Galleria del Saggitario« razstavo svojih del od leta 1956 da lje. Spacal se je zdaj lotil tudi dela na bakrorezu, kar je zanj nekaj povsem novega. Rag-ghianti pripravlja obširno štu dijo o razvoju bakroreza v Italiji, ki pa bo prikazal javnost:
v okusno opremljeni knjižici, i-lustrirani z bakrorezi štiridesetih najboljših italijanskih grafikov, med temi bo tudi Spaca-kov, med temi bo tudi Spacala-
JUGOSLOVANSKI
ARHEOLOG V TRSTU
Včeraj zvečer je bilo v krožku za umetnost in kulturo zanimivo predavanje priznanega jugoslovanskega arheologa prof. Bra-nimira Gabričeviča, ravnatelja Zgodovinskega muzeja v Splitu. Predaval je o sloviti Dioklecijanovi palači v Splitu. Orisal je naj novejše izsledke, ki so jih pokazala arheološka raziskovanja te palače. Govoril je italijanski.
SODELOVANJE MED
SLOVENSKO KULTURNO
ZVEZO IN SVOBODAMI
Predstavniki Slovenske prosvetne zveze v Trstu — predsednik Ubald Vrabec, Gorazd Vesel in Edvin Švab — so se te dni sestali s predstavniki o-krajnega sveta Svobod koprskega okraja I. Mauzerjem, I. Pe-lanom in R. šiškovičem. Razgo-varjali so se o možnostih za sodelovanje manjšinskih amaterskih prosvetnih skupin na prireditvah, ki jih priredi meseca maja in junija okrajna zveza Svobod iz Kopra v raznih krajih Primorske. Društva SPZ iz Trsta bodo sodelovala na koncertu pevskih zborov 10. maja v Postojni, na prireditvi glasbenih šol 30. in 31. maja, na reviji pihalnih orkestrov 14. junija v Ajdovščini, na drugi reviji zabavnih ansamblov 26. junija v Kopru ter na tekmovanju pevcev zabavne glasbe 27. junija prav tako v Kopru.
VEČER SREČKA KOSOVELA
Slovenski klub v Trstu priredi v torek »Večer Srečka Kosovela«. Predaval prof. Alojz Rebula.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
V	soboto, 14. t.m. ob 21. uri premiera,
v nedeljo, 15. t.m. ob 17. uri r 6 p r i z e
V	AVDITORIJU V TRSTU
Dario Fo
„DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA”
V	torek. 17. t.m. ob 20.30
v SKEDNJU v sredo, 18. t-m. ob 20.30 na OPČINAH
„DVE PIŠTOLI V ROKAH PA Z BELIM IN ČRNIM GLEDA”
BLED vas vabi
Jezero z otokom, blejski grad, prireditve, smučišča v okolici, drsanje na jezeru, zimski športi
• Prometne zveze ugodne ®
Grand Hotel Toplice-Bled
Prvovrsten hotel odprt skozi vse leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23 stopinj C. V zimski sezoni daje hotel 50 »/o popusta. Na razpolago ima sanke, smuči in drsalke za zimski šport. Informacije in rezervacije sprejema uprava hotela in vse potovalne agencije.
RIJ E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
Konfekcijska trgovina
* FIMAR
TRST Corso Italia I Telef. 29.043
Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu».
OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR!
Transsulrin
S. P. A.
IMPORT - E X P O R T
TRST Ul. Cicerone 8-11 Tel. 30-214
Skladišče: Scalo Legna mi
Vee vrste lesa - eksote . furnirje
poliestere dekorativne plastične profile laminate
stroje in druge artikle za lesno industrijo
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Italijanski zelenjavni trg je sicer dobro založen, vendar so kupčije slabe, čeprav so se znižale cene krompirju (na nekaterih trgih ga prodajajo celo po 30 lir kg), gre ta zelo slabo od rok. Trg z žitaricami je šibak. Povpraševanje po pšenici, koruzi in rižu je malenkostno in cene so nizke. Samo kupčije z moko so nekoliko živahnejše. Dobro se prodaja odraslo govedo, junci in krave mlekarice, medtem ko je zanimanje za teleta majhno. Trg s perutnino je živahen; cene jajcem so se znižale. Na trg prihajajo v veliki meri uvožene količine masla. Ker je to maslo cenejše od našega domačega masla, vlada za to več povpraševanja; domače maslo se zaradi tega prodaja zelo slabo. Kot vedno so kupčije s sirom živahne. Cene olju so se znižale zaradi velike ponudbe in pa zaradi konkurence semenskega jedilnega olja. Kupčije z vinom so vedno zmerne in na tem trgu niso že precej časa zabeležili nikakih sprememb.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg,1 vštevši embalažo. Jabolka raz-! ličnih vrst 20—50, renette 70— j 110, delicious extra 120—180, j Imperator 40—60, morgenduft ! 60—80, hruške 60—90, rumene pomaranče 40—70, rdeče 120— 150, mandarine 100—120, limone 40—70; suh česen (netto) 50— 150, pesa 30—60, karčofi 55— 95 (lir kos), cvetača 50—80, nova čebula 60—80, zelje 15—40, dišeča zelišča (netto) 200—350, solata 50—120, rdeč radič 80— 280, cikorija 30—60, paradižniki 230—380, peteršilj 70—150, zelena 160—240, špinača 40—100, krompir Bintje uvožen 30—46 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, embalaža, trošarina in prometni davek nevračunani. Fina mehka domača pšenica 7600—7800, mehka pšenica dobra merkantile 7400—7500, mer-kantile 7200—7300, trda pšenica dobra merkantile 9300—9600, u-vožena pšenica Manitoba 9400— 9700, Plata 8900—9100, pšenična moka tipa «00» 10.600—12.000, krušna moka tipa «0» 10.000— 10.300, tipa «1» 9500—9600, moka za testenine 9700—10.000, fina domača koruza 6700—6800, navadna 4700—4800. uvožena koruza Plata 4850—4900, koruzna moka 6400—6300, uvožen ječ men 4600—4800, domač oves 5500—5800, uvožen oves 4450— 4550, uvoženo proso 4350—4450; neoluščen riž Arborio 8000— 9300, Vialone 11—12.000, Čarna-roli 10—10.700, Vercelli 8700— 10.000, R.B. 8500—9000, Rizzotto 7900—8900, P. Rossi 9300—10.000, Maratelli 880—9500, Stirpe 136 8100—8500, Ardizzone 8100— 8500, Balillone 7000—7500; oluščen riž Arborio 16.500—17.500, Vialone 24—24.500, Camaroli 20 do 21.500, Vercelli 19.300—19.800, B.B. 15.600—16.000, Rizzotto 15.400—15.800 lir za stot.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2250—2300, koruza 5300—5400, riž 4200—4300; surovo olje: iz zemeljskih lešnikov 31.600—31.800, iz koruze 27.500— 27.700, iz soje 29.600—29.800, IZ tropin 27.500—27.700, navadno olje iz kokosa 22—22.500, laneno olje za industrijsko porabo 22.800—23.000, ricinusovo olje za industrijsko porabo 33.400— 34.200; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 35.200— 35.400. semensko jedilno olje I. 34—34.200; oljčno olje: »lampan-te» 44—44.500, retificirano 50.200 do 50.700 lir za stot.
KRMA
MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4700—5000 lir za stot, seno majskega reza 3100—3500, II. reza 3100—3500, detelja 2900— 3200, slama 1700—1900, krmne pogače iz zemeljskih lešnikov 6300—6400, iz tropin 4550—4350, iz koruze 5000—5100, lanene pogače 7100—7200, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5900—5950, kokosova moka 4450—4550, iz sončnic 2700—2900, iz koruze 4100—4200, lanena krmna moka 6400—6500, paradižnikova 4850— 4950, iz sezama 6000—6100, mo-
ka iz prepečene soje 7109—7200 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
FLORENCA. Goveja živina za rejo in vprego: teleta in tciice do 1 leta stare 150—200.000 lir glava, 1 do 2 leti stare 210—
240.000,	junci 2 do 3 xeta stari 445—495.000 lir par, junice 2 do 3 leta stare 480—525.000 lir par, voli 3 do 4 leta stari 515—555.000 lir par, 4 do 5 let stari 545—
595.000,	5 do 9 let stari 445—
495.000 lir par, krave 3 do 4 leta stare 545—595.000 lir par, 4 do 5 let stare 525—575.000, 5 do 8 let stare 425—475.000 lir par; goveja klavna živina: neodstav-ljena teleta 630—650 lir za kg junci 440—450,	voli 330—370,
krave 250—330,	debeli prašiči
340—360, suha prašiči lahki 440 do 460, težki 410—450, neodstav. ljeni prašiči 600—630, jagnjeta in koze 600—640, debele ovce 200—240, suhe ovce 120—140 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 490 do 540 lir za kg, zaklani uvoženi piščanci 500—550, žive kokoši 420—440, zaklane kokoši 500 do 600, žive domače kokoši 650 do 700, zaklane domače kokoši 900—1000, uvožene kokoši 500— 550, zaklane pegatke 1000—1200, uvožene zmrznjene pegatke 550 do 700, zaklani golobi 1400— 1500, uvožene zmrznjene pure 550—650, zaklani uvoženi purani 550—650, domače gosi (žive) 650—660, zaklane domače gosi I. 750—800, II. 500—550, uvožene zmrznjene gosi 380—400, živi domači zajci 720—750, zaklani domači zajed s kožo 760— 830, brez kože 760—830, uvoženi zmrznjeni zajci z glavo 650 do 750, brez glave 630—650 lir za kg. Sveža domača iaica I. 19—20, H. 18—19 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 720—780 lir stop.-stot, Barbera sup, 12-13 stop. 950—1130, Oltrepo’ pavese 8-9 stop. 690—740, mantovansko rdeče vino 8-9 stop. 720—770, Val-policella Bardolino 9-11 stop. 790—860, Soave belo 9-11 stop. 820—890, Raboso 9-10 stop. 745 do 795, Merlot 10-12 stop. 795— 905, Reggiano 9-10 stop. 770— 820, modensko vino 9-11 stop. 770—890, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 670—700, rdeče 9-10 stop. 690—710, bel mošt 9-10 stop. 665—695, klasični toskanski Chianti 12-13 stop. 455—495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 640 do 740, Aretino belo 8-10 stop. 620—710, belo vino iz Mark 9-10 stop. 680—700, rdeče 9-10 stop. 580—710, Barlettano 13-14 stop. 785—845, navadno 12-13 stop. 725—785, Sansevero belo 10-11 Stop. 725—775, Vittoria stop. 800—840, Alcamo 11-12 stop. 640—690, belo vino s Sardinije 10.5-11.5 stop. 715—735, rdeče 12-13 stop. 795—885 lir za stop/stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg pro-
švicarski Emmenthal 940—980, avstrijski Emmenthal 700—720, francoski 700—740, provolone svež 670—690, uležan 780—810, italico svež 520—560, uležan 540 do 560, gorgonzola svež 430— 470, uležan 655—705, taleggio svež 480—490, uležan 640—650 lir za kg.
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 215—225 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 240—2j0, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 220—235, po 1/2 kg 255—265, v tubah po 200 g 70—78 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 190—195 lir škatla, svež' grah v škatlah po 1 kg 170—190, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 250—270, zelene oljke 430—450, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2200 1. 10 . do 2400, čebulice v kisu 270— li-iz j 3QQf kumarice v kisu 300—330, paprika v kisu 280—300, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 240—250, breskve v sirupu 250—290, marelice 270— 280, češnje 270—290, tuna v oljčnem olju 1180—1270, tunina 660 do 710, slana polenovka tipa A 320—350, tipa B 290—320 lir —
daje na debelo, brez embalaže,!	° ^yu~^u za
frmčorrirto in nmmo+ni H a v o b- no ° *
trošarina in prometni davek ne-vračunana. Maslo iz centrifuge 850—860, uvoženo maslo 820— 840, lombardsko maslo 810—820, domače maslo 820—830, emilij-sko maslo 800—810, maslo iz sladke smetane 765—775; sir grana proizv. 1962 1050—1100, proizv. 1963 940—980, sir grana iz Padske nižine proizv. 1961-62 1040—1190, proizv. 1962 1030— 1070, proizv. 1962-63	960—980,
proizv. 1963 860—890, grana svež (od 1 do 30 dni) 695—725, uležan (30 do 60 dni) 720—780, sbrinz svež 700—725, uležan 780 do 810, Emmenthal svež 660— 680, uležan 770—810, originalen
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) Koruza (stot. dol. za 56 funtov)
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . ,
Cin (stot. dol. za funt) . ,
Svinec (stot. dol. za funt) . ,
Cink (stot. dol. za funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt)
Nikelj (stot. dol. za funt) . .
Živo srebro (dol. za steklenico) Bombaž (stot. dol. za funt) . .
Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) .
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono) %	,
Cin (funt šter. za d. tono) . . . . Cink (funt šter. za d. tono) . . , . Svinec (funt šter. za d. tono) . . .
SANTOS
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)
25.2.64	3.3.64	10.3.64
218 Vi	206 Vi	197 Vi
119,—	119,—	119Vs
29,12	29,12	29,12
159,—	139,—	137,37
13,—	13,—	13,—
14,—	14,—	14,—
23,—	23,—	23,50
79,—	79,—	79,—
274,—	274,—	273,—
35,40	35,40	35,40
46,-	51 Vi	50 Vz
274,—	261,—	261,—
1190,—	1025,—	1105,—
102,—	102,—	100,—
83 Vi	82 V.	80Vs
2204,—	2244,—	2284,—
VALUTE V MILANU		
	3-3-64	10.3-64
Amer. dolar	622,48	622,48
Kanač. dolar	575,98	576,15
Nem marka	156,65	156,67
Francoski fr.	127,01	127,03
švicarski fr.	143,78	143,87
Avstrijski šil.	24,09	24,09
Funt št. pap.	1741,60	1741,70
Funt št. zlat	6300,—	6400,—
Napoleon	5925,—	6050,—
Zlato (gram)	718,—	719,—
Dinar (100) —	Trst	
drobni 75-77	debeli 70-72	
BANKOVCI	V CURIHU	
10. marca 1964		
ZDA (1 dolar)		4,30
Anglija (1 funt št.)		11,95
Francija (100 n. fr.)		87,25
Italija (100 Ur)		0,6920
Avstrija (100 šil.)		16,60
ČSSR GOO kr.)		13,—
Nemčija (100 DM)		108,—
Belgija (100 b.	fr.)	8,50
švedska (100 kr.)		82,50
Nizozemska (100 gold.)		119,25
Španija (100 pezet)		7,10
Argentina (100 pezov)		2,90
Egipt (1 eg funt)		5,60
Jugoslavija (100	din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)		9,50
V preteklem tednu je prišlo na mednarodnih trgih do zanimivega pojava:	tečaji surovi-
nam so kar zapovrstjo nazadovali. Tako so nazadovali baker, cin, svinec, cink, juta, kakao, kava sladkor in pšenica. Cena je ostala nespremenjena aluminiju, litemu železu in živemu srebru, nekoliko pa se je dvignila volni, kavčuku in koruzi, medtem ko se tečaj bombaža ni spremenil, a se je pokazala težnja navzdol.
KOVINE
Tečaj činu je nekoliko nazadoval na kovinski borzi v Londonu in v Singapuru. Ameriška General Services Administra-tion namerava postaviti na trg 5000 ton presežKOV, ki jih morajo razpečati do 18. marca. Ta ukrep je povzročil val nezadovoljstva v državah proizvajalkah, zlasti v Boliviji. Na londonskem trgu je padla tudi cena bakru, čilski proizvajalci ne bodo spremenili prodajne cene tej kovini, tako da bo ostala pri 29.5 stotinke dolarja za funt v Čilu in pri 31 stotinkah v Združenih ameriških državah. Tečaj cinka in svinca je znatno nazadoval. Združene države nameravajo v kratkem določiti nove uvozne kontingente obema kovinama.
TEČAJI (6. marca; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). — LONDON (funt šterling za tono 1016 kg): baker proti takojšnji izročitvi 258 (262); cin proti tak. izr. 1067 (1111); svinec 79 (84); cink 97 (1011/2). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): baker v I. terminu 34.35 (34.50); svinec New York je o-hranil nespremenjen tečaj 13; cink Saint-Louis nespremenjeno pri 13; aluminij v ingotih pri 23; antimon Laredo (dolar za tono) pri 35 1/2; lito železo pri 63.11; živo srebro (v jeklenkah po 76 funtov) pri 265-270.
KAVČUK
Cena kavčuku je rahlo napredovala na vseh trgih. Lani se je prvič zgodilo, da je bila poraba sintetičnega gumija (2.325 mil. ton), večja od porabe naraznega gumija (2.195 milijonov ton). Nadaljuje se prodaja presežkov. General Services Ad-ministration je razpečala v februarju 6619 ton kavčuka, Board of Trade pa 717 ton. V Združenih ameriških državah so prodali od 16. oktobra 1959 pa do danes 281.034 ton kavčuka. Velika Britanija razpolaga z zalogo le še 2000 ton kavčuka, ki jo lahko postavi na trg.
TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta RSS proti tak. izr. 20-201/8 (19 5/8—19 11/16). SINGAPUR (penij za funt): 67 1/2— 67 3/4	(65 5/8—65 3/4). NEW
YORK (stotinka dolarja za funt); 24.40 (23.95).
PAPIR IN LEPENKA TURIN. Navaden satiniran tiskarski papir 17.500—19.0x0 lir za stot, srednje vrste 20.500—
22.000,	navaden pisarniški papir 18—19.500, srednje vrste 21.500 do 23.000, finejši 27—29.000, trikrat klej en papir 28.500—31.000, papir za registre srednje vrste 22.500—24.500, finejši 27—28.500, pisemski papir srednje vrste 26—28.000, finejši 31—33.000, ve-lina za kopije 44.500—46.500, risarski papir 51.500—55.000, papir solex 30—37.500, beli navaden pergamin 25—26.500, extra 30—31.500, srebrn papir 37—
39.000,	velina za zavijanje 27.500 do 29.000, bel ali barvan nava d en kartončin 21.500—25.500, finejši 32—35.000, tipa Bristol 37 do 42.000, navadna siva lepenka 7000—7500, finejša 9500—10.000, siva lepenka za vezavo knjig 8500—9500, triplex lepenka 12— 14.000 lir za stot.
reS!nlk KMEČKE ZVEZE
V'
Češnje in višnje pred pomladjo
Prihaja čas, ko moramo oo-svetdti največjo pažnjo pravilni oskrbi češnjevih in višnjevih nasadov. Po češnjah in višnjah je veliko povpraševanje ne samo na domačem trgu, temveč tudi v tujini. To je prvo sadje, za katero dobi naš kmet primerne dohodke in tudi izvozna trgovina devizne prihode.
Naj omenimo nekatere sorte predvsem češenj, ki prihajalo pri novih nasadih v ooštev. So to najbolj zgodnje češnje, ki zorijo na Goriškem in v Istri že konec aprila, vsekakor pa v maju mesecu. To sadje je najbolj dragoceno in iskano, dokler ne nastopi češnjeva muha oziroma črvivost. Ta nadloga na mah onemogoči izvoz, tako da oride zaradi črvivosti na stotine vagonov češenj ob pravo vrednost.
Nekateri kmetovalci so zaljubljeni v svoje stare sorte zgodnjih češenj, ki pa so ali Dreti robne ali pa imajo preveč o-trebkov. Pa naj bo to Renčan-ka ali Pragerka ali kako drugače imenovana lokalna sorta. Strokovno so dognali, da se tudi naše domače sorte češenj po-mološko imenujejo s pravim imenom v drugih deželah. So to na primer: Rana iz Marke, Koburška rana, Riversova rana in druge. V novejšem času pa priporočamo, da se gojijo zgodnje sorte češenj, ki jih zaznamujemo s pravim pomološkim imenom, n.pr. Casinova rana, Rdeča majevka, Velika Germs-dorfska, Napoleonovka. Vipav-ka, Dunajka in na tudi pozneje zoreče kakor: Velika črna hru-stavka, Schneiderjeva velika hrustavka. Velika princesovka in dr.
Kmetijski inštitut Slovenije bo v kratkem izdal brošuro, v kateri bodo opisane te in druge zgodnje sorte, ki imajo največjo vrednost na svetovnem trgu. Semkaj spadajo tudi višnje, kakor Velika lotovka, Ost-
Ameriške jeklarne oživele
ZDA uvažajo več jekla - Pričakujejo nov vzpon
VLAKNA
Tečaj bombažu je na newyor-škem trgu šibak. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž predvideva, da bodo svetovne zaloge bombaža dosegle v tej sezoni 73 milijonov bal ali 4.5 milijona več kakor v pretekli sezoni. Skok tečaja volni na avstralskih dražbah je odjeknil na vseh terminskih trgih. V prvih sedmih mesecih tekoče sezone se je avstralski izvoz volne povečal za 33 odstotkov.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt):	bombaž
proti takojšnji izročitvi nespremenjen pri 35.40; volna suint proti tak. izr. 156 (154). LONDON: volna tipa 64’s B. (penij za funt) 124.9 (123.1); juta First marks (funt šterling za tono) 109 (111). SAO-PAULO (v kru-zejrih za kg): bombaž po drž. pogodbi št. 5 proti tak. izr. 7500 (6700). ANTWERPEN (v belgijskih frankih za kg): volna avstralskega tipa 171 (169). ROU-BAIX (v francoskih frankih za kg): volna 17.10 (16.90). KALKUTA (v rupijah za maund): juta nespremenjeno pri 250.
ŽIVILA
Cena sladkorju je spet nazadovala tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Svetovna proizvodnja sladkorja naj bi po mnenju ameriških strokovnjakov letos vrgla 59.4 milijona ton, se pravi 700.000 ton več, kakor so predvidevali v lanskem novembru in 4.4 milijona več kot v pretekli sezoni. Tečaj kavi se na newyorškem trgu ni spremenil. Finančna komisija a-meriškega senata je odobrila predlog da Združene države pristopijo k mednarodnemu sporazumu.
TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funa): kakao proti izročitvi v marcu 21.66 (21.79) v maju 22.18 (22.35); kava po pogodbi «B» proti izr. v marcu 50.76 (51.21), sladkor proti takojšnji izročitvi 7.75 (8.80), v maju 7.54 (8.45).
ŽITARICE
Tečaj pšenice je znatno nadel, medtem ko je cena koruzi rahlo narasla.
TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): pšenica proti izročitvi v marcu 200 1/4 (211 1/2) v maju 1991/2 (207 1/4); koruza proti izr. v marcu 1191/2 (1181/4), v maju 1213/4 (121).
PODRAŽITEV JEKLA
V BELGIJI
S 1. marcem so začele veljati v Belgiji nove cene za jeklo. Jeklene plošče (srednjetežke in težke) so se podražile za 12 do 16 odsto. Menda gre za najvišje tečaje jekla v vsej Evropsiv; skupnosti za premog in jeklo.
Ameriška železarska proizvodnja je narasla v minulem letu za 10 odstotkov. V ameriškem odseku za trgovino predvidevajo, da bo tudi letos napredovala, in to kljub ostri konkurenci železarskih obratov v tujini in drugih kovin ter plastičnih mas. Rastoča poraba slednjih je v zadnjih letih preprečila večji vzpon ameriškega železarstva.
Sodijo, da bo dosegla letos a-meriška proizvodnja jekla v ingotih 103 milijone ton (99 milijonov lani in 89 milijonov v prejšnjem letu), ali le nekaj manj kakor v letih 1955 in 1956, ko je vrgla 106 oziroma 104.5 milijona ton, kar je pomenilo proizvodni višek domače železarske industrije. Američani izvažajo danes znatno manj jekla kot pred leti, tedaj je namreč izvoz redno presegal uvoz. Od leta 1957 dalje se je povečala proizvodna" zmogljivost železarskih obratov v tujini. A-merika zato zdaj uvaža več jekla kakor ga izvaža, pa čeprav še vedno velja za glavno proizvajalko na svetu (25 do 30 odsto svetovne proizvodnje).
V minulem letu so Američani uvozili 5 milijonov ton jekla, kar pomeni 34 odsto več kakor v prejšnjem letu; izvozili pa so samo 1.9 milijona ton. Letos naj bi dosegel izvoz 5.3 milijona ton, se pravi 5.5 odsto več kot lani. Američani upajo, da bodo v tem letu uspešneje pobijali tujo konkurenco, zlasti ko pojde za potrebe avtomobilske industrije, katera prevzema največ jekla (približno petino vse proizvodnje); proizvodnja te naj bi letos dosegla
7.8 milijona vozil (v preteklem letu 7.65 milijona avtomobilov). Jeklarnam naj bi biila v pomoč tudi gradbena industrija (ki porabi tudi petino proizvedenega jekla). Menijo, da bo gradbena dejavnost letos napredovala za 5 Odsto v primeri z lanskim letom.
Ameriški industrijci hitijo z modernizacijo strojne opreme v železarnah. Pri tem jih podpi-ra tudi vlada, in sicer z davčnimi olajšavami pri naložbah. Z vladno podporo so dosegle lani investicije 1.04 milijarde dolarjev, medtem ko naj bi se letos dvignile na poldrugo milijardo dolarjev.
Povečan izvoz švicarskega sira
V lanskem letu je proizvodnja sira v Švici dosegla 49-200 ton (700 ton več kakor leto poprej), od tega 37.400 ton Em-menthala, 2.600 ton «sbrinza» in 9.200 ton drugih sirov. V tujino je prodala 25.902 toni sira; gre za rekorden izvoz, kakršnega niso zabeležili že od dvolet-ja 1926-27. Največ švicarskega sira so nabavile Italija (10.520 ton ali 2,4 odsto več kot v prejšnjem letu), Francija (približno 20 odsto vsega švicarskega izvoza, to je 5.344 ton), ZDA (3.244 ton), Zahodna Nemčija (2-990 ton), Belgija in Luksemburg (2.160 ton) in Velika Britanija (290 ton). Ti podatki kažejo, da razpečajo Švicarji sir pretežno na trgih Evropske gospodarske skupnosti, in sicer 80 odstotkov izvoza.
heimska višnja, Maraška in Koros, Hcrtenzija in druge.
Naj spregovorimo tudi nekaj o naj novejših delih, ki jih moramo izvesti do spomladi" v teh nasadih. V glavnem lahko trdimo, da gojimo preveč sort češenj in da so drevesa previsoka, včasih 5-6 m, tako da lih je težko obirati, ne glede na to, da so ta drevesa tudi zanemarjena v vseh pogledih.
Novejša smer vzgoje češenj ie. in to ne samo v plantažnih, temveč tudi v manjših vrtovih, da je deblo največ 1.20 m visoko ter da vzgojimo krono z največ 8-10 vejami. V poletnem času. ko smo češnje obrali, skrajšamo vrhove.
Zdaj je tudi važno, da zlasti okoli zgodnjih sort češenj gojimo -kolobar e v obsegu kron, ki jih prekopljemo. S tem uničujemo obenem češnjevo muho, oziroma črvivost. Pravilno je, da kolobarje gnojimo s hlevskim gnojem in da primešamo zraven še apneni dušik, in to na kv meter vs-ai 2-3 dkg. Priporočljivo je tudi. da odstranimo čimprej vsa stara iznošena drevesa, na tudi mlada, ki so iz kateregakoli vzroka zaostala o-ziroma se poslušila.
Edino uspešno zatiranje črvivosti je v tem. da v času, ko začno nlodovi spreminjati barvo, poškropimo češnje in tudi višnje z zatirainimi sredstvi. V trgovini imamo več uspehih sredstev kakor: Lin dan e (0 5 -0 3 odsto), Gesarol 25 (0,4 - 0.5 odsto), Bentox (0,2 - 0.6 odsto). Uspečno ie tudi. ako potrosimo v obsegu kron“ v tem času Lin-dan prah — 15-30 kg na hektar.
Pripominjamo, da ie škronlie-nje Čečeni posebno z sidrnih sort, ki zori i o do ryvih dni junija, z navedenimi škronivi res priporočljivo. V Dalmaciji so na pr. lansko leto izvažali tudi pozno zoreče sorte češenj po 10. juniju, ker so Uh pravočasno poškropili in uničili črvivost.
F. K.
Meso in teran
V obmejnem pasu na jugoslovanski strani gojijo živinorejci še precej živine. V zadnjem času je cena živini poskočila nekako sama po sebi. Podjetja niso mogla dobiti živine po določeni ceni 115 dinarjev za kg žive teže, pa so sama dvignila ceno. V Pliskovici na pr. so plačevala živino po 315 dinarjev kg.
Terana ni več mnogo po kleteh. Vinogradniki ga prodajajo kmetijski zadrugi v Sežani nekako po 220 dinarjev za liter. Nekaj ga nosijo sami v Trst v maloobmejnem prometu. Kmetje lahko prinesejo čez mejo po dva litra ter ga v Trstu dajejo nekako po 300 lir liter. Prav tako prenašajo čez mejo žganje (tropinovec), seveda v manjših količinah kot vino ter ga dajejo na drobno po 700 lir. S prepustnico lahko potuje kmet čez mejo štirikrat na mesec, kakor sicer drugi državljani.
Kmet in vrtnar v marcu
NA NJIVI: Mrzlo vreme nas je v zadnjih dneh oviralo pri pripravah za spomladansko setev. Zaradi tega bomo ob lepšem vremenu nekoliko pohiteli, da nadoknadimo zamujeno, če še nismo utegnili, bomo podorali gnoj za okopavine. O-zimnim žitom bomo dodali nekaj dušikovih gnojil v obliki nitratov. Ta gnojila je treba trositi večkrat v manjših obrokih. Na 1000 kv.metrov posevka natrosimo vsaka dva tedna okoli 15 kg nitrata. Z njiv moramo odstraniti koruzno slamo; na o doru j o zažgemo, da tako uničimo črve koruznega molja.
V VINOGRADU: Dokončujemo z obrezovanjem in vezanjem. Trhle kole zamenjamo z novimi: vinograd okopljemo in pognojimo s hlevskim gnojem, kateremu smo dodali nekaj u-metnih gnojil.
SADNO DREVJE: Še je čas za zimsko škropljenje sadnih dreves. Pri tem opravilu moramo paziti, da ne poškodujemo morebitnih poganjaj ačih popkov; letos niso sadna drevesa v tem pogledu posebno zgodna zaradi mrzlega vremena.
NA VRTU; Pohitimo s pripravljanjem zemlje za setev pomladanskih zelenjadnic. V tople grede sejemo paradižnik, jajčevec, papriko, zeleno, kumarice in solato, če se vreme obrne na toplo, moramo z zalivanjem oskrbeti posevkom dovolj vlage. Zalivajmo z vodo, ki smo jo pustili, da se segreje na soncu in opravljajmo to delo samo v opoldanskih urah.
Mnogo okužene živine
Ravnatelj higienskega zavoda v Rimu je po televiziji izjavil, da je v zgornji Italiji okoli 50 do 60 odsto krav mlekaric o-kuženih z jetiko; odstotek se proti jugu niža, v okolici Rima doseže približno 33 odsto. Predstavnik televizije je obiskal tudi centralno mlekarno v Rimu, ki jo vzdržuje občina. Urejena je zelo higiensko, njen vodja je izjavil, da skušajo tej ustanovi nagajati zasebne mlekarne in da so bili v mleko, ki ga razpošilja mlekarna, podvrženi umazani predmeti (kakor cigarete in celo miši), da bi tako spravili ob ugled mlekarno. Ravnatelj zdravstvenega urada je pripomnil, da brezvestni ljudje prilivajo mleku slano vodo ali tudi vodo, s katero so oprali testenine.
Zakon proti podclovanju vina
Pred dnevi so začeli v italijanski poslanski zbornici proučevati zakonski osnutek za pobijanje goljufij pri proizvodnji m prodaji vina. Za to se najbolj zavzemajo proizvajalci in trgovci sami. na katere padajo z vseh strani očitki, da proda-
Vreme
v kmečkih pregovorih
Sv. Jožef (19. marca) — žiga žaga, led prežaga.
Sv. Jožef. Pokliče ptice — lastovice.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN - JUŽNA AMERIKA - VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka - Split . Neapelj - Genova - Marseille • Casablanca • Dakar - Conakry • Tacoradi • Tema. Rio de Janeiro - Santos - Montevideo - Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo - Indonezijo • Japonsko • ZDA - Zahodna afriška obala . sredozemske luke)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA#, Piran, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. I.
TRIESTE- TRST, V. Donota 3 • Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne sort mane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske
industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne G F. AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
] jajc pokvarjeno vino, da ga j »popravljajo* in tako naprej. Predlagali so, naj se novi za-I kon sestavi po tehle sodilih:
> Vsako ravnanje z vinom, ki ga ne dopuščajo predpisi, naj se smatra za nedovoljeno; strogo naj se nadzoruje proizvodnja žlahtnih vin, pa tudi pripravljanje šampanjcev, ki se morajo prištevati k penečim se vinom; izvršuje naj se stroga analiza vin in likerjev in še posebno stranskih proizvodov; nadzoruje naj se vrenje in hlajenje mostov, da se s tem preprečijo biološke spremembe in zagotovi lepa barva in prozornost.
Organiziran boj proti kobilicam
Mednarodna ustanova za kmetijstvo in prehrano FAO je začela v letu 1960 s širokopoteznim delom proti jatam kobilic, ki uničujejo polja in nasade. Trajailo bo še tri leta, stroški bodo znašali 5 milijonov dolarjev. V zadnjem času se je pokazalo, da so za uničevanje tropov letečih škodljivcev koristni tudi vremenoslovni podatki ameriški satelitov, ki krožijo okoli Zemlje. Kot znano, je združevanje kobilic v trope in njih premikanjev tesni zvezi z vremenskimi spremembami. Predstavnik ustanove FAO je izjavil, da so s podatki, katere so zbrali sateliti, doslej že večkrat v času obvestili vlade držav, proti katerim so se premikale jate kobilic.-o bližajoči nevarnosti, tako da so se na prizadetih področjih lahko pravočasno pripravili na kobilice in proti niim zavarovali kmetijske in druge nasade.
SVETOVNI
KMETIJSKI PRIDELEK
Ameriški odsek za kmetijstvo predvideva, da bo kmetijski ori-delek na svetu v sezoni 1963-64 le nekoliko višji od lanskega. Napredoval bo samo za slab odstotek v primeri s nrejšnjim, medtem ko je prebivalstvo v tem času naraslo za 2 odstotka. Nazadoval pa bo v vzhodnoevropskih državah (za 2 odstotka). posebno v Sovjetski zvezi (za 4 odstotke). To velja v prvi vrsti za prostrana področja v severnih predelih Rusije,
..GOSPODARSTVO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 - Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna JjQ0.din. Naroča se pri ADIT, Državna,,založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
PRENOVLJENI
Hotel P O Š TA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
URARNA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3, tel. 85-881
Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike

ČJ U C O Ll N I J A
Gestisce i servizi rnerci e passeggeri sulic linee:
ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICU — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — 1ND1A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESS1CO
partenze ogni 20 giorni
con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T.
La »JUGOLINIJA# accetta il trasporto dl merci anche in porti fuori delle linee regolar
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— «JU GOL !N!JA» - RIJEKA _
IMPEKPORT
UVUZ - JZVUZ . ZAS1UFS1VA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 21) - Tel. 50030 Telegr-: lmpexport - Trias te
U VAZA:
VSAKOVRST EN LES . CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAZA:
TEHNIČNI MAT ERIAL - RAZNE ST ROJE TEKSTIL KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu
MOBIL,!	MADALOSSO
TRST .TR1EST E,	ul. XXX Oltobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740
	Pohištva dnevne sobe • oprema
Slatine	za urade • vozički • posteljico
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi, 7