NAŠA KRONIKA JANUAR 1924 1. V današnji noči poteka 40. leto, odkar je mestna ob čina ljubljanska vzela v zakup od tedanjega finančnega erarja pobiranje državne užitnine. Dotlej sta bila zakup nika zida Schwarz in Barenfeld. — Dopoldne je povabil ravnatelj pošte in telegrafa dr. Debeljak zastopnike tiska, da poslušajo prvi radio koncert s sprejemnim aparatom, ki ga je montiral v ravnateljevi pisarni vodja tehničnega oddelka ing. Osana. Po njegovih informacijah ni daleč čas, ko bomo Slovenci dobili svojo oddajno postajo v Domžalah. 5. Pokrajinska uprava v Ljubljani je s svojim aktom št. 34.826 z dne 31. decembra 1923 ugodila svoječasni pritožbi občinskega odbornika Josipa Turka proti ustano vitvi mestnega poklicnega gasilstva, ker za to še ni nikake nujne potrebe. 7. V prisotnosti zastopnikov oblasti je bila v restavraciji »Zvezda« otvorjena strokovna nadaljevalna šola gostilniške in kavarniške obrti. Začetni tečaj bo obiskovalo okoli 30 vajencev. — V Gradcu je umrl upokojeni univ. prof. Johannes Frischauf, po rodu Nemec, a vnet prijatelj Slo vencev in idejni oče »Slovenskega planinskega društva«. 9. Trboveljska občina — prva izmed slovenskih občin — je poklonila 25.000 Din umetnostno-zgodovinskemu se minarju ljubljanske univerze, s katerimi si je ta omislil dve temeljni deli iz svojega področja. — Umrl je dvorni svetnik dr. Bogomil Senekovič, eden naših najboljših upravnih uradnikov, ki je po prevratu vodil posle pover- jeništva za prehrano do likvidacije. Po razpustu prvega občinskega sveta je bil imenovan za vladnega komisarja. Našemu najvišjemu znanstvenemu zavodu je bil vnet so delavec od vseh začetkov borbe za slovensko univerzo, na kateri je bil po vojni docent upravnega prava. Pravkar je imel postati redni profesor, pa je posegla smrt vmes. (Slika v Kroniki 1935, str. 175.) 13. Hišni posestniki so priredili v »Unionu« veliko pro testno zborovanje proti odmeri previsokih davkov in so sestavili resolucijo, ki jo bodo predložili velikemu županu in finančnemu delegatu. — Ministrski svet je odredil li kvidacijo kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi za Slovenijo. 18. Semkaj sta prispela delegata notranjega ministrstva dr. Svetek in dr. Katic v zadevi ureditve likvidacije po krajinske uprave za Slovenijo. 20. Društvo zdravnikov za Slovenijo je imelo svoje zbo rovanje in je sklenilo, da bo pričelo izdajati strokovno glasilo. 24. Pred prehodom na dnevni red občinske seje prečita dr. Rožič v imenu vseh članov obč. sveta protestno izjavo proti sklenitvi pogodbe med našo državo in Italijo glede Johannes Frischauf Peter Kosler reškega vprašanja. V seji je bilo sklenjeno: da se sprejme Sirnikova ustanova v občinsko upravo; sprejeto je bilo poročilo kontrolne komisije glede razmer pri cestni elek trični železnici in je bilo v zvezi s tem sklenjeno: da mora družba takoj spraviti v red bilance za leta 1921/22/23; da prevzame občina v slučaju prevzetja železnice avtomatično vse osebje; da se določajo službeni prejemki sporazumno z mestno občino in da morajo vsaj dosezati višino pre jemkov mestnih uslužbencev in da se vse osebje po dveh letih zadovoljivega službovanja stalno namesti in starostno zavaruje. V zadevi razveljavljenja sklepov obč. sveta o sistemiziranju 10 službenih mest v magistratnih uradih, o ustanovitvi mestnega poklicnega gasilstva ter o poraz delitvi službenih prejemkov mestnih uslužbencev oziroma delavcev, izrečen od pokrajinske uprave, je bilo skle njeno, da se napravi priziv na ministrstvo notranjih za dev in na upravno sodišče za Slovenijo in Prekmurje; sklenilo se je, da se zvišajo nekatere tržne pristojbine; vdovi po pesniku Josipu Stritarju se podeli dosmrtna pre- skrbnina Din 500'— mesečno; da se odproda parcela na vogalu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice direkciji poštnega čekovnega urada v Ljubljani in da se ukineta 6. in 7. razred mestne ženske realne gimnazije. 26. V unionski dvorani je bilo protestno zborovanje proti sporazumu med našo in italijansko vlado in je bila sprejeta tale resolucija: »Zborovalci, zbrani iz vseh krajev in strank na protestnem shodu v Ljubljani dne 26. janu arja 1924, ogorčeno obsojamo sporazum, ki ga je sklenila naša vlada z Italijo na lastno pest brez sodelovanja na rodne skupščine, ker ta sporazum ne predstavlja spora zuma med prizadetima narodoma. Zborovalci slovesno izjavljamo, da omenjenega sporazuma ne moremo priznati, ako ne garantira nacionalne, kulturne in gospodarske svo bode slovanskemu življu, nahajajočemu se proti svoji volji v mejah italijanskega kraljestva.« 31. Na seji občinskega sveta je bila sprejeta resolucija proti vladi, ki je kupila na Rimski cesti 2 zasebni hiši za orožništvo. Spričo velike stanovanjske stiske v Ljubljani naj bi država ne kupovala zasebnih hiš v svoje uradne namene, ampak naj bi za to gradila nove stavbe. FEBRUAR 1924 3. V opernem gledališču so petindvajsetič uprizorili Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«. — Umrl je Woo- drow Wilson, predsednik Združenih držav Severne Ame rike, ki se mu imamo Jugoslovani mnogo zahvaliti za sa mostojno in svobodno državo. 16. Danes je 100 letnica rojstva Petra Koslerja, avtorja prvega slovenskega zemljevida naših krajev. 25. V unionski dvorani se je vršila umetniška prireditev v prid splitskim pogorelcem, katere so se udeležili pred stavniki oblasti in na kateri so sodelovali naši umetniki, konservator dr. Štele pa je v svojem govoru podal sliko starega Splita z ozirom na vprašanje Stare biskupije. Dvorano sta okrasila slikarja brata Kralja. 26. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se v zadevi spora med tramvajsko družbo in mestno občino imenuje za razsodnika univ. prof. dr. J. Pole, ker se družba brani izročiti mestni občini nabrani stanovanjski fond, je bil razveljavljen sklep obč. sveta, ki je dovoljeval družbi pobirati poleg voznine 20 para za stanovanjski fond in je sklenjeno za ta znesek zvišati davek na listke cestne električne železnice, ki naj se steka v ta namen; sprejeta je bila nova službena pragmatika, ki določa v glavnem za uradništvo 6 ur, za delavstvo 8 ur dnevnega dela, je v principu proti naduram in pozna lastno bolniško zava rovanje; sprejet je bil proračun za leto 1924.; sklenjeno je bilo, da se poviša davščina na alkohol; v kritje stro škov za prestavitev smodnišnic se zviša davek na parcele 70 KRONIKA BORIS WIDER v bližini smodnišnice; borza dela naj popiše vse brezpo selne v Ljubljani in v okoliških občinah, predvsem v Mostah in na Viču, ter takoj razpiše anketo zastran brez poselnih. MAREC 1924 I. Opera je uprizorila v proslavo 100 - letnice rojstva skladatelja Bedfiha Smetane njegovo opero »Poljub«. 5. Pravosodno ministrstvo je odredilo likvidacijo od delka za pravosodje pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. Za likvidatorja je imenovan univ. prof. dvorni svetnik dr. Milan Škerlj. II. Umrl je vladni svetnik Ivan Subic, ravnatelj srednje tehnične šole in višji nadzornik trgovskih in obrtnih šol. Rodil se je 12. oktobra 1856 v Poljanah nad Škofjo Loko. Njegov oče Janez Subic je bil slikar in cerkveni podobar, znamenita slikarja Jurij in Janez šubic pa sta bila po kojnikova bratranca. Pokojnik se je po končani gimnaziji v Ljubljani posvetil na dunajski univerzi naravoslovnim, matematičnim in fizikalnim vedam. 1888 je postal rav natelj državne strokovne šole za obdelavo lesa. Velika pokojnikova zasluga je, da je bilo 1911 sezidano poslopje državne obrtne šole. 16 let je bil občinski svetnik, nekaj časa pa tudi deželni poslanec. Zaradi svojega umetniškega okusa je bil imenovan za konservatorja centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike, in v tem svoj- stvu ima za Slovenijo mnogo zaslug. Pokojnik je deloval tudi v strokovni literaturi, v kateri so važna tale nje gova dela: Ljubljansko barje, Voda, s posebnim ozirom na ljubljanske razmere, Barve in njih uporaba v ornamen- tiki, Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod, Elektrika. 14. Umrl je profesor dr. France Kos, nestor slovenskih zgodovinarjev. Rodil se je 24. decembra 1853 v Selcih nad Škofjo Loko. Gimnazijske študije je začel v Kranju in končal v Ljubljani, po maturi pa se je posvetil na Du naju študiju zgodovine. Svojo prvo službo je nastopil na goriškem ženskem učiteljišču, potem je šel na učiteljišče v Koper in je bil tam tudi šolski nadzornik, odtod pa se je vrnil v Gorico. Med vojno je bil na Dunaju, po prevratu pa je živel v Ljubljani. Pokojnikovo bogato znanstveno delo je vse posvečeno domači zgodovini. 1885 je objavila Slov. Matica njegovo »Spomenico tisočletnice Metodove smrti«, devet let pozneje pa njegove »Doneske k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja«. Največje in najvažnejše pokojnikovo delo pa je na široko zasnovana in vzorno urejena zbirka zgodovinskih virov »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, ki jo je 1903 začela izdajati Leonova družba. 18. Društvo slušateljev visoke šole za arhitekturo v Pragi je imenovalo na prvem mestu profesorja Josipa Plečnika soglasno za častnega člana. — Pri stolnem ka- pitlju v Ljubljani je imenovan za kanonika Alojzij Merhar (Silvin Sardenko). 20. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil ljubljanski mestni občini, da sme najeti za obratno glavnico za mest no aprovizacijo posojilo Din 2,000.000'— proti obrestova- nju in odplačilu v dveh enakih obrokih v letih 1925. in 1926., in sicer izključno iz dohodkov mestne aprovizacije. 22. V dvorani Mestnega doma se je vršilo protestno zborovanje proti znižanju proračuna za »Zaščito dece« od 38 na 10 milijonov Din. Sestavljena je bila tudi resolucija, ki bo odposlana na pristojna mesta. 24. Glasbena Matica iz Maribora je priredila v unionski dvorani koncert pesmi Adamiča, Lajovica, Pavčiča, Pre mrla in Mokranjca. Koncert je lepo uspel in je publika Mariborčane burno aklamirala. — Rockefellerjeva funda cija, ki ima namen podpirati visoko šolstvo, je naklonila medicinski fakulteti v Ljubljani trajno štipendijo, s ka tero bo omogočeno vsako leto dvema absolviranima medi- cincema izpopolniti svoje študije v inozemstvu. Poleg tega je določena znatna letna vsota za medicinsko fakulteto za naročitev znanstvenih publikacij. KRONIKA APRIL 1924 4. Veliki župan ljubljanske oblasti je dovolil mestni ob čini najetje posojila za tlakovanje cest in ulic v znesku 10 milijonov Din. Vrniti se mora najpozneje v 50 letih in je v vsakoletni proračun postaviti Din 820.000'— za obrestovanje in amortizacijo dolga. Posojilo se sme reali zirati postopoma v teku let in ne vse hkrati. 5. V Ljubljani so se zbrali zastopniki vseh v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjenih pevskih društev ter zastopniki hrvatskih in srbskih pevskih zborov, da si določijo smernice za naše bodoče koncertno življenje. 8. Stanovanjsko oblastvo I. stopnje je objavilo podrobne statistične podatke o stanovanjskih razmerah v Ljubljani. Te še vedno niso dobre, kajti dognano je, da je po njih prizadetih okroglo 3000 oseb in bi bilo treba 700 do 800 stanovanj z 1, 2 in 3 sobami ter pritiklinami. — Naše mesto je obiskal direktor centralnega biroja mednarodne protialkoholne lige dr. Hercod iz Lausanne. 10. Na seji obč. sveta je bilo zastran razširitve električ nega omrežja sklenjeno, naj se k oceni projektov ne pri tegnejo izvedenci, ki zastopajo inozemske elektrotehnične tvrdke, pozove naj se »Elektra«, pod katerimi pogoji bi bila pripravljena odstopiti občini svoj tok, upravni odbor mestne elektrarne pa naj do prihodnje seje prouči vprašanje razširitve kalorične centrale. 14. Na seji obč. sveta je bilo sklenjeno: najetje posojila Din 1,800.000'-- za zgradbo kanalov in regulacijo ceste na pokopališče; pobiranje uvoznine in tržnine za nadalj njih 5 let; ukiniti davek na nezazidane parcele; ustanoviti poseben zaklad za podpore najpotrebnejših in delavoljnih brezposelnikov, v katerega prispevajo delodajalci in delo jemalci, občina in država. 15. Umrl je dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča v p. Fran Regally, odličen jurist, ki je dolga leta pripravljal slovensko izdajo občega državljanskega zako nika in je veljal za kapaciteto za materialno pravo. 19. Danes poteka 60. leto, odkar je Ljubljana dobila prve postreščke. Takoj spočetka jih je bilo 19. 21. Umrl je Pavel Skale, ravnatelj mestne klavnice in mestni veterinar v pokoju. 26. Danes se spominjamo 25-letnice smrti pesnika Dra- gotina Ketteja. MAJ 1924 3. Pevsko društvo »Slavec« je priredilo koncert v »Unionu«, posvečen proslavi 40-letnice obstoja društva. 17. Semkaj je prispela skupina članov Hudožestvenega teatra, ki je gostovala v »Selu Stepančikovem«, »Življenj skem boju«, »Jekaterini Ivanovni« in »Gospe z morja«. 20. Državna bolnica in porodišnica sta omejili sprejem pacientov in pacientk, ker jima primanjkuje prostora. Ivan Šubic Franc Kos 71 Fran Regally Dr. Klement Jug 21. Francoska vlada je odlikovala predsednika »Fran coskega instituta«, pesnika Otona Župančiča z redom Vi teza častne legije. 22. Na seji občinskega sveta je bilo sklenjeno: unifi- cirati vsa mestna posojila, najeta do 30. aprila 1924, iz- vzemši aprovizacijsko posojilo najeti posojilo 2 milijona dinarjev za zasilne stanovanjske zgradbe. 27. Pri nadaljevanju seje obč. sveta je bilo sklenjeno: asfaltirati Aleksandrovo cesto; zvišati šolnino na mestni ženski realni gimnaziji, in sicer za domače dijakinje od 100'— Din na 200'—, za tuje pa na 400'— Din za polletje; razširiti mestno kalorično električno centralo in v ta namen najeti 35 do 40 milijonov dinarjev posojila. JUNIJ 1924 3. Danes so bili pokopani Žarko Boltavzar, France Šlajpah in Stanko Žnidaršič, ki so bili ubiti v spopadu z delavci ob razvitju prapora Orjune v Trbovljah. 5. S kraljevim ukazom je imenovan za velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič. Zaradi preiskave o trboveljskih dogodkih je prispel semkaj minister notra njih zadev dr. Srskič v spremstvu državnega podtajnika Venčeslava Vilderja. 10. Veliko županstvo je razpustilo občinski svet ljub ljanski z utemeljitvijo: 1. Mestna občina, odnosno mestni magistrat se je geriral kot korporacija, za katero ni no bene nadrejene oblasti. 2. V mestnih podjetjih je nastala taka nedisciplina, da je ogražala ljubljansko mesto, njega javni mir in red. 3. V večini ljubljanskega sveta so se pojavila stremljenja, ki so v nasprotstvu z zakonom o za ščiti države. — Za gerenta občine je imenovan dr. Vi ljem Krejči, odvetnik in predsednik »Rdečega križa« v Ljubljani. (Slika v »Kroniki« 1935, str. 181.) 11. Razpuščen je tudi upravni odbor Mestne hranilnice ljubljanske. Za vladnega komisarja je imenovan veletrgo- vec Robert Kollman. (Slika v »Kroniki« 1934, str. 60.) 14. Na izredni seji občinskega sveta, katere se člani klubov Jugoslovanske demokratske stranke in Narodne zajednice niso udeležili, je bilo soglasno sklenjeno,- da se ne bo vložil priziv proti razpustitvenemu odloku, s ka terim se razpušča občinski svet ljubljanski. 17. Včeraj in danes se je vršil tukaj kongres invalidov za vso državo. 25. Pesnik Oton Župančič je dokončal in izdal »Vero niko Deseniško«, tragedijo v 5 dejanjih. JULIJ 1924 13. Pred Magdičevo trgovino na vogalu Aleksandrove ceste so komunisti opolnoči streljali na 4 Orjunce. Pri tem je bil 1 komunist ubit. — Notranji minister dr. Srskič je odredil razpust Neodvisne delavske stranke, za katero se krijejo komunisti. Od razpusta so izvzete samo one strankine organizacije, pri katerih pokaže hišna pre iskava, da je bilo njihovo delovanje povsem legalno. 15. Novi direktor drž. železnic dr. Borko je nastopil svoje mesto. 20. Vršil se je občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze, v kateri so zdaj združena samo gasilna društva iz Slo venije. — Na Olimpijadi v Parizu je postal Sokol Leon Stukelj svetovni prvak v telovadbi. 22. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se mora izvršiti volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske, in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 na mestnikov. Dan volitev bo določen kasneje po pravomoč- nosti volilnega imenika. 27. Ljuba Davidovič je sestavil novo vlado, v kateri so 4 Slovenci, in sicer: dr. Anton Korošec, podpredsednik in minister prosvete in vere, prof. Anton Sušnik, pro metni minister, prof. Ivan Vesenjak, poljedelski minister in dr. Franc Kulovec, minister za agrarno reformo. 29. Dr. Viljem Krejči je razrešen mesta gerenta mestne občine ljubljanske; na njegovo mesto je imenovan dr. Lju- devit Peric, bivši župan ljubljanski. Svoje posle je pre vzel dne 1. avgusta. (Slika v »Kroniki« 1935, str. 82.) AVGUST 1924 11. Umrl je Miha Moškerc, dolgoletni urednik »Sloven ca« in bivši občinski svetnik. Pokojnik je bil po rodu Ljubljančan in je spadal v starejšo generacijo poklicnih slovenskih novinarjev. Deloval je mnogo v kršč. soc. de lavskih organizacijah in v Kršč. soc. zvezi. (Slika v »Kro niki« 1935, str. 179.) 11. Na zapadni steni Triglava se je smrtno ponesrečil mladi dr. phil. Klement Jug, znani turist in turistični pi satelj. 12. Pred dnevi je prispela semkaj skupina poljskih aka demikov pod vodstvom svojih profesorjev, danes pa je dopotovalo 60 poljskih častnikov, ki so na potovanju po Jugoslaviji. 16. Slovesno je bila otvorjena Ljubljanska borza za blago in vrednote. 20. Za velikega župana ljubljanske oblasti je imenovan Teodor šporn. Dr. Baltič je stavljen na razpoloženje. 27. V palači velikega županstva se je vršila konferenca zunanjih ministrov driav - članic Male antante: dr. Be- neša, Duce in Marinkoviča. SEPTEMBER 1924 1. Umrl je Jakob Dimnik, šolski ravnatelj v pokoju. Rajni se je rodil 1856 v Jaršah pri Ljubljani. Deloval je polnih 45 let po raznih šolah v Sloveniji, na prvi mestni osnovni šoli na Ledini je bil 22 let šolski voditelj, poleg te šole pa je vodil še obrtno nadaljevalno šolo za meha nično tehnično obrt in trgovsko nadaljevalno šolo. Veliko se je bavil s strokovno literaturo, napisal več strokovnih knjig, posebno pa je sodeloval pri mladinskem listu »Zvončku«. (Slika v »Kroniki« 1934, str. 146.) 5. Danes se je pričel v dvorani Narodnega doma kon gres slovanske agrarne omladine, na katerega je prihitelo lepo število odličnih slovanskih gostov. — Dosedanji rav natelj Narodnega muzeja dr. Mantuani je upokojen; na njegovo mesto je imenovan dr. Josip Mal, doslej kustos. 13. Ljubljano je obiskalo 40 čeških zdravnikov, ki so na potovanju po Jugoslaviji. 17. Veliki župan ljubljanske oblasti je podpisal odlok, s katerim so imenovani v sosvet mestne občine ljubljan ske: dr. Ivan Stanovnik, prof. dr. Valentin Rožič, Janko Jeglič, Josip Pire, Albin Zajec, Franc Orehek, Ivan To- kan, Ivan Kralj, Fran Cepeljnik, Anton Krhne, Josip Turk, dr. Vladimir Ravnihar in Ivan Tavčar. Istočasno je dovolil veliki župan mestni občini, da sme prodati 72 KRONIKA poštni hranilnici v Beogradu parcelo na vogalu Aleksan drove ceste in Tomanove ulice v izmeri 743 m2 za kup nino 335'— Din za kvadratni meter, skupaj za 248 tisoč 905 dinarjev. 21. Engelbert Gangl je odstavljen kot višji šolski nad zornik in je prideljen prosvetnemu oddelku v Ljubljani; na njegovo mesto je imenovan Josip Novak, bivši sreski šolski nadzornik v Kočevju. 22. Za gerenta Mestne hranilnice ljubljanske je imeno van Anton Vrtovec,' uradnik Gospodarske banke. 27. Semkaj je prispel svetovni šahovski mojster dr. Ema- nuel Lasker in je odigral z ljubljanskimi šahisti simul- tanko. OKTOBER 1924 IG. Umrl je lekarnar Ubald pl. Trnkoczv, ljubljanski meščan. Po rodu Slovak je prišel 1872. leta kot 161etni mladenič v Ljubljano. Izučil se je lekarništva, in ko je odprl svojo lekarno, je kmalu zaslovel po vsej Sloveniji. Od 1. 1901. dalje je bil v upravnem odboru Mestne hra nilnice, kjer je bil 1908 izvoljen za podpredsednika, leto kasneje pa za predsednika in je ostal na čelu zavoda do 1922. Po njegovi zaslugi se je 1910 osnovala Zveza jugo slovanskih hranilnic. Od 1. 1904. do 1922. je bil občinski svetovalec in se je udejstvoval zlasti v finančnem in stavbnem odboru. Posebno velika pa je njegova zasluga pri pospeševanju tujskega prometa. Bil je med ustanovi telji Deželne zveze za tujski promet, kateri je bil dolgo predsednik, dokler ni postal zavod oficielna ustanova. 18. Dr. Franc Sergij Košmerl, ameriški državljan in odvetnik ter profesor rimskega prava v Chicagu, je da roval 100.000 Din za študijsko ustanovo za dva slovenska srednješolca. Ustanova je naložena v Mestni hranilnici in jo upravlja mestna občina. Ob Aškerčevi ulici so pri kopanju temeljev za poslopje Derendove konfekcijske tvornice naleteli na ostanke zi- dovja stare rimske hiše; temelj je nizek in je zgrajen iz podobnega kamenja kakor rimski zid na Mirju. Med dru gim so izkopali tudi več školjk, masivno bronasto držalo za nož ter srebrno žličico, nadalje velik bronast novec z glavo cesarja Klavdija z napisom »Claudius Caesar«, na drugi strani pa je alegorija z napisom »Augusta Liber- tas«. 23. V mestni posvetovalnici se je vršil pod vodstvom Antona Kristana ustanovni občni zbor stavbne zadruge »Stan in dom«. (Kristanova slika v »Kroniki« 1934, str. 71.) 30. Italijanska vlada je ustanovila v Ljubljani generalni konzulat. NOVEMBER 1924 5. Slovesno je bila otvorjena Centralna železničarska ambulanca v poslopju na Gosposvetski cesti. 6. Nikola Pašič je sestavil vlado nacionalnega bloka, v kateri je edini Slovenec dr. Gregor Žerjav, minister za šume in rude. (Slika v »Kroniki« 1934, str. 74.) 7. Velika župana Teodor Šporn v Ljubljani in dr. Vo- dopivec v Mariboru sta bila brzojavno razrešena svojih dolžnosti. Šporn je izročil svoje agende načelniku Kre- menšku. Minister trgovine in industrije je brzojavno od stavil gerentski svet Mestne hranilnice ljubljanske. Novi gerent je spet Robert Kollmann. Finančno ministrstvo je dovolilo ljubljanski borzi trgovino z valutami in de vizami. 8. S kraljevim ukazom se razpušča parlament in se razpisujejo nove volitve za 8. februar 1925. Novi veliki župan dr. Vilko Baltič je prevzel svoje posle. 10. Veliki župan je odstavil dosedanjega komisarja pri Kmetijski družbi prof. Jarca ter imenoval za komisarja referenta pri kmetijskem oddelku dr. Spiller-Muysa. — Nadalje je odstavil gerenta mestne občine ljubljanske Ubald Tmkoczy dr. Perica ter imenoval gerentski svet, ki ga sestavljajo dr. Dinko Puc, Josip Turk ter Anton Likozar. 11. »Narodni dnevnik«, glasilo slovenskih radikalov, je prenehal izhajati. 12. Veliki župan je dovolil mestni občini najem poso jila 1,270.000 Din za zidavo stanovanjskih hiš s 25 sta novanji za uslužbence električne cestne železnice. 16. Narodno gledališče je priredilo ob sodelovanju dru štva prijateljev poljskega naroda matinejo ob prevozu Sienkiewiczewih zemskih ostankov v domovino. Poleg ostalih gostov sta prireditvi prisostvovala minister Okien- ski, poljski poslanik v Beogradu, in baron Himmelstjerna, poljski generalni konzul v Zagrebu. 18. Narodno gledališče je uprizorilo v proslavo 60-Iet- nice življenja in 40-letnice književnega dela Branislava Nušiča njegovo veseloigro »Sumljiva oseba«. Avtor je bil navzoč. 19. Umrl je Anton Luckmann, industrijec in hišni po sestnik, soustanovitelj Kranjske stavbne družbe, mestne plinarne ter v družbi z Bambergom tudi tvornice za klej v Ljubljani. 23. V Jakopičevem paviljonu je bila otvorjena XXXI. umetnostna razstava s 158 deli tehle slikarjev: Bulovčeve, Jakopiča, Jame, Klemenčiča, Kobilce, Napotnika, Sodnik- Zupančeve, Šantla, Vavpotiča Ivana in Bruna, Vesela, Zajca in Zupana. — Otvorjena je bila nova strokovna obrtno nadaljevalna šola za tiskarski naraščaj. DECEMBER 1924 I. Nocoj je bila slavnostna premiera Župančičeve »Ve ronike Deseniške«. 3. V unionski dvorani je bil prirejen v prid Jugoslo vanski matici prvi javni radio-koncert. 6. V kleti zavoda za meteorologijo in geodinamiko v Dvorcu sta bila postavljena dva aparata za merjenje po tresov. II. Opera je uprizorila v proslavo 70-letnice sloven skega rojaka skladatelja Fr. S. Vilharja njegovo »Lopud- sko sirotico«. Avtor je bil navzoč. 13. Univerza je slovesno proslavila 5-letnico svojega obstoja. 16. Trgovinski minister je odredil likvidacijo oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani. 19. Po podatkih stanovanjskega urada je v Ljubljani približno 300 rodbin brez primernih stanovanj, ker sta nujejo po kleteh, podstrešjih in vagonih. 25. V Mariboru je umrl slovenski skladatelj Viktor Parma. Pokopan je bil v Ljubljani dne 29. decembra. 28. Umrl je Jakob Hren, sodni svetnik v pokoju, nek danji državni in deželni poslanec (1885—1890 v kočev skem okraju). 1887 je izposloval prvo državno podporo ljubljanski Glasbeni matici. KRONIKA 73