VriMtvr m TrOvaika št. «77. 1. HtMr. (tu •krM ta Ji aa raipvil«sa|s Hattl). Pnšaaaaj* a« •lazila vaakari** eaaaaJIa v i«i!»tiuX«b Plača a« aa vsak« nailap« vrata* mII.,1* m aaaaail« ua* eakrat a*-tiaae, £a dvakrat, 8 aa)4., Če trikrat, 10 a. v. a. — Parrk »tega tu vaak krat SO a. aa llaapalj. V Gorici, v septembra 1869. V I N A. lika)« «uk petek. V.j.,.,.*, ,.illi.at m Ml. ia*. 1 (.11., ..I l.U i t»U. u til rt I .ta W Bi JMor:,. fltf«. )l>f. »Itli lat. .»■•'*»..»« >., u In 1.1 c. SO ... h. f.lrt 1. M #. ..r .^ll.a (. r.il.M.eO* .»J TEČAJ III. wf a« peliljaj*'" VredalllTa. Peaamai liali ae predla r Qar|«i v kakraraiol IL Sakar-Jevl aa iyavao postavi predstvo. In tA si ne moremo fc^j, da no bi pouuuili v. vladi ua piovdarek nekaj, kar je tudi krivo, da se voliko čass med zborovskem potrati-Ima namreč minlsterstvo navado, da izroči svoje pred* loge Še le lisi i dan, ko se zbor prične sli pa še po-zuejo, Iu si oer tudi tako predlogo, ki so bili tu davno poprej izdelani. K<\j je nasledek lemuV Da ae morajo ti prodlogi v odsekih kot no kaj celo novega iu znebiti nepričakovanega obravnavati, TA pa je dvojo mogočo: ali da se obraVuavanje v odsekih preveč na dolgo v-leče. In torej dragim rečem Čas krade; ali, da se stvar v nabilo! iu torej površno obravnš, iu ravno tako ludi potle v po lui seli. To je tem neprillčnojšo, če gre sa Itako postavo. Kod ur so zsčne v sili obravnana In po« trjena postava izvrševati, pokate se večkrat, kako por manJkljiva in šopasta je. Kaj bi bilo toroj, ko bi vlada svoje, aoaebno vatuejAo in bistvene predloge te vsaj on ineaoe ali 14 dni pred začetkom ssJtVanja U. pr. ko) takrat, kedar se cesarski sklicavni pitertt raZ' glasi, doželnemu odbora ali predsedništvu njegovema posilila, da bi poslano! privatno zvedeli, kaj bodo imeli obravnavati. Tako lil lahko dotične načrte sami pri sobi žo pred zborovanjem temeljito pretehtali: pot*« M Šlo v odsekih vso hitreje od rok : vsak bi lahke govoril in nasvete stavil s popolnim poznanjem reči. To je zlasti v našem mslein Goriškem zboru titno, da poslan; oi še le zadnji hip načrte vladinih predlogov dobč, kfir so maogi zborniki v več ko enem odseku in dstelnotn zboru. Zdaj jo seja IA, zdaj seja tamj'pltfo-bus inteotus, minor ad singula sensus. Ker gro a' Kokovskim delovanjem počasi, so tudi javno eejp po redkem, po 1—2 na leden. Občinstvo, ki o delovanji v odsokih malo ali nič no ve in razume, se jezi, češ, da poslanci nič ne delajo, vendar pa dnino dobivajo. Vsom naštetim nepriliflnostim bi so prišlo v okom, ko bi dobili poslanci predloge poprej v roke, pa ne la JPodUstek. Barbana. 8j>. Jot. Furltmi. Kaj dela oekMabAd tam na otoki ? V lagunah zmed zelenja vzdiga glavo; ATdaja morda potnikom postavo, Kod veslat'jim po morskem je zatoki? Kar vidiš, ni labud v »elenej loki: Kraljica si otoško to planjavo Izbrala je, da v cerkvi milost pravo Deli Um vsom, ki pribeic k Njej t stoki. Z zauporo toraj Lahi in Slovenci Hitč tje v čolnih Njej apevaje peani, Prosit za blagor dušni in telesni. Marija I tukaj so ie naši veoei; O sprejmi jih! podvizaj, tolatniea! Obrisat nam, ko mati, solzna lica. Domovinska budil«. Bp. Josip Trnogorski Zbudi, zbudi se, Slovenijo, Naša mamica I Skor obhajaj dan vstajenja-Ko daničica. V krpah pa nikar ne vstali, Kakor siromak I Cel plajšč se ti mora dati, Kraljev'mu enak. Brž razdrobi si okove, Ki te stiskajo I Brž objemi vso sinove, Ki te čakajo! Ko nevesta si pripldti Bele rožico I Vsi, ko ogenj za te vneti, Damo ti sreč- Dok na sveiu tu živitho, Vedno tvoji smo, ČO bo treba, vse zgubimo, Da te obranimo. Vstani, draga, no odlašaj, Ilajdi z nami v boj I etotorn sad ti koj prinašaj vrsti tvoj razvoji-- Glej, Sloven'ja enako zori Mane si oči, Kakor po novihti gori Golo s' jej vedri. Soča, Sava ino Drava Bolj in bolj šumč, Vsaka njih bučč spoznava, Da so si aostrč. Dremala ai, domovina, Mnogoleten čas Zdaj dolina in planina Vpijo ti na glas: Živi, živi vsa Sloven'ja Živi na ves vek I Slavna bodi brez trpljenja Ves prihodnji (ek 1 »•■lilt iSil. <*6 vladine, tfluiuč tadi deielnoodborove, če so vsini ia če ne misliti, da utegne biti njih razpravHanje zsmndno. Bsj diplomatične skrivnosti menda vendar niso nI dini, nI edborovi predlogi. f\ To, kar smo do th saatran vladinih predlogov rekli, velja o navsducjših, kakor smo jih imeli teh let, o takih, ki so dosledki državno-zborovik razprav, ali osnovnih drla v ni h postav. Kaj pa, ko bi priilo saj mast-n' ' - /s K rakova Prednica karmelitank in ^enia'au-mentaiea, zaprti zavoljo Ubrikovke, ste iz zapora u puthmi. Sicer pa pravda ie toče in bo neki ta mesec končaš obravnava. | ." • '''.'.''• Na Moravskem v Slav iko ven je bila 20. p. m. velikanska slavnost v spomin, da je pred 100 leti se-sar Jožef II. v tistem knyi na njivi kmeta Traka-e oral. Odprla se je ob enem tndi neka nova železnica. Ljudi je privrelo sknp dvajset tisuč. Počastili so svečanost nadvojv. Karol Ludvik in ministra Giskru ia Potooki. J* Lubfane he telegrafuje: Tu ae je priiolo gibanje, ki sili deželni zbor, aaj bi zahteval, da sevdruii v Kranjsko vojvodstvo Dolski okraj, kteri je spadal'do sedaj k Za m beri k im kompas i i jam Slnnjsksga vojai kega grsaičarskega polka. Omenjeai okraj je vsa od kranjske deiele obdan in starodavni kranjski svet. 2k Trsta. Nj. eksc. pod maršal Karol pl. Mffriag je s najvišim sklepom od 23. svg. imenovan pravi cesarski namestnik sa Trst in Primorsko. — Vrednik »Jurti* n pašo", g. Msrtolanec, bo izdajal r Trstu nov politiiki list s imenom jadranska zarja*-. Izhajal bo 2- krat na mesec i n zastopsl slovenske interese v duhu taborskih sklepov. — Preteklo nedeljo, avg.. So napadli meščani 5 slovenskih okoličsnor, **J kteri sb bili nesli orožje shranit v kosamo Rojsnsko. Nsžsj gredč so drieČ se za roke nekaj peli. Blizo včlikc kosamo začnejo meščani za njimi žvižgati in saaromovati jib. Iz vseh ondotnih nlic se stokajo ljudje sknp, množiea rase, slasti ker so iii ravno tndi udje Ishonakega delavskega društva iz Jfauro-nerjevega gledišča, kjer so imeli rszdelovsnje premijev. Drhal plane zdajci nad okoličane; 4 ao ušli prpti sv. I-vann, enega so irfli na tla, tokli ga in masti U. Nek pogumen meičan (obrtnik) se vrte med razdivjano drhal in brani kmočkegiT lanta. Ker je bil, kakor se je pozneje pokazalo, nevarno ranj en in pobit in ni mogel stati po konco, spravi ga *Vli' Samarijan v kočijo in odpelje v bolnišnico. Povrh mnogih drugib ran ima pluča prebodena iti je ▼ smrtni nevarnosti.-- Ob tistem časn je bil napaden tndi en kmet blizo mestnega Vita. Ko se je bilo po nnih 4 pri av. Ivanu razglasilo, kaj se jim je v mesto zgodilo, aapravjjo se kmetje s koli proti mesto, začneje razganjati vse meščane, na ktere so naleteli ▼ Verdelu in blizo boilceta ic ondašnjih gostilni c, da so komaj v mesto' n bežal i. Zdsj ic le se prikaže policija in en oddelek vojaščine, ki je ubranila ie hnjše reči.'Presneto lepo je ▼ Trstu! •) V Žumberikera okraji, kjer ja Ia tU«nJeao. 4« Ua vojaiki »lan neka ti, nabirajo poripiae ofroMSO pralujo, ki Jo ko&jo cc-aarju poilati, 4a bi a« Žšmbark r*Ji r krasjaka vilrslil ko v Ogerako. nČiUaiwoK pravi IX. ^ ... .. , - Vr. a La-Vr- •••) „Ci«l.- trii. da so ,H»io Slovenci!" vpili In « k« dražili. _____d . ... T . \i.l i£T — 27. 28. in 29. avgusta je bila pri deželni sod« njji končna obravnava.:v todeoak lwukik dogodkov m*' seca julija. Obsojena sta Alojzi Oruaoviu, 24jet Star, in Vilb. Solderer, 27 let star, oba Tritačana, knpčijaka oprav ilmka, prvi nn eno leto, drugi na 0 meneče v oj-stre ječe. Zarad krivega pričanja pred sodnijo sta obsojena tudi Iv. Matiassi, 27 let, it Trsta, čevljar, in Vilh., Počko s Reke na 6 in en meeec. Za nekriv« spoznan* sU 2, (eden nja eivilui stražnik, ii Tominu doma, Janez Janež). Ta obravnava »o je pečala samo s dogodki 10. in 19. Julija. Kako bo pa z dogodki 13. jol.f JpOplBi. Kam nje, 20. avg. Čeravno nimamo zuiiraj dovolj delja, in nas jo burja dvakrat v tem poletji preveč o-pihala, vendar amomo Ipavei letošnjo letino k dobrim f>rištevati, ie nas dobri Bog šo inalo čaaa točo varuje. jo skrbeti jo troba za dobro Vino. > ' Ker je lani ravno o l>endimi veliko deževalo ht' so mnogi godrnjali »zakaj da ne bi bili prej grozdjo potrgali" boji se zdaj marsikdo, in po pravici, da hi lahkomiselni malo vednoži ue začeli letos prezgodaj trga' ti, kar bi zeič škodljivo bilo. Treba je vedeli da zarad' prehladnega junija i premalo gorkega avgusta letos veo kaznuje gre. Torej vse občinske zastopnike in bo-Ijaro lepo prosim, jako akrbeli, da So ljudje a benditno no prenagltjo, deželi na škodo iu sramoto. M nogi kratkovidneži mislijo, da, ko je grozdje žo dobro za zobanjc, ju tudi žo zrelo za vino. pa to ui iako. Naš očak, r. g. Vortovoo, piše: •) Vsak drugi aad, kedar jo mehek, jo zrel; pri grozdji sc pa drug*' čo godi; kadar meea, da je žo aladko za zobaujo, potrebuje v prav gorkih deželah še oltilnik ttirik tednov zrejauja, da ao moro iž njega dobro, močno vino apro-šati." Tedaj Še onkratt predragi naši, kar Vas jc umnoj-Hh možakov I Skrbite - i skrbimo vsi za čast i blagor ipavake domovino, Hkrbimo, tla nc pripravimo uaŠih, vin ob' vao vero. J. V. Z Dunaja 27. avgusta. Draga moja „ Domovina ul Dovoli tudi meni en predalček, da ti iz središča našo državo naznanim srečo, ki me Je doŠla, da sem prišel semkaj med toliko sobratov iz vseh krajev cesarstva. Morebiti bi znal kdo vprašati: Kakšna sreča jo to, da kdo v Bcč gre ? Pečeno propelioo nam tu res uo letajo v usta, pač pa nekaj druzega, Lar jo veliko boljše, nego prepelice in prepeličarski duh: ponnja so nam nar mikavniši in koristniši kmetijski poduk. Tukaj je priložnost se vsega naučiti; in pa tako zvedene in slavno možake poslušati, to je posebua radost ! V našem 3. razredu smo Primorci, Kranjci, Poljci Graničarji, Spodnje—Avstrijianci, Štajarci in Korošci; tedaj zastopniki večine narodov avstrijskih, pa nesloge ni čisjo nikake med nami, edinita nas uk in korist. Poecbno radi se imamo Slovenci, kajti kri ni voda. Gosp- profesorji nam vsak svoj predmet z vso gorečnostjo razlagajo. To ao vam možaki! ti so kos svoji nalogi! Ni nam težavno sedeti in poslušati jih od 8. ure do 12. dopoldne, in tudi popoldno velikokrat še po 2 uri: hitro mine čaa hrepenečim po uku. Posebno hvale vreden je pa gosp. ravnatolj dr. ReitTechnor, kteri nam jo prišel prostovoljno razlagat, kako ge mora vino napravljali. Ta gosp. jo edeu prvih zvedeneov v ti za-dovi. Po njem je glavno opravilo pri vinu to, kako my ao mošt kuha, in kako alkohol vzdrži vino. — Razlaga ac nam aploh poljedeljstvo, naravoslovje, prirodoslovje, gojzdnaratvo, vrtnarstvo, in eden naj umnejših Čbelar-jov, dr. Mchker, uči Čbelarstvo, Ta nas je peljal uui dan v Wagrain blizo Aapcrn-a čbelo gledat- videli smo o tej priliki tiato grozno široko planjavo, ki jo bila bojišče v vojaki z Napoloonom l. leta 1813. Govoril sem s starim ■nožem, kteri jo bil vojak v tisti bitvi. Pri vsakem izletu je vožnja brozplačna. Tako močno jo v. vladi omika učiteljev na Brco I OUJ „Vinoreja xa Sloveooe" itran 3. Pu. leteča, da še oeld Njih eksc. goop. minister olioijo, g. HolTinanu, ua Občini bil. jo res ; da je ena kouipanija vojakov bobuaie ob oni uri popolnoČi iz Trata eko% Občino šla in do a. Križa patrolirula, pa no ua OhČiuah ostala, jo rcS- Kar so od vv)jMenih fantov raapuščunoga bataiji^ ua okoličnuga niše, da ao domaČim županom iudrugim oblastim zabavljali, to so na Občinah ni godilo. Da ao ua Občinah Hrovaliuu skedenj sožgali, Ui ros ; drugače hI bil mogel jaz kaj vidoti, ker je skedenj llrovalinov lo dva čevlja proč od mojo hišo. Da so delegatu Duueu-u z ognjem žugali, ni ros, ker prvič Dancu ni delegat, ampak jc bil svetovalne v lueatpcin odboru (iuuiiiclpio). Du jo nekdo okna razbil DanOu-U fflL flruvatinu, Jo rea iu sc ta atvar žo proiaki^jOi 'P naj, dopiauik vganc, kdo jo tisti, ako mu ju drago; Čo np, mu pa hočom jaz sporočiti: Neki vvinjou 20'Vet stari dečko, kateri jo iz I. vojaškega klasa tudi k vojakom vzot bil, jo tiati rovar, zavoljo kateroga se toliko pifa-ri. Da ao gosp. fajmoštru okua razbili in pisarjueo mestnega daoa razdjali, je nar grša lal, kar' st jih moro Človek iztuhlali. Gosji, iajmostru ui uobeden žal bs-Hodc rekel; in tudi na pisamico'mestnega daca ni no-beden prsta položil. In ako gosp. dopi.inik iz Trsta tega no verjame, naj prido ua Občino k gosp. fajmoštru in bo videl tudi pisaruico mestnega daca Šo celo. Toliko za zdaj. I Slavno vredništvo „ Domovino/' pak jo proŠuno, v prihodnjem listu ta dopis razglasiti, ker: Kdor resnico liočo zvedeti do dna, ', Mora slišat' več ko ono plat zvona. V imonu več Občenpov Anton Soeii. Dodatek vredniitva. Dopisniku g. ŠoaiČ-u in ObČenccm amo prav hvaležni za ta dopis; da bi ae lo tudi od drugoa koj popravilo, kedar se kaka pomota ali laž v kak časnik vriuo. Sicer pa ni troba g. dopisniku iz Občino hndo-vati so nad dopisnikom iz Trsta. Iz Trsta naiil ni no-r-bedon dopisnik o dogodki* v okolici nič sporočil. Kar je „Domovinatt v 34. listu prinesla, bilo je posneto iz vladnega časnika BOssorvatore Triestino". Co vladni čas-? niki šo v tacih rečeh niso zanesljivi, no vemo, kaj reču Misliti gre, da dobiva „Ossorvntorou svoja sporočila o tacih dogokih, kakor jo pravil, da so bili na Občinah, Prosoku iu v Križi, uradno od policijo, ali od družili uradnih oseb; zato so mora zdeti nar verjetnejše, kar se v njem bere. Iu rea so tu^Ji drugi Tržaški časuiki j Kipi« rogoviljenja v omenjenih vaseh iz njega posneli. Po Tržaških listih so so zatrosila neresnična sporočila v vso vnanjo časopise in šla po širokem svetu — na sramoto vrlim okoličanom. Preklica ali popravka nismo Šo nikjer nobenega brali; ta današnji naš donia iz Občino jo prvi, ki laŽnjiva dolieua sporočila izpodbija. To pa ni zadosti, ljubi Občcnci, da sto dali samo v „ Domovini" to atvar popravili; obrnite sc tudi do „0s-Hcrvatoro"-ja; on jo prvi dolžan, kar jo v njegovem poročilu neresničnega, preklicati. To jo lepo, da se potegujete za poštenje Vašo vasi. Popravek iz Občino nam pa ponuja zopet priliko, sumiti, da ao morali biti vendar kaki krivi preroki v ovčjih kožah po oko- ,___, . _________ jdini miaUtar, k Mgar »»pol- nim delovanjem so linli nia^roUnki aedauje rlado atiloroljni Vr. -— -• A ^ jg u/.ildj t Ajiioriiini. Vr. •j Da, da, grof Potočki Jo '•) J. 6x, V-^- — 148 ličnih v tiso h, ki so ljudi podpihovali in znabiti potle vao napačno v časnike sporočali. Kaj ima neki pomeniti v „0saerv. Tr." oparka, da posestnik Ilrovatin je hrat Trtaškega fajmoštra pri av. Antona. Ta opazka so da tako tolmačiti, kakor da hi bili Ilrovatinn za to skedenj zapalili, ker jo f^jmošlrov bral. Potem, od kod in zakaj la izmišljija, da no ravno tudi fajtnošlru (ua OM.J okna pobili. Ne dili li lo uekako po umetnostih tiste stranke, ki ne je I. avgusta zborovanju katoliške d rut bo vstavljala V Znabiti, da nam proiakava to sadevo enmalo pojasni. Čudno, da je zd^j vao tako liho o tfj preiskavi. l>oiRisali novinar. (K,mor. Šolskega leta). Na roalki jn bila sklenitev 26., na gimnaziji 28. avgusta. Is gimnazijskega letnega sporočilu naj posnamemo to le reči: Ziianalveui spi a 11» čelu jo „ Kinleitong ms Platona Phaidroasp. profesor Franc Sehndlo. Profesorjev z začasnim vodjem vred jo 13 aatrdnib, 4 nupplcntjc. Izredno, nezapovoda-ne predmete sta učila 12 izmed omenjouih in 2 vnauja.— Štipendistov jo HH, vsi nti|»oudiji akup znašajo 4927 gold. M s. - - 1'odiHire za obleko, knjigo ild. je prejela mladina 2f> g 23 s ; ostalo jo v jMnlpornem zalogu 62 g. 27 s llčeneev jo bilo o začetku 381, konoo leta 343, ined temi jih prealo|»i v vili razrod s izvrstnim napredkom 41, a dobrim 188 ; 69 jih ponovi preskušajo iz enega predmeta po počitnicah; 17 jih ima določeno dvojko, 38 trojko. — Sprejemne lak se zna-Aajo 1241 gold 10 u.; šolnina v obeh polletjih znaša 2143 gold HO s. — Premiji so se dolih v 4 oiših razredih — Matnrilatni preoknšnji (od 24. —20. avg.) ae je (»odvrglo, potem ko ata bila 2 kandidata ie po pia-meni odstopila, 24 oamošoloov. Izmed Ich sta 2 (Prano Podgornik iz Čepovana in Stcf. Širok ia RavuioeJ aa odlično zrela spotnana, 13 jih je zrelih, 2ataše tnutk-nlla med preskušajo, 7 jih je padlo, in sicer 4 ao smejo še le čez eno leto za drugo proskušnjo oglasiti, 3 pa so dajo ie lahko bri po vakancah (vaak aamo ia enega predmeta) vnovič preakošati •). Iz realkinega letnika ino posneli to le: Sprejetih je bilo o začetku š. leta 2IG nČcnoov, ostalo jih je do konca 186. Het temi katoličanov 177, nekat 5, ju dov 4; po narodnoati: Italijanov 109, Slovencev 47, Nemcev 30; plačnjočih 116, oproščenih šolnino 56, za polovico oproščenih 15 Šolnino je bilo plačane v I. polletji 664, v II. 582 gold — Izvrstnikov v napredku je 14, prvorednikov 113, 6 jih ina dvojko, 16 trojko, 38 medčasuo spričevalo (L j. da smejo po počitnicah preskušnjo opravili in v viši razred prestopiti.)— Na čelu kaie letnik dvoje dolgih in prav mikavnih, spisov: „0 pregovorih in prilikah sosebno slovenskih" in „Ucber oinige wcsentlichen Vcrscbiedeoheiten des Hcltand im VorgJciche mii Klopslok's Mesaias". Obe razpravi je spisal prof. VUk. Urba».— Pravih profea-sorjev šteje učiiišče brez ravnatelja 10, supplenta 2, asa i sten ta 1. — V prvo letos je bila na roalki prosku-šaja zrelosti. Podvrglo so je tej preskušnjl 11 šeato-šolcev. Rden jc spoznan za odlično zrelega (Mih. Štra« kelj), 7 jih je dobilo apričevslo zrelosti za prestop na kako više tehnično učiiišče, 3 abiturienti so podli, eden za cclo leto zavrnjen, druga 2 do konca počitnic. — VšeČ nam je v realk. letopisu razkaz tistih dijakov, ki imajo po vakancah preskušnjo iz posamnib predmetov ponoviti in pa razkaz dotičnih predmetov, v kterih so slab red dobili. (Okrajni Šolski nadzorniki) uo imenovani: Za n«-eio Gorico in (laško slovcnskij okraj GradiSČanski g. /'et. Ilajdkovič, ravnatelj normalko ali vadnice in učiteljsko pripravljavnioo v Gorici; za okolico GoriSko g. Franc. Itudal, gimn. učitelj v Gorici; za Tomin g. Andr. Žnidarčič, vikar na Ponikvah j za Heiano g. /Vano Hafner, gimn. profesor v Gorici. (Za meflno okrajno Šolsko svetooavstvo) »ta bila *) V l<-toii\|*ra gnan. letnika se nahajajo lu'1i lanaki maturi -Utniki. Rilo jih Je tO, pa piameni poakulnji ao lilli odatopili 3, od oitalih |e dobilo IG spn-evale arelorti. eden Je bd o eni reči padel, pa po 1 meieolh prvaku lajo Sokre praalal. odločena v atarešinatvsul aeii od 28. t^i. gg. dr. Prid. Della Bona, notar, in dr. Anll Nardini advokat. (C. k. okrajna Šolska svetovnimi) zunaj Gorice, ki so se 1. sepL ustanovila, so aoatavjjeaa Uko-Ia Mosta; zastopnik oorkve, dekan iz Gradišča, r. Ka-rol Culot; nadzornik g. PeL IUjakovič; zastopnika šolo in uČiloljstva gg. A. Porko, učitelj v Gradišči, in (duh). Pot Fabris. vikar in učitelj v Nogaredu; zastopnika o-kraja deicina poslanoa gg Aut Dottori is Rouk ia Joi. I>el-Torrc it llomausa. (Nadzornik g. R. aaa tadi alovenaki, ker apadajo pod Gradišče tudi mnoge slov. Šole v Srdih in na spodnjem Kraaa).— Sedeti teh o-krajnih šolskik oblastni) ao: Gorica, Tomin, Solona in G radii če. (// Iconecletnim preskuSnjam) v ljudskih nčililčib, ki so ta in prihodnji teden, hodijo kot pooblaščenci de-lelnega šolak. avetovavatva, (ker nc more g. det. nadzornik, g{ Klodič, povsod aam biti, in ker mestno šolsko svel. le ustanovljeno bi) razni udje det. šolak. avetovavatva. K o.-nadškofov komiaar za veratvo Je dekan prvostolncga kapiteljua, bivši viši nadŠk. šolski ogleda, prČ. g. Janez Ev. Bodal (kot okrajni nadškofijski nadzornik za dekanijo Goriško). Po vaseh so preskušnjo v nekih krajih ie bile, v drugih ne te. (Dijaika beseda'). V aaboto večer je napravila nroduješolaka slovenska mladina v čitalnični dvorani besedo, klora jo bila ob enem preskušnja iz deklama-torike, ki jo je učil (v čitalnici) g. dr. Lavrič. Pela sta sc dva napeva od novoimenovanega učitelja Sovodeoj-skega, g. A. Lebana, Vae ae jo prav gladko iivršilo. (Politično druitvo „ SoSa« o Gorici). Pretekli leden ao šla pa potrdbo pravila tega novoosno vanega društva.' (Preddska Železnica) Na to, kar smo v poslednjem listu zastran sumljivega merjenja povedali, in kar je bila tudi .Triester-Zeitnng* otaenila, oglasil ae je 28. avg. iz Gradca (iz Gorice na Dunaj potujoči) c. k. viši nadzornik g. Ferd. Holtmann. V svojem dopisu v „Tr. Z." pravi : „Če mi Vaš dopisnik ali tisti goepodje, ki jih oui dopis zadevajoč merjenje Predelake iolczni-ce vznemirja, danas potrebnega denarja, potrebne pod-vzemnike in delavce pripravijo, iačel bom ie jutre na '.eb le mestih icletnieo delati.- a.) od Gorice do Dolgo njivo, b.) od Rodea-a (? 1) *) do Kanala, c.) od Platuar-ja do Tolmina, d.) od mlinov pod Kobaridopi do 8o-škega moeta pri-Kobarida, e.) od Žage do Bovško klav-ie, f.) od Loga čez Prode! do Trbits, akupaj Vf% milj daljave. — V istem listu je prinesla »Triest. Z." pa te dragi dopis .mnogih prebivavcev Sočke doline* od 25. avgusta L 1. „Zvodoli smo —pravi dopis da jo bil v Vašem ccnj. listu C»Tr. Z.®) od 9. avg. (?) en sostavek v zadevah Predelake ieleznicc. Mi ni no moremo kaj, •j Je li ta morJa HodraiV -- č* Wdo laaeoa p«aL.J na prihodnji ie)eto>ri tako piaana, kakor |. Iloknunn adaj oektera iaani piie (m. pr. Ila^aniva. S»aj« g. 26. vojne post.ivo od 5. decembra 1858 se ima namreč bogoslovcem (seminaristoin) če ko bili v vojake vzeli, ua njihovo prošnjo dopust (urlaub) dali, da oaduljujejo bogoslovsko šolo. Kadar so za mašnike posvečeni bili, zapišejo so v vrsto vojaških duhovnov in se ob vojski morejo vsled vojaško dolžnosti v službo vojaških duhovnikov vzeti. Če pa bogoslavec zapusti bogoslovske šole in ne bode duhoven, ima so poklicati v službo vojaka. Tč pa je nastalo vprašauje: ali la ukaz sega tudi oazaj, I to je, ali mladenči vojaški dolžnosti podvrženi, kteri še lo po vvrsteuji v vojaščino hočejo začeti bogoslovsko vede, in pa laki, kleri kot enoletni prostovoljci stopijo v vojašlvo, tudi smejo vživati dobroto 25 vojne postave? Miuistra sta na to odgovorila, da sc takim ravno tako malo kakor kandidatom samostanskim (mni-hom), kteri Šele po vvrstenji v vojaščino hočejo začeti bogo-elovske iole, more nakloniti dobrota §. 26. — Tako piše „N. fr. Prosse", klen so verjet: more, da pravo v6, ker ima vladine vire. — Co to razlaganje prav razumemo, pišejo „Novice", bode po tem takem marsikteremo nemogoče bogoslovou bili. Dobrota §. 25. je po takem samo od leg* odvisna, daje mladenoč še prav mlad, poBlaviino, i 11. letu šolstvo začel. (Je je pred vztjcui v vojaščino 19 let star v semenišče bil sprejet, tedaj jo vojaške službe prost; mladonču pa, ki jo bil v vojaščiuo poklican, prodno je fte bogoslovec bil, ker jo še lo v 13. letu šolstvo začel, bc ne nakloni dobrota odpusta, čeravno postava pritik-lino ima, dn, čo bogoslovec, ki je bil začasno oproščen vojaščine, bogoslovstvo zapusll, on potoin v tisto vrsto I staroBti spada, v kteri jo pri vslopn bil. Vojaščini tedaj po tem nihče ni mogel uiti s tem, da jo le na videz v somenlščc šel, kakor so na priliko delali sinovi bogati- I nov in jodev v Frankobrodn, ki so si kdpfH p.rMvlčo švicarskega državljanstva. —• ......rfi^tii. V _ Vatorland u" pa se je o tej zadevi ravnoKhir bralo to le: Po minlstcrskem razpisu od 20. julija dobnja dobrota §. 25. nove vojne postave, to jo dopust (Urlattb) le tistim kandidatom duhovnega atanA, kteri ob 'Čaau vvrslenja v stojno armado, v vojno pomorstvo ali hrambo v sivo so ie o bogoslovskih Šolah, kor le od teh grč misliti, du bodo nadaljevali bogoslovsko šole, sarad kterih vojna poatava dopušča dopust- Vendar se sinejo taki mladenči, ki hočojo v Škofijsko semenišče in bogoslovsko šolo stopili, pa še niso zadostili vojsški dolžnosti, (n-ez ovire v semenišče ali bogoslovsko šole vzeti; todaj samo po sebi se raznmc, da morajo, brž ko stopijo v leta, ki so za vojaščino predpisana, zaiL>sliti dolžnosti vojne postavo ; ali, Če so za vojaščino pripravili bili »poznani, smtjo zahtevati, du so jim nakloni dobrota 25. vojne postave. Vojaščini podvrženi mladenoč pa, ki ie že vzet bil v stojno armado, ali vojno pomorstvo ali braiubovslvo, ali da je prostovoljno vojak pcalal, no moro več, če je Jiotem v semenišče ali samostan stopil In bogoslovsko ole pričel, dobrote {j. 2A. vojne postavo deležen biti. Z^odovliiHko trtico o vo— Ja^kl ^1'iiuioi. Zdaj, ko so po časnikih toliko piše o razpušČenji gruničarjev iz doaedaujo vojaške uredbe In .zveze in ko stu so dva polka že razpustila, zdi ae usin primerno, povedali kaj o te| ustanovi. 1'rvegu slede te vojaške naprave moraiuo iskati v dobi Ferdinanda 1., kteremu jo njegov svak in na Ogcrskoiu prodnik, Ljudcvik II., izročil v varstvo Dalmacijo iu llrovaško, v kteri namen mu je ponudil tndi Sonj in več drugih trdnjav v tistih krajih (n. p. Liko, Jajco). Ferdiuand ai jo preskrbol potrebnoga denarja, je posedol s svojo vojaščino omenjene trdnjave in Ttirko večkrat močno potolkel. Vsled vojak je bila pridoblje-ua dežela akor brez ljudi; za tega del jo je prepustil F. srbskim begunom io katoliškim ilrovatom s tem pogojem, da imajo braniti deželo, ki jih redi, zoper Turke. Ti novi stanovavci ob Turški moji niso plačavali davkov, pa bili zavezani skoz in skozi vojaško službo opravljati. Nekteri izmod njih ao dobivali od Avstrijo nekaj plačo, drugi so brezplačno služili. Med vseljeuei so bili tudi beguni iz Bosne, Uskoki imenovani; ti ho so, pod istimi pogoji, kakor uni, vselili uukraj Kolpo, v okraji Žumberškem (Sichelburg) *) Ali, ker so ljudi napadali iu ropali, se je moralo na njo paziti, ter so jim zarad javne varnosti bdknzali kraje zad za So oje m, kteri so bili malo da ne zapuščoui. Granica Karloviška, Varaždinska in Banaška je postala vojaška I. 1589 vsled tega, da so je dovolilo mnogim MorJuŠkim rodoviiiam se ondot vseliti, zlasti pa potem, ko soje bilo vselilo veliko kristjauov došlih iz mulo Valnhije; tem je Fcrdinan I II. prepustil 70 zapuščenih gradov med Kolpo iu Uno. Rudolf II. jim jo podelil versko svobodo ter oprostil jih davkov; nuložil pa jim dolžnost, zemljo obdelovati i u mejo proti Turkom braniti. Žo od I. 1707 so bero v zgodovini o nekakšnem graničurskem polkovniku, kleremu so bili podložui stotniki, poveljniki in ko-njiki. Tako bo jo ustanova vojaške granice zmirom boli razvijala. Leta 1(552 so je štelo žo čez 8800 stanova v cev. V lotu 1587 se jo usclilo lam 4000 Srbov, in ho vži vali cnnke pravice, kakor prvotni prebivavci. Po KarlovHkcm miru so poHedli oni pridobljeno okrajinc, ktere ko bile vsled vojsk brezljudne; tako u. pr. koso lotili obdelovati sedanji Ibina t iii slavonsko voj. granieo Srbi, ki so hi'i ubežuli i/. Turčije. Tuko sc jo naredil polog okrajev Varažilinskegii, Karloviškcga in Ituna-škega- .Slavonski okraj, kteri se razprosliru polog Suve- *) Mni n0glod«f Vr. Marošc, in Tise. To poslednjo deželo sla admiuistrovnla dvorsko vojno svolovsvatvo in dvorna kamora na Divji. ":• " , . Let« 1703 jo ukazal Leopold I., da naj se »druži Varaždinska granioa s, civilno Hrovaško; toda se ta ukaz ni izvršil, kakor tudi ne oklep cesarja Leopold* 1L, {>o kterem Jo imel postati Senj že takrat, to, -kar Jo šo lo lotos postal, svobodno kraljevo mesto. ., GrauiČarjt so so zatrdno po vojaško uravnali ie lo ta vojsk sarad dednega nasledstva. Pričel je to u~ redovanjo leta 1746 general knez Saako-Ilildburghau-seu-ski, kteri jo naredil v Korloviškom okraji 4 polke iufaiderijo iij «u polk busarjev; v Vuruždiuskcm dva polka infuutoiijo iu on polk huaarjov. .. . . % .'>,,-Ilsn grof Bathyuny jo o istem času 2 polka in-fauterijc in 1 polk husurjov v Ilauatu uredil, in I. 1760 io napravil gunersl Rngolshofcr v Slavoniji tri polka Tnfanlcrijo in on polk busarjev. . ' Leta 1760 so jo Erdeljska voj. granioa ktera so jo bila po IX) lotili svojega obstoj* žo razpustila, zopet ustanovila, jn V 1766 ,*c je naredila vojaška meja v Ilaiiatii, ki Jo obsegala tudi 14. grauičarski polk. ) lj«ta 17(10 se je vpeljal nrmiiki povelju* jezik. Lotu 1780 so ho odpravili busarski regimenti. Leta 171)8 ho dobili polki številko v aritmetičnem redu, 1, itd. Od tiitih tnal no morali hoditi granifiarji v vojsko. Z i ivai ■ o vuln I o j* Ciroslitti*!. Kcr.se ljudje tudi po Goriškem s zavarovalnico Oresham Čedalje bolj sozoanjujo, zdi ho nam primerne, posneti iz „ Novic "1. 1867 nekaj Črtic" o tem društvi. „ Nov." * pišejo: tt t« I-, t 1 ' Ž« nekterekrat smo v našem listu razlagali ko-1 risi tacih društev, ktero človeku zavarujejo življenja, ne, du i bi Človek no umrl, kor to vsak vč, da se smrti no-bedert ne ubrani, ampak da ima kaj Živeti, kadar si nič več prislužiti no moro, ali da nakloni svojim otrokom, kadar dorastejo, in takrat nekoliko premoženja za pričo-tek kake obrlnijo, za žouitev itd. potrebujejo, ali da po »mrli njegovi zapuščena rodovna kuj dobi itd. Gledč nit vso to ia šo druge načine zavarovanja se tedaj taka društva po pravici imenujojo zavarovalnice živ Ijtrnja. Vos svet jo dandanes poln tseih zavarovalnic in čedalje bolj se tudi pri nas spoznava korist njihova, čeravno jo šo voliko ljudi, kterim eo šo popol noma neznano. Ali kdo se bo čudil tema, ako pomislimo, da so šo zavarovalnico (asckuracije) ogirja no cenijo tako, kakor bi so ceniti imele! TU in lam pogoH vas, pa žalibog I lo malokdo je zavarovan. Še manj kakor pohištev pa jo ljudi zavarovanih. TA in tam umrjo oče, pa zapusti vdovo in otročiče v nadlogah; ako bi si bil svojo dni nekoliko goldinarjev pritrgal za zavarovalnico, kako dobro bi to dčlo zapuščeni rodovini. Ali no samo malopremožni, temuč tudi bolj premožni ljudje bo zapisani v taka društva, dal celd cesarji, kralji in drugi velikaši so vmes. Najbolj so vrednoet tacih zavarovalnic spoznava na Angležkem žo od starodavnih časov. In tukaj nahajamo posebno eno tacih zavarovalnic, ktera zavoljo trdno denarne podlage, zavoljo skrbnega gospodarstva in poštenega delovanja največ zaupanja vživa, in to je društvo, ki se imenuje zavarovalnica Oresham, o kteri so „ Novice" že govorile. Naj dancB zopet nekoliko povemo o njej. Od leta 1519. do 1679 je živel v Londonu na Angležkem nek imeni ton trgovec Tomaž Oresham (izgovarjaj: Gres'sčm), ki jo bil nstanovnik londonske bor-sc. Slovčl je po modri svoji glavi, nevtrudljivi svoji delavnosti in veliki poštenosti. Ko se je leta 1706. — tedaj pred 160 leti—ustanovila na Angležkem prva zavarovalnica življenja, kfttila so je temu modremu in ]K)štenomu možu v spomin zavarovalnica Oresham; hotela jo namreč h tem imenom kazati svetu, da ludi ona hoče biti delavka po zgledu njegovem. Čedalje bolj se je širilo to družtvo po Angležkem, pa je tudi po dru/.ih deželah seglo, kakor na Fruhcozko I. 1848. in pozneje tudi v Avstrijo, kjer ima na Dunaji svoj sedež, svoje upravnike pa že večidel po vseh deželah cesarstva našega, tedaj tudi po Slovenskem. Tj zavarovalnici inšpektor je v Ljubljani gospod Avgust Vrtnik a tovarši za Krajasko, južno Štajersko, Koroško, Hrvaško, Goriškoin GradJško in Istro 5 za Goriško je pa g. AndrtjJsgU oglednik, če tudi ae druživa a im?-nom Oresham samostojna, vaadar ae nekako paalanja-Jo. na angleško.kot matico svojo.. Med vodji avstrijskega Oresham-a nahajamo tudi imenitnega našega rojaka goep. dr. Dolencu, , e. k. dvornega in sodnijekega advokata. Postav« od 24. moja 1849, kaka naj a« uravaš zemljiški (fruataf) davek. ■ •, ■ Oddelek IV. i • , • Voonilav. §. 34. Kako eeposamesna semljiKa v tarifo verujejo. Vcenilev je to, da ae ecnc, ki so v vratilui tarifi postavljene za razna obdelovanjakc rede sli načine, obrnejo na vsako poaameauo davčno (davka podvrženo) zemljišče v bbčtal In v okraju ali viatilaem odseku. Iz nameaa le vcenitve naj se okraj, ali oziroma vrstilni odsek razdeli na toliko posebnih vcenitvenih oddelkov ali skupin, kolikor jih je treba, ter bosta v vsakem taltcm oddelku po dva uda okrajne komisije (cenilca) vccnjevala »oaamcsue občine ali graščine, ki niso v občinski zvezi, pod poročevalčevim prigledom in z vednim ozirom na izbrano izglednice (5- 28.), in uaj pri tem, ako ala veenjevalea raznih misli, obvelji tista misel, kteri poročeValec pritrdi. Cas, kadaj ae začne vecnifev, naj se popred r vsaki občini aH sasaoelojul grojščini očitno oznani. K vcenitvi naj ae pokličejo za zsupnike dotičns občinska starešinstva (županstva/ ali dva od njih povedana uoša; po tčm zastopniki aamovoljoih grajščiu in vsi tisti posestniki, ki vsaj Šestino vsega zemljiškega davka plačilo. ' Taka zemljišča, ki so le po nenavadnem obdelovanju postala rodne j ša od avoje bližnje okolice, naj ae vecnjajo prav tak9, kakor ta okolica. Ce je kje vrtnega ali vinofrajskega. obdelovanja manj od 50 šlirjaških (kvadratnih) sežnjov, ali kmetijskega svcla kterega drugega' obdelovanja manj od 400 štirjoškib sežnjov, naj se to vzsme k obdelovanju, k tistemu, kteremu jo po laslnoeli in prinoanoeti najbližje. Od tega naj ae ostopi le takrat, kadar bi bil razloček v prinosu teh dveh različnih obdelovaujskih načinov, ali oziroma dobrotnih vrati tolikošen, da hI se po takem privzetju čisti prinoa skupnega sveta za več kakor ; 10 odstotkov povečal al pomanjšal. ,. • . <■ , Tsko naj se tudi odrezki dobrotnih vrslk, ki so v enem obdelovanju, istega zemljišča vmes, če nimajo vsaj enega orala, privzamejo ali pritaknejo k dobrotni vrsti istega zemljišča, ako čisti prinos, kteri bi se dobil, ko bi so tak od rezek posebej preeenjal, po tem ne bo za več kot 10 odstotkov povečan ali pomanjšan. Vsako posamesno gozdovje nsj so potem, kako ao njegova tla poprek nosna, in kako leeovje ima, po navadi vceni samo v eno dobrotno vrsto brez ozira na vrednost, ki jo ima ob cenitvi stoječi les. Če so pa v njem koeovi, ki imajo zdržema vsaj 60 oralov, ter so po . zemlji, lesovju in po drugih okoliščinah, po kterih se čisti prinos ravni, med seboj jako različni,- naj so vccnijo v več dobrotnih vrst. Ko je veenitev po vseh občinah okraja ali vrstil-nega odseka dogotovljena, nsj se nje podatki predlože okrajni komisiji, da jih pregleda in aestavi: ta komisija, čc je kuj pomanjkljivega ali aumljivega, naj to porami, če ni drugače, po ti poli, da izpošlje krojno (lokalno) komisijo, in naj dk po tem napraviti veenilne registre ali vceuiluike (§. 36.). '<- Oddelek V. Mera. §. 35. Premembe v obdelovanju in zemlji naj s* pregledajo in po Um zdanje katastralne mape popravijo. Merjalci, ki ho okrajuim komisijam pridani, imajo nalogo, da premembe, ki so so po aadnji meri v obdelovanju in v zemljiščih zgodili, čč niso l>ile razvidni« oglašeno, na samem mestu pregledajo in po njih zdsnjo BOapepOpravijO. ; ; : nrr^t—- — -............ g. 30. Kako m obdelovanjski ia vrstni odrsshi »rajtajo in ustavijo. • ' .' , Ko je precenite* in veeaitev dokonfaai^ naj mer-jalci. vse te podatke tndi v sedamo mapo vrietfjd, 'hI naj se po tem zrajtaui prostori obdelovanjskih in vrstnih odreskov vpišejo v ceniini register, ktori se sa vsako občino posebej napravi. Is tega registra n^j se proetori poeamesoib dobrotnih vist vaakeg» obdelovanja sestavijo tako, da ta eo-stava pokaže ves prostor vseh k občini sjMuI^iočib, v posainesne dobrotne vrste in obdolovai^sko rodo voo-nfcnih zemljišČ. i'o |e-ti vrstui sestavi naj se aapravi okrajni pregled, it kterega ho mora videli, koliko je vsega prostora zemljišč, vcenjenih po dobrotnih vrstah in obdelovanjskih redih ali načinih, od vneli občin tiatoga okraja, oziroma od raznih vrstilnih odsekov, in koliko le-ti in pa okraj Bkup znašajo, V tem pregledu naj so preraita po postoru in pO tarifnih cenah čisti prinos posamnih dobrotnih vrtft' ftfy Obdelovanjskih načinov za občine; vrstil on odseke, čo; So, in za okraj; po tem poproČni čisti prinos od orala', vsakega obdelovanja za občine, vrstilne Oddofce, čo so/ in za okraj. i Oisti prinos ali donesek vseh okrajev ene in islo' detelo skopaj dajo čisti prinos ecle detel«. Oddelek VI. j Kako se ravnš s pritoibami sli vgovori. §. 37. Pritožbe (vgovori). Ko je vcenlteV po celem okraju ali vratilnem odseku dokončana, naj okrajne koaiiaije predsednik vop-nitveno podatku razglasi, enkrat tako, da veenilni register za ves okraj ali vrstilni odsek odpro vsakemu na pregled, enkrat pa tako, da pošljo prepisoV od lega rogi»tra za vsako občino iu vsako samostojno grajščinor doti&iiomu županu in grajŠČJnškomu zastopniku z ppo-f minom, da so jo zdper vcenitev lahko pritožiti pri okrajni, komisiji v uoproatopuem roku (brištu) od šootih tednov od tistega dnč, ko jo U dopis prišel. Žopan naj proeej^ oglasi očitno |m» ccli občini, da je veenilni register prišel, in da so je rok za pritožbe začel. " " Zoper veenitveno podatke ali postavke se lahko priložijo občino io občinam žo pridruženi grajŠčine, pa tudi vsak nosamosni davka plaftovalee iu sioer tako zsstran svojih, kakor zastran tujih zemljišč: a) če tega ue kažejo prav, ali je ktero zemljišče davku podvrženo ali pa od njega prostO; b) če prostor ui prav izmerjen; c) čo vccuitev v vrstilno tarifo ni pravična; d) če je pomota v številih zastran obdelovanja in za-Hlrau vrstnih cen v ccnilnem registru in Če čiiti prinos od posaineanih zemljišČnih odvezkov ni prav zrajlan. Pritožbe se, kakor pritožnik hoče, ali pri okrajni komisiji, ali pri županu pismeno podajo, ali pa z besedo na zapisnik (protokol; povedč. Pritožbe, ki mu pridejo v roko za-nje odprtem, mora župan uaj kasneje v OBinib dneh po izteČeuem roku pred okrajno komisijo položiti, ali pa naznaniti ji, da jih ni nič prišlo. Podane pritožbe okrajna komisija na tanko pregleda, in, čo je treba, preišče po lokalni komisiji, ' v ktero so pa ne dasta lista dva uda od okrajne komisije, ki sta ondukaj vcenjala, ampak dva druga. Po tem pregledu, oziroma po tein, kar je preisko-vanjo dalo, — kar se mora okrajni komisiji predložiti, naj le-ta komisija pritožbe, kolikor so pravično, kar najhitreje reši. če okrajna komisija pritožbo soglasno zavrže, potlej ni naprej nobeno pritožbe več. Kazen toga primera pa naj okrajna komisija pritožbe, kterih oolo ali deloma no more uslišati, s svojim mnenjem in z vsomi conitvonimi spisi vred položi prod deželno komisijo. §\peželna komisija \>azsoja predloge okrajnih komisij m polaga dokončano deželno cenitev pred finančnega ministra. Deželna, komisija dokončno razsodi pritožbe, i>o okrajnih komisijah predložene (§. 37.), in odd* finanč- nemu ministru svoje mnenje o tem, ali je y«p«jltapr*T~ Ijonega dola gledč na lastno i* na sosednje dofcefff pTfr moren ali ni, ter mu razloži, kako se je izšla vsa precenite v i o vcenitev, in pridene vse obravnovalne. spise. Finančni minister na to skliče središčno komisijo. 8. 39. Sklepi središčne ali osrednje komisije. Središčna komisija naj predloge vseh deželnih komisij na tanko pregloda, naj odpravi pomanjkljivosti In; spotike, če so klere. in naj tako po primeri k raznim, aosoboo obmejnim deželam, kakor tadi po oziruaa eo-llilev posameznih dežel, dokončno ustanovi vratUbe tarife vseh dežel. Ce ae v oeuitvi posamesnih conitvonih okrajev al? vrstilnih odsekov pokažejo tolikošuo napake, da bi «e za la okraj ali odack, tudi ko bi so tarifa premenU i, no mogle odpravili, ima središčna komisija pravioo, ukazati itovo vcenitev po komisiji, ki so po {}. 1). postavi. Zoper tik novo vcenitev se jo smeti pritožiti; vendar 1« pritožim ne zadržnjejo naloga davkov. 6, dO. Iskati o Čistem prinosu sa popravijo. Ko ao vratilne tarife po središčni komisiji za vsa dežele dokončno ustanovljeno, dA finančni minister zno«ke čistega prinosa, ki Jih kažojo dozdanji veenilni registri, sestave in glavni pregledi, popravili, iu nove sestave Čistih prinosov za deželo, okngo iu občiuo napravili, ker se bo moral ua tej podlogi glavni, po postavi ustanovljeni znesek vsega zemljiškega davka na poSauiesne dežele, občine In davčna zemljišča razdeliti. 41. Kdaj ln> kataster pregledovan. • Ko preteče 16 let od tistega leta, kterega so odmeri prvikrat davek po cenitvi vsiod te postavo slor-, jeni. Itd- vsakih 15 let naj se zemljiškega davka kataster iz uoroga pregleda po vaeh deželah ob euom času. g. 42. Zvriitev te postave / Finančnemu ministru ae nalaga zvršiti to postavo. V SchOnbrunn u, 24. maja 186«. Frane Joief 1- r. Taajfe l. r. bresti Ur. X:>r*llogo k postavi o zemljiškem davku. Obrazec I. k $ 23. Sestava naj poglaoitnižih reči, na ktore se mora gledati, !co te okraj popisuje. 1. Okraja lega, volikost, moje, število občin in sa-inoHtojnih grajščin. 2. Podoba tal sploh; a) ali je okraj na višini ali v nižini; voh ali po noknin delu ? h) ali in ktero gorovje ali vočo hriliovje grč skozi okraj? c) ali in koliko površna jKMloba tal kmetovanja Blozuje? d) ktera jezera, reke in voči potoki bo v - okraju? e) ali .jo kaj grozi (zainokov) in močvirij, in koliko? f) ali podoba in Tega, tal dopušča vodi odtekati »e, in ali io za klere strani ali kraje nevarnoHt prod povodnijo, plazovi in usadinami; 3. Podnebne (kliinatično) okoliščino: a) moč splošne podobo tal (k 2) do poduebja ; b) gospodujoči in poučimo Škodljvi vetrovi; c) pokončovaluo plohe in toče ; d) moč, ki jo iina podnobjo do rastlinja in kmetovanja; o) začetek in Lrpež josenskoga in »pomladanskega oranja in sejanja, žotve in košnjo itd. 4. KakoŠna jo zemlja Hploh: a) kako je zemlja na-mošana in zložona, in kako se zavolj tega laglje ali teže obdelujn'; b) ali so kje veči nerddni in brozvodni prostori itd. f>. Koliko jo prinslka na d. a. oralu od raznih obdelovanjskih redov. 6. Naprave, da so voda nabira, zemlja osuŠujn ali namaka; dronažo. 7. ObČilni {komunikacijski) poinočki: ;i) železnico državne, deželni 111 okrajne cesto, vozne (plovne) vodo; b) kakošno no občinske cesto, poljsko in gorske poli. 8. Prebivalstvo: a) koliko jo prebivalcev v mestih trgih in na kmetih; b) koliko je mest, trgov iu vasi; b) pridelovanje ali zaslužek in prev6d, obrtnosl, fa-brike, rokodelstvo, rudarija in fužinarija; drugo, posebno s kmetijstvom zvezano izdelal niče, na pr. piva- rijo, immji, opekarmioe (ceglarue).. enkranaios itd.; d) veča ali um piemašitol 9. Pritodnms: A. Od radatva, IL Od raatlinatva: a) lito ia sočivje; b) kaka ; c) ielM|ie, aadje ia vino; d) kapč^jake rastline; e) tnn ia zelišča ia krmo; f) tenorje; k) prr*wU*ek (prebitek) ali pomanjkanje rastlinskih pridelkov ; kam m podajaj« in odkod dobiva«. C la živalstva: a) živina, poslej v meetik, t»ik ia aa kmotik, v primeri k okrajnantn prostora in prebirala* t« ; k) knkakaegz. in kterega »Imim is iiviaa; e) večkratno iiviaoko koiezai. kaka je reja ia kakaiaa viitak rasnih iiviaakib ylaar«a ; e) kam m prodajaj* ži-»laski pridelki itd-; f) p« tam je iivina in dragi ihrin-aki pridelek. IUl ali grantao : a) Ali aa poaosiva U|j ali su^j raadrokljnat, kak* so volika in kolika jib jo; ali je kaj aknpaih »ečik ^ataikov, kaj prirtar ia volikib poasatov; po tem v kaki priaaari ja prostor ksnet^jakm aeasHišča velikega f umira k asa-Ihebo pooeatvo; b) kolika je vaakoga obdelovanja po prmUra . c) kako aeatjjišča UM v primeri k *~*i i ia inst^jakMa pmlayja : m v zrnat s lana, ali m vasi goU* 11. Kaka a» kmotnie : a) Navadni m&ai kmato-»»V (Irmaopa^jska. kalaharska. ali taka, da m njiva v lai ali Mi a* p«šča itd.) pri ralikam paamtva. kakor pri »alma . p i t i as koliko jo pnbo v piani k oba^aai aeaa^ji; b) ali Jo vač ali manj Maw»v pa*raba, ia ali w ism kn| postav in dragih kmetijskih Mavca*, po Um U} staae njik adršeranje in aaslatefc z «inc na U. ali je obalo ali mak dalnlaik rak; c) vproine mati, a pruAaikooa, ksksksa jo vpraiao živina, kako m vasi, oqe. vlači (brani) itd. ali s Švettrjo ali s paroai Ud., astma po kolikim m apftsb m nak žila ali mdsi ono m vlača ali feaat: 4) aH aa rabi ■ hVilis ga*, kasti, lapar. apao, sodra (srnam), papal. trebliaa, stolja ali drnp gmšjmi mšmnstki; a) kaka m kmstnjs ali ravnil a goadi. 12. P«s čma m nsmjjišča pladnja ali v aaka* (štant) d^ja. Kaka je poprek kap Hi m in islnapPii (štaatsdna) ad večab, srednj* m maaiib jinitiv ia calib kmetij, patod pananft assnljtič in parcel iz zadajik 15 lotil. Pa čem m drva an porobka (rantaln) pa d. a. mi^jn 90« dolga trdega ia ansbkaga Im, patom kako-fca f pipiik jeaadi Tisski kap tistega leta. kterega jc vina zrastlo. 14. Poprečni kap tistib stran (matmqala) in pai-radnia ali pridelkov, ki jih je za nbdilsisajs patraba. (zmk^jlj Kupirektiaa ia der ■oggeaaHzigatea Wei-« ■BkergebracbL *) n 1. a^tna MottaE. i Od nojilo 69:20; Lmim IS2:fiO; ndi«a wabra 190(26; cekini 6:82. Ma V Grade« 28- p. m. U, M. mm. T*. Na Daaaj 28. L m. 11,19,», I- Žitna oasM v fiariei: Nesica nova po 2 gld. 60 kr^ do 2^0; (goriški kaioaoikj; tarkica I >46 do -7=; taršiea beU 1^8; jsčaisa, dolaa 3c90 da —>—; nedeJon nov 1^0 klol 5fc-— do 2^0; ajda 1:36; da-s—: oven U6da-:— %Z*-i*rihodnjiy 37. lut „ Domovine" pride m nteiim §7. aeptemibra > %mlo smo i*dmli dmnat celo poio> 2 ilevU-kL Vr. OO I.AHNIK. Emi HandolM-Loluran Hlal t in Vtea, /Wetmeee N. J2. Das oacbste S<^ulphr brgmnt aaa 4. Oelober d. X BmsdareAsmpp Bsdas von 25. September m stati umi werd« Proframaaa von der Uertk bon graUz vri i udi CUL rOtftES, Diraklar. 00 Milkt V.n.41.—kr. kr. V. FL 1 fl. 10 kr \ FV 60 kr rvdsfekrdat Im rarts 1M7. Wcls»cr V.P141- kr. —kr. •/.FLlft.]*kr. \ PL 60 kr. BRU8T — 8YHUP TU G A. W M&j«r .U Bralna i u- Pin m gafagat M FWbe ašt Kriolg Obiger ifasit-Sjim ia« nar -Sj« iat nar aBsia xm bsbaa ia šar r II T m On, Karntlls Gooor, Zda H Trieat, PUlz Poade raasa. AA' v itilijisdm piudwiie<|i vrta) k. ktf 4. Prodajajo m m aa «*dro (tem). Aok Vmdmim