Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16 —, četrtletno Din 9 —, Inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovnl račun štev. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000 —« četrt strani Din 500'—, '/• strani Din 250—, 'Ju strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din l-—* Beseda o našem gasilstvu. Gasilstvo vrši veliko človekoljubno nalogo. Obraniti in rešiti hoče človeku njegovo posest, ko jo ogroža ogenj s svojo uničevalno silo. Po večjih krajih, trgih in mestih je področje njegovega človekoljubnega udejstvovanja še bolj razširjeno. Delo, ki ga vrši gasilstvo, je že po svojem predmetu dobro in plemenito. Še večjo plemenitost mu daje namen, iz katerega se to delo vrši. Ni pa ga plemenitejšega namena, kot je oni, ki izvira iz ljubezni do bližnjega. Ljubezen do Boga in do bližnjega je najvišja zapoved. Zato ne more človeka pri njegovem delu voditi višji nagib, kot je nagib krščanske ljubezni. JNS pa hoče slovenskemu gasilstvu predpisati druge nagibe in druge cilje. Ogenj naj bi gasili ne iz krščanske ljubezni do bližnjega, marveč iz nagiba laži-svobodomiselnega naprednjaštva in na-rodnjaštva. S svojim človekoljubnim udejstvovanjem naj bi slovensko gasilstvo vršilo službo priganjača za slovenski liberalizem, ki se je nekdaj organiziral v demokratski stranki, sedaj pa zbira svoje gosposke in kmečke pristaše v JNS. Ta stranka je med Slovenci na političnem področju popolnoma skrahirala. Da bi si vsaj nekoliko opomogla ter si omogočila življenjsko eksistenco, se trudi privabiti k sebi ljudi pod nepolitično zastavo. Nabira rekrute z vabo športa in _ /)'' telovadbe, veselja in zabave v tako-zvanih kulturnih organizacijah in človekoljubja in bratske vzajemnosti v gasilski organizaciji. Kar se te organizacije tiče, si JNS lasti do nje nekako posestno pravico iz naslova ustanavljanja te organizacije med Slovenci. »Jutro« je pretekli teden objavilo pod naslovom »Delo naprednih Slovencev« članek, v katerem zatrjuje, da je ustanovitev gasilskih društev v Sloveniji delo »naprednih in nacionalnih« Slovencev. Dokazov za to svojo trditev glavno JNS glasilo v Sloveniji — pardon, da ne žalimo jugoslovanske občutljivosti JNS ušes: v dravski banovini — ni navedlo. Da pa je njegova trditev za bivšo Štajersko povse neresnična, dokazuje zgodovina tukajšnjega gasilstva. Na slovenskem štajerskem je bila v prejšnji državi »napredna« gasilska organizacija. Toda ta ni bila slovenska, marveč nemška, boljše rečeno nemškutarska. Kar je na podeželju o sebi sodilo, da je napredno, je bilo nemškutarskega duha ter je prisegalo na evangelij ptujskega »Štajerca«. Tiste požarne brambe, ki so bile slovenskega duha, so bile sestavljene od mož in fantov, ki so bih zvesti slovenstvu in katolištvu. Torej po liberalnem besedoslovju: klerikalci. Njih organizatorji in duševni voditelji niso bili propa-gatorji liberalizma in liberalnega naprednjaštva, marveč po veliki večini možje konservativnega mišljenja, ki so delovali sporazumno s katoliškim slovenskim du-hovništvom. To so dejstva, ki jih spričuje naša zgodovina in Id jih nI mogoče zanikati. Kako pa »Jutro« potvarja zgodovino, dokazuje tudi njegova trditev, izrečena v navedenem članku: »Današnja kultura in civilizacija Slovencev je v glavnem zgrajena na požrtvovalnem delu naprednega in narodnega človeka.« Velika zgodovinska laž je, da bi slovenska kultura bila delo svobodomiselnega naprednjaštva. Liberalizem nI vzrastel iz Slovenskega ljudstva, marveč je ljulka, ki jo je zasejal tujec na njivo slovenstva. Slovenstvo je ohranil katolicizem, naša kultura je plod vzajemnega dela katoliških in slovenskih sil in naša ljudska prosveta, najvišja v Jugoslaviji, je zgrajena na požrtvovalnem delu slovenskih duhovnikov in njihovih somišljenikov izmed razumništva in prepro- stega ljudstva. Tako dosežena ohranitev slovenske narodnosti in visoka stopnja slovenske kulture je najboljši dokaz za to, kako hudobno lažnjiva je »Jutrova« trditev, da »je nacionalna misel bila med nami samimi proglašena za pogansko kri-voverstvo«. Kdor vodi svojo pravdo z lažnjivimi trditvami, jo mora zgubiti. JNS je to pravdo zgubila. *Tjeno glasilo »Jutro« se zaman trudi, da bi slovenski liberalizem med našim ljudstvom rehabilitiralo (v prejšnji ~tan postavilo). Ta stan ni bil nikdar trden med našim ljudstvom, le s pomočjo osrednje vlade se je včasih posrečilo meščanskim In kmetijskim liberalcem, da so svoje vladstvo vsilili našemu ljudstvu. Ko pa je prišla zopet svoboda za ljudstvo, se je vladstvo liberalcev in njihovih zav^z-Jkov zrušilo do tal. Tudi nad slovenskim gasilstvom je JNS vladala v dobi diktature brezobzirno in teroristično.. Sedaj je tudi to minilo. Naše gasilstvo je postalo svobodno ter je dobilo priliko, da si predoči veličino svoje naloge v službi bližnjemu. Izrazito krščanska je ta naloga in krščanski bodi tudi duh, ki naj prešinja naše gasilstvo. DRŽAV SESTANEK BANSKEGA SVETA IN BANOVINSKI PRORAČUN. V pondeljek 15. februarja se je sestal v Ljubljani banski svet, ki bo razpravljal o predlogu banovinskega proračuna za 1. 1937-38. Zelo važno pri novem proračunskem predlogu je svota 16.3 milijona D, ki je določena za prosveto. S to postavko je prenešeno vzdrževanje ljudskih šol z upravnih in šolskih občin na banovino. To velja samo za podeželske občine, ne pa za: Ljubljano, Maribor, Ptuj in Celje. Vaškim občinam je še zanaprej prepuščena zgradba šolskih poslopij. Slika ba-novinskih izdatkov in dohodkov je takale: Izdatki: Splošni oddelek in gl. pisarna 6,272.826 upravni oddelek 1,197.348 kmetijski oddelek 8,917.627 prosvetni oddelek 22,119.084 tehnični oddelek 39,064.241 socijalna politika in narodno zdravje 12,267.348 finančni odelek 13,934.320 trgovina, obrt In industrija 2,461.056 prispevek banovinskim zavodom in ustanovam 12,529.873 rezervni krediti 1,226.277 skuno 119,990.000 Dohodki: doklade 60,365.000 delež na poslovnem davku 13,000.000 trošarina 27,750.000 davki in takse 15,650.000 nepobrane terjatve iz prejšnjih let 400.000 razni dohodki _1,425.000 skupno 119,990.000 • Natančni pregled dohodkov nam kaže, da ostane doklada na neposredne davke neizpremejena, in sacer znaša za vso banovino 60% (od tega znaša splošna doklada 50%, cestna doklada 5% in zdravstvena doklada 5%). Nova pa je doklada v podeželskih občinah, o katerih smo že govorili, in sicer je predvidena v znesku 35% kot šolska doklada, ne velja pa ta doklada za mestne občine. KMETIJSKA DRUŽBA — BODI KMETOVA! To zahtevo poudarja »Kmetski list« v svoji številki dne 10. februarja. Smo popolnoma tega mišljenja. Za povzdigo lanetijstva je bila ustanovljena, kmečki strokovni izobrazbi je namenjena, biti mora kmečka. Prenehala pa je biti splošno kmečka, ko so jo dobili z raznimi spletkami, mahim. .ijami in nasilnostmi v svoje rok j liberalni gospo ij:, ki so se postavili na čelo k~~Mjcem. Ko je JNS diktatorsko vladala - Sloveniji, so hoteli JNS K'"'4:-v' "olastiti za vedno Kmetij- gale in uganjale grozovitosti, kakor jih je zmožna samo od židovskih krvnikov na-hujskana sodrga. Sedaj šele, ko je Malaga trdno v rokah zmagovalcev, prihajajo na dan podrobnosti, kako je zgledalo v tem velikem pristanišču, ko so v njem gospodarili anarhisti in komunisti. Pod rdečo strahovlado je bilo samo v Malagi pomorjenih 13.000 oseb. Rdeča milica je njej neljube meščane streljala v množinah. Največ čisto nedolžne krvi je bilo prelite v onem delu mesta, kjer so ljudje volili pri zadnjih volitvah proti ljudski fronti. Tamkaj so rdeči zverjaki vse prebivalstvo poklali, njih hiše so pa porušili in požgali. Malago je skušal rešiti pred zavzetjem ruski general Kleber (po rodu madžarski eid), ki se je pripeljal tjekaj iz Madrida v letalu, a ni opravil ničesar, ker so se komunistične čete razbežale v največjem neredu. Zmagovalci so ujeli 8000 miličnikov, ki pridejo pred preki sod, ki je v mestu že vzpostavljen. Pač pa je uspel pobeg iz Malage komunističnim voditeljem z generalom Kleberjem vred. Ta rdeča gospoda je pobegnila iz mesta z 52 milijoni pezet. Plen zmagovalcev na vojnem materija-lu je zelo izdaten. V luki je padlo v roke nacijonalistom 5 rdečih ladij in trije tor-pedni rušilci. Rdeči so imeli tudi 300 talcev iz mesta na ladji v pristanišču. Tik pred pobegom bo ladjo zažgali z namenom, da bodo nedolžne žrtve na morju zgorele, a je k sreči še prišla pomoč od strani nacijonali-stov pravočasno. Plamenečo ladjo so pogasili in rešili talce. General Franco je imenoval za Malago kot civilnega guvernerja vojvodo Sevil-skega, za vojaškega pa polkovnika Gar cia Alteo. ske družbe ter jo vzeti slovenski kmečki skupnosti. Pri tem so JNS kmetijski kolovodje postopali na način, o katerem je uprava ljubljanske policije izjavila, da je protizakonit. Prvi protizakonitosti je sledila druga, tretja, nastal je cel kup nezakonitosti. V ta kup je policija posegla z zahtevo: nezakonitosti se morajo popraviti, Kmetijska družba se mora vzpostaviti v stanje pred občnim zborom v juniju 1932. Ko je prišla Kmetijska družba pod jerobstvo JNS kmetijcev, je postala skozinskoz strankarska organizacija. Njen namen ni bil več služiti slovenskemu kmetu, marveč liberalni gospodi, ki se poslužuje dela — prav neznatnega dela — slovenskega kmečkega ljudstva v svoje namenef ki nimajo z resničnimi interesi slovenske kmečke skupnosti nič skupnega. To suženjstvo liberalnemu kmetijstvu je odbilo od Kmetijske družbe ogromno večino slovenskega kmet-stva. Iz splošne Kmetijske družbe je postala privilegirana zadruga liberalnih JNS kmetijcev. To je abnormalno stanje, ki ne more trajati naprej. Državna uprava je morala poseči vmes, da vrne Kmetijsko družbo njeni pravi nalogi, to je dobrobiti slovenskega kmetstva. Ko bo ta zadeva po določilih zakona izvedena ter vse protizakonitosti in protipravilno-sti odstranjene, bo Kmetijska družba zopet postala kmetova. Nova uredba o najnižjih mezdah. Minister za socijaino politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sporazumno z ministrskim svetom izdal novo naredbo o najnižjih mezdah. Uredba je bila podpisana i2. t. m. Ob izdaji nove naredbe je minister Cvetkovič naglasil, da je bilo lani v naši državf 392 stavk, med temi 315 takih, ki so izbruhnile radi zahtev po povišanju plače in zboljšanju drugih delovnih pogojev. Po novi uredbi znaša najmanjša mezda 2 Din na uro, za 8urni de-lovnik 16 Din, in se more gibati do 24 D na dan za navadnega telesnega delavca. Na podlagi te najnižje mezde bodo določili bani na svojih področjih osnovne mezde, kakor to zahteva javna korist ali ena izmed prizadetih strank. Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let ne smejo znašati manj kot 75% gori omenjene najnižje mezde. Po novi uredbi je žensko delo zenačeno z moškim po načelu: za ena-'-o rif lo enako plačilo. Nove najnižje mez-ue stopijo v veljavo 60 dni po razglašenju in trajajo do prihodnje spremembe, naj-man pa 6 mesečevi Delavske spore poravnajo bani. Strajk je prepovedan v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih. V DRUGIH DRŽAVAH. Posvetovanja zunanjih ministrov Balkanske zveze so pričela 15. februarja v grški prestolici v Atenah. Predsednik naše vlade in zunanji minister dr. Stojadi-novič se je odpeljal na atensko konferenco v spremstvu romunskega zunanjega ministra Antonesca. Ustavo hočejo spremeniti v kratkem na Madžarskem. Sprememba se bo nanašala v glavnem na novo ureditev obeh ibornic in na novi volilni zakon. Italija ?n Japonska bosta podpisali v kratkem trgovsko pogodbo, ki bo urejevala trgovino med Japonsko in italijanskimi afriškimi kolonijami. Kake dlje zasledujejo avstrijski monarh isti? Vodja avstrijskih monarhistov dr. Wiesener je odpotoval v London, kjer bo imel predavanje o potrebi vrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol. Portugalska proti Franciji. Portugalska je odpovedala vse pogodbe, katere je bila svojčas sklenila s francoskimi trgovskimi in industrijskimi družbami. Ta korak Portugalske je protipritisk, ker je ustavila francoska vlada železniški promet v pokrajinah, katere so zasedli v severni Španiji nacijonalisti. S tem hudo trpi tudi promet ; T-eko Iruna v severni Španiji na Portugalsko. Brezbožniki se svetovno organizirajo. Prvi brezbožniški kongres je židovska pobuda in se je vršil o veliki noči 1936 v ?ragi. Na tem zboru je bil dosežen po prizadevanju ruskega Žida Jaroslavskega (Gubelmanna) sporazum med sovjetsko zvezo brezbožnikov z raznimi liberalnimi Ln marksističnimi organizacijami. Ta skupna zmes brezvercev je sklicala sedaj v Moskvi zborujoči svetovni kongres brezbožništva, ki sklepa o enotni fronti, katero bo vodila sovjetska Kominterna. Cilj skupne fronte brezbožništva je oznanil že imenovani sovjetski Žid Gubelmann z besedami: »Vse cerkve sveta hočemo zažgati, da bodo gorele ko eno samo morje plamenov. Naše delovanje brezbožnikov je naraslo, da je neskončno mogočno. Vendar moramo to svoje protiversko delovanje, ki bo izpodkopalo temelje starega sveta, še okrepiti. Božji služabniki vseh verstev naj si zapomnijo: Da ni nobenega Boga, ne nobene molitve, ki bi mogla rešiti kapitalistični svet spričo njegovega pogina.« Kristjani in muslimani v boju proti Židom. V Palestini je ustanovljena organizacija kristjanov in muslimanov, ki nosi ime: Kristus in Mohamed. Ta organizacija bo pobijala širjenje židovstva po Palestini. Sovraštvo proti židovstvu v sveti deželi sili zopet z vso silo na plan. RAZVOJ DOGODKOV V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI. Po padcu Malage. V zadnji številki smo poročali kratko o velikem uspehu španskih nacijonalistov, ki so zasedli na jugu pristanišče Malaga in je s to zmago ustvarjeno važno oporišče za ladje generala Franca in za preskrbo njegovih čet, ki zmagovito prodirajo proti Madridu in severnim rdečim postojankam. Z zavzetjem Malage je odvzeta Madridu zadnja možnost, da bi se še mogli rdeči dalje časa upirati premoči nacijonalistov, katerim je sedaj po tolikih srditih bojih zasigurana popolna zmaga nad ' omunističnimi tolpami, ki so se med državljansko vojno nateple v Španijo, da bi tamkaj morile ropale, poži- Nadaljevanje ofenzive proti pristanišču Almerija. — Izpraznitev Madrida. Francove čete nadaljujejo svoj zmagoviti pohod iz Malage ob južno-vzhodni obali. Zasedle so mestece Motril in so se bližale 11. t. m. pristanišču Almerija. Pri prodiranju proti omenjeni luki so zajeli nacijonalisti 200 rdečih oficirjev in miličnikov. Odkar divja španska državljanska vojna, priznava rdeče časopisje sedaj prvič, da čaka komuniste poraz. Republikanski list >Politika« piše: »Naš odpor, naj bo še tako ljut, lahko našo konečno usodo samo še zavleče, ne more pa je več spremeniti.« Da gre po padcu Malage za Madrid, priznava rdeči obrambni svet, ki razglaša, da je zapustilo dosedaj špansko glavno mesto 450.000 oseb in med temi 170 tisoč otrok. Izpraznjevanje mesta je še vedno v polnem teku. Po poročilih iz Malage bi naj bil pred- žalostna zapuščina rdečih po pobegu iz Malage. sednik rdeče španske vlade Largo Cabal-lero poslal generalu Francu prošnjo za Izročitev Madrida. Franco bi mu naj bil odgovoril, da on ne zahteva samo Madrida, ampak tudi izročitev vseh rdečih sil z raznih bojišč, šele na to bi bil pripravljen, da konča meščansko vojno. Na fronti pri Madridu je nacionalistična kolona, ki je bila pri Maranozi, zavzela Cobertera in sedaj gospodari nad vsem odsekom ob obali reke Manzanares. Nacijonalisti so zasedli tudi velik del ceste, ki vodi proti Valenciji. Madrid vežejo sedaj z ozadjem proti Valenciji samo še drugo-redne ceste. Te ceste pa so zaradi slabega vremena v zelo slabem stanju. Papeževa obletnica. Sv. Oče Pij XI. je 31. maja 1936 stopil v osemdeseto leto življenja. Visoka starost, ki je dvojno breme, ako na njem leži tako visoko dostojanstvo, kakor je papeško. Veliki duševni in telesni napori so izpodkopali papeževo zdravje. Že je smrt stegovala svojo koščeno roko po njem, pa so ga rešile molitve vesoljnega katoliškega sveta. Od 6. februarja (15. obletnice njegove izvolitve za papeža) do 12. februarja (15. obletnice njegovega kronanja) je ves kulturni svet se približal sv. Očetu s svojimi čestitkami in željami za zdravje in božji blagoslov njegovemu delu. 25 letnica kronanja se je po vsej naši škofiji obhajala z velikimi slovesnostmi. V Mariboru je bila v stolni cerkvi 14. H. ob X10. uri dogodku primerna pridiga in nato sv. maša, ki jo je daroval prevzv. g. škof dr. To-mažič kot prošnjo in zahvalo za delovanje papeža Pija XI. in hkrati na spravo in zadoščenje za nečuveno izzivanje brez-božnikov, ki so se te dni zbrali v Moskvi v protest proti lepo uspelemu evharistič-nemu kongresu v Manili in da organizirajo svetovno brezbožniško propagando. Verniki so napolnili prostrano cerkev ter se potem udeležili zunanje papeževe proslave, ki se je vršila v veliki dvorani Uniona s prav lepim programom. Verniki lav. škofije združujejo svoje želje v molitev: »Gospod, ohrani svojega služabnika papeža Pija XI.!« Papežev zastopnik v Manili. V dobi od 2. do 7. februarja se je vršil 33. mednarodni evharistični kongres v Manili, glavnem mestu Filipinskega otočja (vzhodno od Zadnje Indije, južno od Japonske v Velikem ali Tihem oceanu). Kot papežev legat (zastopnik) se je kongresa udeležil kardinal nadškof Dougherty iz Filadelfi-je (v Zedinjenih državah Sev. Amerike), ki je star 72 let. Da je papeževa odločitev padla nanj, je razlog v tem, ker je bil Dougherty od 1. 1903 do 1915 škof na Filipinih ter prav dobro pozna razmere na tem prostranem otočju. Peljal se je na Filipine na velikem italijanskem paro-brodu »Conte Rossc«. Z njim so se peljali tudi trije poljski škofje (med njimi nadškof knez Sapieha iz Krakova) in predsednik mednarodnega odbora evharistič-nih kongresov škof Heylen iz Namurja v Belgiji, ki je svojo 811etnico (rojen 5. II. 1856) praznoval na kongresu v Manili. Na potu se je kardinal-legat Dougherty ustavil v mestu Port Saidu ob vhodu v Sueški kanal, kjer ga je pričakovalo mnogoštevilno zastopstvo škofov z bližnjega Vzhoda. V njihovi navzočnosti in ob zastopstvu svetnih oblasti je kardinal legat blagoslovil novo prestolno cerkev, posvečeno Mariji, Kraljici sveta. Drugi slovesni sprejem so priredili kardinalu- legatu katoličani v Bombay-u (pomorskem mestu ob zapadni obali Prednje Indije). V tem mestu se je pridružil g. kardinalu barski nadškof Dobrečič, ki je zastopal na evharističnem kongresu v Manili jugoslovanske škofe in katoličane. Nadvse slovesen in prisrčen pa je bil sprejem kardinala legata v Manili dne 1. februarja. V pristanišču je bilo zbranih na stotine ladij v slovesnem okrasju. Guverner Manile in predstavniki oblasti so se peljali kardinalu nasproti v ladji, ki je bila okrašena s filipinskimi in papeževimi barvami. Na kopnem je pozdravil kar-dinala-legata predsednik republike, obdan od civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Ogromna množica je kardinalu-legatu vzklikala navdušene pozdrave. Evharistični kongres, ki so se ga udeležili po večini katoličani z otočja Tihega oceana, Kitajske, Japonske, Indije in Avstralije, pa tudi od drugod, je potekel prav veličastno. Najbolj slovesna je bila evharistična procesija ob zaključku, kateri je prisostvovalo bodisi v sprevodu bodisi v špalirju pol milijona ljudi; udeležila se je procesije, ki je trajala pozno v noč, filipinska vlada, vsi vojaški in civilni dostojanstveniki in 34 tujih zastopstev. Po končani procesiji je ljudstvo v globoki tišini poslušalo besede bolnega sv. Očeta, ki je po radiu nagovoril udeležence evharistične-ga kongresa ter jim dal svoj blagoslov. Umrl resnicoljuben učenjak. To je dr. Jožef Pekar, vseučiliški profesor v Pragi, vodilni češki zgodovinar, ki je umrl 23. januarja t. 1. Rojen je bil 1. 1870 ter 1. 1901 prišel kot profesor v Prago. Dr. Pekar je bil velik znanstvenik ter mož najodločnej-šega resnicoljublja. Ni mogel mirno gle- /bH ' A BAYE KV M Bayer-jevesa križe nI Aspirin tablet Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. ••••• fyv¿éorñ¡#izm ii; ftripi-iit proripfi O&u ja registr. pod S. Si. 15S3 od S. XII. 1936 dati, kako so liberalni in socialistični zgO« dovinarčki gromadili cele kupe laži na kar» toliško cerkev. Odločno je vstal proti takšnim lažem ter z neovrgljivimi dokazt pomogel zgodovinski resnici do zmage. V svojem obširnem, 4 velike zvezke obsega* jočem delu o voditelju husitizma »Jano 2ižki« (1927—1931) je pobil lažnjive trditve čeških svobodomislecev, da pomenja Hus (krivovorec in odpadnik od katoliške cerkve, ki ga je dal nemški cesar v mestu Kostnici 1. 1415 zažgati) in njegov po-kret junaško dobo češke zgodovine. Dokazal je, da ima ta pokret bolj značaj žalo-igre ter je pogubonosno vplival na razvoj in bodočnost češkega naroda. L. 1929 o priliki 1000 letnice mučeniške smrti sv. Vaclava, kneza in ustanovitelja češke države, je izdal delo, v katerem je obrazložil velik pomen sv. Vaclava za češki narod. Zvest svojim načelom je dr. Pekar tudi v dobi najstrupenejše gonje zoper katolicizem stal zvesto ob strani katoliške cerkve. Bil je eden izmed prvih predstavnikov znanosti med čehoslovaškim narodom. Duhovne vaje za fante v domu presv. Srca v Mariboru, Levstikova ulica 29, bodo od 20. do> 24. februarja. Celotna vzdrževalnina znaša 50 D. Začetek je prvega dne ob sedmih zvečer, sklep zadnjega dne zjutraj. Vsak udeleženec se mora vsaj tri dni pred tečajem priglasiti. Nesreče. V kopalni banji zadet od srčne kapi. V kopališču državne železniške delavnice v Mariboru v Frankopanovi ulici se je zgodila te dni smrtna nesreča. Kopat se je prišel 84 letni upokojeni mizar državnih delavnic Ivan Mraz- z Betnavske ceste. Ker ni bilo starca dalje časa iz kabine in se tudi ni odzval na trkanje, so kabino nasilno odprli in so ga našli v banji mrtvega — zadetega od srčne kapi. Smrtna žrtev igračkanja z dviganjem. V neki mariborski gostilni v Mlinski ulici so se zabavali na ta način, da so dvigali moški eden drugega. Nekdo je dvignil tudi 331etnega brivskega mojstra Oskarja Marko s Koroške ceste. Po dvigu ga je spustil tako nerodno na tla, da si je zlomil hrbtenico in je umrl kmalu za tem v mariborski bolnici Posebna smola ga spremlja. Posebna smola zasleduje ter spremlja brodarja Rotnerja po domače Pongraca v Rušah. Dne 9. t. m. v noči ga je napadel v brodarski hišici neznanec in ga je hudo obdelal. Seve se mu je postavil dobri Pon-grac v bran, ker sicer bi se mu bilo še hujše godilo. Napadalec je moral slednjič pobegniti, pač pa je pustil v koči klobuk in po tem ga že bodo izsledili orožniki. Pomilovanja vredni Pongrac je že bil trikrat okraden in ob vse prihranke. Samo enkrat je dobil del ukradene svote nazaj. Za 70.000 Din oškodovan po požaru. V Starem Logu pri Pragerskem je upepelil nočni požar pet gospodarskih pritiklin posestnim Blažu Faležu. Zgorelo je razno gospodarsko orodje, krma ter živila. Rešili so samo živino, škoda znaša okrog 70.000 Din. Posestnici zgorelo gospodarsko poslopje. V Morju pri Framu je zgorelo gospodarsko poslopje posestnici Tereziji Jerič. Z maškeradnega obhoda v smrt. Ko so šli ljudje na pepelnično jutro iz Domove v Ptuj, so našli v jarku ob državni cesti mlajšega moškega mrtvega. Poklicani orožniki so prepoznali v mrtvem 24 letnega čevljarskega pomočnika Franca Po-straka iz Budine. Postrak se je podal na pustni dan v družbi več fantov iz Budine Mussolinijev starejši sin Vlttorio, ki je letalski podporočnik, se je poročil te dni v Rimu z gospodično Orsalo Buvoli. Leninova vdova Krupskaja, ko je ime spravlja časopisje dnevno v zvezo z zadnjim in prihodnjim procesom v Moskvi. Orjaški kip angleške kraljice Viktorije ob blac-friarskem mostu v Londonu so morali nekoliko prestaviti radi prometno-tehnlčnih del. Novi japonski ministrski predsednik genera' Hajaši ima neprestane težave s svojo vlado. Znani ameriški letalec polkovnik Lindbergh je na svojem poletu v Egipt in Indijo obiskal italijanskega maršala Balbo, ki je že enkrat z italijanskimi letali preletel Atlantski Ocean in na ta način počastil svetovno razstavo v f'ikagi 701etni jubilej je dosegel 12. februarja g. Anton Lajnšič, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu. ter Spuhlje v maškaradnem pohodu v Dor-novo. Maškorci so popivali in so se vračali pozno zvečer pijani proti domu. Med potjo je postalo Postraku tako slabo, da ni mogel več iti. Njegovi prijatelji so ga vlekli nekaj časa seboj, vendar se je Po-strak zgrudil in je lepo prosil, naj ga pustijo na miru, da se bo prespal. Tovariši so bili prepričani, da je čevljar pijan in so ga pustili v obcestnem jarku, kjer ga je najbrž zadela kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Rogoznico, kjer je bilo sodno raztelešeno. Iz Mehike v Kalifornijo pregnani predsednik CaUes čaka v prognanstvu na zlom mehikanske-ga režima, da bi se zopet vrnil na prejšnji krvniški in trinoški prestol. Od avtomobila smrtno povožen berač. Anton Ulaga, trgovec v Celju, se je peljal z avtomobilom iz Celja v Konjice. Med Frankolovem in Konjicami mu je prišel nasproti kakih 70 let star berač, ki je v očigled avtomobilu križal cesto sem ter tja. Trgovec je sicer zavrl avto, vendar je zadela svetilka avtomobila starca v sence in mu zdrobila senčno kost. Berač se je zgrudil in je podlegel v 10 minutah hudi poškodbi. Ulaga je obvestil o nesreči žan-darje. Komisija je ugotovila, da avtomo-bilista ne zadene nobena krivda. Ogenj uničil gospodarsko poslopje. Požar je izbruhnil 8. februarja zvečer pri posestniku Antonu štineku po domače pri Kunu v Št. Vidu nad Valdekom. Pogorelo je gospodarsko poslopje, iz katerega so oteli samo živino. V nevarnosti je bila cerkev, župnišče in župnijsko gospodarsko poslopje. Škoda je malenkostno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. Mlin na Muri zgorel. Nočni požar je uničil Mariji Jurkovič v Hrastju Mota mlin na Muri. Velika lesena stavba z opremo je zgorela do tal. Škoda je tem bolj občutna, ker je nabavila lastnica pred kratkem za mlin novi valjar, ki je G. dekan A. Podvinski je obhajal 701etnico dne 13. t. m. tudi postal žrtev najbrž podtaknjenega požara. Pravočasno udušen ogenj. V Policah pri Gornji Radgoni je začelo na večer goreti gospodarsko poslopje vinogradnika Frica Fekonje. Domači uslužbenci so nesrečo pravočasno zapazili in ogenj zadušili. Velik požar. V Šmartnu pri Slovenj-gradcu je izbruhnil požar na imanju veleposestnika Franca Časa. Zgorelo je gospodarsko poslopje in shrambe za seno. Škoda znaša 150.000 Din. Požarno nesre- čo bo povzročili najbrž brezposelni potepuhi, ki prenočujejo po Skednjih. Velik kozoleo zgorel na sredini. V Šmartnem pri Litiji je imel Pavel Knaflič, tovarnar usnja, za tovarno velik kozolec trojnik. Iz maščevanja mu je v noči neki nepridiprav polil srednji del kozolca, v katerem je bilo seno, s petrolejem in je v noči zažgal. Na pomoč pribrzeli gasilci so ogenj omejili in je zgorel samo srednji del. Škoda znaša 30.000 Din. Nočni požar je uničil v Št. Vidu pri Ljubljani obsežno gospodarsko poslopje g. Francu Štruklju, po domače pri Hruški v Guncljah. Po nesreči se ustrelil. V Trobendolu v župniji Sv. Rupert nad Laškim se je pripetila zadnje dni nesreča, koje smrtna žrtev je postal 38 letni brezposelni Ivan Dojar. Kakor so pokazale okoliščine po nesreči, je moral imeti Dojar v slami skrito nabito lovsko puško. Najbrž je potegnil orožje iz slame za cevi in je na ta način sprožil petelina. Naboj je neprevidneža zadel v trebuh in ga tako razmesaril, da je bil koj mrtev. Smrtno ponesrečeni je bil rojen v Št. Janžu pri Dravogradu in pristojen v Pameče pri Slovenjgradcu. Z lestve omahnil in se ubil. Na Bricljev hlev v Štepanji vasi pri Ljublajni je hotel Janez Žitnik, brezposelni samski delavec. Na stopnicah je revež omahnil, padel in obležal mrtev. Zadeta od kapi pri zvonenju smrtne ure. Zadeta od kapi se je zgrudila mrtva pri zvonenju smrtne ure pri podružni cerkvici Rozalija Upljeva, po domače Kobila-rica, mežnarjeva vdova v Kresnicah v Zasavju pri Ljubljani. Zračna nesreča zahtevala 11 smrtnih žrtev. Veliko potniško letalo z osmimi potniki in tremi moži posadke je strmoglavilo pri poletu v S. Francisko v Združenih ameriških državah v zaliv pri San Frančišku in se je pogreznilo v morje. Nesreča se je zgodila 11. februarja. Več policijskih čolnov je iskalo aeroplan celo noč v svitu žarometov, da bi rešilo ponesrečence, a je bil ves trud zastonj. Po- drobnosti o veliki zračni nesreči če niso dognane. Malo pred padcem je prosilo letalo brezžičnim potom, naj mu dajo signale za pristanek. Pilot je parkrat ponovil to prošnjo radio-telegrafičnim potom, čeravno je moral videti signalne luči na letališču. Naenkrat je zavil aparat v južno-zapadno smer in koj nato so čuli opazovalci glasen plusk v morje kaka 2 km od obale. Kmalu nato so že švignili plameni iz potapljajočega se letala, kar znači, da je prišlo do padca v morje radi napake v motorjih. Zamenjam dobro vino za rezan les, vinogradno kolje ln suha bukova drva. GnUšek, Maribor, Razlagova 23. Razne novice. Iz Slovenske Straže v Mariboru se poroča, da posluje njena pisarna v pondelj-kih od 9. do 11. ure in v četrtkih od 11. do 12. ure dopoldne, ostale dneve pa od 4. do 5. ure popoldne (razen sobote). Podružnica ZAKS v Mariboru vabi vse absolvente kmetijskih in absolventke kmetijsko-gospdinjskih šol bivše štajerske na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 7. marca t. 1. v Mariboru. Na tem zborovanju se bomo pogovorili o potrebi ustanovitve širše podružnice ZAKS za ozemlje bivše Štajerske, o .kmetijskih zbornicah, o vprašanju zaposlitve absolventov pri občine h «n pri kmetijsko-nadaljevalnih tečajih. Razpravljali bomo tudi o uradniškem položaju absolventov kmetijskih šol. Zborovanje je za vse absolvente in absolventke zelo važno, zato se ga vsi udeležite! Nenavadna surovina je tisti liberalni »inteligent«, ki v »Kmetskem listu« prodaje svoje »duhovitosti«. V zadnji številki razkazuje takele cvetke svojega besednega zaklada: Koštrun je klical v nekem podstrešju skozi luknjo na pomoč sv. Ur-ha in nazadnje še samega črnega hudiča. Janezu Vodopivcu naj se, kadar kozla, podloži skleda, da se spozna neznosen smrad njegovega pretrganega želodca. Pri tem naj dotičnik pazi, da ga pri koz- lanju po obrazu ne pošprica, ker je potem v nevarnosti tudi on, da bodo sami dihur* ji pred njim bežali l Naj nam čitateiji oprostijo, da smo te ostudne grdobije ponatisnili iz »Kmetskega lista«. Storili smo to, da pokažemo srčno kulturo liberalnih" kmetijcev, katera je vir rastoče surovosti med gotovim delom slovenske mladine. Kaj bo z obrtniki? Naš pristaš pišei Pereče vprašanje je vprašanje podeželskih obrtnikov, obenem malih posestnikov s par orali zemlje. Živimo od našega kmeta in vživamo grenak kruh v težki konkurenci z industrijo. Imamo veliko stroškov, davščin in raznih dajatev. Rubeži hodijo mesec za mescem. Gledamo, kako propada obrt in posest. Nevarnost nam preti, da postanemo žrtev nenasitnega kapitalizma, ki nas upropašča gmotno in duševno. Smo torej potrebni pomoči; zator, prosimo merodajne činitelje, da obračajor svojo pažnjo tudi našemu stanju, ki trpi pod težo dolgov. Vi barvate obleke? Barva za barvanj« oblek se najkomodneje dobi ali iz krep-papirja ali iz svilenega papirja. Treba je samo paziti, da kak košček papirja v tekočini ne ostane. Barva na teh papirjih namreč leži na papirju in če imate zelo dobre oči, pretrgajte svilen papir, boste ugotovili v sredini belino. Ta papir se namreč samo namoči v barvo in zato tudi na dežju ta barva takoj steče z vodo s papirja. Za razne obleke si tako lahko doma omislite barvo, ker je to najfinejša barva in kemično ne toliko škodljiva. Sicer pa vam svetujemo, da napravite naj-preje z enim komadom poizkus. Imeli boste tako iz starih oblek nove! Cirilova knjigarna priporoča postne pridige» Berghoff: Christus unser Leben und Vorbild, Zyklus und Fastenpredigten für unsere Zeit, kart Din 40.--. — P. Andreas Hamerle: Herodes und sein Nachtrab, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 17.—. — P. Bernhard Ernst Krahl: Das Hochheilige Kreuzesopfer und seine Erneuerung. Sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broš. Din 14.—. — Brors: Leiden und Beten, Fastenbe-, trachtungen, brofi. Dln 18.20. — Brors: Leiden und Beten, Das Gebet des Herrn, broš. Din 17.-% Najkrajša vojna Ob začetku petega meseca španske državljanske vojne so se spomnili angleški listi na to, da je najkrajša dosedanja vojna bila pred 40 leti. V avgustu 1896 je sultan sansibar-ski napovedal angleškemu kralju vojno. Nato je angleška križarka, ki se je mudila v bližini Sansibar j a, nemudoma začela streljati na sultanovo palačo in je vrhu tega potopila edino sansibar-sko vojno ladjo. Točno 37 minut po vojni napovedi je sultan pobegnil iz palače in nad njo se Je pojavila bela zastava. Tako kratke vojne ni bilo nikoli. Povprečna brzina avtomobila je znašala krog 1. 1890 25 km na uro. Leta 1900 so se že ponašali z naj- Grofov Povest iz domačih hribov. »Zdaj pa je dovolj klepetanja,« je zarobantil krojač Murko. »Rajat pojdimo, rajat! Škoda za čas in priložnost.« Zopet so zabrenkale citre, klarinet je zapiskal in bas je zabrundal; v divjem plesu so se sukali pari, da se je kar kadilo. » • # V širokem kotlu leži Kapla, precej visoko nad njo pa Šmarje. Med kapelskim trgom in šmarskimi travniki se dviga strma, gotovo svojih sto klafter visoka peč, poraščena z grmovjem, ki se proti vrhu navpično vzpenja; to so Šmarske peči. Vozna pot se jih mora na daleč ogniti; zato je po tej več ko eno uro iz Kaple do Šmarja. Kdor pa si upa po nevarni stezi čez peči, pride pol preje. Po tej stezi je nekaj krati šla tudi Veronika, šmarskega mežnarja nečakinja, ki je bila prav ko-rajžno dekle. Vsak teden je morala tri ali štirikrat dol v Kaplo, da je učila dekleta šivati in vesti. Kapelski dekan Jurij je namreč iz svojega plačeval šolo ln je hotel, da se dekleta naučijo tudi šivati. Ker je bila Veronika na glasu, da te reči razume, jo je dekan naprosil za učiteljico. Veronika se je rada prijela in je ¿daj že leto dni dekleta tako lepo učila, da so bili vsi zadovoljni. Dekleta so jo imele rade in so jo še po pouku zadrževale,"da jim je kaj pripovedovala ali pa jim pomagala pri šolskih nalogah. Potem jo je še v tej ali oni hiši čakala kaka obleka, da jo je bilo treba popraviti ali kaj pošivati. Kaj čuda, da jo je imelo vse rado in tem rajši, ker ni bila samo spretna in marljiva delavka, ampak tudi prijazna, s svojim vedenjem pa in svojo odločnostjo vzgled za dekleta. S svojo korajžo in odločnostjo se je kaj rada tudi postavila. Zato si ni dala dopovedati, če se ji je mudilo domov, da jo je udrla kar po kozji stezi čez Šmarske peči. Ko pa je šmarski mežnar, njen ujec, za to predrznost zvedel in ji je strogo prepovedal, da bi hodila po nevarni poti, se je vdala in je hodila odslej zmerom okoli po daljši. V tej drugi reči, ki ji jo je mežnar še zabičeval, pa ga ni tako poslušala. Mežnar ji je namreč naročal, naj nikar ne ostaja tako dolgo spodaj v Kapli. temveč naj odhaja že pred mrakom, da je ne bo grede že noč lovila; kajti za dekle je nevarno, da gre sama ponoči gor v Šmarje. Ali za te ujčeve opomine se je premalo menila. Vedno zopet je obsedela v Kapli, in ni bilo redko, da se je podala proti domu šele, ko se je že zmračilo. Najrajši se ji je to pripetilo jeseni ali pozimi, ko je kratek dan. Bilo je prvi teden v oktobru. Veronika je svojo šolo opravila, potem pa je morala še na tri kraje, ker so jo zaradi šiv«"-.-?-, klicali. Nazadnje je šla še — Möderl: O Haupt voll Blut und Wunden, fünf Fastenbetrachtungen, broS. Dln 12.—. — Restle: Die Sünde, Fastenpredigten, broä. Din 21.—. — Gmelch: Der Unsichtbare, Fastenpredigten über den lebendigen Gott, broä. 22.—. —-Storr: Rettende Liebe, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt über das göttliche Herz Jesu, broä. Din 20.—. — Vom Leiden Christi und der Euharistie, Stoffsammlung für Fastenpredigten, broä. Din 33.—. — P. Clemens Gorzolka: Christ König der Gekreuzigte, sieben Fastenpredigten, broä. Din 19.—. — Storr: Erlösung, sechs Fastenpredigten und eine Karfreitagspredigt, broä. 23.—. — Lechner: Wer ist Christus?, 6 Fastenpredigten, broä. Din 10.-. Obžalovanja vredni slučaji. Odvrženega novorojenčka so našli v Špesovem selu na Pobrežju pri Mariboru in so orožniki že tudi izsledili in ovadili Bodišču nečloveško mater. Aretacija goljufa. Zandarmerija v Pobrežju pri Mariboru je vtaknila pod ključ konjskega gonjača Jožefa Eferl iz Po-brežja. Zaprti je ogoljufal v okolici Maribora več oseb za manjše ter večje zneske. Imel je pri sebi razne dokumente. Izdajal se je za občinskega tajnika, veleposestnika, mesarja iz Krškega itd. Več vlomov ob severni meji pri Zgor. Cmureku. Iz Lokavca nam poročajo: Toliko vlomov kakor v zadnjem času ni bilo v Lokavcu in po okolici, kar pomnijo najstarejši ljudje. Pri Pošu so ukradli 4 koše čebel, nad 70 kg pšenične moke in 15 kur. Pri Golobu je zmanjkal 1 koš čebel in vse svinjsko meso izpod podstrešja, čeravno je hiša precej visoka. Vini-carju Schneiderju so odnesli tatovi meso od cele svinje. Pri Trilerju je romal z uz-moviči koš čebel in 130 kg fižola. Pri Parku je bilo pokradeno na podstrešju shranjeno meso in nekaj obleke. Pri Eberhar-tu so se spravili nočni tatovi nad hlap-čevo imovino. Sunili so mu že bili obutev in obleko. Ko so hoteli zginiti še z uro. katero je imel pod glavo, se je prebudil In tatovi so zbežali. Orožniki so pridno na delu, a so še bila doslej vsa poizvedovanja in preiskave zaman. Velike zaplembe tihotapskega blaga. V 5t. Ilju v Slov. goricah je bil zasačen tihotapec, kateremu so odvzeli 20 zavojev igralnih kart in 18.000 komadov vžigal-nih kamenčkov. V Ciringu ob severni meji sta pobegnila pred graničarji dva šver-carja. Eden je odvrgel zavoj, v katerem je bilo 140 zavojev igralnih kart, 214 vžigalnikov in 13.000 kamenčkov. V nahrbtniku drugega švercarja je bilo 11 kg saharina in 23 zavojev igralnih kart. V Mariboru so zaplenili financarji v kleti neke krčme na Aleksandrovi cesti 61 paketov igralnih kart. Vlomilec, ki se je sam javil. Pri mariborski policiji se je javil te dni 41 letni pomožni delavec Avguštin Fras iz Adri-jancev v Slov. goricah. Izpovedal je, da je zagrešil v zadnjem času celo vrsto vlomov po Slov. goricah samo radi tega, da bi prišel sedaj v kaznilnico, katero je zapustil na podlagi pomiloščenja 15. januarja. Zaboden v prša. V gostilni v Košakih pri Mariboru je napadel Franc Klobasa od Sv. Benedikta v Slov. goricah 25 letnega hlapca Štefana Kosa, ki je uslužben pri trgovcu Perku v Počehovi. Perko je dobil zabodljaj v prsa, da ima ranjena pljuča. Klobaso so orožniki zaprli. Nezvestoba in zapravljivost žene vzrok krvavega zločina. Marko Mohorko, 37-letni delavec je bival kot najemnik v Tur-nišču pri Ptuju v graščinskem poslopju s svojo dve leti mlajšo ženo. Mož in žena se nista razumela in predvsem radi ženine nezvestobe in potratnosti. Mož je priden delavec, je bil skoraj vedno zunaj na delu, da bi nekaj prihranil za hujše čase. Pri-štedil si je že 1000 Din. Ta prihranek mu je žena izmaknila ter zapravila z drugimi. Potepala se je celo po Mariboru, odkoder se je vrnila domov 10. februarja. Samo-obsebi je razumljivo, da ji mož ni rekel hvala lepa, da si zalumpala moj s težkim delom pristradan denar. Po vrnitvi nezveste žene je prišlo med zakoncema do prepira, v katerem se je mož tako raz-ljutil, da je zagrabil kuhinjski nož in je z njim smrtno zabodel ženo. Po zločinu je odhitel k orožnikom in povedal, kaj je zagrešil v jezi. Truplo zaklane so spravili v mrtvašnico na Hajdino, kjer je bilo sodno raztelešeno. Vsi, ki so poznali Mo-horkova, trdijo, da je bila krivda nespora« zuma in vse obsodbe vrednega krvavega dejanja na strani žene. Smrtno maščevanje pregnanega vlomilca. Ferdinand Smigoc, 351etni viničar iz Rotmancev v Slovenskih goricah, je vlo-r mil na starega leta dan v vinsko klet 70-letnega Ivana Gorjanca, posestnika v Rotmancih, ki. spadajo pod Polenšak pri Ptuju. Starec in njegova žena sta vlomilca pregnala in ga tudi spoznala. Šmigoc se je bal kot predkaznovan ovadbe in je iskal prilike, da bi se pobotal z Gorjancem. Na pustni večer je prišel h Gorjancu, a je našel njegovo hišo zaprto. Z njim je bila tudi njegova žena in sta oba trkala na okna. Gospodar se je slednjič oglasil, vendar ni odprl iz strahu. Slednjič je Šmigoc s kolom vdrl vrata, se spri z Gorjancem in ga je začel pretepati. Gorjan-čeva žena je še pravočasno odhitela k sinu Antonu po pomoč. Stari Gorjanc je zbežal iz hiše na dvorišče, kjer ga je Šmigoc dohitel in ga je lopnil s topim predmetom po glavi, da se je starec, zgrudil, nakar je surovina zbežal. Očetu na pomoč pribrzeli sin je prenesel do nezavesti pobitega očeta v hišo in ga je pozneje prepeljal v ptujsko bolnico, kjer mu ni bilo več pomoči. Po prepeljavi iz bolnice na dom je stari umrl. Šmigoca so zaprli in je priznal zločin. Gorjančevo truplo je bilo v mrtvašnici na Polenšaku sodno raztelešeno. Podivjanost vzrok uboja. Od Sv. Jurja v Slov. goricah poročajo, da je prišlo tamkaj do uboja, katerega je povzročila z alkoholom podkurjena podivjanost. Na pustni večer se je vračal iz krčme proti domu v družbi fantov 21 letni posestnikov sin Avguštin Šauperl iz Žitenc. Med potjo so naleteli na Ignaca Šumandla, bivšega 35 letnega posestnika v Zitencah. Brez vsacega povoda se je pognal Šumandl za na konec trga k Brezniku, kjor je bila njena učenka hudo bolna; pri tej je ostala celo uro. Tako je bilo že čisto temno, ko se je spravila na pot. Oče Breznik se je ponudil, da bi jo spremil vsaj do šmarskih travnikov, toda Veronika tega ni marala. Strahov se ne boji, je dejala, ljudi pa zdaj itak ni več in pot tudi pozna; sredi hriba pa ji bo še mesec prisvetil nasproti. Hitro je stopila in prav kmalu je zavila v šmar-Bki graben. Noč je bila jasna, topla; čez vrhove je pihal jug. Iznenada se ji je zazdelo, da nekdo za njo prihaja. Obstala je in prisluhnila, pa ni čula nič več. Še hitreje je stopila in prišla na jaso, ko je bila kapelska ura osem. Zopet je začula neki šum, in sicer pred seboj, pa le na kratko... Ne, nikoli je ni bilo strah; tudi zdaj je nI.,.- Bil je morda kak •ajec... Bolj in bolj se je jasnilo. Prav tedaj, ko je prišla Veronika okoli Šmarskih peči in na planoto, je po-•ijal mesec. Položno je zavila pot čez trate, obdane s senco črnih smrek. Tam tik nad Šmarskimi pečmi tn nad navpično steno je štrlel visok mecesen, ki se mu je ena korenika krivila Široko ven čez rob prepada. Zopet je začula Veronika neki šum in obstala. V tem je stopil izza smrečja velik moški in dejal priliznjeno: »Dober večer, lepa deklica!« Prestrašeno je stopila korak nazaj, potem pa pogumno vprašala: »Kdo ste? Kaj hočete?« »Hohoho,« se je moški zasmejal, »kaj se bova vikala, ko pa si nisva v hudem? Saj menda poznaš grofovega jagra, Veronika, ko si me spodaj pri sodniku tako prijazno gledala.« Ker ji drugega kaj ni ostalo in si je povrh še morala de jati, da bo zlepa laže opravila ko zgrda, je rekla na videz pomirjeno: »Prestrašil si me, ker si tako naglo stopil pred me. Odkod pa prihajaš?« »Z Velike planine,« je odvrnil; »že dolgo te čakam.« »Čakaš? Zakaj pa?« »Rad bi s teboj poklepetal. Najlepša si, kar jih je na svetu. Sedi, no, sedi malo sem k meni, da se kaj pogovoriva!« »Ne utegnem. Domov moram. Sem se že preveč zamudila. Ujec bo hud.« Hotela se je mimo njega zmuzniti, pa ji je stopil na pot in dejal priliznjeno: »Veronika, pametna bodi! Jaz te imam stokrat rajši kakor tvoj ujec. Saj je vseeno, ali prideš kako urico prej ali pozneje domov.« »Ne — ne... Naj me, bodi tako dober!« je prosila in glas se ji je tresel. »V hudo zadrego me spraviš.« (Dalje sledi.) večjo naglico 100 km. Danes znaša pri avtomobilih brzina že 488 km. Rekord za zrakoplove ima Nemčija s 120 km na uro. Brzina aeropla-nov je odvisna od teže aparatov. Svetovni letalski rekord še ima vedno italijanski letalec Aghel-lo z vodnim letalom, s katerim je dosegel 709 kilometrov na uro. Povprečna največja brzina za lovska letala v višini 4000 m se giblje med 450 do 550 km na uro. Najhitrejša potniška letala dosežejo 3000 m visoko 300 do 336 km. Isti letalski aparati pa bi dosegli, ako bi že bil svet tehnično tako daleč, da, bi se dalo letati v višini 13 do 14.000 m, brzino 650 km na uro, ne da bi bilo treba ojačiti motorje. Šauperlom s kolom in mu je z udarcem po glavi prebil lobanjo. Udarjeni je drugi dan po napadu podlegel poškodbi. Zaboden pod rebra. Franc lešnik, hlapec v Gradišču pri Pesnici, se je vračal popoldne proti domu. Na gornjekungotski občinski cesti so ga napadli trije pijani fantje iz Hoč in Limbuša. Eden je zabodel Lešnika pod rebra, da se je zgrudil in so ga reševalci prepeljali v mariborsko bolnico. Orožniki s Košakov so zaprli trojico napadalcev. Nočni napad. V ptujsko bolnico so pripeljali 36 letnega posestnika Jakoba Šolar iz Slovenje vasi, katerega je napadlo več fantov in ga preteplo. Mladi vlomilci pod ključem. V srezu Ptuj in sicer krog Osluševcev in Gorišni-ce, so se v zadnjem času vrstili eden za drugim vlomi, katere so prizadeti javljali orožnikom. Marljivi žandarji so sedaj izsledili celo družbo od 18 do 22 let starih fantov, od katerih je že četvorica v preiskovalnem zaporu v Ormožu. Prijeti so priznali 23 vlomov in tatvin. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke in kjer se jim je ponudila prilika in niti lastnim sorodnikom niso prizanašali. Ko so ljudje po okolici Velike Nedelje zaznali, da je povečini tatinsko gnezdo izpraznjeno, so se oddahnili v upu, da bo sedaj mir pred nezaželjenimi nočnimi obiski. Krvav obračun med očetom in hčerjo. 201etna Terezija Fuks in njen oče viničar pri Sv. Urbanu pri Ptuju sta se sprla na pustni dan. Vinjeni oče je v prepiru zabodel svojo hčer z nožem v hrbet in so jo prepeljali v ptujsko bolnico. Posinovljenec težko poškodoval očma. V Železnem v občini Vel. Pirešica pri Celju sta se sprla doma v hlevu 44 letni posestnik Florijan Jožef in njegov 18 letni posinovljenec Stane Krempuš. Med kre-gom je zabodel Stane očma z vilami v desno roko in mu je s kolom prebil lobanjo. Težko poškodvanega so oddali v celjsko bolnico. Prijet, ker je ukradel sodniku pisalni stroj. Sodniku Pavloviču v Litiji je bil ukraden 4000 D vredni pisalni stroj. Na Jesenicah je bil pri ponujanju pisalnega stroja na prodaj pod ceno prijet 281etni Ivan Prosenc iz Zagorja. Prijeti je bil svoj čas v vojski narednik, a odpuščen zaradi nerednosti. Lani v jeseni je odsedel v Litiji dvomesečni zapor, je pri tej priliki pomagal v pisarni litijskega sodišča in se je seznanil s prilikami sodnika, katerega je bil zadnje dni okradel. Izpred sodišča. Obtožnica, ki obsega 172 strani. V Bel-gradu se vrši obravnava proti 58 obtožencem, kojih goljufije opisuje obtožnica na 172 straneh. 70 advokatov bo zagovarjalo krivce. Glavni <