392 Ventil 20 /2014/ 5 ALI STE VEDELI? Se to lahko zgodi tudi našim domovom? Dobrega pol leta je mimo in vsi se še živo spominjamo, kako je leto- šnjo zimo narava pokazala svojo neizmerno moč. Takrat nas je le- dena ujma v osrednji Sloveniji za nekaj dni prikovala na naše domo- ve. Po najhujšem pa smo lahko na lastne oči videli, kako nemočni smo proti naravnim silam. Posebej so bili opazni uničeni daljnovodi, na katerih so se v kritičnih trenutkih pojavili požari (https://www.youtu- be.com/watch?v=rw4UP5mvHq8 in https://www.youtube.com/watch? v=w57nU7R-VSM), ponekod pa so se podirali stebri daljnovodov (https://www.youtube.com/watch? v=85vsBIrNhwo). Tisti, ki živimo v bližini velikih vi- sokonapetostnih daljnovodov, pa smo hitro spoznali, da so to zelo nevarni prenosniki energije. In ko govorimo, kako je potrebno vsem zagotoviti električno energijo, se nekako pozablja na nevarnosti, ki jih ti močni daljnovodi predstavlja- jo za ljudi, ki bivajo v njihovi bližini. Poleg stalnih škodljivih elektroma- gnetnih sevanj, frekvenčnih motenj in hrupa lahko v primeru naravnih nesreč ti prenosniki predstavljajo uničujočo silo. Zveriženi stebri daljnovoda ter pre- trgani in razcefrani vodniki nam na- zorno kažejo, da smo ljudje v bližini te infrastrukture ob večjih narav- nih nesrečah v smrtni nevarnosti. In nihče od upravljavcev ne more zagotoviti, da se požari in podrtja daljnovoda ne morejo zgoditi tam, kjer ljudje bivajo v neposredni bliži- ni daljnovodov. Med letošnjo naravno nesrečo so se požari in podrtja daljnovodov na srečo pojavila stran od naseljenih območij. Sklepamo pa lahko, da vedno ne bo tako. Jutri se to lahko zgodi poleg naših domov. 400-kilovoltni daljnovod Beričevo–Divača se ponekod povsem približa hišam Požar na daljnovodu (foto: www.youtube.com/watch?v=rw4UP5mvHq8) Posledice žleda na stebrih 400-kilovoltnega daljnovoda Beričevo–Divača – a in zverižena konstrukcija nosilnega stebra daljnovoda – b a b 393 Ventil 20 /2014/ 5 ALI STE VEDELI? V spominu mi je ostalo pričevanje Franca Dolesa o nesreči, ko se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pretrgal vodnik na 400-kilovoltnem daljnovodu Beričevo–Divača na od- seku Pikovnik–Kožljek. Nesreča se je zgodila v pozni zimi v večernem času. Franc pravi, da ga je zbudilo čudno bobnenje in v vijolični barvi razsvetljeno nebo, kar je povzročal požar na daljnovodu. Naslednji dan je šel na ogled mesta nesreče, kjer so že bili delavci pristojnih služb. Pod daljnovodom je bilo takrat okrog pol metra snega, ki se je še vedno zelo hitro talil, da je voda tekla v potokih. Po več kot pol dneva po nesreči se je iz zemlje še vedno kadila para. Kjer je vodnik padel na skalo, so bili ja- sno vidni sledovi, da se je ta raztalila. Po pogovoru z delavci in vprašanju, kaj bi pretrgan vodnik pomenil za človeka, če bi bil takrat v bližini, je bil odgovor jasen: v radiju 100 m je najverjetnejša posledica nesreče za vsako živo bitje smrt. Ni prav, da se ne zavedamo posle- dic, ki jih lahko pusti velika in moč- na infrastruktura na prebivalstvu, ki konec koncev ni krivo, da živi v bli- žini tako velikih energij in moči, ki ob nesreči postanejo neobvladljive! Vsi pristojni bi v prvi vrsti morali poskrbeti in zagotoviti, da ljudje ne bi bili izpostavljeni nevarnostim in posledicam, ki jih kažejo dokumen- tirani posnetki, slike in pričevanja. Mihael Debevec, Civilna iniciativa proti južni trasi Pretrgani vodniki na stebru daljnovoda SLOVENIA Celje, Slovenija, 28.-30.01.2015 www.icm.si SPONZOR Mednarodni sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko ... International Trade Fair for Industrial and professional electronic ...