POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CENA 20 DIN SLOVENSKI ŠPORTNI LIST LJUBLJANA, 30. MARCA 1961 LETO XVII. — ŠT. H m* aaaššSi igriških Petek 31. III. KOŠARKA — Mulhonse: koaiec žensikega kvalifikacijskega turnirja za svetovno prvenstvo. Sobota 1. IV. DVIGANJE UTE2I — Ljubljana: prvenstvo Jugoslavije. JUDO — Kranj: prvenstvo Slovenije (ro uspela. Kaže, da je dokončno zagotovljena udeležba mestnih Štafet Moskve, Leningrada, Londona, Varšave, Osla in Aten. Zanimivo pa je, da ima Ljubljana pri sestavi svoje, ekipe precej »težav«. 5 tekačev je že znanih, če bodo čez dober mesec zdravi in v formi. To so Hafner, Homan, Štros, Špan (vsi ŽAK Ljubljana) in Ingolič (AAK Olimpi-ja-Svoboda). Za šestega pa bo izbirno tekmovanje, med kandidati omenjajo zlasti Molana in Pungerčiča. Spor med Ljubljančani pa teče o tem, kdo naj teče zadnjo predajo — Ingolič ali Špan. Včeraj so dobili organizatorji pohoda dokončno prijavo štafet Moskve in Leningrada in dveh maratoncev iz Sovjetske zveze. Četrtek 6. IV. SMUČANJE — Cervinia: mednarodno tekmovanje alpskih smučarjev. V ze Naši v Pekingu Peking, 30. marca. Včeraj pu-boldne so naši namiznoteniški re-£rez antanti srečno dopotovali v ^efcing OGLASIL SE BOM IZ PEKINGA Tunis, 3». marca. V VII. etapi kolesarske dirke po Tunisu je zmagal češki kolesar Pagala. XIV. državno prvenstvo dvigalcev uteži v Ljubljan' Zadnje priprave naših na- je že odpotoval preko Mosk- — Na Palica pri Subotici ni. Tokrat pa je bilo precej iniznoteniških igralcev pred ve na Kitajsko. Obljubil nam so tekle zadnje priprave na- drugače. Že samo dejstvo, da odhodom na svetovno prven- je, da bo že iz Subotice po- še reprezentauce pred odho- je prevzel vodstvo treninga stvo v Peking so bile na Pa- slal krajši sestavek o zadnjih (]om v Pekin". Vodstvo tre- Harangozo pove dovolj, kako licu pri SuboticL Med temi pripravah in svojo obljubo je nrPvžel VHim Hn- ,lam ie koristil trening. Naše je bil, kakor vemo, tudi naš tudi izpolnil. Takole nam pi- ” , P. • priprave so bile tako skrbne, reprezentant Janez Tiran, ki še. rangozo, k. se ^ Posvetil da smo bi,. že nekaj dne. trenerskemu poslu. Na Pahcu ne pomjlim. Vsak dan smo smo se zbrali 5. marca: Vog- vijj vsj utrujeni kot že zlepa rine, Hrbnd, V. Markovič in pretekli okrog 4 km skozi jaz, da bi se v 15-dnevnem gozdiče, (jarke in po športnih treningu čim bolj pripravili, igriščih in vsak večer nas Doslej smo bili s takšnimi je maser temeljito obdelal, pripravim! vedno nezadovolj- (Nadaljevanje na 2. strani) • • • NAJNOVEJŠE . . . BOTVINNIK : TAL J 4,5:2,5 Odbor za dviganje uteži TAZJ imel v torek zvečer svojo zad-^•i0 sejo pred letošnjim državnim Prvenstvom dvigalcev uteži za Posameznike, ki ho v veliki dvo-Gospodarskega razstavišča, pregledali so doslej prispele pri-jsve in ugotovili, da je lista udeležencev izpolnjena s 65 prijav-Jchei, med katerimi bodo poslali najmočnejše zastopstvo poleg slo-^ensiub klubov še klubi iz BiH in rthje in prav med člani teh klu-av bo potekala najhujša borba a naslove prvakov. Zanimivo je, te to pot izjemoma zelo dobro ^itopana težka kategorija, kjer “nastopilo 11 dvigalcev, naj-močrvejša udeležba pa bo v lahki tegoriji s 13 tekmovalci. znani državni prvak in rekor-Jože Juretič bo to pot na-■opat izven konkurence, ker mu i še potekel 6-mesečni prestopni *, > ko je zapustil vrste 2TAK ^“bljana in prešel v TAK Lito-temu pa bo bržkone tei doseči čim boljši rezultat, In r?ttla m“rda še kakšen rekord •tali,0 Ukazati, da sodi med Jboijjg jugoslovanske dvigalce, -j-mvetistvo bo razdeljeno v tri (iia e' Za'4e'1° 9e bo v soboto ob * ur\ nadaljevalo ob 15. uri, za- ključno tekmovanje pa bo ob 20. uri, vse na Gospodarskem razstavišču, kjer bodo zmagovalci oziroma prvi trije vsake kategorije, prejeli tudi plakete. Posebej so za najboljše pripravili tudi pokale: Okrajna zveza za telesno vzgojo UO AZS je zasedal Ljubljana, 30. marca. Na sinočnjem plenumu Upravnega odbora Atletske zveze Slovenije so sprejeli propo-zicije in koledar za letošnja tekmovanja, razpravljali o pripravah za PEA. o perečem vprašanju organizacijskih kadrov in končno seveda o Kongresu za telesno kulturo. Triglav (Lj) : Celje 3:4 (0:1) Ljubljana, 30. marca. V prijateljski nogometni tekmi je enajsterica Celja zasluže- pokal za vsestransko najboljšega tekmovalca, ki bo izpolnil vse pogoje tekmovalnega razpisa, uredništvo Olimpijskega triatlona pa pokal za najperspektivnejšega jugoslovanskega dvigalca. Ob koncu letošnjega prvenstva bodo izbrali tudi jugoslovansko reprezentanco, ki bo sodelovala na letošnjem tekmovanju za Du-navski pokal, ki bo prvič na sporedu v Munchenu. Imena Colarič, Jamšek, Gabrovšek, Kraljevič, Maleč, Perge In druga nam jamčijo, da bo prireditev kvalitetna In letošnja XIV. državno prvenstvo doslej najboljše. no zmagala nad domačim Triglavom. Moskva, 30. marca. V srečanju za naslov svetovnega prvaka v Šahu je Botvinnlk v VII. kolu premagal Tal ja in vodi s 4,5:2,5. TUDI BREZ MADŽAROV NA PORTUGALSKEM Budimpešta, 30. marca. Znano jei, da jugoslovanska mladinska reprezentanca ni dobila portugalskih vstopnih viz za evropski mladinski nogometni turnir FIFA. Nogometna zveza Vzhodne Nemčije je iz solidarnosti prav tako odklonila sodelovanje na tem turnirju in zahtevala od evropske nogometne unije, da prevzame organizacijo tega tekmovanja država, ki bo omogočila nastop vsem državnim reprezentancam. Danes pa so sporočili tudi iz Budimpešte, da bo madžarska mladinska reprezentanca ostala doma, ker portugalske oblasti niso pravočasno izdale vizumov za madžarske reprezentante. TENISKI TURNIR V MONTE CARLU Drava : Sloboda (Varaždin) 1:1 (1:0) Ptuj, 30. marca. V prijateljski nogometni tekmi so bili gostje tehnično boljši, domači pa borbenejši. Monte Carlo, 30. marca. Na med narodnem teniškem turnirju v Monte Carlu je naša dvojica Jovanovič — Pilič v prvem kolu zmagala brez borbe proti avstralski dvojici Lane — Woodcock V skupini do 23 let so naši traje reprezentanti Jovanovič, Pilič in PraSeck* zmagali v prvem kolu. HVALIMO -GRAJAMO Na zimskem državnem prvenstvu v plavanju je osvojil naslov državnega prvaka na 203 m hrbtno Andrej Goršič, član 2PK Ljubljane. Po desetih letih marljivega treninga je dosegel Goršič tako svoj največji uspeh. Z vzornim vedenjem, upornim delom je tako Goršič vzgled vsem svojim klubskim tovarišem, ki lahko v njem vidijo najboljšega vzornika. Vedno poudarjamo, da morajo klubi posvečati prvotno pozornost domačim tekmovanjem in šele potem tekmam v tujini. To niso dokazali plavalci dubrovniškega Juga, ki so še pred nekaj tedni gostovali skupno s svojimi vvaterpoiisti na Poljskem, na zimskem državnem prvenstvu v Zagrebu pa niso startali. Na republiškem prvenstvu v skokih se je med člani že kar prvič uveljavil mladi Zajc, ki je takorekoč čez noč prestopil iz mladinskih v članske vrste Prizadevanjem strokovnjakov SZS je pridružil še svoje ambicije in talent in tako je že danes eden najboljših smučarskih skakalcev, na katerega bodo morali ra »mati tudi tekmovalci na svetovnem prvenstvu v Zakopanih m na bodočih olimpijskih igrah v Innsbrucku. Nogometaši Triglava so nas, spet razočarali. Ta »spet« se že vleče dalj časa. Kot verno, jim klubska uprava nudi vse pogoje, kt jih prej niso imeli in zato sedaj upravičeno sprašujemo, kaj nogometašem Triglava še manjka, da bi odpravili svojo največjo napako — mlačnost — in zaigrali tako kot se spodobi borbenim nogometašem, predstavn:ko-j n^e republike v najvtšjem nogometnem tekmovanju REPUBLIŠKA LIGA 16. APRILA 30 LET REVOLUCIJE Miran Cizelj - vzor športnika in borca Letos praznujemo 20. obletnico oborožene vstaje, minilo je 20 let, kar so počile prve partizanske puške. V tej gigant&ki borbi je sodelovala tudi dolga vrsta znanih športnikov, med katerimi so bili tudi olimpijci ter evropski in balkanski prvaki in državni reprezentanti najrazličnejših športnih panog. Vsak četrtek bomo posvetili naš podlistek enemu izmed teh, se vrnili za 20 let nazaj ter se vživeli v dogodek, ki ga je ta športnik doživel v NOB. Nekateri izmed teh so darovali svoje življenje za osvoboditev, nekaj pa je tudi takih, ki nam bodo sami povedali najbolj zanimive trenutke, ki so jih doživeli v borbi. To bo samo naš skromen prispevek k spominu na velike dogodke minule vojne. 18. januarja leta 1944 je strel iz pištole končal življenjsko pot Mirana Cizlja, odličnega predvojnega športnika in alpinista ter borca za svobodo naših narodov. BHo je v vasici Vetrno pod Storžičem. Gestapovska svojat je obkolila kočo v kateri je ležal težko bolani operativni častnik III. kranjske čete. Njegovi edini tovariši v zadnji borbi sta bili dve bombi in pištola. Izdanega, so hoteli okupatorjevi krvniki dobiti v roke Živega. Braniti se ni mogel, toda toliko moči, da je sprožil še zadnji strel svojega življenja, je še imel. Med borci, ki so kdajkoli srečali Mirana, ni najbrž nobenega, ki se ne bi spominjal tega veselega fanta, ki je bil vedno pripravljen na vsako akcijo in borca, ki bi za vsakega tovariša dal tudi življenje. Ko je njegova četa pozimi v zasedi prežala na Nemce, ko jih je pognala v beg, je Miran vzel smuči enemu od padlih okupatorjev in pričel zasledovati Nemce, da bi ugotovil, če bodo še napadli ali pa se bodo spet skrili v varne bunkerje. Ko je drsel na smučeh, je bil Miran spet v svojem elementu. Kmalu bi pozabil na svojo nalogo in šele prve hiše Tržiča so ga opozorile, da je prišel dovolj daleč in da je čas za povratek med tovariše. Ob vrnitvi jim je lahko sporočil vest o dokončnem begu sovražnika in spet je bil sam najbolj zadovoljen. Zaradi zmage nad Nemci in zaradi smučk. Težave partizanskega bojevanja pa so načele njegovo močno telo in zahrbtna bolezen ga je prisilila, da je moral zapustiti svoje tovariše in iskati zavetja. Ob slovesu je zahteval, da mu pustijo orožje, rekoč: »Tovariši, za vsak primer« Kot da bi vedel . . Miran Cizelj je bil nedvomno med tistimi predvojnimi slovenskimi športniki, ki bi jim najbolj upravičeno lahko vzdeli naziv res vsestranskega športnika. Nogomet, atletika, odbojka, telovadba, smučanje, skoki v vodo, alpžnistika. Povsod doma in povsod nadpovprečen ali celo odličen tekmovalec. Doma je bil iz Maribora in vsi nekoliko starejši ljubitelji športa se bodo še dobro spominjali tega vsestranskega fanta. Po vsej Sloveniji in Jugoslaviji pa je znan zlasti kot smučar in odbojkar. Ali ni bila to senzacija, da pohorski smučar premaga Gorenjce v alpskem smukanju? Skupaj s Francijem Čopom in Gajškom je leta 1940 odnesel posamezni in ekipni primat v Maribor. Sam je zmagal v smuku na državnem prvenstvu, omenjena trojka pa je bila prva tudi v ekipni konkurenci. 2e nekaj let prej se je uvrstil tudi v odbojkarsko reprezentanco Jugoslavije in bil na tekmah v Sofiji in Pragi eden najboljših igralcev. Povsod kjer se je pojavil, pa naj je bil to tenis, plavanje, namizni tenis, kolesarstvo ali nogomet, povsod je bil takoj med najboljšimi. Kot nogometaš je igral v prvem moštvu I. SSK Maribora, ko je bila ta enajstorica tudi prvak Slovenije. Skorajda mu ne najdemo para, tako neverjetno se je znal prilagoditi vsakemu športu. Nikoli mu ni zmanjkalo časa za gore, ki so mu pomenile drugi dom. S svojimi tovariši je preplezal precej prvenstvenih smeri, od katerih velja zlasti omeniti nekatere v Martuljkovi sk i rini, Špiku, Riglici in Triglavu. Iz tega področja Miranovega udejstvovanja bi bilo treba omeniti eno od tragičnih doživetij Štirje mladi plezalci — Letner, Bomicel, Vodeb in Cizelj — so se odločili za naskok skalaške smeri v severni triglavski steni. Pripravili so si natančen načrt plezanja in Cizelj je šel v navezo z Vodebom. Spočetka je vzpon potekal po načrtu, po dveh urah plezanja pa je iz še danes nejasnih razlogov prišlo do katastrofe. Naveza Letner-Domicel je zgrmela v prepad. Cizelj in Vodeb nista mogla za svoja tovariša nič več storiti, sicer pa sta bila v takšnem položaju, da se vračati sploh nista mogla in sta morala vzpon nadaljevati. Ta nesreča Je Mirana močno prizadela, še posebej pa zato, ker je bila slika obeh ponesrečenih plezalcev pod triglavsko steno res grozna. * To bi bil torej lik partizanskega borca in skorajda idealnega športnika Mirana Cizlja, ki je žrtvoval svoje življenje za boljše življenje novih rodov Oglasil se bom iz Pebiiiga_____________ (Nadaljevanje s 1. strani) Na koncu treninga so bile še igre. z žogo, posebno skrbno pa je sestavil Harangozo načrt specialnega treninga. Z Vogrincem in Hrbudom sem vadil svoj napad, z Markovičem pa samo hitrost v igri, ki nam bo tako dobrodošla proti hitrim Azijcem. Naš delovni dan je trajal od 7. do 22. ure. Priprave smo končali danes 25. marca, kajti že jutri torej 26. marca bomo zapustili Subotico in se odpeljali z vlakom do Moskve. Tam bomo ostali dva dni, v sredo pa se bomo vkrcali v veliko sovjetsko reaktivno letalo »TU 104«, ki nas bo prepeljal na dalnji vzhod. Prvenstvo se bo začelo 5. aprila, oglasil pa se bom kmalu iz Pekinga. Kot sem pravkar slišal, bo moja pošta potovala iz Kitajske v Jugoslavijo približno 5 dni. Do tedaj vsi lepo pozdravljeni! Košarka JUGOSLAVIJA V CSSR Jugoelovainska reprezentanca je v okviru priprav za evropsko prvenstvo gostovala v ČSSR. Nastopila je v Pragi, 'Brnu in 'Bratislavi. V Pragi je izgubila srečanje z 68:81, v Brnu je zmagala z 71:54.. v Bratislavi je klonila z eno samo točko razlike 55:56. Študenti pred odhodom V SOFIJO V nedeljo je študentska košarkarska reprezentanca Jugoslavije Odigrala v okviru priprav za če-tveroboj študentskih reprezentanc ČSSR, Bolgarije, Francije in Jugoslavije, ki bo letos v Sofiji, tekmo z reprezentanco Ljubljane. Jugoslavija je zmagala s 160:73. Turnir v Sofiji bo od 4. do 6. aprila. V nedeljo, 2. t. m. odpotujejo zjutraj naslednji igralci: V rhovec, Potočnik, D e rmasti a, Samaluk, Oblak, Jelnikar, Brišnik, Kapelj, Logar in Povž. TURNIR V LJUBLJANI Košarkarji TVD Partizan-Trnovo so v nedeljo organizirali svoj prvi turnir na odprtem igrišču. Rezultata: Svoboda : Trnovo 67:48, Svoboda : Ilirska Bistrica 68:67, Ilirska Bistrica : Trnovo 62:57. — Vrstni red: Svoboda. Ilirska Bistrica, Trnovo. REPUBLIŠKA LIGA 16. APRILA V nedeljo, 26. t. m. je bil v prostorih KZS v Ljubljani sestanek predstavnikov klubov I. republiške lige. Le-ta bo v letošnjem letu štela 11 moštev. Ker bo 5 najboljših slovenskih moštev sodelovalo v slovensko-hrfvaški ligi, bodo v I. republiški ligi nastopala tudi najboljša moštva lanske n. republiške lige, tako Branik, Svoboda, Moste, Ilirija, Medvode, ASK Tivoli, Ilirska Bistrica, Proletarec, Škofja Loka, Jesenice in Šoštanj. Spomladanski del tekmovanja se bo pričel 16. aprila in bo zaključen 2. julija jesenski ded pa 20. avgusta in bo zaključen 29. oktobra. Vsa ostala moštva pa bodo tekmovala v pod-zveenih ligah In sicer v celjsko-ma-riboreki, ljubljansko-primorstki in gorenjski. Rokomet MLADOST V AJDOVŠČINI Rokometaši iz Ajdovščine so imeli v gosteh rokometaše Mladosti iz Kranja. Pri ženskah so zmagale gostje s 14:4, pri moških pa domači 52:21. USPEL DVOBOJ KOVINAR : DRAVA Rokometaši Drave so s 4 moštvi gostovali na Teznem in se v prijateljskih tekmah pomerili k Kovinarjem. Člani: Kovinar : Drava 12:6, članice: Kovinar : Drava 1:5, mladinci: Kovinar : Drava 20:6, mladinke: Kovinar : Drava 6:4. TURNIR V TRBOVLJAH Na turnirju okrajnih rokometnih reprezentanc so nastopila 4 moštva. Prvo mesto je osvojil Zagreb, ki je premagal Ljubljano I s 17:15, Ljubljano II pa 20:12. Ljubljana I : Maribor 18:12, Maribor : Ljubljana II 18:14. ZMAGA LOKOMOTIVE Rokometni klub Svoboda je priredil turnir ženskih rokometnih vrst. V najzanimivejšem srečanju med Lokomotivo iz Zagreba in Slovanom, so se Ljubljančanke dobro upirale izkušenim Zagrebčankam. Rezultati: Slovan : Lokomotiva 6:10, Svoboda : Mladost 10:2, Slovan : Mladost 7:3, Lokomotiva : Svoboda 11:3. Vrstni red: 1. Lokomotiva, 2. Svoboda, 3. Slovan, 4. Mladost. TRZlC si utrjuje položaj Prvo spomladansko kolo v okrajni gorenjski rokometni ligi je prineslo prvo presenečenje. .Mlado moštvo iz Križ je z 2 goloma razlike odpravila moštvo Storžiča iz Golnika. Rezultati nedeljskih tekem: Sava : Tržič 12:22, Eorac : Iskra 17:16, Križe : Storžič 22:2(1. Odbojko Tržtč Lestvica: 8 8 0 0 197:93 16 Borac 8 6 0 2 146:122 12 Mladost B 7 5 0 2 158:117 10 Duplje 7 3 2 2 116:102 7 Storžič 8 3 1 4 126:109 7 Isikra 8 2 0 6 82:197 4 Križe 8 1 1 6 127:174 3 Safva 8 0 2 6 68:106 2 j Kegljanje V PRIČAKOVANJU GROMA Okrajno kegljaško prven-5 stvo moških posameznikov Ljubljane, na katerem bo, hkrati z lanskim prvakom "™" Gromom, sodelovalo vsega skupaj 65 kegljačev, je imelo doslej dve koli, zaključni na-stopi pa bodo v soboto, nedeljo in ponedeljek. Vrstni red po prvih dveh kolih: Kum (Rakek) 1644 (199, 845), Mlakar (Gradis) 1633 (815, 818),.Slapar (Prolet. Zagorje) 1616 (766, 850), Šemrov (Rakek) 1696 (787, 809), Soten-šek (Prolet) 1594 (801, 793), Satler (Gradis) 1594 (797, .797), Praprotnik (Grad) 1591 (801, 790), Kovče (Rudar) 1573 (821, 758), Gridič (Hrastnik) 1575 (775, 800), Lotrič (Ljubljana) 1555 (792, 763). GORENJSKO KEGLJAŠKO PRVENSTVO STARC PONOVNO PRVAK V nedeljo pozno zvečer je bilo v Kranju končano letošnje prvenstvo Okrajne kegljaške zveze Kranj za posameznike. Skupno je nastopilo 52 najboljših gorenjskih kegljačev. Prvi del prvenstva je bil že teden prej na kegljišču na Jesenicah, zaključni del pa je bil v Kranju v nedeljo. Rezultati: 1. Starc (Tr) 1721 (902, 819), 2. Korošec (Jes) 1690 (866, 824), 3. do 4. Šlibar (Jes) 1687 (8S4, 833), in Martelanc (Tr) (826, 861), 5. Pečar (KG) .1673 (880, 793), 6. M. Ambrožič (Tr) 1653, 7. Turk (Tr) 1646, 8. Spec (Jes) 1739, 9. Vujatovlč (Jes) 1634, 10. Tarman (Gradis Jesenice) 1628 itd ODBOJKARJI ZA POKAL FLRJ Okraj Ljubljana: ŽOK Ljubljana : Kamnik 3:0, Poštar : Kamnik 3:1, ŽOK Ljubljana : Poštar 3:0, 1. ŽOK Ljubljana, 2. Poštar, 3. Kamnik, ženske: Ljubljana : Kamnik 3:0, Ljubljana : Učiteljišče II 3:1, Učiteljišče II : Kamnik 3:0, 1. Ljubljana, 2. Učiteljišče II, 3. Kamnik. Okraj Murska Sobota: Gimnazija M. Sobota: Rakičan 0:2, Gimnazija : Krog 0:2, Moška® jci : Rakičan 0:2. Gimnazija : Moškanjci 1:2, Krog : Rakičan 0:2, Krog : Moškanjci 1:2, 1. Rakičan, 2. Krog, 3. Moškanjci. 4. Gimnazija. Okraj Nova Gorica: Kanal : Kobarid 3:0. Sfrefsfvo OSTRE BORBE ZA »ZLATO PUŠČICO« Na okrajnem strelišču v Maistrovi ulici so v nedeljo izvedli tekmovanje za »Zlato puščico« mariborskega okraja. Nastopili so najboljši strelci, ki so na občinskih tekmovanjih dosegli potrebno normo. Med 80 tekmovalci je trojica dosegla rezultat 553 krogov od 600 možnih. Rezultati: 1. Pulko (Turnišče), 2. Strah (Mar), 3. Mlinarič (Mar). TRIUMF POSTOJNČANOV Tudi v Izoli so imeli strelci koprskega okraja svoje okrajno, ekipno in posamezno prvenstvo, hkrati pa tekmovanje za »Zlato puščico«. Nastopilo je 69 strelcev iz 14 družin. Med ekipami je zmagala postojnska SD »Borec« z 2088 krogi pred SD »Gozdar-Cen-ter« 2040 in SD »Darko Marušič«, Izola 2021. Pri posameznikih je postal okrajni prvak in prvi nosilec »Zlate puščice« Mikoletič (SD Center-Post) s 545 kro_gi pred ing. Krivcem 539 in Džušičem 528. Telovadba LIGA NA GORENJSKEM Odbor za orodno telovadbo pri OZTV Kranj je letos prvič orga-ndziral tekmovanje v obliki lige v vajah na orodju za mladinske in pionirske vrste. Nekaj rezultatov z dosedanjih srečanj: pionirji: Kranj : Tržič 295.44 : 292.69, Škofja Loka : Križe 390.70 : 265.00, Jesenice : Javornik 260.40 : 254.0, pionirke: Škofja Loka : Križe 195.70 : 298.80, Visoko : Tržič 198.40 : 194.0, Stražišče : Kranj 197.90 : 173.30. DOBER TELOVADNI NARAŠČAJ Okrajno prvenstvo srednješolcev v vajah na orodju, ki ga je pripravila Zveza profesorjev in učiteljev telesne vzgoje v Mariboru, je pokazalo, da j§ v Mariboru mnogo dobrega telovadnega naraščaja Rezultati: mladinci moštveno: 1. STŠ, 2. H. gimnazija, 3. 1. gimnazija, posamezno: 1. Teršek (TSŠ), 2. Pureber (H. g.) mladinke ekipno: 1. I. g. 2, Učiteljišče, 3. 11. gimnazija, posamezno: 1. Vizjak (II. g.), 2. Sajko (I. g.), 3. Zidanšek (I. g.), pionirji ekipno: 1. osnovna šola B. Ilicha, 2. osnovna šola J. Lacka, II., Ptuj, 3. osnovna šola T. Žnldarrič, Ptuj, posamezno: 1. Jelen (os. šola S. Šlandra). TAJNO PRVENSTVO Brez vsake predhodne objave je bilo v Mariboru v nedeljo republiško prvenstvo v akademskih telovadnih sestavah. Nastopilo je le 8 skupin, kar kaže, da je zanimanje za to zvrst telovadbe vedno manjše. Rezultati: 1. Partizan-Železničar (Mar) 79:75, 2. Par-tizan-Tolmin 86:87, 3. Parti-zan-Limbuš 80:37. Nogomet Tekmovanja P® SLOVENIJI daj pa sta vstopila v prvenstvo s precejšnjimi upi, vendar .. . Rezultati XII. kola: Polet : Aluminij 6:6, Grafičar : Železničar 2:0, Korotan : Fužinar 1:3, Drava : Ojstrica 8:2, Pohorje : Sever 1:3. Lestvica I. razreda: Kovinar 11 11 0 0 50:8 22 Fužinar 12 9 0 3 35:17 18 Drava 12 8 1 3 35:22 17 Grafičar 12 7 2 3 22:14 16 Aluminij 12 8 0 4 28:22 16 Ojstrica 12 5 1 6 32:29 11 Sever 11 4 1 6 20:35 9 Korotan 12 3 1 8 23:36 7 Pohorje 12 2 2 8 12:35 6 Železničar 12 e 0 12 0:35 0 Polet 12 0 0 12 0:39 0 GORENJSKA NOGOMETNA PODZVEZA MLADOST V VODSTVU V gorenjski nogometna podzvezi so doslej spravili pod streho dve spomladanski koli. Letošnje prvenstvo je zelo zanimivo in borbeno, saj so kar 4 kandidati za prvo mesto. Po prvih dveh kolih se je vrstni red na vrhu nekoliko spremenil, tako da je sedaj kranjska Mladost prevzela vodstvo na lestvici. Rezultati nedeljskega kola: Jesenice : Prešeren 13:1, Naklo : Mladost 0:6, Planika : Svoboda 2:4, Škofja Loka : Tržič 2:3. Lestvica: Mladost 9 6 2 1 32:10 14 Škofja Loka 9 5 3 1 37:13 13 Tržič 8 5 2 1 33:14 12 Jesenice 8 5 1 2 46:13 11 Planika 8 4 0 4 19:26 8 Prešeren 8 2 0 6 25:51 4 Naklo 9 1 1 7 20:37 3 Svoboda 9 1 1 7 9:67 3 LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA GRAFIČAR NA VRHU Prvenstveno tekmovanje v ljubljanski nogometni podzvezi so pričeli že 12. marca. V treh kolih, ki so jih doslej odigrali, sta imela največ uspeha Grafičar in Papir-ničar. Oba sta izgubila le po.eno točko. Rezultati prvih treh kol: Litija : Grafičar 1:3, Sava : Kočevje 0:6, Duplica : Kamnik 1:2, Papimičar : Javornik 5:0, Rudar : Bratstvo 0:3, Litija : Rudar 0:0, Olimpija : Pa-pirničar 0:0, Kočevje : Grafičar 0:0, Bratstvo : Javornik" 5:2, Kamnik : Sava 2:1, Proletarec : Duplica 1:2, Litija : Javornik 3:1, Pa-pirničar : Bratstvo 4:1, Rudar : Kočevje 4:3, Grafičar : Kamnik 6:0,x Duplica Olimpija 5:0. Grafičar Lestvica: 14 12 1 1 32:4 25 Papirni čar 14 1« 3 1 27:13 23 Rudar (H) 14 10 1 3 37:16 21 Bratstvo 14 6 4 4 30:21 16 Kočevje 14 5 4 4 26:21 14 Proletarec 12 6 1 5 20:16 13 Kamnik 14 4 4 6 17:29 12 Lita j a 14 4 3 7 23:24 11 Duplica 14 4 3 7 24:26 11 Sava 13 2 4 7 16:35 8 Javornik 14 2 3 9 17:43 7 Olimpija 33 0 4 9 6:27 4 Atletika Lenert je tudi visoko ocenil znanje naših trenerjev, nakar pa je dobil od predsednika AZJ Vlada Ivkoviča naslednjo lekcijo: »Kot kaže imamo skorajda najboljše trenerje na svetu, imamo opremo, imamo naprave, imamo denar za prehrano atletov. Po vsem tem pričakujem, da bo Jugoslavija med državami, ki bodo na PEA osvojile največ medalj«. V razgovoru s tovarišem Ivkovičem, predsednikom organizacijskega odbora in Takačem, generalnim sekretarjem odbora, pa smo izvedeli, da bi bila naša želja vsaj ena medalja, kakršnakoli že. ŠIKOVČEVA V ZAGREBU Odlična celjska atletinja Olga Šikovec — Luncer, mnogokratna državna in slovenska rekorderka in prvakinja, se je preselila iz Celja v Zagreb, kjer bo v bodoče nastopala za AK Mladost. V Sloveniji smo zabeležili še nekaj prehodov: Šmetova, Urbajso-va in Pilih so odšli od Kladi-varja k Braniku, Koražija se je od Branika vrnil v matični klub — Kladivar, Kunc je po prihodu iz JLA odšel od Olimpije k Ljubljani, Krunič pa je preklical svoj prestop k Braniku in bo ostal pri Mariboru. ODLIČNA ATLETIKA V SLOVENIJI! V Sloveniji bo v letošnji sezoni kar lepo število atletskih tekmovanj. Poročali smo že o republiških prvenstvih, sedaj pa je znano tudi stanje pri vseh zveznih prireditvah. Med velikimi tekmovanji v naši republiki lahko orne cimo zlasti državno prvenstvo za člane in članice, ki bo od 11 do 13. avgusta v Ljubljani, potem troboj moških in ženskih reprezentanc Srbije, Hrvatske in Slovenije 29. in 38. julija — verjetno v Celju, potem državno prvenstvo za mladinke v Celju 2. in 3. septembra, pa še troboj Zagreb : Beograd : Ljubljana 7. maja v Ljubljani. Ostale zvezne prireditve pa so razporejene takole: 23. aprila prvenstvo Jugoslavije v krosu v Smederevski Palanki, 19. in 11. junija mednarodni miting v Za-grehu, 24. in 25. junija Italija '• Jugoslavija (člani) v Beogradu, 22. in 23. julija Madžarska : Jugoslavija (mladinci) v Szegedu, 19. in 2». avgusta Balkanske mladinske igre v Klužu, 2. in 3. septembra prvenstvo Jugoslavije za starejše mladince v Sarajevu in za mlajše mladince v Svetozarevu, 6. in 7. septembra Francija : Jugoslavija (člani in članice) v Parizu, 15. do 17. septembra Balkanske igre v Beogradu, 23. in 24, septembra mladinski pokal republik v Subotici. 30. septembra in 1. oktobra Romunija : Madžarska : Jugoslavija (mlade reprezentance) v Romuniji, 7. in 8. oktobra finale ekipnega prvenstva Jugoslavije v Zagrebu (člani) in v Osijeku (članice). MARIBORSKA NOGOMETNA PODZVEZA BO KOVINAR OBDRŽAL PREDNOST? V nedeljo se je pričel spomladanski del nogometnega prvenstva v I. razredu mariborske nogometne podzveze. Pogled na lestvico nam pokaže marsikaj zanimivega. Na dnu sta dve moštvi, Polet in Železničar, ki sta obe brez točk in celo brez danega gola. V jesenskem delu prvenstva sta namreč tekmovali izven konkurence, se- Veter je nagajal metalcem Ljubljana, 39. marca. Včerajšnje pregledno tekmovanje metalcev — kandidatov ja PEA je bilo v Ljubljani izvedeno le delno, ker je močan veter dopuščal le met diska. Rezultati: krogla — Penko (PNM) 14.66, Blenkuš (Tr) 13.53, disk (1.5 k) Kračun (Br) 47.92, ženske: krogla Hudobivnik (01) 12.54, Celes-nik (01) 11.77, disk Hudobivnik (Ol) 44.03, Celesnik (01) 43.26. LENERT: »PEA ZADOVOLJUJE« Nedeljsko zasedanje UO Atletske zveze Jugoslavije je poslušalo tudi poročilo o pripravah za PEA. Zvezni kapetan Stevan Lenert je ocenil dosedanje priprave kot zadovoljive. Večina od 156 kandidatov se solidno pripravlja, zlasti pa je treba pohvaliti vrsto mladih atletov, ki so se mnogo bolje izkazali kot njihovi starejši in po rezultatih boljši tovariši. Kot najbolj sistematično je bilo ocenjeno delo v Sloveniji. Smučanje SEMINAR V PLANICI V nedeljo so v Planici zaključili seminar za postavljanje alpskih in tekaških progi ki so se ga udeležili predstavniki iz vseh republik razen iz Črne gore: iz Slovenije 5, iz Hrvaške 3, Srbije 1, BiH 2 in iz Makedonije 5. Zanimivo je, da je bilo mnogo več tečajnikov za postavljanje alpskih prog. medtem ko so sc učili postavljanja prog za teke samo 4 predstavniki. Grajati velja tudi zelo skromno udeležbo slovenskih smučarjev, saj tako izobrazbo pra'f gotovo potrebu je več strokovnjakov. kot pa samo 5 iz nase republike Tečaj v Planici ie trajal 4 dni, strokovno vodstvo pa ie imel znani avstrijski strokovnjak Rossner. Izduja Tiskovai svet vVoletv — Črc!ii uredniški odbor — Odgovorni urcuJ1L Franček Mirtič — Rokopisov ne JJ* 3' čarno - Tisk tiskarne »Toneta Tomšič3 v Ljubljani — Uredništvo in uprava Ljubljani. Cankarjeva 4 (pasaža Neb ličnika) — Pošt. pred. 377 - Čekov«; račuu uprave 600-701/3-84 — Teklo« • uredništvo: 21-261 {ob nedeljah 20-li » 171, 172 in 173) — nprava: 21-281 Letna naročnina 1600, polletna 800 v DVEH SLIKAH VSA TRAGEDIJA. NA DIRKI ZA »VELIKO NAGRADO DANSKE« JE 2I-LETNI NOVOZELANDEC GEORGES LAW-TON DRAGO PLAČAL PREVELIKO TVEGANJE. S SVOJIM COO-PER-AUSKINOM JE PREVEC »REZAL« ZAVOJ, .ZADEL V TRAVNATI ROB DIRKALIŠČA, OSTALO PA VIDIMO NA SLIKAH. MLADI DIRKAČ JE OBLEŽAL IN KASNEJE PODLEGEL POŠKODBAM Uganite/ KOKO USTKVIM AVTO PR1160 km-li ia 60 m PROSTORA CE NE BI BILO PETROLEJSKEGA MOGOTCA GA-RYJA LAUGHLINA IZ TEKSASA IN NJEGOVE SOPROGE, BI SVET NAJBRŽ NIKOLI NE ZVEDEL ENEGA NAJVEČJIH PODVIGOV PETKRATNEGA SVETOVNEGA PRVAKA V AVTOMOBILIZMU, ARGENTICA JUANA MANU-ELA FANGIA. AMERIŠKA ZAKONSKA DVOJICA JE FANGIA SPREMLJALA V NJEGOVEM ŠPORTNEM AVTOMOBILU IZ FIRENC V MODENO. OBA ZAGOTAVLJATA IN PRISEGATA, DA SO SI REŠILI GLAVO SAMO ZARADI NEVERJETNE SPRETNOSTI FANGIA. S 140 km HITROSTI JE AVTOMOBIL DRVEL PROTI TOVORNJAKU, KI SE JE POSTAVIL POČEZ ČEZ CESTO IN NITI NA ENI NITI NA DRUGI STRANI NI BILO PROSTORA ZA SREČANJE. TO KAR JE FANGIO NAPRAVIL V TEH TRENUTKIH, DA BI Rešil svojima sopotnikoma in seveda tudi sebi vsaj ŽIVLJENJE, je že šlo preko meja normalnih ČLOVEŠKIH PREDSTAV IN TEGA TUDI NI NIKOMUR PRIPOROČATI ZA POSNEMANJE. Preden se lotimo te morda največje dirkačeve zmage. Poskušajmo iz dveh zgodbic spoznati človeka. Nekoč so Pangia vprašali: »Ali se bojite nesreče?« — Njegov odgovor je bil značilen: »Nikoli nisem imel nesrečei« Potem se je menda spomnil, da to le ni Povsem točno, saj si je pred leti v Monzi zlomil eno od vratnih vretenc, pa se je popravil: »Vsekakor se nobene nesreče ne morem spomniti.« Vpraševalci pa so včasih še Bolj sitni: »Ali nikoli ne mislite na smrt?« — Tudi to Fangia ne zmede: »Smrt? Zanjo imam le redkokdaj toliko časa, da sploh mislim nanjo.« Končno dajmo še obnoviti ninenje o Fangiu, ki ga je dal medtem že smrtno ponesrečeni španski markiz De Portago. »On je najboljši. Njegov občutek je nepreko-sljiv. Vedeti morate, da imate 11 a vsakem odseku dirkalne Proge določeno največjo hitrost, ki je često tudi 280 km *a uro in več. Kdor zaostane jni tem optimom. izgublja dir-ke. Kdor vozi hitreje, najde kvečjemu smrt. Fangio .-pa Zna, rekel bi, do desetinke °dstotka vedno najti tisto hitrost, ki še pomeni zmago in Se ne pomeni smrt.« In sedaj dajemo besedo Ga-r'/ju Laughlinu za opis -že omenjenega dogodka. ..— Vozili smo po Vii Emili-j1- Sedel sem zadaj in se po-Cl*til več kot zanesljivo, saj Oaju je z ženo vendar peljal &ajn Fangio. Firence so bile za nami in imeli smo še kakih (>0 km do Modene. Šlo je Proti osmi uri zvečer in dan I® pravkar prehajal v noč. rangio je pred dolgim, a raz-rrreroma rahlim ovinkom Zlnanjšal hitrost, sredi ovinka Pa zopet menjal prestave :n Pospešil. Ko smo bili zopet na Javnj cesti, pa se je zgodilo. Ma.l° pred nami, morda ka-k|h 60m. nam je počez čez C(*to postavljen tovorniak v reloti zaoiral orehod. V tej a pogled popolnoma brezup-[V sitnari j i pa sem sooznal, .do je Fangio. Naša hitrost J® bila tedat kakih 140 km na sk°i ^ Fangio samo priti-.^al na zavore? bi prileteli v lOn*!rniak §e vedno s kakimi km na nro Mojster se je PPabižil posebnega načina za-iranf«, ki sem ga videl že v" v nekaterih njegovih dir-Lf ; S hitrim obračanjem in tocafciim zaviranjem je izgonoma postavljal avto po-o* po cesti enkrat z desno. enkrat z levo stranjo. S tem drsenjem je zaviral seveda mnogo, mnogo hitreje kot bi sicer. V trenutku, ko sem že mislil, da smo se vendarle zaleteli v tovornjak, je z desno stranjo presekal telegrafski drog in počilo je kakor pri eksploziji. Vrata so odprla, Fangia in je vrglo iz avtomobila. Brez šoferja je vozilo z menoj drselo naprej. Nekaj metrov pred tovornjakom pa se je ustavilo. Bil sem popolnoma nepoškodovan. Ko sem skočil iz voza, da bi potegnil ženo in Fangia iz jarka, je Fangio že stal. Žena me je prosila, naj jo pustim na tleh, ker se ji zdi da je poškodovana. Iz teme pa je pritekel strašno razburjen šofer tovornjaka in tulil:.»Kaj pa vam pride na misel, da tako dirkate. Ali se je vsem avtomobilistom zmešalo? Morda pa si predstavljate, da ste Fangio?« »Jaz nisem, toda tam stoji Fangio. Samo njemu se imate zahvaliti, da nimate na vesti življenje treli ljudi.« Po teh besedah je šofer onemel, stopil k Fangiu, ga spoznal in izbruhnil v jok. Fangio pa je rekel med tem, ko si je gladil majhno nepomembno ranico: »V našem času je bolj zanesljivo dirkati kot pa voziti v normalnem cestnem prometu. Na dirki vsaj ni nikogar, ki bi ti prišel nasproti ali pa, ki bi ii takole zaprl cesto. Najbolje ie potovati z vlakom ali letalom. Še boljše pa je iti peš.« Tako je opisal to razburljivo dogodivščino Gary Laugh-lin. Toda ali je bilo res tako kot je vse skupaj gledal ne sicer neprizadet, toda morda Dremalo poučen opazovalec. Fangio sicer tega dogodka ni nikier opisal, toda prav lahko bi mu posveti! nekaj vrstic in te niegove vrstice bi naibrž daiale nekoliko drugačno sliko kol pa smo si jo ustvarili iz Ame^kančevega pripovedovanja. Fangio hi nam vse skupaj opisoval nekako takole: — Bilo ie malo pred osmo zvečer, kakih 80 km od Modene. Ta dnevni čas *je za vsakega šoferja nedvomno najbolj nevaren. Ni niti dan, ni niti noč in mrak. ki se spušča, zbriše obrise in vsa pokrajina je v nekakšni sivini, ki onemogoča natančno opazovanje. Človek izgublja občutek za mero in za posamez- ne predmete. Za vsako stvar j misliš, da je ali bliže ali dlje, f samo pravilno ne ocenjuješ | razdalje. To kar se giblje, = meniš, da miruje in obratno. | Sam pri sebi imenujem ta | dnevni čas uro strahov za 1 avtomobiliste. Tudi v človeku i samem nastaja nekakšen pre- - i lom. V sebi čutiš še dan, noč j pa te že zalezuje. No in tako sem tudi v ti- : stem skorajda odločilnem za- : vojn pazil samo toliko kot ! običajno. Motor je delal s e 4000 obrati. Iz ovinka sem po- \ spešil in vedno živa gospa ; Laughlin, sedela je poleg me-ne, je pravkar govorila o čip- : kah iz Firenc. Prodajalka jih j je hotela namreč prodati sa- i mo za dolarje in se je vztrajno branila lir. Torej je gospa Laughlin kupila z dolarji. Sam sem se tedaj loteval drugih misli. Moj odvetnik mi je sporočil, da so težave z mojim premoženjem v Argettli-ni, kjer me je nov režim.pro-glasil za Peronovega človeka. . ,__ Odločil sem se. da bom iz Mo- še sama dene poslal brzojavko v Bue-mojo ženo nos Aires. Pravkar sem pričenjal v glavi formulirati tekst te brzojavke, ko sem na ravnini pred seboj, menil sem, da je razdalja kakih 150 m, zagledal obrise tovornjaka, ki jev celoti blokiral cesto.Namesto, da bi takoj nekaj storil, me je ta situacija presenetila, prestrašila in razjezila. V takih trenutkih človek ogrone-no misli, mnogo več^ kot bi pričakoval. Preveč časa gre za najrazličnejše misli, namesto da bi se človek bolj zanesel na svoj nagon. Razen tega sem se tudi zaračunal. Ko sem prišel nekoliko bliže, sem že videl, da je razdalja komaj 60 ali največ 70 m. Zavpil sem: »Držite! se!« in napravil tako kot poskušam reševati podobne situacije na dirkah. Pričel sem z bočnim drsenjem, kar se mi je posrečilo samo z na j več jim naporom. Prvo drsenje se mi ie še posrečilo, drugo pa ne več. Z zadnjim delom avtomobila sem udaril v telegrafski drog in ga prelomil. Vrata ie odprlo in že sem se znašel na cesti. Z obrazom sem udaril ob obcestni kamen, čutil pa nisem nobenih bolečin. Dvignil sem glavo in videl svoje vozilo brez šoferja, kako počasi, prav boleče nočasi, drsi proti tovornjaku. Na prav čuden način je hekai centimetrov nred oviro moj avto obstal. Gospa Laughlin je stokala na drugi strani ceste v jarku oo-leg zlomljenega droga. Nieu mož ie skočil iz avtomobila in stekel k meni. Pustil sem jih v dobri veri, da jih je rešila moja spretnost za volanom. Če so že hoteli občudovati Fangia, zakaj bi jih moral prav Fangio od tega odvračati? Predvsem pa sem bi! hvaležen šoferju tovornjaka. Njegovo jadikovanje med solzami, tedaj ko me je spoznal, mi je pomagalo, da sem skril resnico. Skril sem namreč svoj neuspeh. Če bi mi namreč uspelo drugo drsenje, ki sem ga poskušal, hi nrav lahko zavil z avtomobilom v stransko cesto, iz katere je pripeljal tovornjak predan je blokiral glavno cesto. Mimogrede, ustavil se je Odgovario: JUAN MANUEL FANGIO zaradi tega, ker mu je točno na križišču odpovedal motor. Zdi se mi celo, da bi bilo morda tisto drugo drsenje tudi odveč, če bi pravočasno opazil tisto stransko pot. Predstavljal sem si, da bi moral tako reagirati vsak normalen avtomobilist. Meni, avtomobilskemu dirkaču pa je ta najbolj normalna reakcija ušla, ker reagiram^ pač najprej kot dirkač in šele potem kot običajen udeleženec cestnega prometa. To je bila zelo huda napaka, menda najhujša, ka se jih lahko spomnim iz svoje avtomobilske kariere, pa naj bo to na dirkah ali pa na takšnem »civilnem potovanju«, kot je bilo omenjeno. To sta torej dve varianti o istem dogodku. Z ene strani je dobil Fangio za svoje obnašanje v kritičnem trenutku ur 1111111.. največjo pohvalo, njegovo spretnost so ocenili že skoraj kot čudež, na drugi pa je mož sam vsaj teoretično blizu tega, da oceni te trenutke kot najslabše v svoji avtomobilski karieri in da si izstavi spričevalo nesposobneža v razmeroma enostavnem položaju v navadnem prometu. »Nas avtomobilske dirkače bi morali na dirke transportirati tako kot delajo to z našimi dirkalnimi avtomobili, kajti v normalnih pogojih Smo nevarnost. Samo v nevarnosti smo pa normalni.« To bi bil lahko zaključek razgovora ali bolje rečeno priznanja, ki ga je dal Fangio nevidnemu reporterju, svoji vesti. Glede bočnega drsenja pa samo tole. Resno svarimo pred posnemanjem. Avtomo- bilski dirkači se tega učijo na popolnoma nenevarnih progah. Največkrat na izredno širokih površinah nekdanjih letališč, ki jih uporabljajoča trening. Običajni avtomobilisti so morda že doživljali nekaj sličnega, kadar so vozili po kaki zaledeneli cesti in vsak bo najbrž priznal, da je imel kar dovolj težav, da je s pametnim uporabljanjem krmila in deloma tudi zavor ostal na cesti in se ni znašel z razbitim avtomobilom ob drevesu, v jarki* ali kje drugje. Taka dogodivščina na zaledeneli cesti pa je v primerih z načeino izvedbo takega drsenja kot jo uporabljajo avtomobilski dirkači, prava šala. Zato raje pustimo kar dirkačem, da na tak način rešujejo nevarne položaje kot ga je rešil Fangio na Vii Er- - ROV SALVADORI JE IMEL MNOGO SREČE. NJEGOVO VOZILO SE JE VŽGALO V TRENUTKU KO GA NI BILO V AVTOMOBILU, SAJ SO MU PRAVKAR MENJALI GUME IN POLNILI TANK Z BENCINOM. TAKA NESREČA MED DIRKO POGOSTO ZAHTEVA TUDI ŽIVLJENJE VOZAČA NOGOMETNA PANORAMA MS TELEOBJEKTIV / Vrsta težkih poškodb med nogometaši — Tisti iz dna tabele presenečajo — Kdo bo branil vrata Krima? — Veliko nezadovoljstvo v Mariboru ■ SMO SREDI NOGOMETNEGA PRVENSTVA! BOR- ■ BA ZA TOČKE SE JE RAZPLAMTELA S TAKŠNO « MOČJO, KOT JO MENDA NIHČE NI PRICAKO- ■ VAL. TOČKE SO ŽELO DRAGOCENE, KOT PRA-» VIJO TRENERJI, SO ZLATA VREDNE... SICER « PA, CE POBRSKATE PO NAŠI NOGOMETNI PA-« NORAMI, BOSTE VIDELI, DA NOGOMETNA ■ TEKMOVANJA RES NISO VEC ŠALA. IN ŠE TO-B LE. ČEPRAV NAD KVALITETO NISMO RAVNO B NAJBOLJ NAVDUŠENI, JE GLEDALCEV IZ KO-B LA V KOLO VEC. CELO NA STADIONU ZA BE-B ŽIGRADOM, KJER JE TRIGLAV V SPOMLADAN-B SKEM DELU RAZOČARAL ŽE DRUGIČ ZAPO-B VRSTJO, JIH JE BILO 3000... ZDRAVNIKI SO IMELI POLNE ROKE DELA Menda že dolgo nismo zabeležili toliko nogometnih nesreč na igriščih, kot prav v zadnjem času. Najbolj kritičen je položaj pri našem dru-goligašu Triglavu. Tam so namreč v pravi stiski z vratarji. Ni dolgo tega, kar si je Mozetič zlomil roko na prijateljski tekmi z Reko in sedaj seveda hodi okoli z mavcem. Novak, ki je zelo dobro branil v Tuzli, je po tekmi začn-til hude bolečine, zdravniški pregled pa je ugotovil, da ima Novak nekaj zlomljenih reber. Vsak trening, vsak nastop na tekmi je seveda popolnoma izključen. Tako je ostal en sam vratar, ki bo lahko nastopal na prihodnjih prvenstvenih tekmah, seveda če se tudi njemu ne pripeti kaj neprijetnega. Ta poslednji mož v vratih Triglava je Babnik ... Tudi sicer imajo pri Triglavu precej težav s sestavljanjem enajstorice. Medved je prejšnjo nedeljo odigral svojo poslovilno tekmo in bo zapustil nogometni travnik, Brezigar je bil v dvoboju z igralcem P rolete rja poškodovan in za sedaj še ni zanesljivo, če bo lahko nastopil v prvenstveni tekmi proti Karlovcu. Poročila iz Karlovca pa trdijo, da je moštvo v tekmi proti Sl ob od i zaigralo odlično, najboljši mož na igrišču pa je bil nekdanji reprezentativni vratar Brkljačič. kateremu enostavno ni mogoče zabiti gola, kot nam je pripovedoval sodnik Jakše, ki je sodil to tekmo. Ce k temu prištejemo še znano neučinkovitost napada Triglava, potem je res težko verjeti v uspeh ljubljanske enajstorice. ki bo prihodu io nedeljo nastopila v mestu ob Korani. Zdravniki so morali posredovati tudi na tekmi med Ljubljano in Triglavom. Najprej si je Dolenc pri trčenju z Opresnikom poškodoval arkado in nad očesom so mu zdravniki morali narediti kar 8 šivov. Kljub temu pa pri Ljubljani menijo, da bo Dolenc jpliko prihodnjo nedeljo že nastopal. Mnogo hujši je bil primer trboveljskega nogometaša Maka, ki je v trenutku, ko je dal drugi gol za svoje moštvo, padel, nanj pa je padel še vratar Ljubljane Zupančič in rezultat vsega tega je bil zelo hud zlom noge. Prav gotovo drži mnenje strokovnjakov, da Mak prece j časa ne bo mogel brcati žoge, mimogrede pa lahko še povemo. da bi moral Mak v ponedeljek na odslužen je kadrovskega roka v JLA. Ko smo že pri ljubljanskih klubih naj omenimo, da bo v nedeljo odigral poslovilno tekmo tudi vratar Krima Reba. ki bo odšel v JLA in za sedaj še ne vemo povedati, kdo bo odslej branil vrata Krimove enajstorice. RAZOČARANJE V MARIBORU Po nedeljski tekmi je zavladalo v Mariboru veliko nezadovoljstvo. Le sreča je prinesla Mariboru v tekmi z Ilirijo 2 točki. Vse kombinacije in trud Mariborčanov je zbledel ob pametni obrambi Ilirije, mimo tega pa je stal v vratih tudi odlični Erič... »Sicer pa je glavno, da je tekma mimo in zakaj ne bi imeli tudi nekaj sreče,« je dejal po končani tekmi predsednik kluba dr. Srečko Koren. V nedeljo bo na sporedu morda še težje srečanje. Nasprotnik je Slovan in v tej enajstorici igra tudi nekdanji igralec Branika Elzner, ki pozna mariborski nogomet . nrav do kosti. Vse kaže. da bo trener Pflander jroslal na igrišče znano enajstorice, soj pravzaprav nima kake posebne izbire. Mimo tega kaže, da je vratar Vabič v življenjski formi. Sicer pa je treba omeniti tudi to, da je mladinskemu reprezentantu Cehu že precej stopila v glavo njegova nogometna slava. Pred odhodom v Beograd je nekako takole dejal: »Še letali boste za mano ...« Morda drži, toda s tako igro, kot jo je prikazal v zadnjih tekmah, ne bo našel mesta v drugem moštvu. In kako je z napadom? Ce gre Vidicu, je vse dobro. Šober še ni v formi, Blaznik niha med dobrim in slabim, Arnejčič pa se nikakor ne more znajti. Skratka, trener Pflander in dr. Welle ne bosta imela lahke naloge, če bo; sta hotela doseči uspeh proti Slovanu. NAFTA V NOVI IZDAJI Vsi so bili prepričani, da bo minulo nedeljo Kladiva! zlahka opravil z Nafto. Nafta pa je klonila le z minimalnim rezultatom in je igrala kot prerojena. V taboru Kladivar-ja po nedeljski tekmi svetujejo vsem moštvom SCL: pazite na Nafto! To ni več moštvo, ki bi zlahka oddajalo točke. Kot zanimivost s tekme med Kladivarjem in Nafto lahko povemo, da so celjski napadalci ka.r osemkrat zadeli vratnico, jrosebnost pa je tudi to, da je igralec Nafte Matičič popolnoma onemogočil enega najboljših strelcev v SCL, Hribernikg. TRIGLAV OKREPLJEN PROTI LJUBLJANI Minulo kolo je kranjski Triglav pripravil precejšnje presenečenje, ko je v Murski Soboti osvojil eno točko. Po letošnjih prvih tekmah kaže, da je kranjska enajstorica dobro pripravljena in že dokaj vigraua. Precej se pozna nastop bratov Brezar. Po prvih treh tekmah so se že pomaknili za eno mesto više. Ce JCaLjubljana«), ki je prepovedal boksarjem svojega kluba, skupno z Odredovimi odhod v Maribor. Tekmovalci so se ustrašili in ga ubogali. Komentar tu ni potreben. Mariborsko športno občinstvo je prepričano, da bo BZS raziskala ozadje te odpovedi m izrekla primerno kazen. Ta kazen pa prav gotovo ne bo mogla povrniti niti materialne, kaj šele moralne škode. Sicer pa so ljubljanski boksarji vedno dobrodošli gostje o mariborskem ringu! bodo fantje tudi v prihodnje tako pridno nabirali točke, potem se bodo lahko uvrstili še precej više. Čeprav so v jeseni veliko zamudili, so sedaj prepričani, da ne bodo izpadli iz lige. O nedeljski tekmi Sobota : Triglav nam je predsednik kluba tov. Beznik Slavko dejal tole: / »Tekma obeh enajsteric je bila fair in se samo čudim, kako je mogel sodnik Janžekovič iz Maribora izključiti iz igre Staneta Brezarja, za tak čuden prekršek. Sodnik Janžekovič trdi. da je domneval, da je Brezar Stane izsiljeval enajstmetrovko in ga je zato izključil. Sodim, da naši slovenski sodniki kvalitetno ne rastejo z razvojem moštev v SCT.« Ena najzanimivejših tekem za točke bo v nedeljo v Kranju, Triglav se ho to pot nekoliko okrepljen srečal z enajstorice Ljubljane. O tej tekmi tov. Beznik meni: »Enajstorica Ljubljane je tehnično dobra ekipa in igra zelo dinamičen nogomet. Zlasti ima nevaren napad, zato bo naša obramba imela v nedeljo veliko dela in bo morala biti zelo pazljiva. Ker bosta v tej tekmi nastopila prvič za barve kranjskega Triglava tudi Norčič in Potočnik, ter če ne bo kaznovan Stane Brezar, potem računamo v nedeljo na najboljše. Kakšna bo postava? V glavnem taka kot prejšnjo nedeljo. Potočnik bo igral na mestu srednjega napadalca. Norčič pa bo zamenjal nekoliko poškodovanega Lekiča.« V Kranju vlada za to tekmo veliko zanimanje in računajo na velik obisk gledalcev. Helmut Rahn: GOLI, moj konjiček Pazi vendar na čevlje! Ta žalostni klic je plaval nad vsemi pcskuEi v rrJadih letih, da bi dosegel kak uspeh v nogometu. Pazi na čevlje! — mi je vedno zabičevala moja mati, če sem hotel igrati nogomet s prijatelji iz Essena. Vedno isto je ponavljal tudi učitelj in poleg tega še trdil: »Ne morem dovoliti, da bi mladina igrala nogomet. Rokomet je prav tako zdrav . . .« Nekoč pa sta se dva učitelja takole pogovarjala med seboj. »Kaj menite, dragi kolega, ali se ne bi dalo zatisniti vsaj eno oko . . .?« »Toda čevlji, morate vendar priznati . . .« »Toda, če je že tako, pa naj igrajo fantje kar bosi . . .« Prvo pravo nogometno tekmo sem igral v nekem taborišču za preskrbo otrok in pravijo, da sem že pri tem prvem poskusu pokazal nekaj talenta za to igro. Gledalci na robu igrišča so pogosto kričali — pazite na zelenega, ta je nevaren! Ker sem bil samo jaz oblečen v zelene telovadne hlačke, je torej veljalo vse to meni. Vojne je bilo konec in s čevlji je bil še vedno križ. Skupaj s svojimi vrstniki smo igrali po ulicah Katrnberga, kjer sem doma, ali pa na bližnjih travnikih Iz posame nih skupin so nastali pravi klubi in samo v našem kraju jih je bilo kakih 20 Ze takrat so se pričeli zanimati zame in mi prigovarjali iz vseh koncev: »Helmut, igraj vendar z nami!« Nekega dne so me pripravili od tega, da sem nastopil v mladinskem moštvu Altenešsen 12 proti mladini kluba Altenessen 18. Takrat sem kot desni napadalec v nedeljskih čevljih dosegel dva gola. Vabila, da naj vstopim v ta ali oni klub, so pri Čela kar deževati. Ker sem že začel pri Altenssen 12, sem kar ostal pri tem klubu, ki je zastopal seveda Je 4 ali 5 ulic. Med seboj smo se dobro poznali, bili smo večinoma sošolej. in tako so se pričela nogometna tekmovanja nedejin m -ed^Ho Kmalu je prišlo tako »T^i^^ n- na_ stopil tudi v B moštvu, prišel pa je tudi dan, ko so mc povabili v A moštvo in mi obljubili prave nogometne čevlje. To je bil dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Dobil sem sicer stare ponošene in prevelike čevlje, ki sem jih moral napolniti s starimi krpami, da sem jih sploh lahko oblekel. Toda bili so pravi nogometni čevlji ____ prvič v življenju. Takrat sem bil star nekaj več kot 16 let. . . In moji starši so prvič'prišli gledat svojega sina na nogometno tekmo. Prvi poskus pa je bil precej tragičen. Prvi polčas te tekme se je končal z rezultatom 6:0 za našega nasprotnika. Toda nisem izgubil volje Kmalu po polčasu je bil rezultat 6:1 — moj prvi gol. In za tem 6:2. moj drugi gol in za tem 6:3 — moj trelii gol. Soigralci so pritekli k meni, ml čestitali in mi stiskali roke. Verjamete ali ne — ta tekma se je končala z našo zmago 7:6. Ta tekma je bila dovolj, da mi je zagotovila stalno mesto v A moštvu in celo zdravniki so pogledali skozi prste ter mi izdali zdravniško dovoljenje, čeprav sen b'\ za prvenstveni nogomet mnogo preslaboten. Nisem dolgo Oat&l v lem klubu, kajti povabili so me h klubu »Prinz Heinrich«, kjer so mi preskrbeli tudi dobro zaposlitev v rudniku. Zaslužil sem 350 mark in delal sem 800 m pod zemeljsko površino pri transportnem traku. Ni bilo treba dolgo čakati na moj prvi večji uspeh. Nekega dne me je namreč presenetil predsednik z besedami: »Helmut, priložnost je tu. Mestna reprezentanca Essena bo igrala z reprezentanco Stuttgarta in če boš dobro igral na trening tekmi, boš oblekel mestni dres.« EH sem ves v ognju in na trening tekmi sem dosegel 3 gole, kar je bilo dovolj, da sem si priboril mesto v mestni enajstorici. Bil sem edini reprezentant član nižjega kluba, vsi ostali pa so bili znani nogometaši iz klubov, ki jih je poznala vsa dežela. Mnogi soigralci se niso niti zmenili zame, saj še nikdar niso slišali mojega imena. To tekmo pa senv igral kar dobro in to je bil moj prvi stik z velikimi nogometaši. Ko sem nekaj mesecev pozneje v tekmi proti Gladbachu dosegel gol, ki se ga še danes natančno spominjam, cenim ga za enega najlepših v moji nogometni karieri, sem naslednji dan prebral v časopisih članke z naslovom: »Ime Rahn si je treba zapomniti!« Prhel sem š«> do enpga mojih ciljev, opravil sem namreč z mpebor*- zaposlitev pri tvrdki »Didier«, ki ni bila lahka. Vozil sem namreč gradbeni material — samo po- noči. Toda nekaj dobrega je le bilo pri tem. Pri isti tvrdki je bil zaposlen tudi Heinz Wewers, srednji krilec enega najbolj znanih klubov v Nemčiji, Rot-Weiss-Essen. Skupaj sva prevažala gradbeni material po vsem Porurju, postala sva dobra prijatelja in kmalu mi je predlagal, naj vstopim v vrste njegovega kluba. Člani mojega prejšnjega kluba pa so opazili mojo namero in me že naprej opozorili, da me enostavno ne bodo pustili iz kluba in naj si ne delam iluzij, da bom lahko šel k Rot-Weiss. Ni mi torej preostalo drugega, kot da sem še naprej igral za svoj stari klub, marljivo sem treniral in predvsem pilil svoj močan strel. Zgodilo še je c'elo, da sem skoraj poslal enega svojih nasprotnikov na drugi svet. S kakih 20 metrov sem streljal prosti strel in žoga je priletela nekemu zobozdravniku naravnost v glavo. Le ta je padel na tla in nepremično obležal. Nezavestnega so odnesli z igrišča, vendar se je mož v moje veliko veselje čez kakih 10 minut zavedel. Težak kamen mi je padel s srca. Ob koncu tekme mi je že smeje dejal: »Slišiš Helmut, ali res nisi mogel najti nobenega drugega in si moral poslati v deželo sanj ravno mene. Opravičeval sem se kot sem vedel in znal. Vendar mi je ravno ta strel prinesel tudi koristi. Ko so pri Rot-Weiss Essen zvedeli za ta topovski udarec, so se pričel'' resno zanimati zame. predsednik našega kluba pa me je po- klical k sebi in me je prepričeval, da jih vendar ne morem kat tako zapustiti. Ostalo je torej pri starem. Nekega dne pa je v službi pozvonil telefon in pozvali so me> naj takoj pridem v upravo podjetja Znašel sem se v sprejemnici* kjer. so bili zbrani člani uprave mojega starega kluba in pa zastopniki Rot-VVeiss Essena, Bilo mi je kar tesno pri srcu, ko seru jih zaeledal vse pred seboj Predsednik mojega kluba me je takole vprašal: »Prosim te, da odgovoriš na eno samo vprašanje. Ali b* raje ostal pri našem klubu ali pa bi rad nastopal za Rot-WeisS Essen?« Moj odgovor je bil zelo kratek: »Rot-VVeiss!« »Dobro, naj bo . . .« Zapustil sem sobo, že pol ure za tem pa me je poklica* direktor: »No Helmut, sedai si prost in lahko boš igral p^ našeh1 klubu.« Priznati moram — počutil sem se kot v devetih nebesii*' REPORTERSKI MAR,\TONl^“i±±“J Atletika in kros »Go-Kart« — Kaj pa je to? Konkurenca tovarni TOMOS? In prav zdaj, ko je začela serijsko izdelovati spačke? Na oidiku je namreč novo motorno vozilo, ki je zagledalo beli dan — kot nalašč — prav o Kopru. Ljubiteljem avto moto športa se obeta športni užitek, dirke na novih ispačkih* —iGe-Kartilu. Prototip tega motornega šiiri- 'Tekmovalci pa se tega konec koncev ustrašili in so kegljali kar v vodi... Nogometna ulica Ta je pa iz Tržiča. V tem razgibanem industrijskem in turističnem kraju imajo ulico, ki se imenuje Čevljarska ulica. Običajno so ulice namenjene splošnemu prometu: prevozu z kolesnega vozila so konstruirali en mesec, P’ oi proizvod pa se je pojavil .na ulicah Kopra 19. marca. To je prvo vozilo te vrste v Jugoslaviji — 0 inozemstvu z njim že prirejajo dirke na ^ojhnih za to prirejenih avtodromih že dalj casa — ki bo služilo vzgoji naših pionirjev ''' tudi za odrasle. Zanj so se navdušili člani Aoto-moto društva Koper, njegov konstruk-r'r pa je član tega društva in uslužbenec tovorne Tomos Janez Imperl, ki ga že poznamo konstruktorja dirkalnega tipa mopeda kolibri. Vozilo ima zelo enostavno -upravlja-nie z volanom, na levi strani vzvod za zaoo-r°> na desni pa za plin, medtem ko se brzina D°zila izpreminja s posebno napravo v sa-^ern motorju. Na zelo trdno konstrukcijo vo-zda z enim sedežem je montiran stabilni mo-[Cr UMO 05 50 ccm, lahko pa ga je dopolniti Se z drugim motorjem enake kubature. Do-Sež« lahko hitrost od 50 do 120 km na uro. Predstavniki AMD Koper so nam povedali, 'ta nameravajo o kratkem začeti s serijsko Proizvodnjo teh vozil in bržkone bomo kaj *fnalu zapisali tudi kakšno zanimivo repor-o dirkah s takšnimi >Go-Karti«, kot ga Puliie tia sliki, še posebej, ker bo cena uialenkott višja od mopedov znamke iCo- Kegljanje v vodi . Kegljanju na asfaltu, na parketnih stezah ‘n na ledu se je pridružila pred kratkim še športna zvrst — kegljanje na vodi. Mor-"3 fco kdo mislil, da bo ta šport sličen mater-Polu ali podobnim igram, vendar to ne drži. . ** pa je, da so nedavno kegljači Notranjske fueli svoje prvenstvo na kegljišču na Vrhniki p *o morali svoj prvi nastop opraviti dobe-l.p° v vodi, ki je za nekaj centimetrov pretila asfaltno stezo. Seveda so bili temu pri-tudi rezultati. In kako je do lega pri-i,°/ Na kegljišču je počila vodovodna cev in Jjub osem naporom prirediteljem tega tek-0Danja vode ni bilo moč hitro odstranili. v Podpeči najbolj priljubljena Partizansko društvo v Podpeči deluje že od leta 194S. Že od vsega začetka pa beležimo pri tem društvu največje zanimanje za atletiko in kot prvi javni nastop v okviru tega društva je bilo tekmovanje v krosu. Ta tekmovanja so p Podpeči postala tako tradicionalna, da je AZS Podpečanom poverila o organizacijo že več republiških prvenstev v krosu. Začetki tega društva so bili skromni, a zelo udarni. Iz travnika, ki so ga dobili v uporabo, so uredili atletske naprave, tekališče, prostore za skoke in mete, vrh tega pa še za različne igre. Mladina je pri začetnih delih zelo aktivno sodelovala, to pa je bil dober pogoj za nadaljnji razvoj sPartizanac v Podpeči. Če že govorimo o značilni panogi tega društva, atletiki, potem seveda ne moremo mimo dejstva, da so podpeški atleti o republiškem merilu zelo znani, saj so imeli p vrstah mladinskih reprezentanc precej svojih zastopnikov. Fse to nam je pripovedoval lov .Polde Pristavec, ki že vseh 15 let deluje o okviru društva in je nič manj kot Iti let njegov načelnik. Mimogrede naj povemo, da je njegov konjiček seveda atletika in da mladina iz Podpeči prav zaradi tega sledi njegovemu zgledu. Povedal nam je na kratko tole: >Ko smo svoje vrste dodobra utrdili in začeli s širšim društvenim delom, smo se lotili večkrat organizacije okrajnih tekmovanj »Partizana*, kjer smo uspeli. Še večji uspeh pa smo zabeležili s svojimi ekipami in posamezniki pri samem tekmovanju, saj so le ti osvojili več naslovov republiških prvakov v okviru Partizana. Zdaj se je atletika pri nas razvila že do dokaj zadovoljive množičnosti in okrog 40 atletov in atletinj stalno vadi. V načrtu imamo letos pionirsko atletsko šolo, iz katere bomo bržkone dobili spet precej novih nadarjenih tekmovalcev.* — In ostale panoge? nas je zanimalo. »Poleg atletike gojimo ob ugodnih zimah smučanje v vsem disciplinah, zadnje čase pa sta se precej razvila tudi nogomet in namizni tenis. Za namizni tenis se zlasti zanimajo najmlajši in bomo tudi zanje pričeli šolo, prav tako kot pri atletiki. Seveda ne zanemarjamo tudi orodne telovadbe, kjer imamo vrsti mladincev in mladink in je ta panoga postala med našo mladino zelo priljubljena. Hvaležni smo sindikatu Lesne predelovalne industrije Podpeč, ki je namenil dvorano v Sindikalnem domu izključno za vadbo Partizana.* Ko smo načeli še vprašanje problemov, smo zvedeli, da Podpečane najbolj teži dokončna ureditev igrišča, za kar jim primanjkujejo finančna sredstva. Vaditeljskega kadra za splošno vadbo in atletiko je dovolj kljub temu pa so nekateri začeli sodelovanje odpovedovati z izgovori, češ da nimajo časa. Funkcionarji Partizana o Podpeči so nam pooedali še, da so imeli glede materialne in moralne podpore več razumevanja, ko so bili o okviru občine Borovnica. kot pa kasneje pod okriljem dosedanje občine Rudnik. Upajo pa, da bo nova občina Vič pokazala zanje več zanimanja. Društvo ima zelo dobre slike z ostalimi krajevnimi organizacijami, zlasti pa s tjoobodo in kegljači, ki so tudi zelo agilni, največ podpore pa uživa s strani LP1 Podpeč in Kmetijske zadruge. Sicer pa je poleg omenjenih stvari pohvalno zanje že to, da združujejo v svojih vrstah okrog 150 pripadnikov iz bližnjih vasi in da so bili njihovi atleti precej časa rezervoar za ZAK Ljubljana, s katerim imajo dobre odnose in tesne stike. avtomobili in drugimi vozili ter pešcem. Tr-žiški pionirji iz bližnje okolice te ulice pa so se zadnje čase tako močno navdušili za nogomet, da prirejajo o Čevljarski ulici dan za dnem svoje nogometne tekme in jim je kaj malo mar, če se promet ne more v redu razvijali. Občinski možje bodo morali bržkone resno razmisliti, ali naj ta ulica služi odslej pionirskim nogometnim tekmam in naj bi ji dali naslov Nogometna ulica, ali pa bodo morali urediti za takšne tekme in za pionirje kak primernejši prostor. Za zdaj velja hudomušna pripomba domačinov, da se je Čevljarska ulica preimenovala v Nogometno. Šliharjevn stava Ko so nedavno Tržičani sprejeli svetovnega rekorderja Jožeta Šlibarja, sta ob tej priložnosti s predsednikom občine Lovrom Cerarjem sklenila zanimivo stavo. Odigrala bosta namreč dvoboj o kegljanju. K teniu je Šlibarja izzval tov. Cerar, ki je navdušen kegljač, pa tudi Jože večkrat keglja na igrišču KK Ljubelj o Tržiču. Seveda dorn4čirii Ha moč ugibajo, ali se bo športna sreča obrnila v prid občinskega predsednika ali njegovega občana. Šlibar nam je dejal, da hoče tovariša Cerarja na vsak način premagati. Kakšna pa je njuna stava — ni znano. Žcuska ustanovila klub Balinarji v Studenem pri Postojni bržkone ne bi imeli svojega kluba in seveda tudi ne bi tekmovali, če jih ne bi k temu spodbudila ena izmed domačink, ki je žrtvovala lastna sredstva ter posredovala gradnjo balinišča, nabavila krogle in ustanovila balinarski klub. »nezmotljivost«, taicrat strogi sodra klub, ki se imenuje »Zvezda*, ima sedaj niM zanikajo tudi najbolj vidne 50 registriranih članov in $e udeležuje različ- dokaze tehnike. Zadnje olimpijske bazena Amerikanec Larson, sod- no prijel za glavo. Vse to pa se- nih tekmovanj D okolišu Postojne. Ko pa SO i.gr,e 60 df*le. “ to ™16v nekaj nikl niso boteli spremeniti svoje veda po mnenju sodnikov ni dole to za balinarski švort navdušeno tovariši- <3okazov" Nalboli v,de^ 3® tlstl odločitve. volj, da bi štafeto diskvalificirali, co povabili lnai bi ^stala^UhoTvreTednik 'Vm”' prlf,.,plavanju- k;,er ASO V zadnjih mesecih je prišlo do Sodniki pač trdno čuvajo svoje co, popaom, na] Dl postala njinop preaseaniK, sodmld pris<>daill prvo mesto Av- dTUge >sodnjšlke napake«. V atlet- »nezmotljivost«. je baje to njihovo zeljo odklonila. Kljub te- eftraicu Devvittu. Čeprav je po- niu pa lahko zabeležimo to kot redek primer, znejša filmska reprodukcija doc/a je zenska ustanoviteljica športnega kluba, kazala, da je prvi dotaknil zid Pred dnevi Jc diplomiral z cdličnim uspehom na gradbeni fakulteti v Ljubljani državni rekorder in stalni član državne reprezentance v deseteroboj«! atlet Kladivarja, Jože Brodnik. Odličnim športnim rezultatom je naš Brodnik prav sedaj priključil še življenjskega — poklicnega. Naporno treniranje za vrhunske športne dosežke ga ni motilo, da ne bi vselej v predpisanih študijskih rokih opravljal tudi ustrezne izpite na grad beni fakulteti. V rednem roku je opravil svoj študij, ob vsem tem pa je vselen bil pepoler človek-atlet tudi na vseh tek movanjih za državno reprezen tanco. Odlično je vsklajeval Stu dij s športom in nazorno doka zal, da je takšni vskla je vanje možno tudi za vrhunskega športnika. Seveda pa bi bilo odvef poudarjati, da je bila pri vsem tem njegovem osebnem naprezanju potrebna marsikakšna odpoved, predvsem pa čvrsta volja .in vztrajno delo. Študent, in atlet takšnega kova je bil vselej Jože Brodnik. Ce poznamo Jožeta Brodnika s te strani, potem smo lahko prepričani, da bo kot bodoči inženir kljub po klicnemu delu ostal atletiki zvest Še vrsto let! Iskrene čestitk el pomaga v športu sodnikom. Toda kadar gre za njihovo Ne film, temveč sodniki RiManiolt imiiitn Itnis) je vstal v obrambo nogometa« čeprav neobičajen način. nekoliko ^00.000 organiziranih igralcev v Japonski — brani Azija p 9^ do 14. aprila se bo v lili tisti, ki so tem dejstvom *»uSu zbralo blizu 500 tek- pripisovali uspeh japonskih 2^ valcev z vsega sveta na igralcev. Gobo so prepoveda-tii^ Sve*ovuem Prvenstvu v li, vitamine so uživali tudi aa,t»znem tenisu. Kitaiskn.Vi “ mislite, da so v tej številki Zenske: 1. Japonska, 2. Ko-r» ~ ~ * zajeti vsi igralci namiznega reja, 3. Kitajska, 4. Anglija, 5. dvorane S 500 mizami — Vse naslove prvakov tenisa te dežele. Njihovo šte- Madžarska, 6. Čehoslovaška, vilo se vzpenja v milijone. Na 7. Romunija, 8. Francija, 9. cestah, v parkih, na deželi in Nemčija, 10. Švedska, v mestu srečate »divje« igralce, ki porabijo vsak kos lesa za »mizo« in se urijo v tej športni panogi. V Tokiu je največja dvorana na svetu za namizni tenis. V njej je stalno 500 miz, kjer od jutra do večera vadijo najboljši igral s . znem tenisu. Kitajska, ki j® Je v zadnjih letih povzpe- r Ba sam vrh svetovne elite j. nainjznem tenisu priprav-ceir, presenečenje na »doma-terenu«. Strokovnjaki tr-v > tla bo prvenstvo potekalo ■ nanienju internega dvobo-rrtaponska — Kitajska. Ev-iJTfv ln njeni igralci bodo $e ** Podrejeno vlogo. Mnogi stj prasujejo, kje so skrivno-v>i. jdnih uspehov igralcev te Si’' , Azije v Tl n nd , »n »Tn Evropejci, toda Japonci so bili še v<5dno na vrhu sv-etovne lestvice. Skrivnosti ni. Če lahko to imenujemo skrivnost potem poslušajte. Japonski tekmovalci imajo že prirojeno izredno hitrost, okretnost, prožnost, močan udarec in neverjetno hitro možnost reagiranja. Torej nič nenaravnega, le odlično razvite telesne lastnosti, ki jih lahko doseže sikj štafeti 4 krat 100 m je v prvi pre-daji Anglež Radford prestopil odrejen prostor za predajo štafete in bi morali sodniki zar*di tega ie Prav postopal, ker štafe novi Spaček precej večjo hitrost kot stari, .saj lahko doseže nad 100 km na uro. Tako so Francozi spremenili stari moiF