(^Jtttri^ Udmi^J*.)
21. številka.
V Trstu, v soboto dne 17. februvaija 1894.
Tečaj XIX.
»■DINOM«
ubaj« po trikrat na teden t »eatili ir-danjih .b torkih, Astrtkih aoboteh. /jutranje iid»nj« izhaja eb 6. uri ajutraj, večerno pa ob 7. uri srečer. — Obojno iidiiij« atute : «a J«l«n mtMc , f. —.»0, uren Avtfrij* t. 1 .-M a. tri tacaao. . , 'i.lo , .	4 _
aa pol lata ... S,- . , . S— a» rm leto ... is._ * . . i§._ Na liriki brez ^.lloiise naročnine m
rs Jemlje siir. Potaraićre številke dobivajo v pro-lUjalnioab tobak* V lrttu po a nvš.f » U*rici po S iiTČ. Sobotno večerne itdanja v lrttu s n4., v Gorici « ni.
EDINOST
Oglasi *e rakuna po tarifa t petitu; za nail.tre r. debelimi črkami h« plačuje pr«)*t.»r, kolikor obsega 1 avaduih »ruti«. INulana ocmrtn (■•• in jiTtiotahvHle, domači oglasi itd. »« ričunajo po pogodbi.
V*i dopi«i naj to pošiljajo uredništva : ulic« Canorma it. 13. Vsako pisino mora biti frankorano, ker nefrankovan* a« ne
»prej 3inajo. Rokopiai »e ue »račajo.
Naročnino, reklamacija in oglase sprejema upravniitvo ulica Caserma 18. Odprte reklamacije 10 proite poStnine.
Glasilo ■lovenvketfa polltldnetfa društva za Primorako. „r
Tržaški Slovenci.
Položaj kritikih Slovenoev je čim dalje resnejši, kajti predani •> na milost in nemi-loet vladajoči laiki večini, koja na« satira ia zapostavlja. Jesik nai, čeprav bi mora! po ustavnih aakonih utirati enake pravice ■ nemškim in laikim, nima pri triUikih občinskih uradih nobene praviee ter ae aa načeloma sanikuje oe!o pravica do ob 1 toj a. Slnvenei, katerih je v Trstu okolu 80.000 dni — toraj več nago t katerem drugom me«tu t Avstriji —, se niti ne pripo-snavajo aa take ter ae nssivajo se sploinim imenom „slavi" t. j. Slovani, V mestni gim-nasij in realko ter v druge Ijudike iole, vzdrževano po triaiki občini, aahajajo ne-kateri „Ilirci", a noben Slovenec, čeprav bres dvojbe obiskuje mestne arednje in ljudske iole vsaj četrtina Slovencev I
Ne •amo, da njm nočejo priposnati po ustavi zajamčenih pravio, — ie priposnati nas nočejo, da smo tu od prastarih časov; na-iteli so nas okolu 30.000, a pravijo, da smo tujci, padii doli a gorovja; tujci pa jim niso italijanski podaniki; - kacih 20.000 laikih privsndrovoev, koji so priili tu sem, da jemljejo kruh izpred ust naiim delavcem in obrtnikom, so pa naii gospddi „il eolto pubblico* in gorje onemu, kateri bi se drinil črhniti besedico proti njim.
Proti Slovencem je pa vse dovoljeno. Laiko časopisje sme norce isbijati s nami, grditi nai r^d, nai jesik, naie običaje.
Druitvo „Lega* smo v naii sredini ustanavljati laiko iole, podpirati po nas vsdrže-vane učitelje, da naa potujčujejo; cel6 javno po ulioah naa smejo tasramovati s iszivajo-čimi pesnimi, ščuvajo svoje somišljenike proti nam. Tega občega hujskanja se udeležujejo tudi taki listi in možje, koji se radi nasiv-Ijejo .konservativce*. Poglejmo samo stru-pene članke in dopise v „Matliuu" in koj se prepričamo, da je tako.
Dočim nas na jedni strani pridno potiskajo v kot ter odrekajo nam vsakorino pravico, napovedali so nam na drugem mestu vojno v narodnem in gmotnem pogledu. Ne samo da so naia *deoa potujčujejo po iolah* koje vsdrlujemo tudi mi s lastnim telko pri-slutenim denarjem, prete celo nam očetom, da nas kaanujejo, ako se ne uklonimo njih poPalijantevalni volji. Kjer in kedar morejo, uporabijo ves svoj upliv, da ikodujejo nam, priborivii kako, čeprav majhno korist — ad majorom Italiae gloriam. Glej n. pr. one re-vela naiega rodu, katere je osoda primorala, da si poiiiejo zaslužka pri mestni gospddi.
PODLISTEK.
—	(n)
Kri ni voda.
Vsselotgra v jednem dejanji.
(Konec).
Gabrovič (potegne sabljo). Strani! Kdo se predrsne ialiti čast junaka P Gospod — poživljam Vas na dvoboj pri tej priči t (kakor da je ie le sedaj zagledal Rogino in Pla-veia, usupno navidezno). A-a t Ali sanjam P Je-li resnica P Vidva tu P I
Plavci in Rogin (navidezno). Gabrovič! Ti tukaj P Moj prijatelj!
Gabrovič (jima podaja roko). Bog vaju sprimi t Oprostita mi, da me nahajata v situ* vaciji —
Prelaznik (sa-ae). Ti se poznajo.
Gabrovič. — v aituvaciji, katero Vama moram razložiti, da jo umejeta. Razodoti Vama .imam, da sem seui se prav v tem tro-notku zaročil z gospico Antoaneto Prelarnikovo.
Prolaznik (v strežni jesi). Ti — lažoS !
Tonica (kije doslej stala kakor okumenela zadej, stopi pogumno prod očeta). Da, moj oče, tako je. Jaz in Emil se ljubiva, midva se hočeva poročiti.
Od uradnika do najnižjega delavca na mestnem tlaku morajo storiti slovesno obljubo, da bodo delovali v prospeh italijanizma. Glej siromašne kapovile po tržaki okolici, kako morajo polaičevati svoje znance in sosede, čeprav sami niti laški ne znajo; poglej one znano učitelje v spodnji okolici, kako se vedo dobrikati gospldi, ker se jo — boje. Koliko jih je, ki so za boro službico prodali svoje mišljenje in rod svoj ! Poglej vse cestarje, gozdne čuvaje i. dr., kako morajo tekati po okolici ob času volitev, agitujoč zs svoje gospodarje in proti svojemu rodu.
Ako pomislimo na vse to, jasno nam jo takoj, kako teiaven je boj, kojega bijejo triaiki Slovenci zs svoj obstanek.
Zajedno moramo pa pomisliti, da jo okolica sedsj kolikor toliko odvisna od mesta; ubogi okoličani so primorani iskati si zaslužka, kajti razoepljono posestvo jim no daje zadostnega pridelka, da bi sami izhajali. Vsled tega morali so se okoličani priučiti rsznim rokodelstvom. Posebno dosti se jih bavi v spodnji okolici a kamenoseitvom ter jih mnogo sluli svoj kruh s delom na mestnem tlaku; mnogo zidarjev i. dr. je nsstavljenih pri drugih podjetjih. Ni čuda toraj, da se tu vpliva na nje ter se jim skuta vcepiti aovraštvo do slovenstva. Čestokrat jim zapreti, da jim odpovedo delo, ali jim je o lo re* odpovedo, ako se drznejo pokazati avoj na-rodni čut.
O uradnikih v področju magistrata niti ne govorimo. Zavednega Slovenca na urad-niikein mestu v naii občinski hiii si niti ne moremo misliti. In res so viiji in niiji uradniki, ali tujoi — Italijani, ali pa isbrani izmed tržaikih Lahov.
Pač žalosten položaj imajo Slovenci pod »odaj vladajočo večino, katera za se pač zahteva vse zajamčene jej pravico, zajedno pa krati iste pravice nam. To smo prava trpeča „Raja* — a naie trpljenje ne Škoduju samo uam, ampak tudi državni misli. Kajti to jo gotovo: da v isti meri, kakor ae kiči število Sloveucev, peša tudi avstrijski dinastiiki čut.
Politiške vesti.
V deželnem zboru krenjekem je poročal posl. Murnik o proinjah občin Škofjaloku, Žiri, Poljane, Trata, Zavorje in Senožeče za zgradbo železnice dkotjaloka-Divača. Posl. dr. Tavčar je naglaial pri tej priliki, da bi bilo v veliko korist dežele kranjske, ako ae uniči tarifni monopol južno železnice. De-
Prelaznik (jo potegne strani). Jaz pa pravim, da i* te moke ne bode kruha. Ampak, da se mi poročii s tem-le, ki sem ti ga pripeljal k tebi, ali pa se mi poberoi od hiie, sakra-mii! In Vi gospod vojak, Vam velim uljudno, kakor se gospodom Valega stanu tiče, da mi kar hitro zapustite sobo in so mi ne prikažete več pod mojo streho, sicor Vas tožim na „general-komando*, sakra-mii I
Gabrovič. Joj, gospod Prelaznik f Kur ste pred jedno uro vabili v svojo hišo, gonite sedaj v srdu iz nje P Pred jedno uro ie zvali ste me „milim svojim zetom" in sedaj tu i kažete duri P Je-li to mogoče P
Prelaznik. Jaz Vas vabil — svojega zetaP Ste-li blazni P
Touica (za-se). Bog I Česa sluti moje sroe P (strmi sedaj v Rogina sedaj v Gabro-viča).
Rogin. £area, tako bode, goBpnd Prelaznik. Da konečno posije solnce resnice v to zmešnjavo, razodeti mi je neko stvar — vidva pač dovolita P
Gabrovič in Plavež. Dovoliva!
Rogin. Stvar, ki se tiče Vaše gospice, gospod Prelaznik, in tega gospoda, katerega
žela kranjska bi imela le tedaj korist, če bi se gradila železnica čez Kranj do Razdrtega. Nomiki poslanci S o h w e g e I, Luckmann in Schaffer so se izjavili več ali manj odkrito proti tej progi, čei, da železnica Di-vača-Loka ni potrebna, ker ae itak misli na podržavljenje južne železnico in bi potem ne bilo umestno zgraditi jej konkurenčno železnico. Ti-le poslanci se potezajo za železnico čez B >hinj, o kateri trdi dr. Tavčar, da bi bila le obrtni družbi kranjski na korist. — Posl. K I u n podpira predlog dr. Tavčarja, naj se gori omenjene prošnje predlože trgovinskemu ministarstvu. Predlog dr. Tavčarja se je vsprejel.
Deželni zbor delmatlnokl jo v svoji seji dne 15 t. m, končal razpravo o proračunu. Posl. B u 1 a t se je v svojem govoru potegoval za zjedinjonje Dalmacije s Hrvatsko, odgovarjal mu je po»l. Salvi, hvalisajoč po-kojuega Bujumontija. Včeraj (16.) je pričela razprava o adresi na krono za spojeuje Dal-mac'je s Hrvatsko in o protiadresi italijanske manjšine.
Deželni zbor galliltl je dne i&. t. m. izročil upravnemu odseku posl. Kohanovskega nujni predlog, katerega so podpisali vsi poslano«, da naj dež. odbor v kratkem predloži umeitne predlogo v dostojno in patrijotttko proslatljenju SOlotnioe vladanja Nj. Vel. časa rja. —
Deželni zbor moravekl vsprejel je v svoji
seji dne 15. t. m. zakonski načrt glede po-viianja plače učiteljem na ljudskih in meičan-skih šolah. Os. namestnik je v svojem zaključnem govoru povdarjal posebno, da sta vladala mir in red celć v najvažnejših razpravah v tem zasedanju, kar so mora vsekukor visoko oceniti že z obzirom na splošno nravstveno vrednost glodo na danainjo dObo. Poleni so je zaključilo zasedanje s trikratnim „Živio* na cesarja.
Tehniški vieokoiolcl. Dne 15. t. m. zborovali so v Gradcu slušatelji tamoinjega politehnika. Zbor je vsprejel petioijo na naučno ininisterstvo, s katero so zahvaljuje na ne-priatranski preiskavi v zadevi dogodkov v pretečenem letu. Dijaki obečajo v tej peticiji, da bodo vsdrževali rod in da bodo spo-štovsli profesorje kakor je treba. Zsjedno prosijo, da se jim popolnoma vračuni obiskovanje iole v prvem semestru in da se zopet odpre visoka tehniika iola.
Brezpoeelnl delavci na Dunaju nnmerjali bo dne 15. t. m. prirediti veliko demonsLraoijo na vojaikem vežbaliiču „Schmelz.* To de-monstrac'jo pa je zaprečil uirzli sever, ki jo
ravnokar podite iz hiie. Ta gospod namreč, ni lajtenant Gabrovič — —
Tonisa. Ne P!
Rogin. Ne, častita gospica, marveč moj prijatelj, veleposestnik Grm iz Zagreba!
Prolaznik. A-a!
Tonica (si zakrije lice). Moj Bog!
Rogin. lati, kojega ste pred jedno uro blsgovolili osramotiti s tem, da ste odšli in ga pustili čakati brezuspešno — na^in, ki ne odlikuje kaj vrlo pravo izomikano mestno gospico —
Plavež, Da, istina je.
Rogin. In to jedino zato, ker je moj prijatelj — kmet, čeravno vrl, pošten in iz-omikan kmet, kakoršnega bi se ne sramovala nobena razumna mestna gospodična. Ne čudite se toraj, ako so je nekoliko osvetil in Vas so šalo, ki si jo je pač izvolil in pri kateri som mu pomagal jnz — primerno kaznoval. — Čast je tudi meni predstaviti se Vam : Emil R')giu, lajtenant tukaj garnizujočega pn|t;a lovcev, prijatelj in giuinazijulni sošoltc Ivana Grmu, Vašega pseuiJožonina. — Da ato mi zdravi !
Plavež. Tako je, in zapomnito si gospica,
pihal tega dne čez dunajsko mesto. Priilo je kakih 500 delavcev, kateri so odgovorili pozivu stražarjev, da naj so razidejo, s klici : „Kruha hočemo t Lačni smo !" Zbrane delavce razgnali so, a kakih 300 oseb korakalo je vendar proti magistratni palači. Med potjo so stražarji prijeli jednega delavca zaradi demonstrativnih vsklicev. Pred magistratom so stražarji razgnali delavce in s tem zsprečili demonstracijo pred ces. nnmestmitvom.
Srbija. I« te nesrečno kraljevine prihajajo zares čudne vesti. Razni zasebniki trdijo, da nastane v kratkem huda kriza v kraljestvu. Ko so pojavi ta preobrat, ki visi takoreč že v oblakih, potem da prevzame vladno krmilo v roko Milan, ne le da reši svojega sina, kralja Aloksandra, ampak ž njim tudi dinastijo Obrenovičor. Kraljica Natalija da se pomiri s Milanom le pod tem pogojem, da jej prizna MiUn pravo do soregentstva, ako pride zopet regentstvo na čelo državi. — Seveda, za točnost teh vestij ne moremo prevzeti odgovornost'.
Proti anarhletom I* Bms«lja javljajo, da povabi Belgija vsled prošnje Francije vse evropske silo na posvotovanje zaradi skupnega postopanja proti anarhistom. V ta namen skliče so v kratkem shod mednarodnih odposlancev v Bruselj.
Za pepeževo SOletnlco Dne 15. t. m. popoludne izročili so v Rimu na slovesen način papeževemu generalnemu vikarju cerkev sv. Joahima. Ta cerkev je bils kupljena s pripomočjo vernikov vsega sveta in se izroča papožu kot posebno darilo zn 50let-uico njegovega škofovanja.
Italija. Ministoraki svtit jo v svoji seji dne 15. t. m. razpravljal baje zopet o splošnem finačneiu programu. Poslanski komori pa predložijo menda samo ntjiiujnejše točke, v tom ko ostalo toćk« pridržijo za poznejšo d6bo. — Najnovejša poročila trdijo zopet, da se izjemno stanje preklice takoj, ko bodo vojna izjemna sodišea koneala svoje razprave. Pro-klicuje so pa vost, da bodo sedaj že pomi-loščen kateri obsojeni. — V Maasi je vojno sodiičo dne 15. t. m. nadaljevalo svoje razprave. Jeden obtožencev dobil je 10 lot zapora, ostali pa manjše kasni.
Različne vosti.
Deželni zbor tržaikl je v svoji VII. seji dne 15. t. m. vsprejel z neznatnimi spremembami načrt lovskega zakona tudi v tretjem čitanju. Dr. Piccolijev predlog, da ae
da veli značaj pravemu možu, maSćovati se za prizadeto mu razzaljenje — kajti „kri ni voda" I Naš poklon !
Touica. Moj Bog, to me podero! (plane v sobo, iz k&tere je mej poslednjim že ti-homa prišla Sodulja).
Grm. Da sto mi zdravi, gospod Prelaznik in blagovolite mi v teku osmih dni izročiti dolžnih 3000 gld. sicer — že veste I Bog Vas obvaruj 1 (Vsi trije odidejo).
Protaznik (nekaj ensa ves trd, plane za njimi). Sakra miš! Meni se jo nekaj takega dozdevalo, vendar — pogum velja, še je ženinov dovolj na svetu in kaj pravim : sedaj še več, sakra-mii 1 (odide).
ŠTIRNAJSTI PRIZOR.
Sodulja.
Hi, hi, hi! Pa naj kdo reče, da me ionske nismo pomilovanja vredno stvarice na svetu! Hi, hi, hi ! Ta škandalcek izvedeti inora sedaj kar vrte mesto in meni se dekle kar suiili. To je pač dubro, kur imam veliko humorja, kakor učenjaki pravijo, ila ho k vnemu le smojem. Ha, ha, lin h-i! (odide smehom).
Zsgrinjalo pade.
vpelje pristojbina nt dedičioe t prid oanavnih šol, bil je vaprejst brei razprave, drugi Pio-colijev predlog za pristo|bine na dedićine t prid tržaških bolnic pride še-le prihodnjič v razpravo .— Obširnejšo poročilo o tej sej1 objavimo v većemu® izdanju.
Rafikega pogreb je bil velosijajen. Na giubu sta guvorila tudi veleć. gosp. K o b 1 a r v imenu ,8 1 o v e n s k e Matice" in gosp. dr. K u š a r v imena slovenskega S o k o U s t v a.
Pogreba ae je udeležila ogromna množica : šolska mladina, vseučeliška mladci, hrvatska in arbska, korporativno, društva in vae, kar je odličnega. Tudi oficijelni kregi so ukazali pokojniku zadnjo in tasluieno čast. Med govorom prof. Markovića pred aka-demijo je občinstvo jokalo na glas,
0 pok. Franu Ra&kemu dunašajo vsi sa-grebški listi krasne, do srca segajoče nekro-loge. Vsi listi proslavljajo veliko učeuoei po* kojnika, njega blagu srce in njegovo veliko, nikakih mej poanajoče rodoljubje. .Agramer Tagblatt" naglaša slasti to, da se je ve* lika duša Itačkega oklepala i isto ljubeznijo Srbov in Hrvatov. In ako je kedaj posegel v bratomorni boj mej Srbi in Hrvati, grajal je lo odurne pojave mej Srbi, kakor> je bil tudi strog sodnik pogreškom Hrvatov. — Tudi kot .panalavista" — in kateri slovan« ski rodoljub ni dan danes .panslavist* f! — ■o ga h »teli razupiti. Kako prazno je bilo to aumničenje, dokazuje najbolje okolnost, d* je kar na kratko odbil ponujani mu patronat katoliške corkve v Rusiji, s katerim doato-janstvorn so spojeni uprav kneievski dohodki. Da je bil Rački res panslavist in nelojalen podanik svojega cesarja, pograbil bi bil kar e obf-ma rokama po tej krasni priliki — za širjenje veluizdajskih načrtov. Ali Rački ni storil tega, kajti Djegov „pantlavizea" ni bil te vrsti: on je bil takov .panslavist", kakor-šni so vsi avstrijski Slovani, nepremično zvesti avstrijski državi. — Rekli smo, da vsi sagrobški listi proslavljajo blagoslovljeni spomin Račkega, a pridodati nam je, da imamo ob tej šalostno-alovesni priliki ialostno odurno iajemo: vladu* ali poluvladna .Agramer Ztg.' ne moro brzdati svoje strasti niti kraj odprtega groba, ampak moče kamenje na krsto tega slavnega moža, obaojajoč njega politiško in znanstveno delovanje.
Se-ll dogajajo Čudo2l?! Stvar ja taka-'o: Poljski .Czaa" je priobčil te dni tendancijo-zen dopis, da dični boritelj ta prava koroških Slovencev, veleč. g. Gregor Einspioler, dobiva denarne podpore od slovanskega dobrodelnega društva v Petro* gradu v ta namen, da dela propagando ta rusko-pravoslavno cerkev. Ta vest ni le ten* dencijoina in napisana t hudobnim ovaduškim namenom, ampak tudi tako bedasta, da te jej mora smejati — pameten človek. Ali ni se no čudimo tej poljski nearsmnotti in bedastoći, ker poznamo naše ljube Poljake — uli pravi čudež se nam vidi, da je tudi našemu .Slovencu* jelo svitati v glavi ter da jo — in to cenimo posebno — pošteno zavrnil poljskega denuncijanta z nastopnimi rezkimi beaodami:
,Ro6i pa moramo, da se mi čudimo c i* n i z m u, t katerim dopisnik „Caas-a" odkriva tendenco svojega dopisa, kajti zadnji gori na vedeni stavki poljskega glasila, kakor točnost, s katero so to atvnr pobrali dunajski listi in za njimi drugi, slasti koroški, nam vriva misel, da je vsa zadova posebno aranžirana, da bi se tako kompromitiral nsš veleč. g. voditelj Gr. Einspieler in vsa alovanska stranka, da, vsi Slovenci, pri dunajskih višjih krogih t"
Ali nisto vedeli do sedaj tega, da Poljaki veikdar pišejo in postopajo tcndvncijozno, da le dajo duška svoji jezi do sosedne Rusije, katera jeza pa nikakor no izvira iz ljubezni do katoliške cerkvo, ampak iz nejevolje, ker jo ruska država na potu visokoletečim in neizvedljivim načrtom poljskih sanjačev. Hmc illae lacrumae — in zato moramo le pritrditi „Slov. Svetu", ki piavi, da bi Poljaki črtili Rusijo tudi tedaj, ako bi bila katoliška. In kuko daleč eega poljfki cinizem, priča najbolje okolnost, da ue prizanaša niti prvaku katoliških Slovencev. — .Slovencu" pa bodi to v Bvarilo, kako previdno treba čitati poljsko liste. Pikre besede „Slovonceve* proti poljskouiu cinizmu so iihh presenetilo — pravi čudež se nam zde — ali pozdravljamo jih odkritosrčnim vmoljem, ker so morda
znamenje vzhajajočega te tpoanasja, da ni
vae aUto — kar pitajo Poljaki.
Iffduta. Poelednjo številk« irreden-tiškega lista ,L' Eco dell'Alpi Oiulia" poslal je Goriški odsek društva .Circolo Garibaldi11 eel6 uredatštvu „Riaaevameste*. Kakor po* snemamo iz 90. številk« .Rinsevamanta," tiskana je tudi ta številka „L1 Eco deli1 Alfi Giuhe* v Trstu, kajti na čelu ima datom „Tiieate, G en telo 1894." Liti je iaftal cel* s prilogo, ktr j« vsekakor dekat o dobrav-finataea tttnju. Imenovani lirt te bavi — potnemamo vedno po sRinnovamentu* — z „Rin." samim, potem pa pripoveduje o raznih piamih v spomin „mučenika" Oberdank«, staj kateremi je tudi pismo tri. iida Sal vato rja Bar-zilaja na „Circolo Garibaldi", v kojem ta poslednji itraia iskreno sočutje v tvojem imenu kakor tudi v imenu tvojih tovarišev v poslanski komori v Rimu I Nadalje omenja „L'Eco dell'Alpi Giulia," da je bilo ob odprtju tri. dot. zbora prišlo itmed 64 poslancev samo 83 le ibok tega, da jim ni bilo treba klicati .Evvlva" Nj. Vel. cesarju ! I Vte to posnemamo, kakor rečeno, po „Rinnova-men u." Jako značilna pa je opaska istega VL' Eco itd.", v kateri pravi: .Vidimo, da poslancu Spinčiču nedostaje Še mnogo naših proklamtcij, zbok česar mu odpošljemo popolno zbirko. Saj iste niso napravljene morda le za našo prijatelje !H — ,11 Rinnovamento* zaključuje Bvoje poročilo: .Sedaj naj pa pomislimo, da so v ptrlamentu vendar neki gospodje dvomili o resničnosti Spinčićevih odkritij in da je grof Fran C^ronini celo trdil, da irredente niti ni!" — Dejstva govorijo dovolj jasno. Irredentisti sami dajejo prav poslancu SpinČiću.
Povoko društvo „Hajdrlh* na Proeeku priredi dne 1. aprila t, 1. veselico t igro, tam. butanjem in plesom. Natančni vspored prija* vimo kasneje.
8 Tatr te nam piše : Smrtna kosa, koja
ne miruje niti tronotek, pokosila je zopet dne 96. pr. m. na šolskem polju delavnega mošt, g, Ivana Slugo, učitelja na Tatrah, občine Matarske. Pogreb je bil v nedeljo 28. pr. m. ob 3. uri popoludne. Pokojnik bil je miroljuben, delaven v svojem poklicu, priljubljen pri vtej mladini kakor tudi pri odraičenih. To je pokazal vehčast i pogreb, kakoršnega na Tatrah gotovo še niso videli. To bodi v tolaibo udovi in sedmerim hčerkam! E pogrebu so prišli tudi gg. nadučitelj iz Pod-grada, učitelj iz Mun in učitelj it Slivija. Pogreb jo vodil preč. gospod A. P o i a r, kapolan na Pregarjih. Pri odprtem grobu govoril jo g. nadučitelj iz Podgrada ganljiv govor. Ko se je govornik potlovil od dragega pokojnika, zajokalo je na ves glaa vae nav-zoCe ljudstvo brez izjeme. Kaj pa ie udova in sedmero zapuščenih tirot, koje ao tedaj tako rekoč na cetti, ker pokojnik je še le pred letom dni dottal izpit učiteljske sposobnosti. Čeravno je slutil kot pomošni učitelj 30 let, vendar ni upauja, da bi udova dobila pokojnine. — Tu je sedaj velika beda, in sklenilo ae je nabirati prostovoljno darovo pri gg. tovariših, tovariš;cah, šolskih prijateljih in znan* cib pokojnika. Kdor bi hotel kaj darovati, naj pošlje preč. g. A. Pošarju, kapelanu na Pregarjah, p. Podgrad, Istra.
Ne vem, iz kakih vzrokov so niso udeležili pogreba tudi drugi bliinji gg. kolegi pokojnika, kakor iz Materije, Herpelj in HrU-šice, koji imajo polovico bliio nego gg. iz Podgrada in pa Mun. Čudno je tudi, da okr. šol. svet ni poslal zastopnika k pogrebu. Županstvo Materij«ko bilo jo tudi obveščeno o smrti pokojnika, a ne vemo zakaj ui obvestilo o tem svojega domaćega učitelja in drugih učileljev tega županstva.	Y.
Policijsko. Postopača Karla M. iz Trsta zaprli so, ker so je vtihotapil na parnik .Ar-pud", zasidran v novem pristanišču, kjer je ukradel razne predmete, vredno 13 gtd. Kari M. zures obeća juko dobro, kajti star je šo lo 14 let. Namesto da hodi marljivo v šolo, pozna ga policija kot postopača in tatu !
Nezgoda. 19!etni pekarski pomočnik Martin Trnoe, stanujoč v ulici S. Mnurizio hit. 3, polil si je med delom po naključju desno roko z razbeljenim maslom. Odvedli so ga na zdravniško postajo, kjer ga jo obvezal zdravnik Fonda.
Oganj. Po noći na 16. t. m nastal je ogenj itu stanovanju Karla Jeuultt v II. nadstropju hišo št. 130 na Škorklji. Pogorelo je vso pohištvo in pokvurjen jo tudi strop. Ga-
silci to te trudili Jedrio uro, dokler te jim je posrečilo udušiti ogenj. Nt lice mesta je prišel tudi vodja polic, komittrijata v ulici ticussa, višji komisar g. F. Bucher. — Ogenj je nastal vsled tega, ker je nekdo neprevidno ravna! z lućje, v tem -ke je brskal p»>marja. Škoda ni ie dolačentt
Noareča na morja. Dne 15. t. m. odpluti ao ribiči Ilumbert. Anten in Jakob Lanaa po ribateajn ob italijanski obali blizo Chiozae nt tveji ladiji proti Ttelu. Ka je bila ladijs pod gradom Mhramarom, vadigatl ao ja meden voter, vsled česar so omenjeni trije bratje takoj pričeli vezati jadra. Med tem opravilom padel je UumbettLanza v morje, a ker isti ni znal plavati, skočil je jeden ostalih bratov aa njim. Res se mu je posrečilo pograbiti a valovi borečega ae brata in šnjim plavati proti ladiji. Toda gnal je veter ladijo dalje in dalje in ko te je vendar na ladiji ostavaemu tretjemu bratu poarečilo približati so bratoma, bil je rešilcc že popolnoma obnemogel, ponetrečeni Humbort pa je šel na dno liki kamon. Brata sta iskala dolgo časa truplo nearečneievo, toda vse iskanje ostalo je bretvspešno. Prišedša v Trst, prijavila ita nosrečo pomorski oblasti.
Konj ubijaloc. Dno 15. t. m. držal je 13 letni kovaški vajenro Dominik Tamburlini, stanujoč v ulici del Boaco hit. 20 konja, v tem ko je pomočnik konja koval. Konj ae je splašil in udarit ubogega dečka z vso silo • kopitom v obraz. Vajenec te je takoj vet okrvavljen zgrudil brez zavetti na tla, Prihitevši zdravnik iz zdravniške postaje ub* vezal jo ponesrečenega in ga urno odpravil v bolnieo. Konjsko kopito razmesarilo je dečku desno lice, ranilo ga močno ua temenu, izbilo mu dva zoba in pretreslo mu moigane. Malo je nade, da ozdravi ponesrečeni vajenec.
Rutkl eir prida v Opatijo? Iz Opatije poročajo Budimpeštanskomu .Pesti Napio*, da to dunajaki diplomatje v Opatiji najeli tri letovišča in sicer; kakor te govori, za rodbino ruakega carja. Miilimo, da ima pustolovni dopisnik .Poeti Napla* rea dovolj časa na razpolago, da pošilja take vesti v svet. Mar nima ruski oar v Krimu tvojih letovišč, ki to še pod milejšim podnebjem, kakor je „avstrijska Nizza" P
Dunajaki anarhlatl. D«6 15. t. m. obudilo je dri. sodišče na Dunaju anarhista Wieseja na 7 mesečno ječo. Wiese je bil zatožen šćuvanja, ker je priporočal o raznih javnih ahodih atentate a dinamitom* lato to-diščo obsodilo je anarhista Pavloviča na 3 mesecev ječe, ker je ščuval socijaliste na ao-vraštvo proti drugim slojevim.
Krona eaaarlca Evgontjo. Soproga znanega amerikanskoga milijonarja Vanderbilta kupila je pri nekem alatarja v NevYorku tisto glasovito krono, kojo je naročila francoska oetariea Evgenija malo pred vojtko v letu 1870. Krona meri v obsegu 90 centimetrov in je tettavljena iz vijoličastih listov. V središču je šopek vijolic, katerega nad-kriljuje 15-karatui brilijant.
Koladar. Danes (17.): f Kvatre. Silvin šk. — Jutri (18.): 2 postna (kvat.) nedelja. Simeon, šk. — V poadeljok (19.): Konrad, spoz.; Viktor, rnuS. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 7. uri 5 min., zatoni ob 5. uri 23 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj: 5 5 stop., ob 2 uri pop. II stop.
Najnovejše vesti.
Poreč 16. (Posebno brz. por. „Ed.") Posl. Flego hoče interpelovati vlado, toda jtruilbudnik no dovoli prečitati interpelacije. Vladni komisar v svojem odgovoru nu interpelacijo posl. Mandiću priznava, da je bil res nekak nered glede na razpis volitev v novi cestni odbor Pazinski. — Predlogi gledć zgradnje železnice Trst-Poreč-Kuiitanar bili so vsprejoti soglasno. Seja nadaljuje se zvečer.
Gorica 16. (Dei. zbor). V čerajinji seji interpeloval je posl. Gregorčič o nedoatatkih na srednjih šolah. Posl. Venutti predlagal je, da se imenuje posebna komisija, katera naj bi preiskovala nedostatke na srednjih šolah, kateri tičč menda v neprikladnih naučnih načrtih ter v prestrogem postopanju Šolskega nadzornik Lešanovskega. Galerija je ploskala teuiu predlogu; predsednik je pozval občinstvo na red, Posl. Gregorčič jo
podpiral Vaauttijev ptedlog, vladni saatopnik
pobijal je Venuttijeve napade. Kaaečno sprejme zbor soglasno predlog, da se iaenuje v tej zadevi posebni preiskovalni odsek.
Prag« 16. V raspravi proti .Omladini' zaključeno je obravnavanje. Ratsodba proglasi se v sredo, 21. t. m.
Dunaj 16. Vodatvo soeijalistiške stranke sklicalo je 20 delavskih shodov na 21. t. m., t. j. baš na dan pred odprtjem driavnsga zbora. Na dnevnem redu vseh shodov je splošno volilno pravo.
Tvgavlnaki bvtojsvl.
Bullapsita. Pienic« s« spomlad 7 »8 -7 34, s« jassa< 7'81 —7'fll Korua« 4-82 as m«j ; a« juni 4 88 --•■- Oves ss spomlad 671 —8 71.
Plentea nova od TI kil. f. 7*85—7 40, od 7« kil. f. 7 45-7-50, od 79 kil. f. 7-55-7 60, od 80 kil. t. 7 «0-7 70, od 04 UI. for, 7'70i-7 75, Rl 5 60—5*80; ovta novi 6'Tft—IJtfc
Ječmen 6-65-915; proso 4'80-t'«0.
Silno ponudb plenice, jako iiv«hno povpraieva-nje Prodalo ac jo 40000 met. Mtot. «11 po potnik in stalnih c<>nah. Vreme jako lepo,
Naw-Tork. Mok« a 15.
Praga. Nerafinirani sladkor. Stalao. Februar 17-10. Maro 1715. April 17-25.
Bailapilts. Špirit, 16 23- 6-75.
Havra. Kav« Santo« good1 »veraf* 102' -, tt juni 98'— trg miren.
Baabarg. Santos good avartg« s« mar« t. 81-25, maj 79 75, aeptembsr 76-60. Trg miran.
Dunajska bova« 1«. fabruvsvjs MM.
včeraj	danes
Državni dolg v papirju .... 98'—	98-—
„ v srebru .... 97-80	97-00
Avstrijska renta v clatu . . 120-90	19005
. . v kronah . . 97-85	97-40
Kreditne akcije....... 360 85	361 —
London 10 Lst.......126 40	116.40
Napoleoni......... 9 94'/,	9 84
100 mark.........61-85	«1-20
lOO italj. lir........43 65	43 90
SVOJI K SVOJIM!
Gostilna „Stoka",
poleg kavarne „Kabris", priporof« ae Slovoaosm v mestu in n« deieli. ToJiio as laborna viar iatotako je kuhinja isvrstna. Prodaja tndi vino k.« debelo, tako meiianom, kakor na daielo. Gl.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
dvsnsjatlh murvahH, priporoča ae aUvnemu alovenskomu obAlnstvu ta
obilen obisk. — Točila ie bodo aams dO-■aimam lavrstns vin*. 104 28
Mlekarna Frana Gržine Patra
na Notranjskem (Vi» CampanilU v hiii Jakoba Brunnerja It. 5 (Piassa Poaterosso). Pa dvakrat n« dan friino opresno mleko po 14 kr. liter as-doaredno is &t. Patra, svei« (rriina) smetana.
Giovanni It. 1 trgovino a mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Martin Kr2e. ima trgovi
Naznanjam si. občinstvu, da sem odprl Via L'mrstt* ▼steblo št, 19 prodajnlnloo sadja In amlmnjat-vm* Prodajam tudi vino v atsklonfoadi, mlako, sma-Oauio i. t. d. Obet«m dobro poatrslbo, ker iaaam veliko salogo blaga I. vrate. Priporočam ss si. občinstvu ta obilen oblak. Z velepoitovanjem
58-27	Matov« FuHaa.
jedilnih atvari po jako niski osni. Prodaja Jofesf Oarna Pluta telit Caaaraa št 1 (»hod Via 0ha|a).	Cl.
KavarnlffSSVriS
v ulioi Caaeriua, glavni shajal iič i trUtkik tile-vencev vseh atanov. N« razpolago ao čaaopiai v ratnih st ivanskih jezikih. Dobra postrskba. — Z« obilen obisk se priporoSa Antoa daril, CI	kavarnar.
B. Modic in Grebene, naVt.u„E!
in Via Haava, opozarjat« aasebniks, krčmarja in č. duhovščino n« svojo nalogo poreohmekoga,- sta klenega, lončenega in telesnega blaga, podob In kipov v okraftenjo grobnih spomenikov. Cl.
KOMU PttBJUlO II MNSm«illO
vpiiaaa sadni«« ■ oio^cbIm poroitvoia v KoJmo pri Trata priporoča slavnemu občinstvu svojo bogate pre-sarbljsno
(v ulioi Belvedere it. 8) pristopno sadruiuikom in nezadruinikom, koji prvi ho delelai letnega čisteg« dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, i obiirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer ae i iijo isborna domaia vlnsk tsvnn, pivo v ttsklsnlomh itd. Točna poatreiba s gor. kitni in mrzlimi jedili. Priporoča tudi avoja
v Rojaiin (poprej Pertotoya)
kjer se prodaja goveje in telečje msio, po naj-niijih triuih cenah Priporoča se aUvnemu ob' činstvu in udom.
ar* Novi člani -"M
•«•« vodno sprojemujo ob uradnih urah vaak četrtuk od 6-^7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure prudp.	104—5
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Maks Cotič. — Titka Tiskarra Doleao v Trstu.