Dopisi. Gornja Sv. Kungota. Kar se je godilo dne 26. julija v Gor. Sv. Kungoti, ostane \\sem, ki so bili zraven, v trajn-ein spominu. Že prvi, zelo umetno izdelani slavolok pri pošti, ki je bil bogato okrašen po pridnib rokah blage gospe Gamser-jeve in njene sestre Julke in Helene, je nosil napis, ki je razodel, kar se bo godilo: »Rajsko \e~ selje nas danes obdaja, Ker Srce presveto v župnijo prihaja!« Še mogočnejši slavolok je stal pred župno cerkvijo na esplanadi pred župniščem, obdan z mlaji in brezami. Slavolok pred cerkvijo, pod katerim se je vršilo darovanje, je nosil na vrhu pomembni napis: »Presveto, premilo božje Srce, usliši nam prošnje in naše želje!« Blagoslov kipa Presv. Srra se je pričel op 9. uri predpoldne, ki ga je blagoslovil slovesno preč. gospod kanonik in dejkan Fr. Moravec, stolni župnik v Mariboru ob asistenci več gg. duhovnikov. Prekrasno je govoril pm-. g. kanonik na iz zelenja narejeni prižnki pod košatim drevesom o božjem Srcu. Nato je bil ofer za veliki zvon. Kip so nosili mladeniči, vsi iz mladeniške Marijine druž be. Na koncu sv. maše je bilo posvečenje skupno cek župnije presv. Srcu Jezusovemu. Ljubko pritrkovanje zvonov in streljanje z možnarji še je slovesnost bolj povzdignilo, ki je bila cna najlepših v zadnjih letih. In sedaj kraljuje božje Srce v župnijski cerkvi Gor. Sv. Kungote ter kliče kot nekdaj vse župljane, brez izjeme: jPridite k meni vsi, pa vsi, ki ste s križi in težavami obdani in jaz vas bom pokrepčal. — Toda slovesnost še ni pri luaju. Po petih litanijab presv. Srca Jezusovega, popoldne ob 3. uri uprizorilo je Katoliško prasvetno društvo v Gor. Sv. Kitngoti tragedijo-žaloigro »Izgubljen sio« lako dovršeno, da so igraici več ali manj izvabili marsikateremu gledalcu in glcdalki solze Lz očes! Pri igri je foil navzoč .sam preč. g. kanonik, dalje so bili pri igri tudi blagorodna gaspa grofica (l^achta-Ra^hofen z gospodam grofom Pachta, komtesa, blagi gospod podpolkovnik dr. Justin z gospo soprogo iz MarJbora, go- spcxl baron in ninogo druge gospode. Časlno je bilo zastopano naše d/)bro ljudslvo, ki se zaveda kulturne svoje naloge. Igralci so želi burno pohvalo. Organist Kilip Seljak se je tako uglobil v svojo vlogo kot oče izgubljenega sina, da se je dozdevalo, da vidiš pravega svetopisemskcga očela, ki tako prisrčno sprejema in odpušča. Usmiljenje je vzbudil izgubljeni, razcapani sin pri publiki — cerkovnik Jancz Zrnka, ki se je pozneje pri »Začaranem pismu« kot Matic Srakar posebno odlikoval s svojim gledališkim huniorističnim talentom, ter tako imenitno zabaval vso navzoče občinstvo. — In tako je minul oni veliki dan slavja prcsv. Srca Jezusovega, ki naj blagoslavlja obmejiio župnijo in njene župljane. Vukovski dol. Dovoljujemo si vprašati kraljevo okr. glavarslvo v Mariboru, radi česa je izdalo nalog, da se morajo vsi psi občin: Vukovski dol, Sv. Jakob in Vosek pokončati? Če je vzrok kakšna nalezljiva bolezen, zakaj se ne konštatira, kateri je zdrav, da se ga izpusti? In če se že na "vsak način morajo pokončati vsi psi, zakaj so nekateri posestniki izjema? Ali ne plačujcmo vsi davkov? Ali nismo vsi člani ene države. Okrajno glavarstvo nili od dalcč nima pojma, kako velikansko razburjenje je zavladalo med ljudstvom, radi škandalozne odredbe. Ali nam okrajno glavarstvo more dati jamslvo, da bomo brez psov ponoči varni pred tatovi? Tukaj v naši občini sta se že dogodila dva slučaja ialvine, in sieer: enega vola in ene krave. To je romalo gotovo črez mejo. Ako okr. glavarstvo lahko izdaja lake naredbe, naj nam preskrbi tudi varstvo proti tatovom. Okr. glavarstvo naj upošteva tudi želje ljudstva, radi katerega prav za prav obsloja, sicer naj si posledice samo sebi pripiše.. — Več prizadetih. Sv. Bolfenk v Slov. gorc, Kakor slišimo, se naš mariborski veliki župan pripravlja na (xihod! Preden pa od ide, ga pozivamo še cnkrai, da nam odgovori n.i ono, nm že parkrat «-tav!jeno vprašanje: Kaj je bilo res, ali naše porofilc v -:SIov Gcspodarju«, da je dr. Gorišek ud ravnateljstva Okrajne hianilnice in okrajnega ?aslopa v Št. Lcnarlu, ali pa njegov uradni popravek, da dr. Gorišek ni ud ravnateljslva. Mi namreč vstrajamo pri tem, kar smo takrat poročali, ter pravimo, da je bil oni uradni popravek neresničen! Ali pa je bilo mogoče vse nradovanje g. velikega župana iste vrednosti, kakor oni uradni popravck? Najbrž zopet res! Gomja Radgona. Naša stvarna kritika o opekarniškem gospodarstvu je demokrate zadela v živo. Kakor pes zacvili, če mu stopiš na rep, tako cvilijo, se jezijo in grozijo naši oblastniki. To je dokaz, da smo pisali resnico. In resnice se občinski komandanti bojijo. Zato so sklenili, da bodo vse delavce odpustili, kakor hilro bo še kak časopis kaj poročal o njihovem modrem gospodarstvu v opekarni. Ta sklep je vsekako vreden, da ostane zabeležen v listih, ki se potegujejo za delavske pravice. Odkriva namreč vse napredno nazadnjaštvo in svobodomiselni terorizem demokratske frakarije. Ali raziimete ubogi delavci? Za vaše pravke se ne sme nihče potegovati, svet ne smc izvedeti, kaj počenjajo z vanii občinsld odborniki. Vi morate molčati kot sužnji, četudi vihtijo valpeti nad vašimi hrbti svoje ostre biče. Zapomnite si ta sejni sklep za tiste čase, ko bodo njegovi očetje krošnjarili okrog z Iepimi besedami in lovili vaše glasove. Nikar ne pozabite, kako skrbijo za vas tisti občinski očetje, ki vas 'bodo med volitvami in na dan volitev vabili v svoje kleti in stanovanja ter vam ponnjali jedi in pijače. da izvabijo iz vas krogljice za svojo škrinjico. Odsloviti vas, so sklenili. Mislimo, da vas ne bo treba odslavljati, zakaj če bodo z vami tako naprej delali kot so začeli, boste sami dovolj pametni, da jim ne boste kulukovali. Bolj pametno bi bilo, če bi gospodje skknili, da sami zapustijo shižbo, katere ne razumejo in da odslovijo ravnatelja in mu pokažejo pot tja, odkoder je prišel. Ta človek je tako prtdrzen, da zniža delavcem plače, potem pa zahteva od opel<arniškega odbora, da ga za to delo nagradi. To je vendar nekaj nečuvfnega! Delavcem znižati plače, potem pa zahtevati nagrado za to. Ravnatelju ni dovolj mastna mesečna plača, ne zadoslujejo mu lepe dijete, ne, on še hoče delavcem nekaj odtrgati. da bo prej obogatel. In tako početje nekateri, sicer pametni ljudje zagovarjajo. In kaj odgo\arja na lakc nečuvene zahteve demokralska gospoda? Bo že poskrbela, da ravnatelj pri svojem delu ne bo prikrajšan. Take razniere vladajo v naši opekarni. Sporočamo jih javnosti. da bo ziiala, kaj se godi v Gor. Radgoni v letu 1925 po Kristusovem rojstvu, ko komandira v oibčini demokralska vcčina. Sv. Lenart nad jLaškem. V petek. 24. julija je umrl v Weizii na Zg. Štajerskem lukajšnji rojak Laponiik Franc. Rajni je ltil iz ugledne hiše Lapornikove na Gori, 'biJ je brat načelnika krajevne organizacije SLS, g. Vinko Lapornika ter stric g. Deželalta, lajnika SLS v Kozjem. Rajni je umrl v starosti 51 let, dasiravno že dolgo odsoten od svoje domovine — je bil kot ključavničar zaposlen pri eleklričnem podjetju v Weizu — se je živo zanimal za razm*?re v domovini. Bil je tudi veren krisljan, in sicer tudi na zunaj, saj je bil izrazit pristaš kršč. socialne stranke. čudno naklučje je, dasiravno ni bil od leta 1917 več v svojcm rojslnem kraju in ga tudi od tega ča-sa ni obiskal nobeden od sorodnikov, ker je živel v tuji državi, je prišel dva dni pred smiijo na enomcsečni dopust k njemu g. Deželak, lajnik SLS, ne da bi vedel o njegovi bolezni. Rajni je izrazil svoje veliko veselje, da bo imcl vsaj encga sorodnikov pri svojem pogrebu. — Podlegel jc vročinski bokzni. Bodi mu lahka luja zemljica.