GLAS LETO XX. ŠT. 34 (948) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY foto dpd Jubilejni študijski dnevi na Opčinah Poslanstvo Drage se še ni izčrpalo! eslo, ki so ga prireditelji letošnje jubilejne 50. Drage izbrali, da bi simbolno sprem- ljalo študijske dni, se je s svojim močnim idejnim nabojem spajalo s sporočilnostjo inte- lektualnega foruma: ta se je v polstoletni zgodo- vini vselej posvečal iskanju resnice, prav tako je vedno težil k spremembi slovenske družbe in njenemu napredku. Resnica, izrečena z ljubeznijo, nikdar ne rani. Je pot, ki vodi k spremembi in napredku – je nam- reč zapisal slovenski misijonar Pedro Opeka. In to je bilo izhodišče, na podlagi katerega se je razpredel celotni program, ki je v Park Finžgar- jevega doma na Opčinah od petka, 28., do ne- delje, 30. avgusta, privabil lepo število zvestih spremljevalcev Drage iz našega zamejskega okol- ja, matične domovine in zdomstva. PETEK, 28. AVGUSTA Ravno te tri geografske razsežnosti slovenstva so se strnile na uvodni okrogli mizi Drage, ki je bila usmerjena v prežemanje sporočilnosti polstolet- nih študijskih dni, v iskanje njenih morebitnih zaslug za demokratizacijo Slovenije in odgovorov glede tega, ali je prispevala h krepitvi kulture dia- loga med Slovenci. Pa še: kakšen je njen smisel danes, kakšno vlogo pa naj Draga odigra jutri? Pred tem pa so se pred mikrofonom zvrstili poz- dravi nekaterih gostov, med katerimi so bili po- slanka Tamara Blažina, Generalna konzulka Re- publike Slovenija Ingrid Sergaš, deželni predsed- nik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednik SSO za Trst Igor Švab, predsednik SSO za Goriško Julijan Čavdek, pokrajinski pred- sednik SKGZ za Tržaško Tomaž Ban, predstojnik Urada za slovenske šole Igor Giacomini, nekdan- ja generalna konzulka v Trstu Jadranka Šturm Kocjan. Deželni tajnik SSk Igor Gabrovec je kot podpred- sednik deželnega sveta prinesel pozdrave pred- G sednika skupščine Franca Jacopa. V svojem izva-janju se je Gabrovec spomnil polstoletne zgodo-vine Drage in ugotavljal, da se je forum ohranil tako dolgo, ker ni bil to prostor natolcevanja, ce- nene propagande ali demagogije: “Draga je go- vorila o temeljnih vrlinah naše družbe: govorila je resnico, razglabljala je o svobodi in krščan- stvu”. Občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus je poudaril velike zasluge prirediteljev štu- dijskih dni, ki so forumu namenjali v vseh teh desetletjih veliko prostovoljnega dela. Občinstvo je še spomnil na lepo novico, in sicer na končno poimenovanje trga pred kapelico na Lajnarjih po nepozabnem rojanskem dušnem pastirju g. Stanku Zorku, za kar gre zasluga poleg do- mačinom tudi svetniku SSk Igorju Švabu. Rudi Merljak, državni sekretar v vladnem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in vodja sek- torja za Slovence v sosednjih državah, je prinesel pozdrave načelnika urada, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca. Dejal je, da v slovenskem merilu ni manifestacije, ki bi tako dolgo ohranjala svoj pomen in kakovost: Draga je namreč ostala trdoživa, ker je bila v svo- jem izhodišču pravilno zastavljena. Repentabrski župan in pokrajinski tajnik SSk za Tržaško Marko Pisani je na povabilo Sergija Pa- horja, predsednika DSI, to je ustanove, ki Drago prireja, sintetično analiziral sedanje politično do- gajanje z ozirom na učinke reforme krajevnih uprav. Ob načelnem zadovoljstvu glede prvih pogajanj, med katerimi je tržaška občina z župa- nom Cosolinijem izkazala posluh za potrebe in zahteve manjših enot, je Pisani prepričan, da sta- tut t. i. Julijske medobčinske teritorialne unije dodeljuje manjšim občinam avtonomijo pri odločanju v zvezi s potrebami lastnih območij. / str. 9 www.noviglas.eu V Ljubljani počastili 102. rojstni dan Borisa Pahorja Zmeraj trdno zavezan slovenstvu, Trstu in človeku sreda, 26. avgusta, so tudi letos pri Mla- dinski knjigi in Cankarjevi založbi pri- redili v najlepši in največji slovenski knjigarni Konzorcij v Ljubljani slovesnost, ki je bila letos že četrtič zapored in je bila tudi tokrat posvečena rojstnemu dnevu tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki nas vse, ki redno hodimo na te slovesnosti, vedno znova več kot samo preseneča. Tudi tokrat je bilo tako, saj je 102-letni tržaški pisatelj znova prese- netil s svojo svežino, zave- zanostjo slo- venstvu, Trstu, člove- ku, ki se v da- našnjem glo- balnem in globalizira- nem svetu kaj hitro lahko zgubi. Tudi tokrat je pisatelj, ki je zaslovel v sve- tu in preko slave v tujini končno le dočakal poz- navanje ter priznanje v Italiji, kjer med nami živi, poudaril svojo temeljno pripadnost slo- venskemu narodu, istovetnosti in pa seveda vi- soki laični drži izobraženca, ki tudi v današnjih časih ve, da se je treba spominjati grozljivih časov uničevalnih taborišč predvsem zato, ker je prav zgodovinski spomin tisti, ki vsem nam V omogoča, da ne bi ponovili strašnih zločinov,ki jih je Boris Pahor preživel.Tokrat so prireditelji Borisa Pahorja počastili z izidom dveh knjig, pri Cankarjevi založbi je izšla pomembna Rdeči trikotniki, ki jo je iz ita- lijanščine prevedla zvesta pisateljeva spremlje- valka prof. Tatjana Rojc, urednik je bil Zdravko Duša, prav tako pri Cankarjevi založbi pa so iz- dali tudi eseje z lanskoletnega rojstnodnevnega simpozija v čast Borisu Pahorju z naslovom Slo- venska tržaška literarna šola. Simpozij je bil lani v Mestni hiši v Ljubljani in je bil posvečen tudi 90-letnici rojstva drugega tržaškega velikana, Alojza Rebule. / str. 2 Jurij Paljk Tatjana Rojc, Boris Pahor in Zdravko Duša (foto JMP) Svet okrog nas 3. septembra 20152 Povejmo na glas Pribežniki ali usodno razpotje Ovčja vas / Sodelujejo SSO, Združenje don E. Blankin in ZSKP Oktobra bo odprt sedež združenja don Mario Černet sredo, 26. avgusta, so se v Ovčji vasi srečali predstavniki Sveta slo- venskih organizacij in združenja Don Mario Černet. Glavna tema srečanja je bilo delovanje združenja v Kanalski do- lini, ki traja že petnajst let. Prav v zadnjih letih pa je delo- vanje združenja dobilo večji zagon, za kar so zaslužni domačini, med katerimi je tudi kar nekaj mla- dih. Poseben pomen ima za društvo možnost ko- riščenja pro- storov oškega župnišča, kjer so si člani združenja Čer- net uredili društvene prosto- re. V tem smislu so med srečanjem izrekli priznanje domačemu župniku Mariju Gariupu, ki podpira prizade- vanja združenja za dobrobit slovenskega življa v Kanalski dolini. Predstavniki SSO Walter Ban- delj, Ivo Corva in Julijan Čav- dek ter predsednik združenja E. Blankin, Giorgio Banchig, so se seznanili s prihodnjim delovanjem društva Černet, ki jim ga je predstavil pred- sednik Anton Sivec. Poleg predsednika Sivca so bili pri- sotni še Luciano Lister, Mitja Jalen in Sara Ehrlich. Srečanja se je udeležila tudi predstavnica Zveze slovenske katoliške prosvete Katja Dor- V ni, kateri je bila zaupanarežija uradnega odprtja se-deža združenja Černet, ki bo v Ovčji vasi v soboto, 24. ok- tobra 2015, ob 16. uri. To pa je pomemben znak sodelo- vanja, saj bodo v organizacijo tega pomembnega dogodka aktivno vključeni poleg Sveta slovenskih organizacij še Združenje Don E. Blankin in Zveza slovenske katoliške prosvete. Odborniki združen- ja Černet upajo, da bodo od- prtje sedeža podprle tudi kra- jevne javne uprave, s katerimi bodo v teh dneh stopili v stik. Organizacija uradnega od- prtja sedeža v Ovčji vasi je bi- la tudi priložnost, da so se predstavniki SSO in združen- ja Don Mario Černet pogovo- rili o stanju slovenske narod- ne skupnosti v Kanalski doli- ni. Sodelovanje z rojaki iz Be- nečije, Gorice in Trsta je zelo pomembno in ga bo nadalje potrebno še razvijati in do- polnjevati, da bi se zares izko- ristile vse možnosti, ki jih nu- di tisto področje, na katerem so Slovenci avtohtona narod- na skupnost. Glavna skrb pa mora biti še vedno namenje- na poučevanju slovenskega jezika v šoli. Večje možnosti za nove zami- sli in sodelovanja bi se lahko razvile s slovenskimi rojaki, ki živijo na avstrijskem Ko- roškem. Slovenci na avstrij- skem Koroškem in v Kanalski dolini imajo namreč več skupnih točk, kot so podob- nost območja z jezikovnega, zemljepisnega in gospodar- skega vidika, zgodovina in razdalja. Zato bo Svet sloven- skih organizacij dal predlog srečanja s sestrsko krovno or- ganizacijo, z Narodnim sve- tom koroških Slovencev. Prva priložnost bo verjetno že ob prihodnjem zasedanju izvršnega odbora SSO v Ka- nalski dolini, ki bo predvido- ma v prvi polovici septem- bra. vse večjim navalom pribežnikov se je znašla Evropa in s tem vsi mi pred veli- kansko preizkušnjo, ki bo usodno zaz- namovala našo prihodnost. Nemara v tem tre- nutku ni umestno ugotavljati, zakaj je do tako množičnega preseljevanja sploh prišlo in ki so ga nekateri napovedovali, namreč naj si ne mi- slimo, da posledice vojne na Bližnjem vzhodu ne bodo pljusknile tudi k nam. Dejstvo je, da pribežniki prihajajo v vse večjih valovih, in to ne samo po morju, ampak tudi po kopnem, kar je prelomno zaostrilo problem. Kot rečeno, preizkušnja je ogromnih razsežnosti in nas ozi- roma Evropo postavlja pred razpotje: ali pri- bežnike sprejeti ali jih zavračati in zavrniti s silo. Ni presenetljivo, da je najprej nastopilo nekakšno na pol prepričanje in tako ni prišlo do odločitve, naj pribežnike sprejmemo, tudi pa ni prevladala tista druga možnost, naj pri- bežnike zavrnemo, če bo potrebno tudi grobo. In prav to, da ni takoj prevladala zavrnitev, je bilo že dobro znamenje. Nismo se torej mogli hitro odločiti za prvo možnost, za sprejetje, kar pa je seveda razumljivo: to namreč pomeni pri- hod desettisočev in stotisočev, ki bodo tako ali drugače spremenili naše življenje. Namigi za ostro zavrnitev pribežniškega vala pa so bili, in so marsikje še vedno, zelo nasilni in takšni, ki jih od evropske kulture in vere ni bilo mo- goče pričakovati. Pustimo ob strani najra- zličnejša populistična ščuvanja in se spomni- mo, kako Madžarska gradi bodečo ograjo na meji s Srbijo in kako je Bolgarija na svoje meje poslala vojsko z oklepniki. Višek te trde roke so vsekakor nemški neonacistični požigi stavb, v katerih naj bi bili pribežniki nameščeni, in pa osupljiva izjava angleškega predsednika Ca- merona: “Pribežniki so roj (!), ki prihaja preko morja v iskanju boljšega življenja”. Na srečo je Italija kot država zavzela drugačno stališče in pribežnikov ni nehala sprejemati. Izkazala se je Italijanska škofovska konferenca, neizpod- bitno in jasno povedano opredelitev za spre- jem ljudi, ki prihajajo z uničevalnih vojnih pri- zorišč, je izpovedal papež Frančišek. In po vsej verjetnosti je odločilno potezo za sprejem ljudi v stiski napravila Nemčija, ki ne bo vračala prišlekov v države, v katerih so stopili v Evrop- sko unijo, ampak jim bo ponudila azil. Nemčija, in to je njeno veliko dejanje, se je ne- mara zavedela, da mora preseči krivdo, ki si jo je v času druge svetovne vojne nakopala s pre- gonom in dobesednim izločanjem ter usmrčevanjem Judov. Njena sedanja odločitev bo lahko vplivala, da se bo vsa Evropa obrnila v pravo smer, v smer človečnosti in razume- vanja za druge. V nasprotnem primeru se bo- mo mi vsi pogreznili v nov somrak, ki ga poz- namo iz izkušenj dveh svetovnih vojn. Somrak sile, brezčutnosti, mračne zaprtosti vase, za- straženih meja. In tu smo veseli, da se je Slo- venija opredelila za dostojanstveno in huma- no stališče in se kot država in posamezniki pri- pravlja na pričakovane večje pribežniške valo- ve. Janez Povše Z S 1. strani Zmeraj trdno ... lovesnost v Konzorciju je bi- la občutena, lepa, vodila sta jo prof. Tatjana Rojc in urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša, predvsem pa je bil protagonist pisatelj Boris Pahor, ki je tudi tokrat blestel s svojim povednim slogom in vsebinami, resnicoljuben do konca in vsem tistim, ki zmajujejo z glavo, češ da poznajo že vsebine njegovega govorjenja in pisanja, mirno po- vem, da se motijo, saj je Boris Pa- hor vedno svež in vedno izveš kaj novega. Tokrat smo lahko spet slišali njegovo neomajno stališče, da od nekdanjega italijanskega predsednika Napolitana ni hotel odlikovanja, ker le-ta ni hotel na- vesti z besedo fašizma, ampak je skušal zamegliti vse z neoprijem- ljivim “totalitarnim režimom”, kajti, tako Pahor: “Hotel sem, da jasno napiše, da je meni fašizem ukradel mladost”! Ker tega ni sto- ril, je pisatelj zavrnil odlikovanje. Prav tako je Boris Pahor povedal, kako je prišlo do oživitve pojma “slovenska tržaška literarna šola”, tudi do tega preko Francije in še in še bi lahko naštevali, saj je Bo- ris Pahor med dveurnim pose- gom zelo nazorno tudi opozoril, kako zmotno je, če mladi prise- gajo na neko neopredeljivo člo- veškost in ne na narodno identi- teto, saj je lepo, če veš, kdo si, “ker je lepo biti skupaj, nekomu pripadati”. Nevarnost globalizi- rane družbe je v njeni vodorav- nosti, ki nima globine, ne pozna duhovnega, le-to pa edino osmišlja človeka. Tako urednik Zdravko Duša kot prof. Tatjana Rojc, oba zelo dobro poznata Borisa Pahorja, saj to ni- so njune prve knjige o pisatelju ter s pisateljem Pahorjem, sta našega velikega moža v Ljubljani slikovito in lepo predstavila: Rojčeva je svoj krasni poseg po- klonila tudi svojemu očetu, ki je bil prav tako kot pisatelj rdeči tri- kotnik. To znamenje so namreč imeli taboriščniki … Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič, ki vsako leto nagovorja in v imenu vseh čestita pisatelju, nam je obljubil, da bo- do z našim Borisom Pahorjem še kaj naredili, živahen, kot je, nas bo pri 102 letih še presenetil. Ministrica za kulturo Republike S Slovenije mag. Julijana BizjakMlakar, ki je bila prisotna v Kon-zorciju, je pisatelju Borisu Pahor- ju ob njegovem 102. rojstnem dnevu v jutranjih urah v prosto- rih ministrstva podelila častni na- ziv kulturni ambasador Republi- ke Slovenije in “goloba miru” oblikovalca Oskarja Kogoja ter ob tej priložnosti povedala besede, ki jih zaradi izjemnega pomena v celoti objavljamo: “Spoštovani gospod Boris Pahor, pisatelj, svetovljan, Slovenec v pravem pomenu te besede, v ve- liko veselje in čast mi je, da ste da- nes z nami. Ne le zaradi visoke častitljive starosti ob vašem da- našnjem praznovanju 102. roj- stnega dneva, za katerega vam iskreno čestitam, temveč tudi za- to, ker nas navdušujete z bistrim duhom in svežino misli o prete- klih dogodkih, s presojami da- našnje stvarnosti in z jasnim po- gledom v prihodnost ter tudi za- radi vsega tistega, kar vas dela po- sebnega. Krutost nacionalistične, raznaro- dovalne ideologije, ki ste ji bili priča v mladosti, in trde življen- jske izkušnje v času druge svetov- ne vojne in po njej so vas izobli- kovali v neizprosnega borca za slovenski materni jezik, v huma- nista, idealista in angažiranega umetnika. Zavedam se, da je v tem kratkem nagovoru težko za- objeti bogastvo in pestrost po- membnih dogodkov, ki sestavlja- jo mozaik vašega življenja. Zato mi dovolite, spoštovani go- spod Pahor, da ob tem svečanem trenutku posebej omenim vaše delo v okviru revije Zaliv, ker sem zaradi najinega nedavnega pogo- vora prepričana, da vam je ob- dobje dela pri reviji Zaliv še po- sebej drago. Naj ostalim prisotnim pojasnim, da je to revija za književnost in kulturo, ki je izhajala v Trstu od leta 1966 do 1990, katere ustano- vitelj ste bili. Revija Zaliv je širila demokratično kulturo, svobodno polemiko, se zavzemala za demo- kratizacijo Jugoslavije in za kre- pitev položaja Slovenije znotraj Jugoslavije. Zaliv je leta 1975 iz- dal knjigo Edvarda Kocbeka, v ka- teri je ta spregovoril o povojnih pobojih in jih obsodil. Polemika, ki je sledila, je imela za posledico tudi to, da so vam prepovedali vstop v Jugoslavijo. Kasneje ste prav vi z izdajo spominov na Ed- varda Kocbeka pripomogli k nje- govi rehabilitaciji. Verjetno je bila bitka za demokra- cijo, ki ste jo bili z Zalivom, ena vaših pomembnejših bitk z državnim sistemom, čeprav vaše življenje sestoji iz neštetih bitk z nedemokratičnimi sistemi, ki kratijo svobodo ljudi. Spoštovani, vaše življenje vas kot neutrudne- ga borca za slovenski jezik in slo- vensko kulturo ter kot buditelja narodne zavesti uvršča med veli- kane slovenstva. Resnico o zgo- dovini in kulturo našega naroda ste kot najboljši ambasador slo- venskega naroda ponesli v svet. Danes imam posebno čast, da vam lahko podelim najvišje priz- nanje v državi, ki ga lahko pode- lim kot ministrica za kulturo Re- publike Slovenije. V zgodovini sa- mostojne Slovenije bo danes prvič podeljen častni naziv kul- turni ambasador Republike Slo- venije. Spoštovani gospod Boris Pahor, za vaš neprecenljivi in iskreni boj za slovensko kulturo in pravice slovenskega jezika, za zvestobo slovenskemu narodu ter prizade- vanje za demokracijo in samobit- nost Slovenije in slovenske kul- ture, kar ste dolga leta izražali tu- di v reviji Zaliv, vam podeljujem častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Iskrene čestitke in hvala za vaše dragoce- no delo”. Pisatelju Borisu Pahorju seveda iz srca čestitamo tudi mi, mu v svo- jem in v imenu naših bralk in bralcev voščimo veliko lepega in dobrega tudi v prihodnje, predv- sem pa smo mu iskreno hvaležni za vse, kar je v svetu, matični do- movini in na tujem naredil za vse nas Slovence s svojo jasno bese- do, kleno držo in nenehnim vztrajanjem pri etični drži in pri- padnosti slovenski narodni iden- titeti! Boris Pahor in ministrica za kulturo Republike Slovenije mag. Julijana Bizjak Mlakar Na Dunaju so se v ponedeljek z mašo in množičnim shodom, ki se ga je udeležilo kakih 20.000 ljudi, spomnili 71 beguncev sirske narodnosti, ki so se na vzhodu Avstrije nedavno zadušili v tovornjaku, medtem ko so v upanju na boljše življenje hoteli v Evropo. Maše v dunajski katedrali sv. Štefana so se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa udeležili tudi števi lni predstavniki av strijske vla - de, med njimi tudi kancler Werner Fay - mann: sveto mašo je daro - val dunajski nadškof, kard. Christoph Schönborn. Tragedija Evrope Aktualno 3. septembra 2015 3 rejšnji teden se je končala prva faza udejanjanja deželne reforme krajevne uprave v FJK, o kateri je bilo v prejšnjih mesecih veliko govora. Z odobrit- vijo statutov medobčinskih teritorialnih unij, za katere so glasovali župani 18 unij, so bili ustanovljeni novi upravni organi, ki jih predvideva deželni zakon 26/2014. Gla- sovanje se ni izteklo povsod pozitivno in kar v nekaj primerih bo za odobritev statuta mo- ral poskrbeti komisar, ki ga bo imenovala deželna upra- va FJK. Komisar bo moral odobriti statut tudi za neka- tere posamezne občine, pri katerih so njihovi župani glasovali proti odobritvi sta- tuta. Ko pa bodo komisarske obveznosti končane, bodo statute morali potrditi še po- samezni sveti občin, ki se- stavljajo medobčinske uni- je. O stališču glede odobravan- ja statutov medobčinskih unij se je izrekla tudi stranka Slovenska skupnost, ki je v petek, 28. avgusta 2015, na sedežu stranke v Trstu prire- dila tiskovno konferenco; na njej so nastopili deželni tajnik Igor Gabrovec ter po- krajinska tajnika za Tržaško in Goriško, Mar- ko Pisani in Julijan Čavdek. Ob ocenah, ki sta jih glede dveh posameznih pokrajin po- sredovala Čavdek in Pisani, je deželni tajnik Gabrovec izpostavil dejstvo, da je deželni za- kon 26/2014 potreben nujnih sprememb, ki morajo v prvi vrsti zagotoviti, da se enako- vredno izvajajo zaščitna načela, ki so v za- konu zapisana. Za tržaško unijo je bil do- sežen zadovoljiv statut, kar je bilo seveda od- visno od tega, ker so v uniji štiri slovenske občine na skupnih šest, za ostale unije pa to ne velja, kar pa je nesprejemljivo, so pouda- rili trije predstavniki SSk. Do prejšnjega petka je statut odobrilo enajst medobčinskih unij, šest ga je zavrnilo, ena unija pa se o statutu ni izrekla, ker skupščina županov ni bila sklepčna in torej ni moglo priti do glasovanja. Med tistimi unijami, ki so zavrnile statut, najbolj izstopa Videmsko, v katero spada občina Videm. Nasprotovanje so izrazili župani tistih občin, ki so po odo- britvi deželnega zakona 26/2014 vložili pri- ziv na deželno upravno sodišče. V glavnem so to župani, ki pripadajo desnosredinskim koalicijam. Priziv sta vložili tudi slovenski občini Števerjan in Dolina. Po napovedih pa naj bi se deželno upravno sodišče o prizivu izreklo med oktobrom in novembrom. Deželni zakon 26/2014 je bil vseskozi de- ležen precejšnjih kritik. Dodaten razlog za napetosti pa je pisni poziv pristojnega dežel- nega odbornika Paola Panontina na občine, ki so statut zavrnile. Na podlagi pisma imajo te uprave še pet dni časa, da statute sprejme- jo, drugače jih bo doletela komisarska upra- va. Odobravanje statutov medobčinskih unij je bilo in je še vedno zelo pomembno za vse tiste občine, v katerih živi slovenska narod- na skupnost. Gre za 32 občin: te so vključene v seznam, ki ga je na podlagi 4. člena iz zaščitnega zakona 38/2001 odobril predsed- nik republike z odlokom z dne 12. februarja 2007. V deželni zakon 26/2014 so bila z ne- majhno težavo vključena sicer le načelna določila, da se morajo v izvajanju reforme spoštovati zaščitna določila za slovensko na- rodno skupnost. Težave, ki jih je marsikdo znotraj slovenske manjšine napovedoval, v prvi vrsti stranka Slovenska skupnost, pa so se pokazale že pri odobravanju statutov. Glavni problem je v tem, da v le-teh ni ena- kovredne ravni zaščite in da je obravnavanje prisotnosti slovenske manjšine spet pre- puščeno volji politične večine, ki sestavlja skupščino združenja. Če gremo po vrsti, lahko ugotovimo, da je za Slovence najboljši statut, ki ga ima tržaška Julijska unija; odobrila ga je v ponedeljek, 24. avgusta. Statut so podprli župani iz občin Devin-Nabrežina, Milje, Repentabor, Trst in Zgonik. Dolinski župan Sandy Klun se je vzdržal, ker je občina vezana na priziv proti deželnemu zakonu. Na Goriškem je bilo drugače: tu sta bili s sta- tuti ustanovljeni dve uniji: unija Carso Ison- zo Adriatico – Kras Soča Jadran, ki šteje deset občin, med katere spada tudi Doberdob, in unija Collio Alto Isonzo, ki šteje petnajst občin, med katere spadata tudi Sovodnje ob Soči in Števerjan. V obeh statutih, ki sta bila odobrena tudi v slovenskem izvodu, so navedena načela za zaščito slovenske manjšine. Problem pa je na- stal na Goriškem, kjer je ob- veljala zahteva goriškega župana Ettoreja Romolija, ki je hotel le italijanski naziv unije. Temu je žal botrovala tudi nekoliko presenetljiva pasivnost ostalih furlanskih županov, ki so v glavnem izraz levosredinskih uprav. Proti statutu so tako glasovale občine Dolenje, Sovodnje ob Soči in Števerjan. Skupščina županov pa je soglasno pod- prla zahtevo, naj deželni svet FJK določi, kako mora biti uveljavljena zaščita znotraj medobčinskih unij. Še drugače je za tri unije, v ka- tere spadajo slovenske občine na Videm- skem. Za vse tri velja, da je bilo v statutih ze- lo pomanjkljivo zapisano izvajanje zaščite za slovensko manjšino. Župani pa so zavrnili statute za Nediško unijo in za unijo Kanalske in Železne doline, za kar bo sedaj moral po- skrbeti komisar. Sprejet pa je bil statut unije za Terske doline, v katerem Slovenci niso ni- ti omenjeni, v uniji pa je pet občin, ki spa- dajo v izvajanje zaščitnega zakona 38/2001. Kot piše v štirinajstdnevniku Dom, “upaj- mo, da bosta komisarja v oba statuta vnesla pravice Slovencev, kakor je zagotovila pred- sednica Furlanije Julijske krajine Debora Ser- racchiani slovenskemu veleposlaniku v Ri- mu Iztoku Mirošiču”. To pa bo moralo vel- jati tudi za statut unije Terskih dolin, kjer je iz protesta zaradi neupoštevanja Slovencev in potreb goratega področja odstopil podžupan v Tipani Elio Berra. @JulijanCavdek P Avdicije za deželni zakon o deželnih in krajevnih muzejih in knjižnicah V 5. stalni komisiji deželnega sveta FJK so v ponedeljek, 31. avgusta, potekale avdicije za nov deželni zakon, ki bo urejal področje deželnih in krajevnih muzejev in knjižnic. Na predlog podpredsednika deželnega sveta FJK in deželnega svetnik SSk Igorja Gabrovca sta bili na avdicijo povabljeni tudi obe krovni organizaciji. Za Svet slovenskih organizacij je bil prisoten predsednik Walter Bandelj, medtem ko je SKGZ zastopal Martin Lissiach. Avdicij se je udeležil tudi pristojni deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Predsednik SSO Walter Bandelj, ki je nastopil prvi, se je predsedniku komisije Vincenzu Martinesu zahvalil za povabilo na avdicijo, kar je znak pozornosti Dežele FJK do slovenske narodne manjšine. Predlagal pa je, da bi se v prihodnje ta vabila razpošiljala malce prej, saj je bilo treba obdelati precej zakonskega gradiva, to pa zahteva nekaj časa. Predsednik SSO Bandelj je poudaril tudi, da se v muzejski sistem vnese uporaba šumnikov, kar je še marsikje pomanjkljivo. Opozoril je na težavo, ki bo lahko nastala ob ustanavljanju medobčinskih unij, kjer veljajo konvencije med občinskimi knjižnicami, ki spadajo k različnim unijam. Tak je namreč primer knjižnice v občini Devin- Nabrežina, kjer je v veljavi pogodba z občinsko knjižnico v Tržiču. Dobro bi bilo, da se lahko te pogodbe ohranijo, kljub pripadnosti različnim medobčinskim unijam. Bandelj se je tudi dotaknil upravljanja mrež, v katere so povezane krajevne knjižnice in muzeji. To zahteva strokovno osebje, ki ga je mogoče koristiti tudi preko večjih kulturnih ustanov, ki imajo to mrežo že vzpostavljeno. Pri tem pa je treba zagotoviti, da strokovno osebje pozna slovenski jezik in kulturo. S predlogi predsednika SSO Walterja Bandlja se je strinjal tudi predstavnik SKGZ, ki je poudaril, da je tudi na tem področju treba izvajati določila iz zaščitnega zakona 38/2001. Deželni prispevek za zgodnje otroštvo Deželna odbornica za zdravstvo Maria Sandra Telesca je sporočila, da bodo družine, ki bodo letos vpisale otroke v jasli ali bodo koristile druge oblike storitev za zgodnje otroštvo, imele takoj na voljo deželni prispevek za znižanje vpisnin. Tako z novim šolskim letom 2015/2016 staršem ne bo treba več čakati konca pouka za povračilo stroškov. Družine lahko izkoristijo to novo možnost, s tem da čim prej predstavijo prošnje na občinske urade, ki so pristojni za socialno skrbstvo, in sicer najkasneje do 7. septembra. Prošnje, ki bodo vložene po tem roku, pa bodo obravnavali glede na razpoložljiva sredstva. Pravilnik, podrobne informacije in postopek za predstavitev prošenj so že objavljeni na spletni strani www.regione.fvg.it, na voljo pa je tudi telefonska številka 0432 223522 – int. 3. Pravico do take oblike prispevka imajo vse družine, pri katerih ISEE ne presega 30.000 evrov in vsaj eden od staršev živi in dela v deželi FJK. Prispevek je namenjen otrokom od rojstva do tretjega leta. Srečanje predsednikov deželnih svetov avtonomnih dežel Dežele s posebnim statutom so prejšnji teden v mestu Aosta potrdile, da želijo odigrati aktivno vlogo pri ustavni reformi, ki poteka v Italiji. Sestanek je sklical predsednik deželnega sveta Franco Iacop, ki je tudi koordinator Konference deželnih svetov dežel s posebnim statutom. Prav on je zastopal Deželo FJK. Srečanja se je udeležil tudi ministrski podtajnik za deželna vprašanja Gianclaudio Bressa. Prisotni predsedniki deželnih svetov so enotno zahtevali, naj bo posebna avtonomija posebnost in ne privilegij. V naslednjih mesecih bodo oblikovali kar nekaj predlogov glede ustavne reforme in prihodnosti avtonomnih dežel. Podrobno so tudi pregledali osnutek ustavnega zakona, ki na novo ureja spremembo posebnih statutov in izvršilnih norm. Kratke V Novem glasu, ki je izšel 30. julija 2015, so se končale kratke predstavitve organov, ki sestavljajo Evropsko unijo. Iz teh kratkih besedil smo lahko dobili sintetični pregled, kako razvejena je struktura unije, katere del smo tudi mi. Kot lahko ugotovimo, gre za razsežnosti, ki so večkrat težko dojemljive, predvsem za tiste ljudi, ki niso neposredno vpleteni v dogajanja EU. Pomembno pa je, da smo s tem čim bolj seznanjeni, saj gre za našo unijo, v katero spadamo kot Slovenci in kot narodna manjšina, skupaj z ostalimi evropskimi državljani. Da pa naše znanje še bolj poglobimo, moramo vsaj v širokih obrisih poznati, katera so področja delovanja EU. Pri tem vlada verjetno še nekoliko nejasnosti o tem, kaj določa EU in kaj urejajo posamezne države članice. Večkrat gre za prepletena področja, ki pa vedno bolj vplivajo na naše vsakdanje življenje. Kot lahko ugotovimo na spletni strani www.europa.eu, izvaja Evropska unija obširno paleto dejavnosti, ki zaobjemajo celotno družbeno stvarnost. V tem smislu odločbe, ki jih pripravijo in odobrijo organi EU, stopijo v veljavo v državah članicah in se nato prenesejo v naš vsakdan. Kljub vsem težavam in razlikam, ki so še vedno prisotne v delovanju ustanov EU, nam prav njihove dejavnosti kažejo, kako stopamo po poti vedno večje integracije. Ta pa ima cilj, da evropski narodi nastopajo skupaj pri uveljavljanju tistih idej, načel in vrednot, na katerih se je Evropa obnovila, potem ko je klonila pod težo tragedij, kakršni so bili dve svetovni vojni v 20. stoletju in trije totalitarni režimi. Dejavnosti Evropske unije pa so odvisne tudi od nas samih. Delovanje EU je namreč z Lizbonsko pogodbo osnovano na predstavniški demokraciji, soudeležbi in transparentnosti v odločitvenih postopkih, prav zaradi tega ga bomo v naslednjih tednih nekoliko podrobneje opisali. EU slovarček: dejavnosti Evropske unije septembru se bo spet obnovilo poli- tično delovanje v rimskem parla- mentu in ravno ta zadnji del poletja bo verjetno še najbolj “vroč”. Poleg velikega problema s pribežniki čaka poslansko zbor- nico in senat nekaj občutljivih zakonskih obravnav, ki vzbujajo veliko pozor- nost. Poleg vsebine zakonskih osnut- kov je politična “vročica” odvisna predvsem od vprašanja, ali bo vzdržala večina, ki podpira vlado Mattea Ren- zija. To je še posebej občuteno v sena- tu, v katerem je levosredinska večina manjša kot v poslanski zbornici. Ob- stoj levosredinske večine pa je predv- sem odvisen od Demokratske stranke, v kateri leva struja že nekaj mesecev napoveduje razkol. Polemike in razprava se najbolj osre- dotočajo na ustavne reforme, ki zade- vajo predvsem nov senat. Opozicija in del senatorjev Demokratske stranke zahtevata, da se ohranijo neposredne volitve za sestavo senata. Drugo vprašanje zadeva skoraj 600 tisoč popravkov ustavne reforme, ki jih je predstavila Severna liga. Vlada je prepričana, da ne bo težav in da se bo ustav- na reforma nadaljevala. Da pa ni vse tako enostavno, dokazujejo intenzivna zakulisna pogajanja, ki potekajo že od avgusta. Druga pomembna tema, ki živahno razvne- ma razpravo v parlamentu in tudi izven nje- ga, je zakonski predlog o civilnih zvezah. Kljub nasprotovanju vladnih zaveznikov iz stranke ministra Angelina Alfana in pred- sednika Italijanske škofovske konference An- gela Bagnasca je predsednik ministrskega sveta Matteo Renzi odločno poudaril, da bo- do civilne zveze uzakonjene. Pri tem je naj- večje jabolko spora ravno možnost, da bi istospolne zveze lahko posvojile otroke, in to zaradi dvomljivega zakonskega besedila, ki bi dovoljeval posluževati se nadomestne- ga materinstva oziroma maternice v naje- mu. V ospredju vsedržavnega političnega doga- janja bo v jesenskih dneh tudi to, kar je obljubila rimska vla- da: postopno znižanje davkov in ukinitev nekaterih taks, kot npr. davek na nedeljive storitve (TASI) in enotni občinski da- vek (IMU). O tem bo prav go- tovo govor, ko se bo začela raz- prava o zakonu za stabilnost. Znižanje dav- kov in nadaljnje udejanjanje zakona o delu, ki ga bolje poznamo kot Jobs act, sta namreč vezani na zmožnost finančnega ministra, da dobi zadostno denarno kritje. To pa ni eno- stavno zaradi visokega državnega finančne- ga primanjkljaja, ki ga mora Italija zmanjšati tudi zaradi zahtev Evropske uni- je. Italijansko javnost še vedno pretresa mafij- ska afera, v katero se je zapletla rimska občinska uprava. Vse se je začelo z odmev- nim pogrebom ma- fijskega veljaka Casa- monice, ki je spravil v veliko zadrego rim- sko občino, notranje ministrstvo in rimske cerkvene kroge. Škan- dal je zadobil tako velike razsežnosti, da je vlada rimskemu županu Ignaziu Marinu po- slala prefekta Franca Gabriellija. Rim se namreč pripravlja na sveto leto, ki ga je raz- glasil papež Frančišek, in Italija si ne more dovoliti, da bodo priprave na ta svetovni do- godek tarča mafijskih apetitov. @JulijanCavdek V Politično ozračje v Italiji Vroč politični september ob reformi senata in civilnih zvez Stranka SSk za spremembo deželnega zakona 26/2014 Težave ob odobritvah statutov novih unij Julijan Čavdek, Igor Gabrovec in Marko Pisani (foto IG) Kristjani in družba3. septembra 20154 edeljski del petdesetih študij- skih dnevov Draga 2015 se je 30. avgusta v parku Finžgarje- vega doma na Opčinah začel z jutranjo mašo. Za zlati jubilej so prireditelji, Društvo slo- venskih izobražencev iz Trsta, povabili novega ljubljanskega nadškofa, msgr. Stanislava Zoreta. V pozdravnih besedah se je ta obrnil na vse navzoče, ki skušajo, “zajemajoč iz Božjih globin in iz globin mo- drosti, odkrivati, kako naj današnji človek in kristjan živi v tem zah- tevnem obdobju in na kakšen način naj usmerja danes, da bo danes doživel svoj ju- tri”. Zahvalil se je vsem, ki so skozi pol stoletja organizirali študijske dneve, ter s svojim razmišljanjem, raziskovanjem, po- končnostjo in tudi pogumom razvijali svojo misel. Upali so si biti pošteni in iskreni tudi takrat, ko to ni bilo najbolj cenjeno. V homiliji je poudaril, da je Draga dočakala 50 let, “ker je potrebna”. Stvari, ki niso potrebne, prej ali slej zam- rejo. To, kar neko okolje, skupnost ali narod potrebuje, pa ostaja, dokler je po- trebno. “In če je Draga potrebna, je Dra- ga tudi živa. Ker je dočakala svojo 50- letnico, pomeni, da je potrebna”. Ta mi- sel “naj vam daje pogum in oporo, da jo boste razvijali naprej, da bo prinašala svoje sporočilo v ta svet, ki je drugače zahteven, kot je bil pred 50 leti, pred 25 leti ali kakor bo čez 20 let. Spremembe so silno hitre in potrebujejo prave od- govore. Iščite te prave odgovore”! O iskanju pravih odgovorov je prejšnjo nedeljo govorila tudi Božja beseda. Kako jih iskati? “Najprej tako, da se zaveda- mo, da je za vsem stvarstvom in za vsa- kim človekom Bog in njegova dobrota”. Bog je oče vseh, nam je blizu, kadarkoli ga kličemo. Svojo bližino iz- kazuje na ra- zlične načine: “Draga je eden od izrazov Božje dobrote za slovenski na- rod”. Ko je bilo nemogoče svo- bodno sprego- voriti, se je zgo- dila Draga. “Bog vedno da možnost za to, da ohranjamo dostojanstvo in pokončnost”. Niso vsi zakoni v naši moči in oblasti. Božje zapovedi ostajajo Božje in jih lahko še tako zanikamo ali spremin- jamo po okusu časa, ostajajo pa Božje zapovedi, temelj dobrega in zdravega razvoja posameznika in skupnosti. Ko temelj družbenega življenja ni več Bog, takrat vsak dogodek, vsak zakon lahko postane svojevoljnost. Takrat začnemo v imenu ideologije, napredka, znanosti ali komodnosti teptati pravice posamez- nikov, skupin, pa tudi celih narodov. “Vse te stvari so nam od blizu znane”, je poudaril msgr. Zore. Zato je pomem- bno, da vsakdo najprej preveri sam pri sebi, ali je v njem, v njegovem srcu poe- notena Božja volja z vsem, kar sam raz- mišlja, išče in skuša živeti. Ali je temelj vsega njegovega delovanja Božja volja ali ne. Ali si v resnici prizadeva živeti po Božjih zapovedih ali ne. “Bog se namreč razodeva v mojem srcu”. Naša težava pa je v tem, je še dejal ljubljanski nadškof, “da prevečkrat pričakujemo, kako bodo vsi drugi ljudje živeli v skladu z Božjo voljo, kako bodo spoštovali človekove pravice”. Zato: ne bodimo kot farizeji, ki zanemarjajo Božjo postavo in prise- gajo na človeške zakone! Potem bo naša prihonost težavna. “Če se odločimo, da bo Gospodova postava vodilo našega življenja, vezivo naših medsebojnih od- nosov, potem pa imamo prihodnost. In ta prihodnost bo blagoslovljena. Ne sa- mo, da ima potem prihodnost Draga, prihodnost ima vsak izmed nas, prihod- nost ima tudi naša Cerkev in naš na- rod”, je sklenil nadškof. Mašo ob jubilejni Dragi je spremljalo petje zbora Sv. Jernej z Opčin, ki ga je vodil Janko Ban. / DD N avno smo se vrnili s tedna počit- nic v Catanii: sonce, morje, za- bava, ledene pijače in krasne specialitete... Ne moremo se zadržati. Čim več ljudem bi radi posredovali iz- kušnjo, ki smo jo doživeli in ki posta- vlja na laž toliko predsodkov. Ravno za- to želimo jasno in preprosto poudariti: skupno življenje je mogoče! Skupaj z Mladimi za mir iz Catanie in drugih sicilskih krajev, iz Padove, Tre- visa in Rima smo preživeli nekaj dni med igrami in tekmami, predvsem pa smo se družili in prijateljevali. Priredi- tev Tregiornisenzafrontiere – Trije dne- vi brez meja – je bila res taka, po imenu in po vsebini: brez meja strahu, jezika, barve kože. Bilo je čudovito, saj smo lahko spoznali toliko mladih “novih Evropejcev”. Videli smo, kje živijo. Ra- zumeli smo, da so srečni, čeprav imajo manj sreče od nas. Ne gre za mlade, ki jih oskrbuje Skupnost sv. Egi- dija, ampak so nje- ni pravi člani. Pomagamo jim, a kot v pravi družini skupaj z nami po- magajo še potrebnejšim. Čisto po- mešajo se tisti, ki prejemajo po- moč, in tisti, ki jo dajejo. Kot v ob- jemu se meje med ljudmi razblin- jajo. V tem tednu smo okusili, da smo res enaki. Vsakdo ima svoje sanje, rad se igra in se šali. Čeprav so preživeli strahote plovbe prek Sredozemlja, so se ti “mladi za mir, ti “novi Evropejci” z nami zabavali na plaži, in to v tistem morju, ki je tolikim postalo grob. Ko spoznavaš zgodbe teh otrok, razumeš, da ni nič samoposebiumevnega, da ni- smo do ničesar z gotovostjo upra- vičeni, da je dobro, če cenimo to, kar imamo. Na Sicilijo smo šli, da bi se zabavali, in zabavali smo se, a veseli smo, da smo jih s svojo prisotnostjo osrečili in da smo občutili, da velja tudi nasprotno, da so oni osrečili nas. Ko smo igrali od- bojko na mivki, ali smo uprizorili lov na zaklad, smo razumeli, da je med no- vimi Evropejci in Italijani zavladalo pri- jateljstvo, ki lepša življenje vseh. Naj- bolj nas je presenetilo, ko smo odkrili, da naši prijatelji novi Evropejci kljub prestanemu trpljenju premorejo tako notranjo moč in voljo do življenja, da so nas z njima okužili. Namesto da bi od njih zahtevali, naj se vrnejo v izvor- ne dežele, ali naj sploh ne bežijo pred vojno, bi jih lahko mi mladi Italijani vzeli za zgled, da bi ure- sničevali svoje sanje, kot oni hre- penijo po mirnem in dostojnem življenju. Evropa mora res “stisniti tiste roke, ki molijo iz čol- nov, ker upajo in iščejo rešitev, in so vlažne, kot bi mo- rale biti spet vlažne naše oči” zaradi njihovega trpljenja. Tako nam je dejal škofov vikar iz Catanie msgr. Genchi med molitve- nim srečanjem Umreti zaradi upanja. Duh gostoljubnosti, ki preveva evrop- ske “mlade za mir” in nove Evropejce, širi dobroto in na enak način polni s srečo njihova srca ter srca tistih, ki jih sprejemajo na sredozemskih obalah. Potem ko smo doživeli “tri dni brez me- ja”, sanjamo o tem, da bi tega duha pre- nesli tudi v naše mesto. Vse tesneje bi radi vpletli v službo za pomoč najrev- nejšim in v mestno mrežo solidarnosti tudi tiste nove Evropejce, ki prosijo za pozornost in prijateljstvo. Za nekatere že vemo, poznamo jih zaradi naših tečajev italijanskega jezika in kulture, saj že mesece obiskujejo z nami želez- niško postajo, da bi ponesli konkretno pomoč tistim, ki so je potrebni, pa naj bodo Italijani ali ne. Tako v Catanii kot v Trstu ime srečanj EstateSolidali – Po- letje v vzajemnosti – ni bilo zgolj geslo, saj živi dalje. Gre za čudovito re- sničnost, ki nam rojeva sanje! Tržaški udeleženci Mladih za mir: Anna Alberti, Mattia Donati, Anna Giulianini R Pierre Teilhard de Chardin (60 let od smrti) “Vesolje je usmerjeno razvojno, njegovo središče je Kristus” etos mineva 60 let od smrti nemirnega jezuitskega du- ha, Pierra Teilharda de Chardina. Rojen je bil v franco- skem mestecu Sarcenet 1. maja 1881. Po mamini strani je bil v sorodu z Voltairom. Polnoleten je vstopil v Družbo Jezusovo. Kra- tek čas je poučeval na liceju v Kairu fiziko. Na pariški Sorboni je končal paleontologijo. Zaradi kritičnih stališč, ki jih je zastopal v predavanjih, je zapustil pariški Katoliški inštitut in se, kot se lepo reče, leta 1923 “umaknil” na Ki- tajsko. Naslednja leta je krožil od kontinenta do kontinenta in so- deloval pri najrazličnejših ekspe- dicijah v zvezi s pomembnimi znanstvenimi odkritji. Po drugi svetovni vojni ga za kratek čas za- sledimo v Franciji, zadnja leta pa je preživel v New Yorku in tam L umrl na Veliko noč l. 1955.Pravijo, da je Teilhardova strogoznanstvena dela prekril prah, čeprav je še vedno zelo veliko ci- tiran v najrazličnejših razpravah. Ostal pa bo nesmrten v mistično- duhovnih spisih, ki odražajo izredno pričevanje vere v Jezusa Kristusa. Bil je vedno zvest Cer- kvi, redu, ki mu je pripadal, in tu- di človeku. Od vodstva Cerkve kot tudi od svojega reda je doživljal velika nasprotovanja. Pri vsem tem je zanimivo, da so v nekrologu v Osservatore Roma- no 10. 6. 1981, torej le nekaj dni po Teilhardovi smrti, zapisali: “Sodobni čas bo znal ceniti pričevanje poenotenega življenja tega človeka, ki ga je v globini prežel Kristus”. Slovencem pa tudi Jugoslova- nom je bilo Teilhardovo pojmo- vanje sveta desetletja nepozna- no. Živeli smo za železno zaveso, kamor drugi miselni tokovi ra- zen marksističnih sploh niso prišli. Šele ko smo dobili v hrvaščini in pozneje v slo- venščini prevode njego- vih del, smo ga počasi odkrivali. Leta 1950 so se v zahodni Evropi ze- lo širili Teilhardovi krožki, kjer so brali, raz- pravljali, pa tudi medi- tirali njegova dela. Da- nes jih skoraj ni več, pa ne zato, da bi Teilhard ne bil aktualen, pač pa zato, ker je po eni strani kot pisec zahteven, čeprav veliko stvari po- ve zelo preprosto, po drugi strani pa je njego- vo duhovnost zasenčil pokoncilski duh. Kot zanimivost lahko pove- mo, da so v pastoralni konstituciji Cerkev v so- dobnem svetu, Veselje in upanje, njegove mi- sli, kot je ta: “Kristusa in Cerkve si ni več mogoče predsta- viti zunaj sveta in zunaj človeške- ga snovanja”. Tu vidimo razlog, zakaj so se mnogi oklenili Teil- hardovih misli – prav zaradi te globinske potrebe. Med njegovimi pomembnimi za- slugami je tudi ta, da je v svojih spisih skladno združil pogled modernega znanstvenika in mo- dernega vernika. Dokazal je, da tudi moderni svet lahko spet po- stane skupno živo svetišče. Ta “kozmična zavest” pri sodobnem človeku ni več v ospredju ta- ko kot v času, ko je Teilhard živel. Sodobni človek išče in je že našel nove simbole Smi- sla. Svet kozmosa se je sodob- nemu človeku oddaljil, ker mu je bližji psihosocialni svet. Vernik danes lažje doživi Kri- stusa v občestvu – verski skupnosti sester in bratov. Človeku ni več “odskočna deska” k Bogu kozmos, ki ga obkroža, ampak skupno brat- sko življenje ali občestvo ve- rujočih. Teilhard nas je opozarjal, da mora človek določiti smisel svojega bivanja v okviru so- dobnega pojmovanja sveta. Ob tem mora človek sam do- ločiti svoj odnos do vesolja, in to danes, ne šele za stolet- ja, ko bo takratna znanost odkrila še kdo ve kaj novega. Prav tako je tudi človek z razumom dolžan izreči svojo besedo, če ne želi zanikati človekovega dosto- janstva, vrednote človekove zave- sti in pomena Boga. Ambrož Kodelja Gre za čudovito resničnost, ki rojeva sanje Trije dnevi brez meja Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore na jubilejnih študijskih dnevih na Opčinah “Draga je eden od izrazov Božje dobrote za slovenski narod” Okrog 300 slovenskih vernikov iz tržaške škofije in goriške nadškofije se je v ponedeljek, 31. avgusta, udeležilo skupnega romanja v Marijino svetišče na Barbani. V čudovitem poznopoletnem dnevu jih je nagovoril upokojeni nadškof msgr. Marjan Turnšek. Več prihodnjič. Romanje na Barbano Kristjani in družba 3. septembra 2015 5 ospo Jožico Ličen, dušo vsako- letne likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki na Vidmarjevo do- mačijo na Sinji vrh nad Vipavsko dolino privabi vrsto umetnikov, sem povprašal, ali mi lahko pove, kako sama ocen- juje letošnjo izvedbo, in bila je jasna: “Skratka, če sem lahko neposredna, statistika je letos taka: skupaj so le- tošnji udeleženci na Sinjem vrhu na- redili za Karitas 43 umetniških del, ki jih je strokovna komisija ocenila za vrednost 18.990 evrov. Strokovni sodelavci so sami dodali 14 umet- niških del v vrednosti 10.320 evrov. Nekdanji udeleženci naše kolonije so letos darovali 39 likovnih del v vred- nosti 30.405 evrov, tu so še ostali da- rovalci, ki so dali 57 del v vrednosti 5.540 evrov. Vseh skupaj je torej letos bilo 92 avtorjev, ki so darovali 153 umetniških del, skupna vrednost vseh je 65.255 evrov”. Ti suhi podatki ne povedo vsega o li- kovni koloniji Umetniki za Karitas, ki jo vsako leto imamo v gosteh tudi pri nas v Gorici v galeriji Ars in v Trstu v Društvu slovenskih izo- bražencev, saj so gole številke le šte- vilke, za njimi pa je veliko dela, predvsem pa prijaznosti, srečevanj in ra- dodarnosti. Še nikdar nisem prišel na Sinji vrh na Vidmarjevo domačijo, kjer je vsako leto likovna kolonija, ne da bi me lepo spre- jeli vsi, od gostitelja Hieronima z družino, do gospe Jožice in likovne kri- tičarke Anamarije Stibilj Šajn, ki je tudi letos pripravila strokovne zapise o vseh udeležencih, da o umetnicah in umet- nikih niti ne govorim. Tudi letos sem šel na Dan odprtih vrat, kot imenuje gospa Jožica Ličen dan, ko se zvečer s slovesnostjo sklene likovna kolonija, in dan, ko se na Sinjem vrhu zberejo vsi, ki bi radi pomagali. Krasen dan je bil četrtek, 20. avgusta, s Sinjega vrha si videl Jadransko mor- je, Furlansko nižino, Vipavsko doli- no, pobočje Nanosa, Javornika in se- veda Čavna, pri Vidmarjevih je res le- po. Umetniki so delali povsod, celo v drvarnici najdejo svoj kotiček in sli- kajo, tako so tudi letos sli- kali povsod, nekateri tudi na prostem. Od 17. do 21. avgusta je namreč na Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala že 21. mednarodna likov- na kolonija Umetniki za Karitas pod geslom Vese- lite se življenja. Izkupiček prodanih del bo letos šel v “Sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom”. Dan odprtih vrat se je zvečer končal s kulturnim progra- mom in predstavitvijo nastalih del. Umetnike in njihova dela sta predstavili Jožica Ličen in li- kovna kritičarka Anamarija Sti- bilj Šajn. Umetnike in obisko- valce so nagovorili koprski škof dr. Jurij Bizjak, ajdovski župan Tadej Beočanin ter novi v. d. ravnatelja Škofijske karitas Koper Slavko Rebec. Na- stopili so mladi z Gore in Komorni zbor Grgar – Nova Gorica pod vodstvom An- dreja Filipiča. Samo nekaj misli iz nagovorov. Škof dr. Jurij Bizjak: “Vedno si iskan in vedno nekaj iščeš, tudi v umetnosti in tudi v dobrodelnosti. Veliko je žalostnih, težkih sporočil, zato iščimo lepoto in ve- selje in geslo Umetnikov za karitas 'Ve- selite se življenja' je kot nalašč za da- našnji čas”. Župan Tadej Beočanin: “Kot župan bi bil vesel, da bi bilo med nami čim manj ljudi, ki rabi- jo pomoč, vendar tudi v najboljših časih je bi- lo približno 5% ljudi nezaposlenih. Zato bo Karitas vedno potreb- na. Hvaležen sem za ta izvirni projekt, ki ljudi seznanja z novimi tokovi v umetnosti, istočasno pa pone- se glas o Sinjem vrhu v slovenski in širši prostor”. V. d. ravnatelja ko- prske Karitas Slavko Rebec: “Hvala umetnikom, ker me s svojim ustvar- janjem spominjate na Stvarnika. So- delavce Karitas pa ob nastopu nove službe prosim, naj mi s svojimi iz- kušnjami uravnavajo pot k dobre- mu in temu, kamor nas kliče Bog”. Letošnji udeleženci kolonije so bili: Barbara Demšar, Črtomir Frelih, La- ra Likar, Adel Seyoun, Karmen Smo- diš, Lucija Stramec in Veljko Toman; iz tujine pa Marija Efremova (Rim), Brigitte Kollegger (Gradec) in Tanja Tanevska (Skopje). Z veseljem pa lahko povem, da niso bili na Sinjem vrhu po več dni samo omenjeni udeleženci, bilo je več takih, ki so prišli gor za dan, dva, da so tam slikali predv- sem zato, ker se radi družijo z lepimi in dobrimi ljudmi in tudi kaj dobre- ga žrtvujejo. Morda najlepše je to, da pridejo v kolonijo slikat, ali pa daruje- jo svoja dela, tudi taki umetniki, ki ni- majo milosti vere, a zaupajo organizaci- ji Karitas, ker vedo, da bodo njihova de- la prodana v prave roke in bo denar šel vedno v dober namen. To je najlepše, saj sem na Sinjem vrhu v vseh letih srečal skoraj ves cvet slovenskih likov- nih umetnikov in vsa- ko leto se tudi spomni- mo tistih, ki odidejo v večnost, a so bili nekoč dejaven člen velike družine kolo- nije Umetniki za Karitas. Razstava vseh del bo na Sinjem vrhu na ogled ves september, tja organizatorji va- bijo tudi vse umetnike, ki bi radi še da- rovali kako sliko, naj jo prinesejo, kot se- veda vabijo vse, ki bi radi kako umet- niško delo kupili, si olepšali dom, morda koga osrečili z umetnino, predvsem pa pomagali tistim, ki so malce manj srečni, kot smo mi. Gospa Jožica mi je tudi naročila, naj za- pišem tole: “Lepo povabljene družine in posamezniki, da z obiskom Sinjega vrha doživijo pogled od gora do morja ter začutijo gostoljubje družine Vidmar. Po- vabljeni v atelje k ogledu razstave in na- kupu likovnih del. Če kdo želi v spomin na pokojnega psihologa in psihotera- pevta Bogdana Žorža darovati svoj dar, lahko nakaže na: Škofijska karitas Koper, Skalniška 1, Solkan, TRR SI56 2450 0900 4155 438, sklic: SI00 29024, namen: “Sklad Bogdana Žorža za otroke”. Sporočilo je jasno: Dejanja torej, ne be- sed! Jurij Paljk G Vendimnšca V nedeljo, 6. septembra 2015, ob 16. uri, bo romanje v božjepotno cerkev Device Marije na Vrhovlju pri Kojskem. Sv. mašo bo daroval g. Oskar Rodriquez iz največjega romarskega središča Naša Gospa iz Guadalupe, zavetnica Mehike. Marijine pesmi bo prepeval cerkveni zbor iz Kojskega. Slovesno praznovanje sv. Lovrenca v Ronkah Na dan sv. Lovrenca je bilo tudi letos slovesno praznovanje v Ronkah v Laškem. Bogoslužje je vodil goriški nadškof msgr. dr. Carlo Redaelli ob somaševanju številnih duhovnikov. Častni gost je bil metliški prošt msgr. Jože Plibernik, ker je Metlika pobratena z Ronkami. Pri maši so bili prisotni vsi civilni predstavniki oblasti z županom na čelu. Pri mašni daritvi je bila prisotna tudi slovenska beseda, za kar gre zasluga slovenskemu društvu Jadro, ki tu deluje, in prof. Karlu Mučiču, ki mu predseduje. / Thomas Peric Kratke aš urednik Jurij mi je predlagal, da bi pričel novo rubriko, zato sem čez poletje tuhtal, kje in kako začeti, kakor tudi s čim. Ob tem tuhtanju in prebiranju določenih knjig sem se spomnil neke knjige, po svoje zanimive, zagotovo pa izvirne, ki sem jo kupil pred leti in jo postopoma tudi bral, gre pa prav za neki “antislovar”, saj je njen naslov Antidizionario dell’Occidente, knjigo je napisal nekdanji italijanski profesor so- ciologije na bolonjski univerzi Gianfran- co Morra. Pomislil sem, da bi tudi sam lahko pričel v Novem glasu pisati, in sicer v nadaljevanjih, neke vrste antislovar. To seveda ne bi bilo le kopiranje in povze- manje omenjenega profesorja, ampak bi skušal tako samo sistematično podati bralcem določene pilule za pomoč pri razmišljanju o tem, kaj se je v naši zahod- ni družbi in Cerkvi spremenilo, kaj ne gre, kaj smo ovrgli, zavrgli, zaklenili v ro- potarnico med staro šaro, pa bi tja morda vendarle ne spadalo … Vem, da ne bom zvenel ravno izvirno, a povem vse to, ker želim biti iskren in odkrit z bralci, kakor želim tudi takoj na začetku stvari razja- sniti, da ne bi prihajalo kasneje do kakih nesporazumov, o čem bo tekla beseda in v katero smer bo šlo moje pisanje ter raz- mišljanje. Zdi se mi pa tudi škoda, da z bralci našega tednika ne bi delil tega, kar preberem ali kako drugače zasledim. Četudi je res, da je tako veliko knjig in ta- ko malo časa, kakor je pisalo na majici ti- stega človeka, ki ga je Jurij nekje srečal, pa se vendarle najde kar nekaj zanimivih tematik in zadev, o katerih bi veljalo pi- sati, še lepše pa bi bilo, če bi o njih raz- mišljali, še veliko lepše in boljše pa bi bi- lo, če bi o njih stekla tudi javna beseda, ki bi bila iskrena, kritična, pa tudi avto- kritična, če govorimo o družbi in institu- cijah. Raje kot “protislovar” uporabljam besedo “antislovar” zato, ker se pač začenja s prvo črko abecede, pa mi tako pride prav, sicer se bom pa potrudil, da bom spoštoval tudi naš lepi slovenski je- zik, pa da potemtakem ne bo preveč tujk, če bo mogoče. Žal so ne le včasih, ampak kar pogosto, tujke v slovenščini nekaj neizogibnega, ker nimamo ustreznejšega izraza. Zakaj torej “antislovar” in ne slo- var, če pa bomo šli po črkah abecede? Ker bomo skušali iti malo proti nekim stva- rem, proti toku, torej. Šli bomo proti to- ku, ker ne bomo ravno prizanesljivi ozi- roma korektni, če si izposodimo besedo iz angleške besedne zveze “political cor- rectness”, ki označuje ravno plutje s to- kom, kar zadeva izražanje, pisanje, raz- mišljanje in tudi govorjenje. Ne bomo pa korektni v več ozirih, ne le političnem – vsaj trudili se bomo za to. Kdaj pa kdaj je slišati očitke, kako smo nekateri preveč konservativni, tradicionalni, zastareli in še ne vem kaj. Prav mogoče, a danes je ti- sti, ki ga tako označijo, praviloma, kdor plava proti toku. Spremembe in novosti za vsako ceno? Nikakor. Nekateri smo mnenja, seveda tudi sam, da to ni dobro, čeprav spet drugi mislijo, da je vse prejšnje za v smeti, vse novo pa vedno sa- mo dobro. Nič čudnega, saj nam takšno mišljenje narekuje družba, v kateri živi- mo. Živimo pa tudi, priznajmo si, v glo- boki krizi. To je kriza identitete, vrednot, odnosov, vere … Prevladal je mrk na mnogih področjih, vsekakor lahko rečemo, da na področju mišljenja, saj smo razmišljanje, refleksijo kar izklopili. Živimo v moralnem razkroju, pravnem direndaju, Boga ni več. Kljub vsemu te- mu pa vendarle še vedno vlada v ljudeh dobre volje vsaj majhna lučka ali vsaj ma- lo nostalgije po smislu in nekih vredno- tah, ki so nekoč veljale in bile temelj naše družbe, pa tudi Cerkve. Prav zato to naše pisanje ne bo slovar, temveč protislovar ali antislovar. Skušali se bomo dotakniti vidikov, ki škodijo naši zahodni kulturi, ki je kljub vsemu krščanska. Če pa stvari škodijo kulturi, škodijo gotovo tudi člo- veku, prebivalcu tega Zahoda, ne le kri- stjanu. Skušali pa bomo izbrskati še do- bre strani in vidike, kakor tudi kako do- bro pot, da bi se lahko zahodni človek spet prebudil ter zaživel. Upam, da bo to pisanje in razmišljanje za vse nas vsaj ma- lo koristno. Andrej Vončina N 21. likovna kolonija Umetniki za Karitas “Veselite se življenja!” SINJI VRH NAD A JDOVŠČINO Foto JMP Anamarija Stibilj Šajn, Jožica Ličen in Jožica Gregorčič (foto JMP) Bogdan Soban, Anamarija Stibilj Šajn in Janez Štros (foto JMP) Tone Seifert (foto JMP) Veljko Toman (foto JMP) Nova rubrika – cerkveni in družbeni antislovar (0) A kot ANTISLOVAR - naše družbe in Cerkve Goriška3. septembra 20156 Tradicionalni koncert v Ronkah na predvečer sv. Lovrenca Kot vsako leto je tudi letos Ženski pevski zbor iz Ronk v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca pripravil celovečerni orgelski koncert, da bi primerno po - častili farnega zavetnika sv. Lovrenca. Glas beni do go - dek je 9. av gu - sta lepemu šte vilu poslu - šalcev podaril g. Mirko Butko - vič. Tokrat se ni predstavil le kot zrel poust - var jalec del znanih glasbenih mojstrov, ampak tudi kot avtor. Zaigral je namreč tudi dve svoji skladbi, Hostija sem v tvoji roki (Ostia, sono nelle tue mani, Gesu', mio Signore!), Marija, glej (Guarda o Maria, congiungo le mie mani). Na doživetem koncertu je zbrane v imenu ronške občine pozdravil občinski svetnik Pisapia Francesco. Na lepem glasbenem večeru je s solističnimi pevskimi točkami sodelovala tudi sopranistka Enza Pecorari. Prejeli smo O zapravljeni možnosti Spoštovani, v Doberdobu je sekcija SSk spremljala z veliko zaskrbljenostjo potek reforme krajevnih uprav. Naj spomnimo, da je večina v občinskem svetu gladko zavrnila predlog opozicije o kraški uniji, v katero bi bile vključene vse slovenske občine od Sovodenj do Doline. Žal, veselje nekaterih političnih predstavnikov glede rezultatov statuta Medobčinske teritorialne unije Kras Soča Jadran, v katero je bila vključena tudi Občina Doberdob, ni sprejemljivo. Ostajamo mnenja, da bo reforma izredno negativno vplivala na ves slovenski živelj. Pomislimo le na to, da smo edina slovenska občina v celi uniji, in kljub členom, ki jamčijo dosedanjo stopnjo zaščite, je sodelovanje v taki uniji po vsej verjetnosti prvi korak k ukinitvi slovenske občine. S to reformo ne bomo več sami odločali na primer o usodi šolskih poslopjih in niti o nadobčinskem prostorskem načrtovanju. S statuti pa ni mogoče popraviti bistvenih določil zakona in si s tem ni treba delati večjih utvar. Problem je v zakonu samem. / S spoštovanjem, Marko Jarc, Dario Bertinazzi Kratke Poletno središče Štandrež 2015 Ščepec učenja ob razigranih igrah z župnijskega parka v Štan- drežu se je v petek, 28. avgu- sta 2015, razlegal veseli živžav. Ura je odbila deset in čas je bil za malico za približno dvaj- set otrok, ki so zadnje dni avgu- sta preživljali v živahni družbi v Poletnem središču Štandrež 2015. Zabavno počitnikovanje v domači vasi je za štandreške otro- ke, pa tudi iz sosednjih Sovodenj in z Vrha Sv. Mihaela (nekdo pri- haja celo iz Šlovrenca), priredila župnija Štandrež ob podpori Fundacije Goriške hranilnice. Kot nam je pojasnil g. župnik in dekan Karel Bolčina, je letos edi- ni organizator tega dvotedenske- ga poletnega centra v Štandrežu župnija sv. Andreja apostola. Na- vadno so namreč pri tem sode- lovala tudi vaška društva. A ker je vse preveč birokratskih zahtev in zapletov za prošnje za fi- nančno podporo, se je župnija odrekla sodelovanju z raznimi ustanovami in tudi z goriško občino. Tako stroške (zavarovan- je, malica, didaktične po- trebščine, izleti) krijejo s teden- sko vpisnino otrok, ki znaša dvaj- set evrov, s prostovoljnimi pri- spevki in s pomočjo župnije. Če ima kaj sred- stev na razpola- go, sodeluje pri organizaciji ka- kega izleta tudi društvo sKultu- ra, ki mu pred- seduje Marjan Breščak. Ude- leženci sre- dišča, otroci od šestega do tri- najstega leta, osnovnošolci in srednješolci, se sicer imajo prav lepo tudi v spodnjih pro- storih župnij- skega doma Anton Gregorčič, kjer kot vsako leto zjutraj poldru- go uro namenjajo ponavljanju in utrjevanju v lanskem šolskem le- tu predelane učne snovi. Kdor ni še izpolnil vseh poletnih nalog, ki so jim jih naložile učiteljice, I lahko to stori sedaj. Vse izdelke,kot je že v navadi, shranjujejo vmapicah. Najboljše se počutijo, ko lahko zdirjajo na lepo urejeno igrišče ob župnijskem domu in se tam sprostijo ob igranju od- bojke, košarke in nogometa. Včasih se zadržujejo tudi v žup- nijskem parku, kot so se prav v petek, ko smo jih obiskali. V ve- liki kuhinji, ki služi za pripravo jedi ob domačem Prazniku špar- gljev ali ob pogostitvi gostujočih skupin ali pa za kuho slastnih dobrot za prireditev Okusi ob meji, so ob skrbnem vodstvu go- spe Anice Leban zamesili masle- ne piškote, jih okrasili in jih dali v pečico. Lepo rumeno zapečeni so se ohlajevali na pladnjih in širili vabljiv vonj, da so se kar ce- dile sline. Vsak mali pek je svoje pecivo lahko odnesel dom. Z go- spo Anico so po malici pripravili tudi mafine, ki jim gredo še po- sebno v slast. Poleg delavnice pe- ke, pri kateri so se preizkusili tudi v pripravi nekakšnih ruskih “tor- tellinov” s pomočjo gospe iz Ru- sije, ki dela tu v Italiji, so se in se bodo zvrstile še druge. V likovni delavnici so s Španko izdelali lepljenko po Gau- dijevi umetnini. Ker je letošnje sre- dišče namenjeno spoznavanju ra- zličnih držav, se vsak dan soočajo z drugo državno realnostjo. Ob izobešanju zasta- ve in ob himni obravnavane države spoznava- jo njeno politično sliko, gospodar- ske in družbene razmere. Lepo vreme jih je te dni zvabilo v goriški bazen, kjer so po mili volji uživali v plavanju, pa tudi na raft v spremstvu izkušenih ka- jakašev društva Šilec po strugi naše prelepe Soče, ki je vse pre- malo znamo “izkoriščati” v špor- tne oz. rekreacijske namene. Za otroke, ki prihajajo v središče od ponedeljka do petka od 8. - 8.30 in odhajajo ob 12.30 -13.00, skrbi kakih dvajset animatorjev in njihovih pomočnikov. Vsak teden je nekdo odgovoren za vse. Upravičeno je g. župnik Bolčina zadovoljen z nji- mi, saj so to svoje delo vzeli zelo re- sno, zrelo in od- govorno. Kot je sam povedal, so se primerno pripra- vili za to na dveh tridnevnih srečanjih v koči sv. Jožefa v Žabni- cah, v marcu in juliju. Ti mladi imajo v ta namen sestanke vsak me- sec. V župniji namreč pomaga- jo vse leto. Ko imajo npr. starši kakšna srečanja, poskrbijo oni za varstvo otrok. Prvi teden so v sre- dišču pazili na male in večje raz- posajene udeležence vaškega “le- tovišča” višješolci Erik Berlot, Alex Terpin, Erika Kosič, Kaja Paulin, Nikolaj Pavletič, Lorenzo Marussi in Ester Sclauzero. Vsi so bili oblečeni v oranžne, modre ali roza majice: le-te so lahko ku- pili tudi otroci v župnijskem ura- du. Letos so prvič, poskusno, brez ve- like reklame, organizirali štirid- nevno - od 15. do 19. junija – sre- dišče v župnišču v Sovodnjah ob Soči. Obiskovalo ga je deset otrok, ki so se v njem prav dobro počutili. Zato bo župnija pono- vila to izkušnjo tudi prihodnje le- to. Tako bo takoj po koncu pouka središče zaživelo v sovodenjskem župnišču, pred začetkom pouka pa v štandreškem. Zadnji teden Poletnega središča Štandrež 2015 otroci preživljajo ob prostih in vodenih skupin- skih igrah in na krajših izletih. Ogledali si bodo tudi kmetijo in spoznali delo na njej. Iva Koršič 2. septembra 2015 praznujeta zlato poroko CARMEN in ROBERTO FAGANEL. Iz srca jima čestitamo vsi, ki ju imamo radi. ne 7. avgusta 2015 je minilo 80 let, odkar je v Malovšah pri Črničah umrl msgr. Leopold Cigoj, dolgolet- ni spiritual v takratnem goriškem Malem se- menišču, pobudnik Marijinih družb na Go- riškem in njihov škofijski voditelj, borec za poučevanje slovenskega krščanskega nauka na osnovnih šolah in sploh za spoštovanje verskih in narodnih izročil ter svoboščin slo- venske skupnosti na Primorskem pod fašiz- mom. Da bi njegov lik znova oživili in ga predsta- vili tudi tistim, ki danes živimo na Primor- skem, je letos 9. avgusta, na obletnico nje- govega pogreba, v cerkvi v Malovšah pote- kalo spominsko slavje. Poleg domačinov, ki so popolnoma napolnili cerkvico, je bil pri- soten upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih, ki je podal referat zgodovinarja g. Fran- ceta Barage. V izčrpnem poročilu je bila pou- darjena predvsem velika zasluga, ki jo je msgr. Cigoj imel pri ustanavljanju in širjenju Marijinih družb, še zlasti po prvi svetovni vojni, saj je ta poleg velike škode, ki jo je pu- stila na uničenih domovih, pustila ravno ta- ko velike rane tudi v dušah in srcih ljudi, po- sebno mladih. Prav zato so takrat tudi Mari- jine družbe bile močna opora, saj so v veliki meri pripomogle, da so mladi in preko njih njihove družine spet našli notranje ravnove- sje in nov zagon v verskem in tudi narod- nem pogledu. Sledilo je nato poročilo učitel- jice Marize Perat, ki ga je po- dal frančiškan p. Vid Lisjak, doma iz Malovš. Poročilo je prikazalo splošno delovanje msgr. Cigoja predvsem v zvezi s poučevanjem slovenskega krščanskega nauka na osnov- nih šolah. Leta 1920 so namreč sloven- ski in hrvaški duhovniki ob- novili v Gorici društvo Zbor svečenikov sv. Pavla, ustano- vljeno v Trstu leta 1899. Društvo je bilo razdeljeno na odseke. G. Cigoju, takrat župniku v Štomažu, so zaupali odsek za šolstvo, ki je skrbel za poučevanje krščanskega nauka na osnovnih šolah in za krščansko vzgojo otrok. G. Cigoj je v Zborniku, društvenem glasilu, v zvezi s tem objavil vrsto člankov. Nadškof Sedej, ki se je z vsemi močmi zav- zemal, da bi na osnovnih šolah duhovniki verouk poučevali v slo- venščini, in sicer kot obvezen predmet, kot je to bilo pod Avstri- jo, medtem ko italijanski zakon te- ga ni predvideval, se je pri tej svoji zahtevi opiral na omenjeni odsek in na član- ke g. Cigoja. Nadškof je končno uspel in tako so duhovniki do leta 1927 verouk poučevali v slovenskem jeziku. Pozneje se je to poučevanje nadaljevalo v Sedejevih “farnih šolah”, to je v zakristijah in župniščih, kjer so duhovniki poleg verouka otroke poučevali tudi branja in pi- sanja v slovenščini. Podani sta bili nato še po- ročilo o delovanju msgr. Ci- goja v času, ko je ta vodil slo- vensko Marijino družbo v Gorici, ter sestavek msgr. Ka- zimirja Humarja, ki se g. Ci- goja spominja kot spirituala v goriškem Malem seme- nišču. Po svečanosti so prisotni obiskali še grob msgr. Cigoja na domačem pokopališču in tudi s tem počastili spomin velikega rojaka. Naj bi njegov duh med nami živel tudi danes in nas bodril, da bi tudi v našem času ostali zvesti izročilu prednikov! D Malovše pri Črničah Spominsko slavje ob 80-letnici smrti msgr. Leopolda Cigoja Lina Scattolin vdova Marinčič V torek, 25. avgusta, se je na Goriškem kmalu razširila vest, da je umrla gospa Lina Scattolin vdova Marinčič. Pogrebne maše 29. avgusta pri sv. Ivanu so se udeležili svojci, prijatelji in številni znanci, saj je pokojnico veliko ljudi poznalo kot prisrčno in dobro ženo. Župnik Marijan Markežič je v svojem nagovoru poudaril, da je smrt izhod iz tega življenja, vrata v onstranstvo. Vse, kar je dobrega storila za družino in skupnost, je dejal, ne bo minilo, bo večno ostalo. Zato je mašnik izrazil željo, “da bi se odslej navadili na drugačno srečanje z njo”. Gospa Lina se je rodila 22. septembra 1927 Amaliji Ipavec iz Anhovega in Angelu Scattolinu, po rodu iz Veneta, ki se je zaposlil v cementarni. Trgovsko poklicno šolo je opravila v Gorici. Po razmejitvi se je vsa družina preselila v Italijo, najprej v Gradež, nato pa v Gorico. Gospa Lina je vse do poroke s tigrovcem in, kasneje, novinarjem Ivom Marinčičem leta 1957, delala v znani kavarni Bratuž, zbirališču goriških Slovencev. Mož ji je umrl leta 1975 in jo zapustili z odraščajočima otrokoma. Kljub izgubi očeta sta oba dosegla univerzitetno diplomo in se uspešno odpravila na poklicno pot. Njima dvema, kolegu, časnikarju Marku, in Nadji, profesorici na klasičnem liceju, njunima družinama ter vsem svojcem izražamo iskreno sožalje. In memoriam Goriška 3. septembra 2015 7 Izlet Društva slovenskih upokojencev za Goriško Izletniki so preživeli dan v prijetnem naravnem okolju lani Društva slovenskih upokojencev za Goriško so se z dvema skoraj pol- nima avtobusoma peljali v sobo- to, 1. avgusta, na že tradicionalni letni piknik. Tokrat so se odločili za izlet v Pesariis v občini Prato Carnico. Naklonjeno sončno vreme jih je že zgodaj zjutraj spremljalo na poti v čudovito karnijsko pokrajino do slikovite- ga naselja Pesariis. V tej vasici, ob vznožju ošiljenih karnijskih grebenov, je bilo zaznati zanimi- vo preteklost, delo marljivih in iznajdljivih ljudi. Tu so si upoko- Č jenci ob izčrpni razlagi vodičevogledali v bogatem muzeju urar-stva zbirko ur, ki zaobjema izde- lavo raznih mehanizmov od 16. stoletja do današnjih dni, poseb- no tistih za nihalne ure, zvonike in novejših standardov. Dodati je treba, da so prvotno domači obrtniki izdelovali ure zgolj za domačo rabo, po letu 1725 pa je ta dejavnost dosegla pravi indu- strijski razmah. Sledila sta vode- ni ogled naselja in sprehod po t. i. monumentalni poti urarstva, kjer so na ogled številne nadvse zanimive ure različnih vrst (vod- Obvestila Slovensko planinsko društvo Gorica vabi v sklopu Kekčeve poti (lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet na Mali Golak na Trnovski planoti v nedeljo, 13. septembra 2015. Zbirna točka udeležencev bo parkirišče pri (nekdanjem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9.00. Za katerokoli podrobnejšo informacijo in prijavo na izlet: Fanika gsm št. 347 6220522 ali e-naslov fanika@spdg. eu. Prosvetno društvo Štandrež vabi ljubitelje gledališča, naj se pridružijo dramskemu odseku. Dodatne informacije na tel. 3286669048 (Božidar) in 3479748704 (Vanja). Prosvetno društvo Štandrež organizira 13. septembra izlet v Prlekijo in Varaždin. Dodatne informacije na tel. 3286669048 (Božidar) in 3479748704 (Vanja). Mešani pevski zbor Štandrež toplo vabi nove pevce v svoje vrste. Jus Vrh sporoča, da se prebivalci Vrha lahko včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO) ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na pripravo na šolo: ŠOLA ZA ŠALO (1. - 11. september), UVOD V SREDNJO (7. - 11. september). Informacije na tel. 0481-280857, 366-6861441, e- mail: mladinskidom@libero. it Kulturni center Lojze Bratuž, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta prirejajo v okviru Srečanj pod lipami potovanje z avtobusom, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev popeljal udeležence na vsakoletno SPOMINSKO SVEČANOST NA TEHARJE. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič. Informacije in prijave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki 0039 - 0481 – 531455 ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org. Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za upravljanje osebja in vodenje plač. Zaželena je najmanj dvoletna izkušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angleškega jezika ter uporabe računalnika. Življenjepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Iščemo pridne trgače za letošnjo trgatev. Tel. št. (+39) 334 9312227. Prispevke za Slovenski center za glasbe- no vzgojo Emil Komel v spomin na rav- natelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL- VANA KERŠEVANA. Informacije na taj- ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekajletne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Urejena in zaupanja vredna 54- letna gospa išče delo za čiščenje vašega stanovanja, lahko tudi kuhanje kosila ali odhod v trgovino. Želela bi delati za izobražene, spoštljive in čustveno inteligentne osebe na območju Gorice. Lahko pokličete v dopoldanskem času na GSM: 041 787 506. Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3 letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, protibolečinska, refleksna masaža stopal, tajska masaža itd. Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) ali pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 390244. Čestitke Mamica Danja in očka Mitthia sta novorojenčka Evana dobila. Babico Doriano in dedka Franka razveselila. Ob dogodku tem posebnem pa smo veseli tudi mi, zato kličemo vsi skupaj: mnogo sreče za vse tri! CePZ Vrh Sv. Mihaela Angeli naj čuvajo nežno bitje, božja roka naj jo vodi po življenjski poti. MePZ Rupa-Peč čestita družini Pintar ob rojstvu male Irene. Darovi Ob 36. obletnici smrti drage tete s. Ahacije Kacin darujeta nečakinji Marija in Metka 100 evrov za Zavod Sv. Družine. Za Cerkev v Sovodnjah daruje Cerkveni pevski zbor 100 evrov v spomin na pokojnega Jožka Peteanija. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 4.9.2015 do 10.9.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 4. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 5. septembra, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 6. septembra, ob 12. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 7. septembra (v studiu Andrej Baucon): V poletje z narodno- zabavno in zabavno glasbo - Novice iz Slovenije - Humor. Torek, 8. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 9. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: V svetu dinozavrov II. del - Izbor melodij. Četrtek, 10. septembra (v studiu Andrej Baucon): V poletje z vročo lahko glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe, filma in britanskega dvora - Humor. ne, s pomanjkljivimi lopaticami, sončne, astronomske itd.). Ka- sneje je udeležence čakalo kosilo v hotelu Aplis v Ovaru, kjer so jih pogostili z domačimi dobro- tami in dobro kapljico. V tem prelepem okolju je sledilo druženje ob prijetni glasbi, ki se je končala z bogatim srečelovom. V neposredni bližini so si izletniki lahko še dodatno ogledali presenetlji- vo bogat naravoslovni muzej, znan po živalstvu, žagah in najrazličnejših vrstah lesa. Za krajši sprehod je peljala izpred hotela tudi urejena steza ob sotočju dveh gorskih potokov do dveh umetnih jezerc. Izlet- niki so se v poznih popoldan- skih urah z velikim zadovol- jstvom zaradi lepo preživetega dneva odpravili proti domu. (in) Prejeli smo Televizija in 45. Števerjanski festival e teden po festivalu sem si na slovenskem programu tretje mreže Rai ogledal fi- nalni del med Borovci, in sicer nastop vseh ansamblov in celot- no nagrajevanje. Prav posebno lepo in ganljivo je bilo, ko se je napovedovalka z lepimi pri- ložnostnimi besedami spomnila prav tisti teden preminulega ve- likana narodno-zabavne glasbe Slavka Avsenika. Ko je med bo- rovci zaplavala Avsenikova me- lodija Veter nosi pesem mojo, so jo vsi prisotni stoje poslušali in na koncu z dolgim aplavzom še enkrat pozdravili tega velikega Ž moža. Povedati moram, da se jeto zgodilo že tudi na obeh pred-finalnih večerih, tako v soboto in še prej v petek, ko je festival obiskal sam predsednik Republi- ke Slovenije Borut Pahor. S tem poklonom so organizatorji festi- vala (SKPD F. B. Sedej) želeli iz- kazati svoje sočutje g. Slavku Av- seniku ml., ki je bil več let član strokovne komisije za glasbo šte- verjanskega festivala. Ko sem mesec kasneje gledal po- snetek festivalskega finalnega večera na 1. programu Televizije Slovenija sem presenečen ugo- tovil, da so ta prizor in del na- grajevanja rezali. Ker me je to ze- lo razjezilo, sem telefoniral od- govornemu režiserju, Janu Leo- poliju (sicer uredniku na sloven- skem programu RAI v Trstu), ki je oddajo pripravil. Rekel mi je, da je iz Ljubljane prejel naročilo, naj oddaja ne preseže določeno število minut. Povedal mi je tu- di, da je to določil odgovorni urednik razvedrilnega programa TV Slovenija, Mario Galunič, nad katerim je Ljerka Bizilj, di- rektorica TV Slovenija. Zelo me preseneča, da oddaje ni bilo mo- goče podaljšati in poslati v eter celotnega finalnega večera, kot se je to zgodilo na našem slo- venskem programu na kanalu RAI 3 BIS, ali ga vsaj za tri mi- nutke podaljšati ter obdržati po- klon Slavku Avseniku. Vsi dobro vemo, da je oddaja, ki jo vodi Galunič in v kateri redno gostu- je tudi Boris Kobal, na zelo “vi- soki” kulturni ravni ter da ciklus teh oddaj pomeni več desetin ur programa. Zato se sprašujem in ponavljam, zakaj so odgovorni na TV SLO skrajšali posnetek fe- stivalskega finalnega večera, ko je šlo le za tri minutke. Če so s tem hoteli razočarati števerjan- sko mladino in organizatorje, jim je to odlično uspelo in jim moram čestitati. Vendarle pa upam, da bodo Števerjanci na to tudi hitro pozabili in se začeli pripravljati na 46. Festival med Borovci. Vi pa, g. Slavko, tam gori počivajte v miru in na vašo “hohnerco” zaigrajte še kako ve- selo. Bodite prepričani, da bosta čez kako leto Galunič in Bizilj čisto pozabljena. Vaše melodije pa bodo še razveseljevale nas, preproste ljudi, še mnoga dese- tletja. Simon Komjanc Zasedalo je goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti Nesprejemljiva zaprtost do specifike goriškega ozemlja ejstvo, da je goriški župan Ettore Romoli proti večjezičnemu na- zivu medobčinske teritorialne unije, nikogar ne preseneča, ugotavlja pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti za Go- riško v tiskovnem sporočilu. “Dovolj je, da pogledamo, kje je Gorica napredovala pri izva- janju zaščitnih določil iz zako- na 38/2001”. Zgovorno je tudi dejstvo, da se zaščita omejuje na tri nekdanje mestne četrti, Pevmo-Oslavje-Štmaver, Pod- goro in Štandrež, ko prav vsi dobro vemo, da živimo Slo- venci na celotnem ozemlju go- riške občine. V tem slogu go- riška občinska uprava tudi tol- mači sprejemanje trojezičnega naziva medobčinske unije, ko ga označi za nepravilno širitev D izvajanja zaščite. Vsem pa jedobro znano, da je zaščita ve-zana na že zakoličeno področje 32 občin, od katerih štiri spa- dajo v unijo Zgornjega Posočja in Brd. “Zavračanje večjezične- ga naziva je nesprejemljivo, ker krši jezikovno in narodno spe- cifiko goriškega teritorija in družbe”, trdi tajništvo SSk. “S takim vsiljevanjem je občina Gorica naredila hud prekršek, ki je že zadosten razlog, da se statut zavrne. SSk zavrača izjavo goriškega župana Romolija, da je bil o trojezičnem nazivu obveščen zadnji trenutek. Županji iz So- vodenj in Števerjana sta to zmeraj zahtevali, žal pa za tro- jezični naziv nista imeli od ostalih županov prihodnje unije prepričane podpore. Očitno je bilo, da niso hoteli sporov z goriškim županom. Stranka SSk in njeni izvoljeni upravitelji na Goriškem so, kljub vloženemu sodnemu pri- zivu, sodelovali, da bi goriški in tržiški statut čim bolje ude- janjala izvajanje zaščitne zako- nodaje in ohranjala upravno avtonomijo slovenskih občin. Kar nekaj predlogov SSk je bilo sprejetih. Na podlagi izkušnje pa stranko SSk skrbi, da se je največ truda vložilo le v načela in se ni upoštevala specifika posameznih členov. To se poz- na v besedilu deželnega zako- na 26/2014 in v besedilih sta- tutov dveh goriških unij. Pokrajinsko vodstvo stranke SSk pričakuje konkreten odziv deželne predsednice Debore Serracchiani na pismo treh slo- venskih županov, dveh pred- sednikov krovnih organizacij SSO in SKGZ ter predstavnikov SSk in slovenske komponente DS. Slovenski predstavniki so jo pred odobritvijo statuta poz- vali, naj zagotovi spoštovanje deželnega zakona 26/2014 in da bo enak nivo zaščite v vseh unijah, v katere so vključene občine iz seznama za izvajanje zaščitnega zakona. SSk ostaja pri stališču, da je deželni zakon 26/2014 zelo problematičen v odnosu do iz- vajanja zaščite, ker bo sloven- ski manjšini zelo okrnil uprav- no avtonomijo v tradicionalno slovenskih občinah na Go- riškem, Tržaškem in Videm- skem. Na upravnem področju je to dodaten udarec, ki sledi ukinitvi rajonskih svetov v Go- rici in pokrajin. Tudi zaradi te- ga SSk obžaluje, da ni bilo mo- goče med Slovenci doseči so- glasja za zahtevo vsaj goriško- tržaške unije sedmih sloven- skih občin, za kar so predstav- niki SSk v Doberdobu in Sovodnjah vložili osnutek skle- pa”, še piše v tiskovnem spo- ročilu. Kultura3. septembra 20158 Pogovor / Pavla Jarc “Želela bi, da bi Nova Gorica in Gorica zaživeli kot odprto večkulturno mesto” irektorico Kulturnega doma iz Nove Gorice, Pavlo Jarc, smo povabili na pogovor predvsem zato, ker se bo tudi v novogoriškem kultur- nem hramu v kratkem pričela nova sezona. Pa tudi sicer je go- spa Pavla Jarc že vrsto let redna spremljevalka kulturnega delo- vanja naše narodne skupnosti v Gorici in širšem prostoru. Gospa Pavla, kako ste se v Kul- turnem domu pripravili za le- tošnjo novo sezono? Letošnje leto je za nas še posebej slovesno, saj Kulturni dom Nova Gorica praznuje 35. obletnico svojega delovanja. V tej petintri- desetletni zgodovini je naša kon- certna hiša gostila veliko izjem- nih koncertov in drugih dogod- kov, ki so ponesli glas o Novi Go- rici kot pomembnem žarišču gla- sbene kulture tako v slovenski kot širši mednarodni prostor. In prav s spoštovanjem do te bogate tradicije, z veliko ljubezni do gla- sbene muze in pozornosti do naših zvestih poslušalcev smo oblikovali tudi novo koncertno sezono. Nam lahko v glavnih obrisih prikažete načrte delovanja Kulturnega doma v prihodnji sezoni, saj vemo, da zajema kulturno delovanje od priredi- tev do glasbe in razstavne de- D javnosti?V času, ko kultura vse bolj izgu-blja pomen in človeštvo slepo ta- va v blodnjaku pretiranega ma- terializma, je toliko bolj pomem- bno stremeti k pravim vredno- tam in iskati pravo harmonijo v življenju. V želji po iskanju lepote in odmiku od vsakdanje negoto- ve realnosti smo oblikovali le- tošnjo 35. sezono, ki prinaša pe- stro paleto koncertov, razstav, fil- mskih predstav in drugih umet- niških dogodkov. Ljubitelji klasične glasbe se bodo zagotovo razveselili bogatega in raznolikega programa znotraj Glasbenega abonmaja, v katerem bomo imeli priložnost slišati iz- jemne slovenske in tuje soliste, priznane orkestre in zasedbe ter mikavne in tehtne koncertne programe, v katerih si bodo pril- jubljena dela klasične glasbene literature podajala roko z manj znanimi in svežimi partiturami. Posebno pozornost pa bomo na- menili slovenski glasbeni ustvar- jalnosti. Veliko dobre glasbe bo tudi v ciklu komorne in soli- stične glasbe - Grajske harmoni- je, Glasbi z vrtov svetega Frančiška, ki je prvenstveno na- menjena mladim goriškim gla- sbenikom, in raznoliki izvena- bonmajski ponudbi, kjer se bo- mo srečevali z drugimi, “lahkot- nejšimi” glasbenimi zvrstmi. Programsko podobo bosta po- membno zaznamovala tudi pro- jekta, ki prinašata v Novo Gorico in okolico utrip festivalskega življenja: Mednarod- no srečanje saksofo- nistov z 8. medna- rodnim tekmovan- jem mladih saksofo- nistov in Pixxelpoint – mednarodni festi- val medijskih umet- nosti. Nova sezona bo tudi zaznamovana z na- jrazličnejšimi razsta- vami v Mestni gale- riji Nova Gorica, kjer bomo predstavljali predvsem najno- vejšo likovno pro- dukcijo slovenskih in tujih umetnikov ter tistih, ki izhajajo iz našega goriškega prostora. Ljubitelje umetniškega filma pa bomo ponovno nagovorili z abon- majem Filmsko gle- dališče in drugimi filmskimi projekcija- mi, ki bodo potekale skozi vse leto. Glav- no težo bogatega in raznolikega filmskega programa bo tudi v novi sezoni nosil prav abonma Filmsko gledališče, ki ima na Goriškem že dolgo tradi- cijo. Z njim želimo predstaviti dosežke sodobne in aktualne fil- mske umetnosti, pri čemer pa ni- smo pozorni le na kakovost iz- branih del, pač pa tudi na vsebin- sko, avtorsko, geografsko, kultur- no in žanrsko raznolikost. Poleg Filmskega gledališča ljubiteljem filma ponujamo na ogled tudi druge kratke zaokrožene filmske cikle. Že v oktobru bo tako na sporedu cikel komedij, poimeno- van Komedija na platnu. Kako navdušiti mlade za umet- nost? To v teh časih postaja svo- jevrsten izziv, ki se ga lotevamo v naših kulturno-vzgojnih pro- gramih. Glasbena mladina, Fil- mski vrtiljak in šolski filmski pro- gram ter Otroške likovne ustvar- jalnice bodo še naprej tisti pro- grami, ki bodo navduševali mla- do občinstvo Goriške tudi v pri- hajajoči sezoni. Kulturni dom v Novi Gorici je ena osrednjih točk delovanja na področju kulturnega življenja na Goriškem. Kako vi ocenjujete kulturni utrip v se- danjem času, se gospodarska, finančna kriza pozna? Ja, lahko rečemo, da je Kulturni dom Nova Gorica, ki leži na občutljivem stičišču različnih kultur, s svojo bogato in razveje- no umetniško dejavnostjo po- membno regionalno kulturno središče, odprto za različne umet- niške pobude, nove pristope, po- vezovanja in čezmejna sodelo- vanja, vse s ciljem razvijanja in spodbujanja ustvarjalnosti in drugih kulturnih potencialov, ki jih v našem okolju ni malo. Fi- nančna kriza se vsekakor pozna, saj se za kulturo iz leta v leto na- menja manj denarja, in to posta- ja velik problem. Kultura prepro- sto ni več vrednota, zato po mo- jem prepričanju tudi takšen od- nos do nje. Kriza pa je lahko tudi izziv. Že v letu 2011, ko smo začeli ugotavljati, da bodo nacio- nalna in lokalna sredstva začela počasi usihati, smo iskali dodat- ne vire financiranja v evropskih razpisih. Sedaj je pred vrati nova evropska finančna perspektiva, torej nova priložnost, ki jo bo po- trebno izkoristiti. A mene kljub vsemu še bolj skrbi duhovna kri- za, vsesplošna kriza temeljnih moralnih vrednot, iz katere se že dalj časa ne moremo izviti in našo družbo potiska v vedno slabši položaj. Vse bolj postaja- mo tudi ujetniki na eni strani global- nih zgodb, na dru- gi strani banalnih tračev, nesmislov in brezglavega po- trošništva, ki prodi- ra v vse pore našega vsakdana. Zakaj je danes prav- zaprav še kako po- trebna kultura? Prav zaradi takšne- ga stanja duha je danes kultura oz. umetnost še kako pomembna in po- trebna, saj nas na- govarja ter spodbu- ja k lepemu in do- bremu. Morda se to sliši idealistično, a verjamem, da umetnost lahko spreminja posa- meznika in da z umetnostjo lahko spreminjamo svet na bolje, odpiramo prostor dialoga, širimo miselne ho- rizonte in vzpodbujamo prave vrednote. Se dogaja tudi vam, tako kot pri nas, da ljudje nekako ni- smo več veseli družbe, da se premalo družimo? V tem prehitrem tempu življenja imamo ljudje vedno manj časa zase in se premalo družimo, po- govarjamo, zato tudi verjetno to- liko osebnih stisk in navidez bre- zizhodnih situacij. Zaradi vse večjega individualizma postaja- mo tudi vse bolj zaprti in ne- občutljivi za stiske drugih. Kako malo je včasih potrebno, da koga razveselimo. Prijazna beseda, le- pa spodbudna misel, razgovor po telefonu ali klepet ob kavi … Tega se premalo zavedamo. Katere prireditve bi radi v Kul- turnem domu izpostavili? Poleg že utečenih glasbenih pro- gramov, kjer ima Glasbeni abon- ma osrednjo vlogo, bi na tem po- dročju želela izpostaviti bližajoče se DNEVE STARE GLASBE, ki bo- do v Frančiškanskem samostanu na Kostanjevici in na Gradu Kromberk od 18. do 20. septem- bra. V letošnji peti ediciji festivala bo poudarek predvsem na rene- sančni glasbi in izvajalcih iz naših krajev. Izpostaviti moram še tri zanimive dogodke, ki se bo- do do konca leta v naši veliki dvorani, in sicer: glasbeno-gleda- liško predstavo MI HA IŠ – KDO SI ČLOVEK z našo priznano igral- ko Polono Vetrih v glavni vlogi, ki bo na sporedu 2. oktobra. Z le- poto klezmerskih in sefardskih pesmi ter duhovitimi anekdota- mi nam bodo izvajalci približali nekaj najlepših judovskih navad. 19. novembra bo na sporedu iz- viren slovenski muzikal CVETJE V JESENI. Brezčasna ljubezenska zgodba Ivana Tavčarja bo tokrat zaživela v glasbeno-gledališki preobleki. 16. decembra pa k nam ponovno prihaja legendar- ni RADE ŠERBEDŽIJA s svojo sku- pino Zapadni kolodvor, ki bo predstavil svoj novi album Vrije- me je, draga, vrijeme je. Novost v letošnji glasbeni ponudbi, ki se je bodo razveselili predvsem lju- bitelji jazza, je OKTOBER JAZZ, pet koncertov priznanih do- mačih in tujih jazz izvajalcev. V filmski dejavnosti je potrebno opozoriti na dodaten torkov abonma Filmsko gledališče, ki smo ga letos uvedli zaradi velike- ga zanimanja za umetniški film. Z novo sezono začenjamo tudi serijo pogovornih srečanj, ki smo jo poimenovali POTOHODCI, v katerih bodo o svojih doživetjih spregovorili popotniki, publici- sti, raziskovalci tujih kultur, ek- stremni športniki, inovativni podjetniki, raznovrstne zanimive osebnosti, ki ubirajo samosvoje življenjske poti ter tako opogum- ljajo in navdihujejo naš vsakdan- jik. Na prvem večeru bo gost Ma- tevž Lenarčič, slovenski pilot, al- pinist, fotograf in avanturist. Skratka, pri nas bo pestro in za- nimivo skozi vse leto. Kako je z obiskom prireditev v vašem kulturnem hramu z naše strani? Imate redne obi- skovalce iz Italije? V lanskem letu smo v Kulturnem domu Nova Gorica in drugih pri- zoriščih izvedli 426 dogodkov, ki so pritegnili nekaj več kot 46.000 obiskovalcev. Kar nekaj rednih obiskovalcev je tudi iz sosednje Italije, vendar bi si jih želeli veliko več. Ko smo načrtovali letošnjo sezono, smo razmišljali, kako bi lahko sosede, ki hodijo k nam po bencin, v na- kupovalna središča in v igralnico, pritegnili še na kulturne dogod- ke. Zato smo letos prvič naredili predstavitveno knjižico naših abonmajev tudi v italijanskem je- ziku, spletno stran smo prevedli v italijanščino in načrtujemo še nekaj promocijskih aktivnosti v sosednji Gorici. Upajmo, da bo- mo tako postali bolj prepoznavni v sosednjem mestu in bodo itali- janski ljubitelji umetnosti začeli v večjem številu prihajati na naše koncerte in razstave. Glasbena in likovna govorica sta namreč uni- verzalni, ne potrebujeta ni- kakršnih prevodov, zato resnično ni ovir, da se ne bi srečevali tudi na kulturnih dogodkih. Kulturni dom skrbi za delo- vanje edine poklicne likovne galerije na Goriškem, poklicne v smislu, da je za njenim delo- vanjem država, da ima kusto- sinjo, in tako naprej. Prihodnji načrti galerije? V Mestni galeriji Nova Gorica, enem izmed osrednjih razstavišč za sodobno vizualno umetnost na Primorskem, ki predstavlja opuse pretežno mlajše in srednje generacije likovnih umetnikov, bomo tudi v 18. sezoni nadalje- vali predvsem predstavljanje naj- novejše likovne produkcije izbra- nih slovenskih in tujih umetni- kov. Razstave nimajo enostran- skega, kakršnegakoli ožje temat- skega ali drugače zamejenega koncepta, temveč narekujejo predvsem kompleksen, na kako- vosti temelječ vpogled v sloven- sko in tujo umetniško produkci- jo. S svojo umetniško zbirko ter s programom, ki ga skušamo na- ravnati čim bolj sodobno in mul- timedijsko, tako pomembno soo- blikujemo dogajanje v sloven- skem likovnem prostoru. Z boga- tim razstavnim in pedagoškim programom, predavanji ter ra- zličnimi spremljevalnimi dogod- ki, ki povezujejo različne genera- cije ter kulturne in izobraževalne institucije, si prizadevamo, da je naša galerija prostor iskanja, od- krivanja in sprejemanja različnih pristopov v sodobni vizualni umetnosti. Galerija bo v novo se- zono vstopila v petek, 25. sep- tembra, z razstavo najnovejših krajinskih fotografij priznanega goriškega fotografa Jerneja Hu- marja. / str. 15 Jurij Paljk Foto Matej Vidmar Draga 2015 3. septembra 2015 9 tem vidiku bo potrebno sestaviti primeren pravilnik delovanja in ga izboljšati v primeru, da ne bi jamčil potrebnih zaščitnih zagotovil za slovensko manjšino. To je namreč ga- rancija, da ne bi bila usoda naše narodne skupnosti nekega dne odvisna od milo- sti oziroma nemilosti vladajočih garni- tur: danes je namreč v vseh občinah tržaške pokrajine na vladi leva sredina, jutri pa se morda politično težišče pre- makne na desno. Prav zato je Pisani pre- dlagal, da bi odobren statut JMTU postal osnova za vse ostale statute unij v FJK, kjer živimo Slovenci. Pokrajinski tajnik SSk se je obenem zaustavil pri vprašanju priseljeništva, ki je zajel tudi repenta- brsko občino: ta problem pa na občin- skem območju rešujejo s pravšnjimi sredstvi in s strpnim pristopom. Okrogla miza z naslovom Zakaj Draga? Na povabilo voditelja okrogle mize To- maža Simčiča so svoj pogled na prete- klost študijskih dni in misli o pomenu, ki ga Draga ima danes in v prihodnje, podali pesnik, pisatelj, esejist, nekdanji minister v prvi demokratični slovenski vladi Demos ter diplomat Andrej Capu- der, pravnica in predsednica Slovenske kulturne akcije iz Argentine Katica Cuk- jati, filozof in sociolog ter nekdanji od- govorni urednik Nove revije Tine Hribar in predsednik Društva slovenskih izo- bražencev Sergij Pahor. Vsi so v vlogi predavateljev na Dragi že nastopili v preteklosti. Uvodni poseg je pripadal Sergiju Pahor- ju, ki je po smrti prof. Jožeta Peterlina postal eden izmed osrednjih prireditel- jev Drage. V svojem zgodovinskem orisu se je spomnil na stalne idejne napetosti, ki so na nasprotnih nazorskih polih obravnavale Drago: vse ekstremne opre- delitve (“pretirane kritike, češ da izvaja- mo kulturo vrtače, se pravi zapiranja, in pretirana odobravanja, češ da smo slovenski parlament”) pa ni- so zrcalile idejne podlage foruma. “Nihče nas ni pogojeval, pri našem delu smo bili vedno svo- bodni”, je dejal Pahor in dodal, da je bila Draga preprosto arena, “kjer so lahko vsi svobodno izražali svoja mnenja in jih posre- dovali vsem ‘trem Slovenijam’”, se pravi matični domovini, za- mejstvu in zdomstvu. Spomnil je, “da je Draga vedno ustvarjala dia- loško vzdušje tudi z drugimi okolji”, nikoli ni bila avtorefe- renčna. Predsednik DSI je nato zgodovino Drage razdelil na tri obdobja. Prvo je bilo spoznavnega značaja, ko so se Slovenci različnih nazo- rov, zlasti manjšinci, začeli srečevati. Drugo obdobje sega od srede 70. let do slovenske osamosvojitve. Pred 30 leti je namreč postalo jasno, da se vo- dilni krogi v jugoslovanski Sloveniji ote- pajo dialoga: “Takrat je Draga stopila tu- di na nevarna tla politike”, je dejal Pahor in spomnil, da je na forumu v tistem vmesnem obdobju predavalo kar nekaj jugoslovanskih intelektualcev (npr. Pre- drag Metvejević). Tretja doba Drage gre od osamosvojitve do današnjih dni. “Mi- slili smo, da bodo v novem obdobju na- stopila na Dragi zlasti manjšinska in zdomska vprašanja, a zavedali smo se in se še danes zavedamo, kako je še aktual- no vprašanje o slovenski identiteti tudi v matični domovini”, je pojasnil. Raz- mere v Sloveniji so se v 25 letih močno spremenile, naša republika je vpeta v mrežo evropskih in svetovnih dogajanj. Prav zato se danes Draga ukvarja z občečloveškimi problemi, kot so gospo- darska, finančna in družbena kriza, de- kadenčnost evropske družbe in njenih institucij ter vprašanje pribežnikov (še nikdar tako aktualno kot danes!). Vse te tematike pa ohranjajo ti- sti idejni predznak, ki je spremljal Drago od same- ga začetka: ob slovenstvu pa še svoboda, demokra- cija in krščanstvo. Ob predstavitvi Katice Cukjati je Simčič spom- nil, da je bila predavatel- jica povabljena na Drago leta 1981 kot prva pred- stavnica slovenske poli- tične emigracije. Svoje iz- vajanje je Cukjatijeva osnovala na prepričanju, da se je na Dragi vselej iz- pričevala “univerzalna slovenska dimenzija”, ki se je udejanjala na po- dročju identitete, verskih in socioloških proble- mov, v vprašanjih, ki so obravnavala tematiko svobode, zamejstva, zdomstva. Vprašala se je tudi, zakaj je Draga vzkli- la ravno v Trstu, torej v našem zamej- skem prostoru. Najbrž zato, ker je bil to prostor grobega italijanskega nacionali- stičnega nasilja in je bila slovenska or- ganiziranost na Tržaškem po vojni izraz reakcije na predhodno fašistično akcijo. Gotovo je bila tudi lega zalivskega mesta pravšnja: blizu matične domovine in ostalih zamejstev. Draga je tako bila v polstoletni zgodovini sposobna soobli- kovati kulturno in socialno ter politično ozračje v Sloveniji. “Najpomembnejšo nalogo je Draga izvedla do osamosvojit- ve matične domovine, odtlej pa se njeno poslanstvo ni izčrpalo”. Draga je nekoč bila in je tudi danes še prostor združevanja dobrovoljnih Slovencev, željnih dialoga. Taka razsežnost se bo ohranila tudi v prihodnje, ko bodo mlajše generacije nadaljevale dosedanje delo. Tudi argentinska Slovenka se je namreč zazrla v položaj evropske in splošne zahodne družbe, v katero je vpet tudi slovenski človek. Tudi nad horizon- tom slovenstva se namreč porajajo vprašanja etične in svetovnonazorske narave, ekumenizma, moralne pre- močrtnosti in relativizma ter gospodar- ske neenakosti. Naj bo Draga tudi tem vprašanjem kos, kot je bila doslej dru- gim tematikam. Tine Hribar se je spomnil negativnega slovesa, ki ga je bila Draga v matični do- movini deležna v času jugoslovanskega režima. Za nekatere v Sloveniji pa je bila vselej izraz neke drugačne miselnosti, take, na podlagi katere je nato vzklilo se- me slovenske samostojnosti. “Ta misel- nost se je počasi širila, a vse bolj ra- zločno”. Hribar se je vprašal, zakaj so študijski dnevi uspevali vse do danes. “V Sloveniji je vselej veljala zmotna misel- nost, da kdor ni z nami, je proti nam. Geslo Drage pa je vedno bilo: Kdor ni proti nam je z nami”. Moč kohezije, namreč … Andrej Capuder je svoj poseg začel z ana- lizo stopnje dialoga v slovenski družbi. Res je, da se je slovenski človek iz kulture oporekanja po padcu berlinskega zidu vedarle prebil v kulturo izrekanja. Ta pa se je nehote ali pa morda tudi načrtno spremenila v kulturo prerekanja. “Kali je bilo čutiti že v Demosovi vladi”, je ugotavljal predavatelj. Po tisti izkušnji se je slovenska politična scena razdelila na dvoje: na eni strani javni junaki, ki so si zagotovili vzvode oblasti, na drugi pa poraženci. Se pravi na eni strani pred- stavniki levice, na drugi pa desnice. Ca- puder je kot primer navedel dejstvo, da v Sloveniji ni enega sa- mega dnevnika z de- snim predznakom, spomnil je na sodno usodo Janeza Janše in na negativen renome slo- venskega sodstva. Go- vornik je svoje grenko miselno izvajanje nate- gnil do morebitne ugo- tovitve, da je bila demo- kratizacija Slovenije najbrž le državni udar le- vice: “Nismo imeli po- trebne politične moči za lustracijo …”, je pripom- nil. Posledica politične- ga prerekanja je po nje- govem mnenju dvoum- no izrekanje, ki vodi v demoralizacijo družbe. Negativno vzdušje doma kvari podobo slovenstva v svetu. “Optimizem pa je vedno na delu”, je dejal in seme pozitiv- nega mišljenja vsadil v slovensko zem- ljo, ki jo slovenski človek vselej neguje. Sklepno misel je namenil Dragi: “Potre- bujemo nov idealizem. Na njem mora stati Slovenija. In Draga daje temu idea- lizmu metaforičnega značaja svoj de- lež”. Debata Med debato so predavatelji imeli možnost, da dodatno dopolnijo svoje razmišljanje. Sergij Pahor je na vprašanje Tomaža Simčiča o tem, da je bila Draga prostor snidenja t. i. treh Slovenij, ugo- tavljal, da študijski dnevi niso bili nikoli militantno antirežimski, “na njih smo vedno govorili propozitivno in nikoli rušili nazore drugačnega značaja”, je de- jal in pripomnil, da je bila Draga morda privlačnejša za rojake iz matične domo- vine in zdomstva kot pa za domačine. Cukjatijeva pa takole: glede na to, da je bilo v matični domovini vedno malo posluha za zdomske Slovence, je bila Draga ključen element v mreži dialoga matica-zdomstvo. Med debato se je ogla- sil časnikar, pesnik in javni delavec Marij Čuk, ki je v svojem občutenem posegu izpostavil pomanjkanje etnične pre- močrtnosti zamejskega človeka, kar se odraža na gospodarskem, šolskem in po- litičnem področju. Ta krhkost privede tudi do tega, da nam deželni odborniki vsiljujejo svojo politiko združevanja, kar dejansko pomeni ukinjanje pluralizma. S svojimi besedami je Marij Čuk jasno podprl politično opcijo, ki sloni na et- ničnih temeljih, in obsodil protislovja, ki nastajajo znotraj ostalih političnih op- cij: oster je bil zlasti do odnosa slovenske komponente Demokratske stranke do narodnostnih vprašanj. Damjan Paulin pa se je vprašal, zakaj so slovenski kulturniki opustili svoj inte- lektualni politični naboj, ki je tolikšen pomen imel v času osamosvajanja, in kakšna je vloga slovenske Cerkve zlasti v procesu narodne sprave. Na to te- mo se je odzval Sergij Pahor in pou- daril, da imajo umetniki in laiki v Cerkvi dolžnost izvrševati svoje po- slanstvo. “Vtis pa imam, da v Slo- veniji prevladuje apatičnost oziro- ma da politika pogojuje intelek- tualno delo v prid skupnemu do- bremu. Cerkev pa je itak šibka za- radi moralne krize v družbi”. / IG SOBOTA, 29. AVGUSTA Z voščilom Dragi mladi stopajo v ospredje Sestavljenko gradijo številni in ra- zlični koščki, v njej pa ima prav vsak delček svoj točno določeni prostor. Vsak izmed nas, s svojim vsakdanjim delovanjem, ne bogati le sebe, ampak tudi okolje, v kate- rem živi. Sobotni del jubilejne, 50. izvedbe študijskih dnevov Draga 2015 je potekal v dinamični in inovativ- ni režiji mladih. Delovna skupina Drage mladih, ki je v zadnjih letih obnovila in utrdila svoje moči, je namreč pripravila svojevrsten kulturni dogodek - ne pre- davanje, niti gledališko igro -, v kateri so se prepletali prispevki mladih Slovencev iz Italije v besedi, sliki in videoposnet- kih. Na prireditvi z naslovom Petdeset delcev še ni celota, ki jo je briljantno vodila mlada Goričanka Sanja Vogrič, so svoje misli v obliki literarnega prispevka pred- stavili Jadranka Cergol (tekst je prebrala igralka MOSP Ksenija Vremec), Jernej Šček, Primož Sturman in Andrej Černic (prispevek je prebrala članica MOSP Ja- smina Gruden). Beseda se je stapljala s sliko, in sicer s predvajanjem izdelkov li- kovne razstave, ki je krasila stranske pro- store šotora v parku Finžgarjevega doma. Mladi umetniki Roberta Busechian, Martina Furlan, Sanja Mikac, Jakob Ju- govič in Matej Jazbec so svoje raznolike poglede na ključne besede, ki jih za or- ganizatorje predstavlja Draga, izrazili v različnih likovnih “jezikih”, od fotogra- fije in grafike do klasične slike. Dragi ob njenem jubileju in Dragi mladih so po barvitih videoposnetkih voščili evropski manjšinci, ki jih je na ta račun motiviral predsednik mladinske organizacije YEN Matic Grmovšek. Voščila so poslali ko- roški Slovenci, Slovenci iz Hrvaške, Nemci iz Slovaške, Danci iz Nemčije, Lužiški Srbi in krimski Tatari. Štirje prispevki so števil- nim obiskovalcem - mladi obrazi se počasi, a vztrajno množijo – po- nudili vrsto raznolikih razmišljanj, ki jih združuje duhovna in in- telektualna moč študij- skih dnevov. Jadranka Cergol je v svo- jem prispevku razgrnila nove preizkušnje rabe in zlorabe slovenskega jezi- ka v okolju globalnosti in narodne pluralnosti. Na podlagi teoretičnega znanja in osebnih iz- kušenj je kljub vsakod- nevnim težavam potrdi- la, kako je, vrednotno in praktično, možno slovenščino gojiti in razvijati tu- di v italijanskem okolju. Prispevek Jerneja Ščeka je s širšim hu- manističnim dahom v vprašanje aktual- nosti Drage vnesel elemente filozofije, to je – najbolj osnovno – ljubezni do čudenja, učenja, raziskovanja. Sporočilo dogodka je, da mladi potrebujejo Drago in jo hočejo ponesti v prihodnost z no- vim pristopom h klasičnim vrednotam. Drago hočemo zato, pravi Šček, ker širi obzorja in kot prostor preizpraševanja omogoča človeku, da se razvija. Drugič, potrebna je v informacijski družbi, v ka- teri sta dinamičnost in ažurnost znanja najpomembnejši pogoj za socialno in kulturno preživetje. Obenem pa ga na Drago veže srce, to pomeni osebna pre- pričanja in vrednote. Primož Sturman bi brez študijskih dne- vov Draga ne bil to, kar je danes. Pred- stavil je idejne reference in zgodbo likov, ki so ustvarili Drago, hkrati pa opozoril na težave mladih, pri katerih angažira- nost in kompetence niso dovolj v boju za zaposlitev. Nazadnje so poslušalce besede Andreja Černica z antičnimi metaforami spom- nile, da si človek mora upati in pogledati onkraj. Petje siren vabi danes mlade v svet, le zakaj se resno ne vprašamo o za- gotavljanju pogojev za to, da bi najboljši mladi kadri prevetrili in okrepili sloven- sko realnost v Italiji? / JŠ V Mladi so se predstavili na sobotnem dnevu Drage: na posnetku Sanja Vogrič in Jernej Šček (foto Damj@n) Občinstvo na sobotni ‘mladinski Dragi’ (foto IG) S 1. strani Poslanstvo Drage ... Sergij Pahor Katica Cukjati Tine Hribar Andrej Capuder Draga 20153. septembra 201510 Z 9. strani Poslanstvo Drage ... e izbira nedeljskih gostov in tem jubilejne 50. Drage je povedala jasno besedo o tem, kakšne so idejne smernice, s katerimi Društvo slovenskih izo- bražencev želi stopiti v drugo po- lovico prvega stoletja openskih študijskih dnevov. NEDELJA, 30. AVGUSTA, ZJUTRAJ Nedeljsko dopoldansko predavan- je so organizatorji letos zaupali Alenki Rebula, ki je svojemu raz- mišljanju dala naslov: Moč dvoji- ne: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost. Neva Za- ghet je o gostji povedala, da je “vedno prijetna in prodorna so- govornica”, označujeta jo“tan- kočutnost in toplina”. Psihologin- ja, pesnica, pisateljica, voditeljica delavnic za osebni razvoj in pre- davateljica je v nedeljo razčlenila tri glavne teme; govorila je o vital- nosti, o tem, zakaj je srečanje med moškim in žensko danes tako po- membno, zakaj potrebujemo kul- turo miru. Vse tri teme so poveza- ne tudi z vlogo mladih. Govori se, da mladi odhajajo iz našega okolja iz ekonomskih razlogov, “je pa še druga resnica: pogosto gredo zato, ker se tukaj ne da dihati, ker ni pravega ozračja, ker se ne počutijo na pravi način ovrednoteni”. Vitalnost je “sposobnost, da ne- nehno obnavljamo življenje”. Pra- vi pojem vitalnosti zajema roje- vanje in umiranje v nekem ciklu- su, ki vedno podpira nadaljevanje življenja in njegovo moč. “Kdor odide, odda dobro, tisti za njim lahko živi od tega, kar je bilo prej”. Organizem je vitalen, kadar je sposoben obrambe pred napa- dom, samoobnove in rodovitnosti. Vi- talno je drevo, ki da sad, v katerem je zdravo seme, da se bo iz tistega nadal- jevalo življenje v novih oblikah. “Vi- talnost je zato veli- ko več kot to, da imamo veliko otrok”. Odpornost zahteva od mene, da se srečujem z ljudmi, ne da se iz- ničim. “Tega dosti- krat ne znamo; ker se ne znamo srečevati z dru- gačnimi na pravi način, se raje umikamo”. Regeneracija oz. sa- moobnova pomeni, da življenjske procese, ki so v meni in v mojih odnosih, varujem in hranim s tem, kar jim daje moč. Rodovit- nost terja “nekaj zelo zahtevnega: pustiti, da me oplodijo”. V našem času skokovito narašča neplod- nost med pari in izginjajo čebele, ki oplajajo svet; veča se sovraštvo do vsega, kar ni naše; vedno manj smo odporni, vedno manj znamo zajemati moč iz sebe in odnosov... Farmacevtska industrija se ni usmerila v iskanje zdravil, ki bi Ž zdravila redke bolezni, ampakpoživil, da ljudje dajo več od sebe.“Kako je potem mogoče, da se življenje v teh okoliščinah rojeva in celo potencira”? Pozorni smo na zunanjega sovražnika in ne prepoznavamo tega, kar nam in naši skupnosti jemlje moč. “Zelo pogosto se v družinah dogaja, da starši želijo otrokom predati stvari, namesto da bi jih poslali v življen- je, naj iščejo”... Mlade dostikrat upregamo v svoje vojne, sporočilo je to: bori se naprej za tisto, za kar sem se jaz! Humus pa dehti od življenja: humus pomeni to, da je nekdo odstopil svoj prostor, opu- stil oblike, v katerih je živel, zato da raste novo. Gre za to, da bi znali biti na vseh ravneh resnično ro- dovitni, da bi vsak naredil, kar je potrebno, da goji in neguje življenje. Odnos v paru lahko skupnost oživlja ali pa jo zavira. V vitalnem paru moški podpira vitalnost vseh dimenzij svoje ženske, ženska podpira vse dimenzije svoje moškega, oba pa podpirata vital- nost otrok. Ta vitalnost je močno vezana na spoštovanje drugačno- sti, srečanje, ki rodi sad. “Otrok ni ne moj ne tvoj”. Vprašanje je, ko- liko je dovoljeno vsakemu v družini, da je drugačen, da pove svoje; “koliko je to tolerirano in koliko ljubljeno”. Ljubezen do drugačnosti je polje zaupanja, kjer se rojeva rodovitnost. Polje zau- panja pomeni, da drugemu spo- ročam: tvoj notranji svet me zani- ma, mi je pomemben in ga ne poznam; ti si zame nekaj, kar šele odkrivam. V odnosu moški-žen- ska naj bi torej bilo globoko zau- panje za notranji svet drugega, za katerega priznamo, da ga ne poz- namo, da se nenehno spreminja in da smo mu lahko kos, samo če vztrajno negujemo zanimanje in pozornost. Tudi v t. i. dobrih družinah v pre- teklosti med očetom in materjo pogosto ni bilo globokega zau- panja ne čustvene intimnosti. “Si nista povedala, kar sta imela v srcu”, nista drug v drugem iskala najgloblje utehe. “Skušala sta biti samo dobra, prijazna, delavna, uslužna in požrtvovalna”. Tako so bile družine navzven tudi zgled- ne, a navznoter polne tihega trpljenja, za katerega ni bil nihče kriv. Danes gre za to, da izstopimo iz tega modela in si povemo nekaj preprostih resnic. Prejšnji model ni dober: če gledamo statistike al- koholizma ali samomorov, ni no- bene razlike med vernimi in ne- vernimi. Alkohol je v bistvu “za- tekanje k nekomu, ki te potolaži in ki ga ni zraven tebe, čeprav te ima rad. Tudi samomor je v bistvu odgovor na to, da ni nikogar, ki mu lahko zaupam svojo stisko, ker gre za neizgovorljive stvari”. Kdor se ubije, je prepričan, da ga nihče ne more razumeti in podpreti v tem, kar doživlja. V prejšnjem rodu je bilo narobe to, da “so bili usmerjeni v dolžnost in vlogo namesto v pozornost do drugega”. Osre- dotočen si bil na dolžnost do drugega in ne na drugega; oba sta bila zelo zgledna in zelo sa- ma. “Izpolnjevanje dolžnosti ne prinaša topline in veselja v družino; to ne pride iz pospra- vljene hiše, krasnega vrta, odličnega kuhanja”. Drugi te oplodi, če dovoliš, da se te dotakne nekaj, česar ne poznaš. Drug drugemu spo- ročata: Pojdi v življenje, uresniči se, ker te podpiram in ker je zame pomembno, da živiš polno! To je vitalnost para, v katerem so otroci samo eden od vidikov plodnosti. “Ploden je lahko tudi par brez otrok ali moški in ženska, ki nista v paru”. Drugi bo zame ostajal vedno in do konca življenja prvi. “To pomeni, da ne bosta živela za otroka ali za kaj drugega, ampak da je prva stvar v paru drugi... Drugače se par izvotli”. Par lahko daje otrokom prave stvari, samo če je živ, v nenehni preobrazbi in živosti. Mit o popolnosti uničuje! Ne gre za to, da žena oz. mati skuša zadovoljiti moža oz. otroka, ampak za to, “da drugega slišim, čutim in da izmenjujemo podpo- ro drug drugemu”. Most med spo- loma je bil v zgodovini porušen. Ljudje pa smo dovolj različni, da se najdemo taki, ki lahko skupaj postanemo rodovitni. Družina lahko postane rodovitna skupnost sejalcev, ki gredo in sejejo, vsak na svojem področju, življenje po svoji meri. Gre za to, da začnemo zau- pati in graditi zaupanje, da brez plahosti iščemo resničnost in pri- stnost, čustveno intimnost, ki slo- ni na zaupanju in iskrenosti. Kultura miru je poseben način srečevanja med ljudmi, ki vključuje komunikacijo, gledanje na drugega, trud za ustvarjanje skupnega prostora. Za tako kultu- ro še nismo usposobljeni, je dejala Alenka Rebula. Nezaupanje žensk v moške je nekaj prvinskega, žen- ska je težko iskrena, težko se jasno izraža. Zato naj bi si prevzela od- govornost za dialog in za iskre- nost. Za moškega naj bodo misli in delo ženske enako pomembni kot lastni. Naj bo sposoben občudovati njo in otroke, ko so ustvarjalni in drugačni od njega. To je moški, čigar telo ni več “stroj za delo, kot je bilo v tradiciji, am- pak organizem ljubezni”, in ki je sposoben čutiti globoko in pre- tanjeno, kaj se mu dogaja. “To lahko ustvarja novo vzdušje med nami in nam preprečuje, da ne bi več bilo v našem slovenskem pro- storu toliko nasilja nad žensko”. Poročila o nasilju na Slovenskem so namreč zelo žalostna. “In vera sama ljudi ne zaščiti pred na- jhujšimi stvarmi”. Vera ne more zdraviti osebne patologije: če je v odnosih nekaj hudo bolezenske- ga, mora človek iti v prenovo, na kateri lahko potem zrase zdrava vera. “Onečaščeni, prestrašeni in mučeni ljudje ne mo- rejo biti v nobenem smi- slu rodovitni”. “Kultura brez kulture miru ne živi”, v vojni nič ne raste, v njej uničimo vse prido- bitve preteklosti, vse, kar je bilo lepega med nami. Odpovejmo se izražanju medsebojnega prezira! Iskati dobro je zahtevno delo. Zlo je zelo lahko, ni lažjega kot ubijati upanje, trgati vezi med ljudmi, sramotiti, uničevati. “Ve- liko in vseživljenjsko de- lo pa je potrebno, da postanemo ljudje miru, da gradimo, da zna- mo sprejeti navdih iz krogov, ki niso naši, da ustvarjamo zavetja za izražanje”. Alenka Rebula je svoj poseg, ki mu je sledila pestra raz- prava, sklenila s pozivom: razgla- simo konec vsake vojne v srcu! Počastimo življenje lepih mladih bitij in jim dajmo prostor! Stari naj se umaknejo in pustijo prostor mladim, ki naj gradijo, “ker verja- memo vanje”. NEDELJA, 30. AVGUSTA, POPOLDNE Višek je jubilejna Draga dosegla z zadnjim predavanjem. P. Edvard Kovač je govoril na temo Že danes je jutri ali slovenska prihodnost. Avtorja je predstavil, razmišljanje uvedel in srečanje moderiral Mar- tin Brecelj. Vrednote, iz katerih smo živeli, zaupanje v družbene in državne ustanove ter tudi so- sedske prijateljske odnose: vse se je sesulo, je zatrdil filozof in teo- log. In vere v prihodnost ni bilo več. Pa vendar se v takšnih trenut- kih pojavi neka dobrota, takšna, ki se zdi utopična, nelogična in nerealna. Pojav dobrote v kata- strofalnih dogodkih pomeni, da apokalipsa ne pomeni zgolj tre- nutka, ko zlo pokaže svoj pravi obraz ter zasvoji posameznike in množice; ne, “apokalipsa je tudi razodetje miline, odpuščanja, do- brote, za katero smo bili pre- pričani, da je ni več”. Globalna ekonomija, finančne spekulacije, klimatske spremembe, znanost, ki hoče manipulirati skrivnosti začetka in konca življenja, izgu- bljanje smisla za širše kulturno življenje, etika, ki pomeni le uvel- javljanje individualnih teženj, ali pa duhovnost, ki postaja po- trošniško blago, naval množice beguncev: vse to so poteze apoka- lipse, ki jo danes doživljamo. Slo- venci smo v tej pesimistični viziji predstavljeni le kot hitro kupljivi ali zamenljivi drobiž, ki ne šteje veliko. Na nebu in v naših dušah švigajo zastrašujoče razsežnosti, težko je načrtovati uspeh, zado- voljstvo in srečo. In vendar je treba iskati “prvine prihodnosti, svetlobo, ki je morda neopazna, pa vendar biva med na- mi in jo lahko zaznamo”. V iskan- ju lepega, upajočega in čudovite- ga, ki se javlja že danes, je p. Kovač najprej želel pokopati slovenski mit o majhnosti, žalosti in ne- moči. “V sebi nosimo prvine ra- dosti in veselja, to je naša istovet- nost”! Na prvi pogled se zdi, da smo preveč jokajoč narod, da nas zaznamujeta otožnost in žalost nad našo majhnostjo. Osebno je prepričan, da je to “določena mi- tizacija naše zgodovine in da bi pogled v našo resnično preteklost ali tudi globlji uvid v našo dušo pokazal nekaj drugega”. Žalost ni naša poglavitna značilnost! Otožnost in milino narodnih na- pevov lahko razložimo tudi s slo- venskim religioznim občutjem. Glasba nam je izraz globin, hkrati pa tudi ustvarjalnosti duha, s ka- tero obidemo tegobo, potrtost in nemoč ter se predamo milini, lju- bezenskemu občutju in zanosu ter sežemo v duhovno presežnost. V slovenski kulturi se prepletata predkrščanska tragičnost in krščansko veselje. Globina sloven- ske duše je po svoji naravi religioz- na, “ne pa tudi vedno versko krščanska”. Slovenska stara religija je bila izrazito sakrificielna, pogo- sto so opravljali krvave daritve. Ta praksa je bila zelo razširjena, to te- meljno religiozno občutje se je s pokristjanjevanjem sicer spreme- nilo, in vendar ostalo na neki način navzoče v naši kulturi. “Če Slovenci na novo sprejmemo te- meljno vrednoto krščanstva, ki je usmiljenje in odpuščanje, bomo zmogli spremeniti grobišča iz kra- jev nasilja v kraje upanja”. Na evangeljskih temeljih je mogoče graditi novo omiko, civilizacijo miru in novih prijateljskih odno- sov. “Gre za vprašanje, ali naša kultura premore vero v čudež lju- bezni”. Odpuščanje je čisti dar, ne moremo ga pogojevati. Če Sloven- ci želimo stopiti v prihodnost, smo povabljeni k svobodi srca, ki jo je mogoče doseči s svobodno ljubeznijo in odpuščanjem. Prihodnost Slovencev je tudi v prebujanju zavesti, da lahko le pre- ko svojega jezika vzpostavimo pri- stne medosebne odnose in z njim obogatimo tudi širšo družbo. Trubarjevo jezi- kovno, kulturno in nacionalno prebujanje je izhajalo iz etičnih zahtev, ki so izvirale iz nje- govega duhov- nega izkustva. Od moderne do- be sekularizacija hoče imeti svojo avtonomnost. Problem nastane, ko absolutno samostojnost zahte- va ekonomija, ki se kaže kot abso- lutna znanost, čeprav to ni. Treba je ponovno združiti finance in go- spodarstvo v soodvisnost, spet uvesti gledanje na človeka, ki je ustvarjalec, ki dela. Delo je treba na novo ovrednotiti! Vsako delo je častno, človeku daje dostojan- stvo. “Prihajamo pa v fazo, ko vsa- ko delo ne bo moglo biti plačano ali nagrajeno”. Potrebna je nova delovna, stanovska, komunikacij- ska etika. Socialna omrežja gradijo novo komunikacijo, nov nepo- sredni dostop, graditev nove družbe. “Do eksplozije v pozitiv- nem smislu lahko pride, če bo v družbi etični naboj”. Še eno vprašanje: kako ohraniti ta svet? Etičnega odnosa do narave ni mogoče doseči z moraliziran- jem. Povabljeni smo, da uvedemo novo duhovnost: potrebno je, da v naravi vidimo dar, da se čutimo obdarjene. Mogoče je naravo etično ohranjati takrat, ko sprej- mem, da sem sam izvoljen, enkra- ten, izjemen, da mi je dana en- kratna narava, izjemna lepota. “Začeti je treba pri človeku, ki je pred menoj”. Če se bomo ukvar- jali samo s seboj, bomo šli v sve- tobolje in narcisoidnost. Sami se ne moremo spremeniti, “spreme- ni me lahko tisti, ki je ob meni”. Filozof Emmanuel Levinas, “ki je bil navdušen nad Cankarjem in nad dvojino”, je dejal: “Tisti, ki me korigira, tisti, ki bo iz mene naredil človeka, ki ga bo sram la- stnih tegob in se bo odprl navz- ven, je najprej otrok”, tisti otrok, ki pove resnico, zna biti vesel ma- lih stvari. Otrok, ki je berač in po- trebuje pomoči, “je moj učitelj, me uči igrivosti, ustvarjalnosti in radosti”. V omiki prihodnosti, kjer bo imel otrok svoje mesto, bo ženska učila svojo, drugo logiko, “logiko ljubezni, kjer jaz ni prvi sklon”. Ostaja zavest, da je človek samo človek. “Najlažje bo berač, ko sprejme drugega prosjaka, ko v drugem vidi nekoga, ki ga potre- buje in mu mora nekaj dati, ker me bo drugi prebudil v moji en- kratnosti in izjemnosti”. Slovenci se sami ne moremo oklicati za iz- jemne; to lahko storijo drugi, če jih bomo sprejeli, zanje skrbeli in jim prišli naproti. V tem duhu je možna nova civilizacija etike, pri- jateljstva in ljubezni. “Ko lahko rečemo, da smo majhni, a smo ljudje; in če smo ljudje v najvišjem smislu, naša roka lahko daje topli- no, prijateljstvo in zagotavlja ju- trišnji dan, kajti danes je jutri”, je sklenil dr. Kovač. / DD Nedeljski popoldanski spored Drage 2015 se je pod velikim šotorom v parku Finžgarjevega doma začel s krajšo predstavitvijo Rebulovega zbornika; ob pisateljevi 90-letnici ga je izdala založba Mladika skupno s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm. Zbornik vsebuje predavanja z Rebulovega simpozija, ki je pote- kal lani na Opčinah, je v imenu založbe pove- dala Nadia Roncelli. Urednica prof. Marija Pir- jevec, predsednica omenjenega društva, pa je podrobneje orisala vsebino in tematske pou- darke knjige. Sledil je posebno slovesen trenutek: podelitev četrte Peterlinove nagrade. Priznanje v spomin na nepozabnega kulturnega in prosvetnega delavca je letos prejela Slovenska kulturna akcija iz Buenos Airesa, ki že 60 let deluje v slovenski diaspori v Argentini, je dejal Sergij Pahor. Utemeljitev je prebral Mari- jan Kravos, priznanje “za nesebično in kvalitetno delo v kulturi” pa je predsed- nici SKA Katici Cukjati izročil Boštjan Žekš (na sliki) kot svetovalec slovenskega pred- sednika Boruta Pahorja; akademik je med drugim napovedal, da bo predsednik Pa- hor 15. septembra letos v Ljubljani podelil Društvu slovenskih izobražencev visoko državno odlikovanje za splošno delovanje in za Drago. Anka Peterlin je gostji iz zdomstva izročila še grafiko Edija Žerjala. Rebulov zbornik in četrta Peterlinova nagrada Neva Zaghet in Alenka Rebula Edvard Kovač in Martin Brecelj Tržaška 3. septembra 2015 11 Obvestila Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vabi na predavanje z naslovom Notranje ozdravljenje, ki bo v četrtek, 17. septembra 2015, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23, na Opčinah. Predaval bo Boštjan Hari iz Ljubljane. Mednarodno združenje Delavnice molitve in življenja (DMŽ) vabi na uvodno srečanje Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti, ki bo v torek, 15. septembra 2015, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 23, na Opčinah. Za info: 3403864889 (Branka). Darovi Za rojansko glasilo Med nami da ru - jeta Sonja in Drago Ukmar 20 evrov. Za društvo Rojanski Marijin dom darujeta Diomira in Tine Frančeški 40 evrov. Čestitke Naša draga Mira Bole je 31. av gu - sta slavila rojstni dan: odborniki Vin cen cijeve konference in vsi sode lavci in prijatelji, ki se je vedno radi in s hva le ž nostjo spominjamo, ji iz sr ca vzkli kamo vse najboljše in že limo zdravja, dobrega počutja in ve drine, v varstvu Gospoda, kateremu se je vedno zaupala. Tu so Piščanci in Lajnarji Trg poimenovan po msgr. Stanku Zorku a rebrastih terasah se med Rojanom in Obeli- skom nahajata zaselka Lajnarji in Piščanci. Nekoliko odročno in strmo je tam, zato pa toliko lepše. Z razgledom na mor- je in v objemu sonca še vedno ra- stejo vinske trte in pridelki vseh vrst, ki jih lokalni prebivalci med letom ponujajo v številnih osmi- cah. Minulo nedeljo so do- mačini teh dveh tržaških okrajev doživeli izpolnitev večletnih sanj: uradno slo- vensko preimenovanje okrajev s postavitvijo kra- jevnih, turističnih oznak, hkrati pa bo trg pred kape- lico na ul. dei Molini odslej poimenovan po dolgolet- nem rojanskem duhovni- ku in narodnem buditelju, msgr. Stanku Zorku, ki je rojanske vernike spremljal dobrih petdeset let. Pri Laj- narjih so vaški praznik pozdravili mnogi do- mačini, prijatelji, skavti in javni upravitelji, pa tudi glasbe, spominov in molit- ve ni manjkalo. Nedeljsko popoldne se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval Zor- kov naslednik, rojanski dušni pa- stir msgr. Franc Vončina ob petju cerkvenega zbora pod vodstvom Zulejke Devetak. V svoji pridigi pred kapelico Blažene Device Ma- rije se je Vončina zahvalil Mariji za vse, kar nam daje po dobrih ljudeh. Ne gre namreč pozabiti N na dediščino, ki so jo naši pred-niki pustili tudi v tem sloven-skem okraju. Kapelica je znamen- je božje navzočnosti med nami in naj nas še naprej povezuje, je še dodal Vončina, ki se je spom- nil bogatega rojanskega življenja, na primer dejstvo, da je msgr. Ja- kob Ukmar že leta 1904 ustanovil rojansko Marijino družbo. Moderatorka Giorgina Piščanc in glasba domačega tria Kraški šopek so pred mi- krofon pospremili slavno- stnega govorca. Občinski odbornik Edi Kraus je pone- sel pozdrav župana, predvsem pa podžupanje Fabiane Martini, ki je odgovorna za krajevna poime- novanja. Skupina zanesenjakov je pred dvema letoma ob prizade- vanju občinskega svetnika Igorja Švaba in predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča predstavila projekt za preimeno- vanje okrajev, ki so ga z upravnim aktom tudi soglasno sprejeli. Ob tem se je Kraus spomnil osebno- sti msgr. Stanka, ki je pri Lajnar- jih leta 1954 za praznik Marije Vnebovzete postavil kapelico, predvsem pa stalno nesebično delal za skupnost. Ker strmine nad Rojanom krasi vinorodni okoliš z osmicami, so postavili dve turistični tabli s slovenskima krajinskima ime- noma, kar naj bi spodbudilo eno- gastronomski turi- zem v neposredni bližini mesta. Kra- jevno tablo z no- vim imenom trga in turistični tabli sta odkrila Kraus in Švab, na slove- snosti je bil priso- ten tudi podpred- sednik tržaške po- krajine Igor Dolenc. Msgr. Zorku, ki je v Rojanu maševal od leta 1952 do leta 2003, so v hvaležen spomin po- stavili tudi dvojezično spominsko ploščo, za katero je poskrbel kam- nosek Boris Zidarič. Ob prisotno- sti Stankovih sorodnikov jo je od- krila nečakinja in predsednica Društva Rojanski Marijin dom Dorica Žagar. Daljše spominsko pričevanje o li- ku msgr. Stanka Zorka je podal domačin Aleksander Korošic, ki je najprej prebral njegovo geslo v Primorskem slovenskem biograf- skem leksikonu. Rodil se je aprila 1919, po šolanju so mu kar trikrat zavrnili prošnjo za italijansko državljanstvo. Po vojni je bil pre- meščen na Goriško, nato v Be- nečijo, leta 1949 v Ba- zovico, od tam pa v Rojan, kjer je 1. okto- bra 1952 postal slo- venski dušni pastir. Leta 1954 je prav pri Lajnarjih postavil ka- pelico, kjer je enkrat letno tudi sveta maša, predvsem njemu pa gre zasluga za udarniško postavitev rojanske- ga Marijinega doma maja leta 1961. Zorko je bil velik organiza- tor in spodbujevalec: vodil je ro- otovo bodo druge lokacije, na katerih bo Igor Omerza pred- stavljal svoj zadnji knjižni trud, s simbolnega vidika manj primerne od tokratne. Predstavitev knjige Karla. Ud- ba o Dragi, ki jo je izdala založba Mla- dika, je bilo gotovo pričakovati kot bi- serček letošnjih jubilejnih študijskih dni, kot darilo za polstoletno vztrajno pot intelektualnega foruma. Zaniman- ja pod šotorom v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah je bilo v soboto, 29. avgusta, pred programom mladih, ned- vomno veliko, sicer pa ne toliko, da bi se ob koncu predstavitve vnela debata: in resnici na ljubo nas je odsotnost raz- pravljalcev nekoliko presenetila. “Mikrofon je odprt, če vas ni strah... ”, je s svojo slovito rezko ironijo po končani predstavitvi vabil diskutante urednik Mladike in eden izmed osred- njih snovalcev Drage Marij Maver, ki je pred tem ugotavljal, da marsikaj je bilo glede prisluškovanj Udbe na Dragi znano, “nismo pa vedeli, da smo tako pomembni”. Dejansko Omerzova knjiga osvetljuje z različnih vidikov odnos, ki ga je jugo- slovanska oziroma slovenska tajna po- litična policija Službe državne varnosti imela do Študijskih dni od njihovega nastanka leta 1966 do leta 1990, to je do slovenske osamosvojitve. Avtor se je pri snovanju dela naslonil na kopico dokumentov (tudi drugih organov te- danjega režima), ki o tem pričajo, še zdaleč pa jih ni bilo mogoče proučiti v celoti, saj so bile večina tajnih depeš in ostale dokumentacije o Dragi uničene tik pred nastopom Demosove vlade, se pravi po demokratičnih večstrankar- skih volitvah leta 1990. Udba je posebno pozornost namenjala ustanoviteljem Drage, Jožetu Peterlinu, nato pa “ultraklerikalni trojki” Pahor-Maver- Martelanc. Intenziv- nega nadzora so bili deležni tudi Boris Pa- hor, Alojz Rebula, Franc Jeza, Vinko Lev- skik, Radio Trst A: svo- je prisluškovanje je Udba neposredno iz- vajala tudi v Trstu, se pravi v tujini! Politična policija je in- formativne biltene posredovala sloven- skemu političnemu vrhu (v različnih obdobjih so ga sestavljali Kardelj, Po- pit, Ribičič, Kučan, Marinc, Kraigher, Dolenc in drugi): material je obsegal poročila o predavanjih in razpravah, večkrat tudi sama predavanja v celoti. Zgodilo se je tudi, da je Udba preda- vanja ukradla že pred začetkom Študij- skih dni, nekajkrat pa je za imena pre- davateljev izvedela, še preden so bila najavljena: pri tem je organizacija ime- la na razpolago večje število sodelav- cev-vohunov. “Udba je uperjala svoje moči še prej kot v boj proti tujim taj- nim službam zlasti notranji in zdomski opoziciji: pravi čudež je, da so se slo- venske manjšine ohranile kljub tako ostremu odnosu lastne sociali- stične matice”, je ugotavljal Omerza. Odnos Udbe do Drage se je poostril po t. i. Kocbekovi aferi marca 1975. Ofenzivo je tajna policija delala tako, da je neposredno izvajala pritisk na morebitne predavatelje, jim od- svetovala nastop na forumu itd. Dokumenti kažejo, da se je Ud- ba za Drago ‘zanimala’ do fe- bruarja leta 1990. “Ideje Drage so nedvomno prodirale v mati- co in prispevale k misli na slo- vensko samostojnost in demo- kratizacijo. Dokumentacija kaže, da se je režim Drage bal”, je sklenil Igor Omerza. IG G b praznovanju župnijskega za- vetnika sv. Jerneja prirejajo vsako leto na Opčinah vrsto spremljevalnih dogodkov, ki dodatno bogatijo kulturno ponudbo. Letos so se organizatorji odločili za dva koncerta, in sicer sobotnega z baročnimi in kla- sičnimi melodijami s sopranom Mojco Milič, trobentačico Živo Komar in or- ganistom Gregorjem Klančičem, ter ne- deljskega z Aleksandrom Ipavcem in harmonikarsko skupino. Po številu občinstva sodeč, ki je napolnilo župnij- sko cerkev do zadnjega kotička in ob- darilo glasbenike z bučnim aplavzom, sta bila oba koncerta zelo dobro spreje- ta. Spored sobotnega koncerta je bil osre- diščen na štiri glavne skladatelje: Bacha, Haendla, Purcella in Mozarta. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal openski župnik Franc Pohajač, ki se je zahvalil trem glasbenikom, se je občinstvo do- taknilo treh svetov: orgle so odprle ne- skončna obzorja, trobenta nas je pone- sla v nebo, sopranistkin glas pa je osvo- jil srca. Domačinka Mojca Milič je di- plomirala v solopetju na konservatoriju J. Tomadini v Vidmu, se izpopolnjevala na tečajih in se specializirala v Mozar- tovem repertoarju. Pela je v številnih operah v Trstu, Sacileju, Vidmu, Gorici itd. Od leta 2013 poučuje solopetje na Glasbeni matici v Doberdobu. 24-letna Živa Komar je svet glasbe spoznala že pri petih letih v glasbe- ni šoli Pihalnega orkestra Ricman- je in s sedmimi začela igrati tro- bento. Po končanem študiju tro- bente na tržaškem konservatoriju G. Tartini je pot nadaljevala še v Lju- bljani. Izpopolnjevala se je v Bocnu, obiskuje tečaje in se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Od lani je članica orkestra Akademije Teatro alla Scala v Milanu. Zborovodja in organist Gregor Klančič je začel glasbeno izo- braževanje na GŠ Nova Gorica in na Or- glarski šoli v Novi Gorici. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je diplomiral na oddelku Glasbena pedagogika in Cer- kvena glasba. Vodi več zborov, je rav- natelj in profesor na Orglarski šoli v Ljubljani. Koncert je bil tako zasnovan, da so se izmenično oglašale orgle, ki sta se jim v naslednji skladbi pridružili še sopran in trobenta. Uglašeno sta izzveneli tudi Purcellovi skladbi Trumpet tune in Trumpet voluntary v binomu trobente in orgel. Poseben je bil koncert harmonikarja Aleksandra Ipavca in njegove skupine, saj se ta instrument ne pojavlja pogosto v cerkvah. In prav zato ga je bil zelo ve- sel g. Pohajač, ki je dejal, da se lahko v cerkvi tudi harmonika dotakne srca in duhovne razsežnosti človeka. Ipavec je začel svoj glasbeni študij har- monike s prof. Stanetom Maličem, ka- teremu je tudi posvetil svojo priredbo pesmi Sinku. Tega velikega mojstra in svojega prvega učitelja glasbe je Ipavec spoznal v mladih letih, ko je s stricem hodil v cerkev in je Malič na koru vodil cerkveni pevski zbor. S priredbo za pet harmonik je počastil tega velikega moj- stra. Harmonikarsko skupino Accor- dion group 4-8-8-16 sestavlja pet har- monikarjev iz Benečije, Posočja, Gorice in Trsta, poleg Aleksandra Ipavca so še Martina Rossi, Alessandro Gosgnach, Renata Lapanja in Leonardo Snidaro, kar je Ipavcu v posebno zadoščenje, saj so vsi njegovi nekdanji študenti. Na koncertu je glasbo dopolnjevala be- seda oz. pomen vsake skladbe je najprej predstavil Aleksander Ipavec, nato pa so jo še zaigrali. Pet harmonik je v cer- kvi izzvenelo ubrano in posebno. Zai- grali so Bachov Contrapunctus 1, Vival- dijev Inverno, Maličev Sinku in irsko suito v štirih delih M. Seiberja – prelu- dio, reel, air in jig. Sledila je še ena iz- med najbolj znanih Piazzollovih skladb Oblivion, ki so jo zaigrali v posebni pri- redbi, ter dve avtorski skladbi Aleksan- dra Ipavca: Suite 4 elementi in Across The Border. Ta je nastala, ko so padle meje med Italijo in Slovenijo. Prav zato se čuti združitev dveh svetov, zahodne- ga in vzhodnega v posebnih akordih, ki ponekod zazvenijo disharmonično. Metka Šinigoj O Predstavitev knjige Igorja Omerze “Režim se je Drage bal!” Igor Omerza in Marij Maver (foto IG) Praznovanje sv. Jerneja Poklon domačemu zavetniku ob zvokih kakovostne glasbe OPČINE manja, prireditve, misijone, sode- loval pri katoliškem tisku, kate- hezi na osnovnih in srednjih šolah, pri pisanju učbenikov in sestavi pripomočkov za liturgijo. Leta 1965 je vzpostavil prenos ne- deljske svete maše iz Rojana na valovih Radia Trst A, ki traja še danes, sodeloval je pri radijskih oddajah in objavljal. Prejel je imenovanje za monsinjorja; umrl je 1. aprila 2003. Vdani domačin Korošic se ga spominja kot vedre- ga, igrivega in delavnega človeka. Nekaj besed o projektu in zahvale sta izrekla tudi domačina Andrej Bole in Vlasta. Da bi končno prišlo do poimenovanja trga in preimenovanja okrajev Lajnarji in Piščanci, so pobudniki zbrali skoraj sedemsto podpisov. Krajev- ni tabli krasi tudi logotip. Na njem obok predstavlja prve hiše “v Kotu” pri Piščancih, vinska trta pa potrjuje tradicionalno kmečko dejavnost, s katero se še mnogi ukvarjajo in ki k Piščan- cem in Lajnarjem privablja števil- ne turiste. Jernej Šček Foto JŠ Videmska / Aktualno3. septembra 201512 MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (110) Mariza Perat Cerkev sv. Marije od Prikazanja v Strunjanu Za zgodovinarja p. Teodoria Assona je ta “prepovedani jezik” bil kajpak slovenski! Na spominsko slavje ob 400-letnici in na ob- novo cerkve opozarja spominska plošča nad glavnim vhodom cerkve. Tudi pozneje so v Strunjanu ob posebnih obletnicah Marijinega prikazovanja prihajale procesije s čolni oziroma ladjami. Tako je leta 1937 ob 25-letnici kronanja, 7. in 8. avgusta, iz Pirana priplulo šest velikih parnikov. Prva je plula ena najbolj razkošnih takratnih pot- niških ladij, imenovana Rex. Nanjo so postavili Marijino podobo. Na ostalih ladjah so bili du- hovščina, verniki in godba. Podobo so odpeljali v Piran, kjer je Strunjanska Marija doživela ve- ličasten sprejem. Naslednji dan, v nedeljo, 8. av- gusta, so Mariji- no podobo spet pospremili v Strunjan. Računajo, da se je procesije ude- ležilo vsaj 3.000 vernikov. Množica romar- jev je prišla v Strunjan tudi na obletnico prika- zovanja. Kot vsa- ko leto je bila med 14. in 15. avgustom opol- noči slovesna maša. Slovesno- sti so se nato na- daljevale na sam praznik. Ob tisti priložnosti se je tu zbralo 15.000 Marijinih častil- cev. Podobne spominske proslave so pozneje pote- kale še večkrat, medtem ko so se procesije po morju do druge svetovne vojne obnavljale vsako leto. Nekaj let so na Veliki šmaren svojo procesijo prirejali tudi solinarji iz Sečovelj. Danes so pro- cesije samo ob okroglih obletnicah. Podobo Strunjanske Matere Božje so v svojo žup- no cerkev želeli prinesti tudi meščani iz Izole. Odpravili so se zato v Strunjan in podobo, slav- nostno okrašeno, na ramenih prenesli v župno cerkev sv. Mavra. Število romarjev je kar naprej naraščalo, zato so frančiškani po slovesnosti kronan- ja leta 1912 razmišljali, da bi na strunjan- skem griču postavili novo, večjo cerkev. Predložili so načrt škofu Karlinu, ki se je z njim strinjal, vendar do nove cerkve ni- koli ni prišlo, saj se je kmalu zatem začela prva svetovna vojna, po vojni pa so se raz- mere bistveno spremenile. Frančiškani so si v Strunjanu postavili tu- di samostan, ki pa je bil po drugi svetovni vojni podržavljen. Italijanski redovniki so tu ostali do leta 1955, ko je umrl njihov zadnji sobrat. Zatem so skrb za romarsko svetišče prev- zeli slovenski frančiškani province sv. Križa iz Ljubljane. Cerkev je v tem času bila podružnica piranske župnije. Samo- tojna župnija je Strunjan postal leta 1961. Takrat je strunjanska božjepotna cerkev postala tudi župnijska cerkev. Leta 1992 so frančiškani slovesno proslavili 480- letnico Marijinega prikazanja. Slovesnosti so se, poleg velike množice ljudstva, folklornih skupin in pevskih zborov, udeležili kar trije škofje, in si- cer koprski škof Metod Pirih, tržaški škof Lorenzo Bellomi in nekdanji koprski škof Janez Jenko. / dalje V soboto, 5. septembra, bo v Porčinju slovenska sveta maša Pred 160 leti je Marija spregovorila po slovensko upnija Porčinj, Benečija in cela videmska nadškofija praznujejo 160 let, odkar se je Devica Marija trikrat prika- zala v Dolini pod vasjo in v farni cerkvi ter se s še ne desetletno Te- rezijo Dush pogovarjala po slovensko, saj kroni- ke poročajo, da je dekli- ca govorila in razumela samo domače narečje, ki je bilo slovensko. Prvo prikazovanje je bi- lo 8. septembra leta 1855 ob prazniku Mari- jinega rojstva, ko je okrog poldne mala de- klica s srpom v roki šla v Dolino pod vasjo, da bi požela nekaj trave za krave. Tu se ji je prikaza- la Mati Božja v bleščeči obleki; vzela ji je srp iz rok in sama požela ma- jhen snop trave. Nato ji je priporočila, naj se ne dela ob nedeljah in dru- gih praznikih, in na- ročila, naj to pove vsem vaščanom. Treba je tudi spoštovati post in vigili- jo. Devica Marija je dodala, naj ljudje prenehajo kleti, ker so grde besede zelo velik greh, ki Boga žalijo. Mati Božja je dodala, da, če se svet ne spreobrne in po- stane boljši, lakote in bolezni ne bo konca. V Porčinju, vasi v občini Ahten, od koder se pogled na eni strani razširi na Furlansko nižino do Ja- dranskega morja, na drugi na Ju- lijske Alpe s Krnom v ospredju, se je Mati Božja ali “Sveta Mari- Ž ja”, kakor jo imenujejo do-mačini, še dvakrat prikazala Te-reziji Dush in z njo govorila v do- mačem slovenskem narečju. Drugo prikazovanje je bilo v vaški cerkvi med sv. mašo. Takrat ji je Mati Božja natisnila na levo roko mali križec (dolg približno tri centimetre), ki se je bleščal, kakor da bi bil iz zlata. Ostal ji je do smrti. Med tretjim prikazo- vanjem je Devica Marija Tereziji zaupala skrivnost, ki je deklica ni nikdar razkrila. Nekaj mesecev potem so zaradi kuge umrli njeni starši in Terezi- jo je sprejel v svoj inštitut v Vid- mu sedaj že sveti Luigi Scrosop- pi. Ko je dopolnila 15 let, so jo poslali služit k neki družini v Čedad. Po štirih letih se je vrnila v Videm in začela noviciat. Re- dovnica je postala 14. septembra 1868 z imenom sestra Maria Osanna. Umrla je po hudi bolez- ni 16. avgusta 1870, ko še ni dopolnila 25 let. V kraju prvega prikazovanja so zgradili kapelo ali “janko- no”. Ljudje znajo povedati, da je bil kraj Marijinega pri- kazovanja živo zelene barve tudi pozimi, ker se tam sneg najprej tali. Ob 160-letnici prikazovanj bodo v Porčinju priredili več pobožnosti. V soboto, 5. sep- tembra, ob 10.30 bo sveta maša v slovenskem jeziku. Pričakujejo veliko število ro- marjev iz sosednje Slovenije. V nedeljo, 6. septembra, ob 9. uri bo peš romanje od od- cepa med vasmi Malino in Porčinjem; ob 11.15 bo slove- sna sveta maša, ki jo bo daro- val videmski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato; pel bo zbor iz župnije S. Martino al Tagliamento; ob 15. uri bo procesija s sveto podobo Marije v Porčinju, ki jo bo vodil pater Lorenzo Matiussi. Dvodnevni program ob 160. obletnici Marijinega prikazovan- ja v Porčinju so pripravile združene krajevne fare S. Andre- ja apostola, Sv. Janeza Krstnika in Sv. Lucije v Ahtnu in Porčinju. Romarjem bodo na voljo stojni- ce s pijačo in jedmi, za katere bo poskrbela domača Pro loco. U. D. V Nadiško in Kanalsko unijo bo prišel komisar Reforma krajevnih uprav zašla v slepo ulico eželna reforma lokalne samouprave je tudi v Be- nečiji in Kanalski dolini zašla v slepo ulico. V Nadiški in Kanalski dolini bosta morala sta- tuta pripraviti in sprejeti komisarja, v Terski dolini je odobritev statuta povzročila ostro politično polemi- ko. Na seji županov 17 občin Nadiške me- dobčinske unije, ki je potekala 20. av- gusta v Čedadu, ni- so dosegli potrebne večine. Predloženi osnutek je prejel 7 glasov (Buttrio, Čedad, Manzano, Remanzacco, San Giovanni al Natisone, Sovodnja in Srednje), prav toliko jih je bilo proti (Cor- no di Rosazzo, Grmek, Praprot- no, Podbonesec, Sveti Lenart, Špeter in Tavojana), Moimacco in Premariacco sta se vzdržala, Dreka pa ni bila prisotna. Ne- sprejeto besedilo je imelo trije- zičen naslov: Statuto Unione Ter- ritoriale Intercomunale del Nati- sone – Statět Union Teritoriâl In- tercomunâl dal Nadison – Statut Medobčinske Teritorialne Unije Nadiže, med cilji je besedilo omenjalo zaščito slovenske manjšine in je predvidevalo usta- novitev “podokrožja s sedmimi beneškoslovenskimi občinami”. D Tudi župani občin Čedad, Man-zano, San Giovanni al Natisone,Remanzacco, ki so sicer podprli statut, niso sprejeli popravkov v prid slovenski in furlanski manjšini (na pri- mer trijezičen uraden naziv), ki so jih pripravile občine Sovod- nje, Srednje in Dreka. Dne 21. avgusta je tabeljski župan Ivan Buzzi sklical sejo župa- nov medobčin- ske teritorialne unije za Železno in Kanalsko doli- no, da bi sprejeli statut. Občina Tablja se je za ta korak odločila šele potem, ko seje nista sklicali niti občina Trbiž ni- ti občina Možnica, saj sta kot občine Dunja, Kluže in Re- zija na Deželno upravno sodišče vložile pritožbo pro- ti reformi. Zato je bilo že vnaprej zna- no, da bi za statut in ustanovitev unije lahko glasovale le občine Naborjet- Ovčja vas, Tablja in Bila, ki pa ne razpolagajo s po- trebno večino. Zaradi tega seje županov se ni udeležil niti na- borješki župan Boris Preschern, ki je menil, da bi bila njegova pri- sotnost nesmiselna izguba časa. “Upajmo, da bosta komisarja v oba statuta vnesla pravice Slo- vencev, kakor je nedavno zago- tovila predsednica Furlanije Ju- lijske krajine Debora Serracchia- ni slovenskemu veleposlaniku v Rimu Iztoku Mirošiču”, je napi- sano v uvodniku petnajstdnev- nika Dom. V Terski uniji so statut sprejeli tu- di s podporo levosredinskih županov petih občin, kjer je priz- nana slovenska manjšina. Gre za Ahten, Bardo, Fojdo, Neme in Ti- pano. Spričo dejstva, da v bese- dilu slovenska manjšina ni niti omenjena in ni nobene skrbi za gorsko področje, je tipanski podžupan Elio Berra, ki je celih 15 let vse do lani vodil občino kot župan, odstopil. “Na svoji po- litični poti sem si vse- skozi priza- deval za pra- vice Sloven- cev in dosto- janstvo vseh ljudi, ki živi- jo na gora- tem po- dročju. Zdaj nočem izpa- sti kot cir- kuška žival, ki uboga ukazom trenutnega kro- tilca”, je izjavil. U. D. Tipajski podžupan Elio Berra Izola Načrt za novo cerkev v Strunjanu 13. maj naj bo praznik V Ljubljani se bodo spomnili Tigra ibanje 13. maj organizi- ra spominsko slove- snost kot poklon tigrov- cem in vsem žrtvam fašizma. Prireditev bo v nedeljo, 6. sep- tembra, ob 11. uri na Kongre- snem trgu v Ljubljani pred uni- verzo. Tam je namreč že več let precej neopazen spomenik ba- zoviškim žrtvam (na fotografi- ji). Na slovesnosti bodo peli pri- morsko himno Bazovica. Naj omenimo, da je pesem Vstala Primorska, ki jo mnogi štejejo za primorsko himno, dejansko plagiat Bazovice: refren so vzeli iz Bazovice, besedilo pa napisali šele več let po koncu vojne. Vili Kovačič iz Gibanja 13. maj pravi: “Zapeli bomo tudi pesmi Rož, Podjuna, Zila, Lipa zelenela je in Prišla bo pomlad. Recitirali bomo pesmi v spomin bazo- G viškim žrtvam, prvi od-porniški žrtvi DaniluZelenu in vsem tigrov- cem. Spregovorili bodo tudi sorodniki in znanci bazoviških junakov. Spomnili pa se bomo tudi na druge za- molčane antifašiste. Na- mesto rabljev in fun- kcionarjev je čas, da spregovorijo prizadeti ljudje. Zato polaganja vencev ne bo. Bomo pa jasno povedali svoja sta- lišča”. Zakaj ravno Tigr? Orga- nizatorji poudarjajo, da gre za neideološko obarvano odpor- niško gibanje, v katerem so bili Primorci vseh svetovnih nazo- rov. To pa je šlo, kot ugotavljajo mnogi zgodovinarji, partiji in partizanom v nos. To je vzrok, da je mnoge tigrovce v partizan- skih vrstah pokončala partizan- ska roka. “Antifašizem ni bil vsiljen, ampak spontan in iz trpljenja rojen organiziran ljud- ski odpor. To je pravi zgled plu- ralnosti in sodelovanja v ra- zličnosti, tudi za današnji čas. Brez tega bomo obsojeni na vegetiranje in propad”, pou- darja Kovačič. Gibanje se zavzema, da bi 13. maj postal državni praznik. Zah- teva tudi, da se po toliko dese- tletjih končno v Ljubljani pred predsedniško palačo postavi spomenik Danilu Zelenu in prvemu antifašizmu v Evropi. Tino Mamić Slovenija 3. septembra 2015 13 Natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo Goriški literarni klub GOvoRICA v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka razpisuje natečaj GOvoRIČKA za kratko prozo. 1. Tema: poljubna, vendar goriško obarvana 2. Trajanje: od 1. do 30. septembra 2015 3. Vsak avtor lahko sodeluje na natečaju z največ dvema besediloma. Vsak prispevek naj ima od 1000 do 1200 besed, zapisanih v pisavi Times New Roman velikosti 12 in z medvrstičnim razmikom 1,5. 4. Besedila v slovenskem jeziku morajo biti izvirna, še neobjavljena in nikoli predstavljena. 5. Natečaj je anonimen. Prispevke pošljejo avtorji po navadni pošti v 3 izvodih najkasneje do vključno 30. septembra 2015 (velja poštni žig). Večja ovojnica naj vsebuje tri izvode besedila, opremljene s šifro, in še manjšo ovojnico, označeno z isto šifro, v kateri so podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, e-naslov, telefon in lastnoročni podpis, s katerim jamči avtorstvo prispevka). Naslov za prispevke: Goriški literarni klub GOvoRICA Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica s pripisom: “NATEČAJ GOvoRIČKA” 6. Komisija, ki jo imenujeta razpisnika natečaja, bo pregledala samo prispevke, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem. Ocenjevala bo izvirnost, kreativnost, sporočilnost, jezik, slog in celoten vtis besedila. Odločitev komisije je dokončna in se nanjo ni mogoče pritožiti. 7. Avtor najboljšega besedila bo nagrajen z 200 evri, avtorja drugo- in tretjeuvrščenega besedila pa s praktično nagrado. Vsi udeleženci natečaja bodo prejeli zbornik GLK Govorica. 8. Ob razglasitvi najboljših zgodb je predvidena krajša prireditev v prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka, in sicer 5. novembra 2015 ob 18. uri. Po tem datumu bo odločitev ocenjevalne komisije objavljena tudi na spletni strani Goriške knjižnice Franceta Bevka (www. ng. sik. si). Veliko ustvarjalnosti želi Goriški literarni klub GOvoRICA mag. Darinka Kozinc, predsednica Vabilo na slovesnost v Sorici V Sorici bo 6. septembra 2015, po sv. maši, ki bo ob 10.30, odkritje spominske plošče žrtev komunizma; na njej bosta tudi imeni umorjenih duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne. Plošča bo v opomin in spomin na 24 izginulih žrtev po končani drugi svetovni vojni v vaseh Spodnje Danje, Zgornje Danje, Torka, Ravne in Sorica. Slovesnost bo vodil kardinal g. Franc Rode. Dan prej, v soboto, 5. septembra 2015, bo v Kulturnem domu v Železnikih ob 20. uri predstavitev knjige Vasi pod Ratitovcem skozi čas. Drfe under Ratitovc durh’t cajt, ki jo je pred kratkim v samozaložbi izdala Marija Gasser. V zelo obširni knjigi je osmo poglavje (Osma drfaš bek) namenjeno dogajanju po drugi svetovni vojni, kjer je na str. 111-113 predstavljena tudi življenjska zgodba duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne. Nade v zemljo posejane Vzklile niso iz prsti – Čakajo pomladi nove, Da jim v dušah up vzkali. Upanje naše, Filip Terčelj, 1927 Pohod na Škabrijel Iniciativa Škabrijel 2018 Nova Gorica vabi na rekreacijski pohod ali tek na goro spomina na padle, preminule in trpeče v 1. svetovni vojni (1915-1918), na Škabrijel v nedeljo, 6. septembra 2015. Prireditelji predlagajo, da se pohodniki odpravijo na pohod vsak iz svoje smeri ali s parkirišča pred Igralniško-zabaviščnim centrom Perla, in to v času, ki vsakemu najbolj odgovarja, posamezno ali organizirano. Pohod na Škabrijel navadno traja 1-2 uri odvisno od smeri in izhodišča, ki ga pohodniki izberejo. Organizatorji predlagajo krožno pot in prihod na goro med 10.30 in 11.00. Rob Trnovskega gozda ponuja svež in čist zrak. Priporočajo pijačo in hrano iz nahrbtnika. Na samem vrhu bo kratek kulturni program. Na pohodu mora vsak sam poskrbeti za lastno varnost. V primeru slabega vremena pohod odpade. Kratke Namesto sproščenosti in veselja ob darovih narave in začetku novega šolskega leta V Sloveniji zaskrbljenost in tudi strah pred mogočim prihodom velikega števila beguncev začetku vsakega meseca septembra smo navadno navajali podatke in pri- merjave, ki naj bi označevali začetek novega delovnega ci- klusa v nekem časovnem ob- dobju. Z obiranjem plodov, de- nimo povsod na zemeljski obli razširjene pridelave grozdja in vina, je narava začela dajati lju- dem svoje sadove. Največje ve- selje in zanimanje pa so zmeraj vzbujale skupine prvošolčkov, ki so prihajali v zgradbe učenja. Novo šolsko leto se je tudi letos začelo skoraj tako kot vedno, s približno enakim številom otrok v osnovnih šolah in dija- kov v srednjih šolah. Prvič pa se je zgodilo, da je več kot sto učiteljev oziroma profesorjev ostalo brezposelnih in zdaj iščejo delo v drugih primerlji- vih poklicih. Namesto da bi se veselili pove- danega, pa ljudje z zaskrbljeno- stjo, bojaznijo in čedalje bolj tu- di s strahom spremljajo napo- vedi o tem, da se tudi Sloveniji približujejo večje skupine be- guncev iz valov, ki že preplavlja- jo nekatere druge evropske države. Premier Miro Cerar je v svojih izjavah, napovedih in predvidevanjih skrajno neja- sen, dvomljiv in zato pristran- ski. Ponavlja, da bo državna me- ja ostala odprta, torej odprta za vse, ki bi jo hoteli prečkati po navadnih postopkih, ne pove pa, da država za sprejem velike- ga števila beguncev sploh še ni dobro pripravljena in najbrž tu- di kmalu ne bo. Dobronamer- ne kritike mediji sproti utišajo in jih celo označijo za sovražni- ke revežev in brezdomcev, ki da v brezupu preplavljajo Evropo. Skoraj nihče se tudi ne vpraša, ali bo s prihodom določenih ideološko opredeljenih begun- cev lahko ogrožena tudi var- nost Slovenije. Z jesenjo seveda nastajajo tudi novi dogodki, saj je življenje V živo in ustvarjalno, v politiki pase pogosto nadaljujejo ali po-glabljajo stare zgodbe. Pričako- vali bi, da se bodo oblastniki na človeško najlepši in najbolj do- stojen način tudi uradno poklo- nili našemu najstarejšemu pisa- telju in rodoljubu Borisu Pahor- ju ob njegovem visokem jubile- ju, 102-letnici rojstva. Toda zgo- dilo se ni nič takega, o jubilantu in velikem Slovencu je bilo iz raznih naslovov izrečenih zgolj nekaj vljudnostnih fraz, ki se- veda tudi Borisu Pahorju ne morejo segati v dušo. In nadal- jujmo: nekatera slovenska občila so objavila prispevke ob 50-letnici študijskih dnevov Draga. V reviji Ognjišče sta bila gosta odgovornega urednika magistra Boža Rustje idejna vo- ditelja Drage, Sergej Pahor in Marij Maver. V dolgem pogovo- ru sta poudarila tudi, “da je bilo naše poslanstvo dati besedo ti- stim, ki je drugje niso imeli”. Zagotovo je takšno poslanstvo Drage mogoče nadaljevati tudi v sedanjem času, saj je v Slove- niji še zmeraj veliko pomem- bnih in uglednih posamezni- kov, ki v javnosti nimajo besede in bi jo nemara v Dragi lahko dobili. V Sloveniji v zadnjih dneh zelo odmeva in vzbuja različne oce- ne trditev dr. Dimitrija Rupla, sicer enega izmed tvorcev naše zunanje politike in dolgoletne- ga zunanjega ministra, “da po- stajamo država brez podlage”. Ugotavlja, “da ima slovenski zu- nanji minister Karel Erjavec že dolga leta (poleg nekaterih dru- gih slovenskih voditeljev) počitniško hišo na Hrvaškem, od koder naj bi slovensko- hrvaške odnose usmerjal kar po mobitelu, kar posebej veseli pri- sluškovalce”. Dr. Dimitrij Rupel nadalje razmišlja, “da glede na to, kar se je ob rehabilitaciji vse več jugoslovanskih in komuni- stičnih vzorcev dogajalo s pri- stransko personalno politiko, z državnimi financami in novimi pridobitelji (tajkuni), s pravo- sodjem, vojsko in diplomacijo, bi lahko rekli, da je v nevarnosti sama substanca, to je podlaga slovenske države. Tu pa tam je videti, kot da se v Sloveniji spo- padata aktualna država in pred četrt stoletja premagana jugo- slovanska socialistična država. Spet se pojavljata zanikanje in uničevanje, vendar tokrat ni v rezervi nobene nove možne države. Potem ko se je Slovenija proslavila z znano izjavo, da bo posre- dovala med Evropsko uni- jo in Rusijo, je Slovenija iz- gubila skoraj ves ugled v EU ter v med- narodni poli- tiki. Procesi nazadovanja se dogajajo pod zunanjim ministrom Karlom Erjav- cem”. Slove- nija je dežela teme, je zara- di vsiljivega poročanja o nekaterih do- godkih, ki naj bi jih v deželah z bolj razvito demokratično kul- turo, obžalovali, naša občila pa njihove avtorje opogumljajo ali pa prikrivajo, zapisal Aleš Žužek na spletni strani Planet Siol. idet., v nedeljo, 23. avgusta. Gre za poročila o tem, da slovensko sodstvo med vsemi 47 članica- mi Sveta Evrope najpogosteje krši človekove pravice, pa pri- spevke o hvaljenju Severne Ko- reje, njenega režima, tam- kajšnjega diktatorja Kim Džong Una in vseh njenih prebivalcev, vse to ob gostovanju slovenske glasbene skupine Laibach. V Sloveniji pa noben časopis, ra- dijska ali pa TV postaja niso po- jasnili tega, zakaj se varuhinja človekovih pravic Vlasta Nus- sdorfer ne odzove na pozive, naj odstopi, saj Slovenija med vsemi evropskimi državami najbolj krši človekove pravice. Med obiskom v Mariboru je ce- Odgovor g. Pavlu Borštniku v ZDA s poskusi mojih obrazložitev Četništvo je bilo vojaška sila in politična organizacija zanimanjem, a najbolj z veseljem sem prebral pri- spevek g. Pavla Borštnika iz Ohia v ZDA, ki je zapisal, “da je v Novem glasu odkril povsem nov, a bogat vir informacij o življenju slovenskega življa pod Italijo”. Tudi po njegovem mnenju je to “najboljši dokaz zdravega narodovega življenja in najboljše jamstvo, da tega življenja še zlepa ne bo konec”. Glede Vašega mnenja, spoštova- ni g. Pavle Borštnik, da sem s pri- pombo o poboju četnikov po ka- pitulaciji Italije jeseni leta 1943, na območju Kočevja, napačno zatrjeval, da so bili preostali čet- niki oziroma privrženci tega gi- banja pobiti po vojni, pa nasled- nje. Slovensko četništvo niso po- menili zgolj vojaki in enote, ki jih naštevate, ki so se bojevale v različnih okoliščinah in razme- rah, se rešile, njihovi pripadniki pa zdaj po zaslugi zaveznikov živijo razseljeni v različnih državah. Bog naj jim nameni še dolgo, zdravo in srečno življen- Z je, iskreno želim. Vendar pa mo-ramo ob vsem tem vedeti inupoštevati, da je bilo slovensko četništvo ves čas vojne in tudi po njej tudi politično gibanje, nje- govi privrženci pa celotno to ob- dobje cilj in predmet represije revolucionarnih sil. Zaradi tega sem zapisal, resda nekoliko dvoumno, “da so bili preostali privrženci četniškega gibanja pobiti po vojni”. Da, veliko je bi- lo pobitih, ker so jih oblasti od- krivale in fizično uničevale, tako kot vse druge resnične ali dom- nevne nasprotnike njihove nove ureditve. K slovenskim četni- kom so se idejno in politično prištevale mnoge skupine za- hodno opredeljenih Slovencev, ki so verjeli, da se bodo Angleži izkrcali nekje ob Jadranski obali ali v Furlaniji in potem skupaj z begunsko vlado v Londonu zno- va vzpostavili statusno nekoliko spremenjeno kraljevino Jugosla- vijo. Slovensko četništvo se je zanjo zavzemalo, celo nav- duševalo, a bilo na morebitni prevzem oblasti nepripravljeno. Slovenski četniki na primer v nobenem kraju niso imeli svoje postojanke ali oporišča. Povsod so se le pripravljali na možne operacije, ki bi jih začeli izvajati v primeru že omenjenega iz- krcanja, sicer pa so se četniki zbi- rali in živeli ilegalno. To velja, navajam, tudi za večkrat citirano Slovensko legijo, ki se je imela za del Jugoslovanske vojske v do- movini, imela domnevno od 5.000 do 8.000 pripadnikov, to- da svojih mož, možnih četnikov, nikoli ni zbrala in postrojila. Kot nekakšno zanimivost navajam to, da slovenski četniki niso no- sili brade, ki močno zaznamuje srbske četnike, ampak so bili obriti. Nosili pa so kokarde z ju- goslovanskim znakom. Šele v novejšem času in novih mogočih raziskavah je bilo ugo- tovljeno, da se je več znanim Slovencem uspelo prikriti med- vojni in povojni represiji, ter so ves čas delovali v korist četniške- ga gibanja. Pokojni akademik Aleksander Bajt, sicer zelo znan profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze v Lju- bljani, je v svoji knjigi Dosje Ber- man sam razkril, da je bil med okupacijo pripadnik četniške or- ganizacije kot poročnik in šef protiobveščevalne službe v šta- bu majorja Novaka v Rimu. Ugotovljeno je, da je bil tudi olimpijski zmagovalec Leon Štu- kelj pripadnik slovenske čet- niške organizacije. Enako so ugotovili za četniškega polkov- nika Hrvoja Maistra, sicer sina legendarnega slovenskega gene- rala Rudolfa Maistra. Poskušal sem pojasniti svoje po- glede na četništvo v Sloveniji, o čemer sicer pišem zgolj občasno. Osebno sem pre- pričan, da preživeli pripadniki četništva v Sloveniji, ki so se bo- jevali za svoje ideale in k sreči preživeli, in četniki enot, ki so se po zaslugi zahodnih zavezni- kov lahko naselili po drugih državah in jih v svojem prispev- ku v Novem glasu podrobno na- vajate, skupaj in enotni sestavlja- jo četništvo, ki zato ostaja živ in ustvarjalni del naše zgodovine. V duhu tega prepričanja Vas, spoštovani g. Pavle Borštnik, prisrčno in iskreno pozdravljam, v OHIO, ZDA. Marijan Drobež lo pregledala častno enoto vo- jakov, kar je bil za mnoge najbrž mučen prizor. To se je zgodilo, potem ko je varuhinja človekovih pravic povedala, “da jo najbolj skrbi revščina med pripadniki slovenske vojske”. Razmere so postale tako krute ali pa smo ljudje postali že do kraja tako duhovno nebogljeni in brezsrčni, da v Novi Gorici nihče ni z javno besedo zaznal smrti, upal bi si reči najbrž ene- ga najbolj izobraženih in hkrati najbolj ustvarjalnih prebival- cev, kar jih je mesto v vsej do- sedanji zgodovini imelo. Po- skušam biti neoseben, čeprav sva bila prijatelja. To je bil Bru- no Korošak, 95-letni pater frančiškan, profesor na pa- peških univerzah in fakultetah v Rimu. Skoraj do smrti je delal pri računalniku in pisal o najra- zličnejših teoloških in drugih vprašanjih. Izdal je veliko knjig; nekatere uporabljajo kot učbe- nike. Viktor Papež, nekdanji profesor papeške univerze An- tonianum, je v osmrtnici, obja- vljeni v tedniku Družina, o pa- tru Brunu Korošaku iz samosta- na na Kostanjevici tudi zapisal: “Kljub zelo široki, globoki, od- prti in vsestranski sodobni teo- loški razgledanosti, ki ga je odli- kovala, pa je pater Bruno Ko- rošak ostal vse življenje pre- prost frančiškan, skromen, bratski, igriv in šaljiv in seveda iskreno pobožen, kar so sposob- ni narediti iz sebe samo zares veliki ljudje”. Marijan Drobež Aktualno3. septembra 201514 NATUROPATSKI NASVETI (78)Erika Brajnik MOXA ZELIŠČE, KI POZDRAVI 100 BOLEZNI September je mesec, ko je moxa terapija najbolj učinkovita! Moxa, nam poznano zelišče iz tradicionalne ki- tajske medicine, učinkovito odpravlja zasluze- nost iz telesa, in sicer v sinusnem delu, v predelu ušes, v pljučih in v uro-genitalnem delu. Tako blažimo in odpravljamo obolenja, kot so: sinuzitis, otitis, bronhitis, pljučnica, astma, bolečine v grlu, en- dometrioza, ciste, miomi, vnetje mehurja, ledvic, ma- ternice, jajčnikov, prostati- tis, neplodnost, impotenca, pomanjkanje libida, bo- lečine v želodcu, razdraženo črevesje, diarejo, mrzle in vlažne noge in roke. Čar moxe je ta, da jo lahko doma izvajamo sami tako na sebi kot na članih družine, otrocih, sta- rejših idr. Odpravljanje sluzi iz glave oziroma iz predela si- nusov in ušes. Moxamo cel mesec september 20 minut na dan, na predelu čela ali bolje tretjega očesa. To lahko naredimo kadarkoli v dnevu. Po- membno je, da to izvajamo vsak dan cel mesec september. Tako prečistimo, okrepimo in zaščiti- mo šibki del telesa pred zimo, kajti sluz je vlaga in vlaga je bolezen. Paličico moxe prižgemo na sveči, da je žareča, postavimo jo 1 cm od kože in grejemo tako, da vrtimo v krogu paličico moxe. Od nje terjamo, da je vedno žgoča in žareča, zato jo pogosto po- stavljamo na ogenj in jo pogosto otresamo. Več vlage je v telesu, več je bo moxa povlekla nase, bolj se bo ugašala. Moxo varno ugasnemo tako, da jo zapremo v prazno steklenico. Tako ostane brez kisika in se ugasne. Naslednji dan jo lahko mirno spet prižgemo. Ena paličica zadostuje približno za 3 uporabe po 20 minut. Če želimo razsluziti predel pljuč bomo moxali spredaj na pljučnem delu v sredini prsne- ga koša med bradavicami. Otroke moxamo zadaj med lo- paticami, takoj ko zaspijo kar skozi majico. Takoj ko otroci zaspijo takrat so najbolj mirni. Moxa na predelu popka pa se izvaja za razsluzevanje uro-genitalnega dela. Te- ga navadno na otrocih ne izvajamo. V popek se postavi žličko soli, sol grejemo z moxo 20 minut vsak dan. Moxa terapija je neboleča, neinvazivna in nima stranskih učinkov, lahko jo izvajamo sami doma pri vseh starostih. Glede na to, da z moxo razslu- zimo telo, predvsem tisto staro sluz, ki je v tele- su, moramo popaziti, da nove sluzi v telesu ne bomo proizvajali, zato se za zimo odpovejmo vsem mlečnim izdelkom in nove sluzi v telesu ne bo več. Iščimo zdravje! www.saeka.si Kaninska žičnica bo obogatila poletno turistično ponudbo Upajo v nov razcvet raznih športov a seji 28. avgusta je Vlada RS na predlog MGRT ozi- roma ministra Zdravka Počivalška sprejela sklep, da je projekt Sanacije žičniških naprav na smučišču Kanin nacionalnega pomena. Nov zakon o žičnicah zahteva tudi za kaninsko smučišče servisno “cesto” za ce- loletna vzdrževalna dela vse do najvišje točke žičnice 2285 me- trov, od koder se spušča na Pre- valo in na italijansko stran. To je tudi najcenejša možna varianta dostave potrebnega materiala za obnovo poškodovanih stebrov in drugih žičniških naprav na Kani- nu. Tako imenovana “cesta” bo prišla prav za razvoj gorskega ko- lesarjenja in pozimi za množične lahke družinske pohodniške vzpone s prave sedanje ceste na 1150 metrih. To pa bo tudi ne- kakšen prosto-smučarski po- daljšek smučarske proge do ceste, ki jo morajo čim prej spremeniti v turistično. Že to odpira novo poglavje razvoja turistične po- nudbe v Posočju, Reziji, Benečiji in tudi Kanalski dolini ponudni- kom, ki bodo sposobni to pred- nost izkoristiti. Sanacijo izvaja podjetje Dr. DU- HOVNIK d. o. o.; podizvajalca sta KASKADER d. o. o. in POMA; de- lavce ne najema podjetje Dr. DU- HOVNIK d. o. o., ki podpisuje po- godbe s posameznimi podjetji za specializirana dela. V medijih se je pojavilo kar nekaj napak, kot je npr. servisna cesta, ki ni cesta, opozarja projektant prof. dr. Duhovnik, ampak omo- goča dostop strojem za potrebe na gradbišču, zato gre za tovrsten dostop do postaje D in Prevale, ni pa to cesta v pravem pomenu be- sede. Podizvajalec podjetje Kaskader iz Idrije hiti graditi ta dostop za pre- voz materiala in delavcev. Potem bo služil v prvi vrsti za takojšnjo obnovo vseh poškodovanih de- lov žičnice. Seveda pa je iz iz- kušenj na drugih alpskih N smučiščih že sedaj jasno, da po-nuja ta dostop dodatne vsebineturistične ponudbe v poletni in zimski sezoni. Sedanji projekt prof. dr. Duhovnika pomeni s tem servisnim dostopom prihra- nek te vrste izgradnje tudi novim investitorjem žičnice. Helikopter je predrag in ga po svetu upora- bljajo le za nedostopne terene, kjer se servisni dostop ne da po- tegniti in je le dobrodošel (drag) pripomoček, ne more pa biti osnova za prenos in vzdrževanje žičnice. Ta dostop bo pocenil in poenostavil poletno in zimsko vzdrževanje. Po drugi strani pa bo omogočal lažje gibanje reševal- cev. Že sedaj se turistični ponud- niki veselijo novih možnosti za gorsko kolesarjenje, pohod- ništvo, dostope do podzemnih jam, plezalnih sten športnega in alpinističnega plezanja. V poletni vročini je zrak na Kaninu povsem nekaj drugega kot v dnu doline Soče. Gre za preizkušeno prakso alpskega turizma v Švici, Avstriji, Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji … in tovrstni športniki radi potujejo od ene ponudbe do druge. Bolj kot se bo ponudba širila izven zi- me, ko so stroški žičnice zane- marljivo majhni, lažje bodo žičničarji prenesli stroške zimske- ga obratovanja in povrnitev inve- sticije bo nekaj realnega. Že sedaj bodo dostavna žičnica in obnovljene sedežnice hitrejše in rezultati dodatne ponudbe bodo opogumili javno-zasebno par- tnerstvo in skorajšnje načrtovan- je sodobnega smučišča. Na terenu delajo od zore do mra- ka in so optimistični, da bodo za- stavljeni rok dokončanja del ujeli. Za sedaj dela dvanajst specializi- ranih višinskih delavcev (obe- nem višin vajeni alpinisti), šest strojnikov, miner gradbeni inženir kot vodja gradbišča. Od strojev sta najbolj opazna orjaška bagra, ki izravnavata teren po mi- niranju, in specialni transporter (Unimog) materiala in težkega orodja. Že sedaj je tu občasno še kdo, ko bo mogoč hiter prevoz ljudi in materiala, pa jih bo lahko na servisnem dostopu na celotni razdalji tudi sto, da se dela po- spešijo. Tako kot se spominjajo izgradnje kaninske žičnice pred štirideseti- mi leti nekdanji še živeči graditelji, pravega plačila za delo v teh napor- nih okoliščinah, ko se, v borbi s časom, utrujenost nabira iz dneva v dan, ni mogoče za- gotoviti … Napor, tveganje in iznaj- dljivost zaradi var- nosti se tukaj mešajo z ljubeznijo alpinističnega idealizma, ki izzi- va: živeti, delati v objemu gora, gorskega zraka in vsakršnega, čeprav kdaj skoraj nevzdržnega vremena. Brez tega dostopa bi bila gradnja dvakrat dražja in časovno nepri- merno daljša, servisiranje pa ne- gotovo. Že v začetku septembra prodirajo od vmesne C postaje in do konca meseca do postaje D. Glede na to, da potekajo dela po terminskem načrtu, upajo, da bo, kar se tiče njihovega dela, 15. de- cembra lahko začetek smučarske sezone tudi na Kaninu, čeprav v tej fazi razvoja še ne bo topov za umetno zasneževanje. MM ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 1. septembra, ob 14. uri. Postaja Topolovo / Vsakoletni projekt Koderjana Miha Mazzini in njegovi spomini sakoletni literarno-umet- niški projekt Koderjana je tudi letos zaživel v sklopu že tradicionalne poletne kultur- ne prireditve Postaja Topolovo, ki od leta 1994 julija oživlja istoi- mensko vasico v Nadiških doli- nah. O sami Postaji ne bomo obširjene pisali, saj je to priredi- tev, ki je v naši narodni skupnosti že dobro zakoreninjena in poz- nana. Omenimo naj le, da posta- ne mala gorska vasica pod Kolo- vratom v tem času stičišče vseh vrst umetnikov, tako besednih, li- kovnih, glasbe- nih in še bi lahko naštevali. Manj znan pa v nje- nem sklopu še vedno ostaja pro- jekt Koderjana, ki je letos dosegel že deveto izvedbo. Javnosti je ta do- stopen po pri- ložnostni brošuri, ki jo vsa- ko leto predsta- vljajo v Topolo- vem. Prireditelji tako literarni ka- kor likovni del vsako leto zaupajo drugemu protagonistu. V prete- klih letih je prozno ustvarjanje – gre namreč za kratko zgodbo v obliki opisa enotedenskega bi- vanja v vasi – pripadlo med dru- gimi Dragu Jančarju, Marku So- siču in Barbari Korun. Povabljeni avtor je namreč venomer sloven- ski pisatelj iz matice ali zamej- stva, njegov zapis pa v brošuri na- to izide v italijanskem prevodu, za katerega skrbi Miha Obit. Z Donatello Rutar sta namreč duša projekta, nad katerim je za- ložništvo prevzela čedajska za- druga Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik. Prireditelji se tudi letos niso izne- verili tradiciji, saj so medse pova- bili pisatelja, scenarista in režiser- ja Miho Mazzinija, ki spada med sodobne slovenske avtorje. Rodil se je leta 1961 na Jesenicah, do danes pa je izdal lepo število sa- mostojnih knjižnih izdaj, za ka- tere je prejel marsikatero literar- no nagrado. Tako ali drugače je tudi Mazzini povezan z našim prostorom, v svojem zapisu nam- reč velikokrat obuja spomine na to, kako je še v časih nekdanje skupne države pogosto prehajal državno mejo z Italijo in se tako – hočeš nočeš – soočal tudi s V stvarnostjo, v kateri živi naša na-rodna skupnost. Kar se umet-niškega oziroma likovnega dela brošure tiče, pa je letos prišlo do manjše spremembe. V preteklih letih sta namreč urednik oziroma založnik vanjo vključila likovno zbirko tega ali onega umetnika oziroma umetnice, ki je ustvar- jal/a v Topolovem, dela pa je nato prevzela tamkajšnja Splošna pi- nakoteka (PUT – Pinacoteca uni- versale di Topolo'). Likovna zbir- ka tudi letos prihaja iz le-te, a ne gre več za izvirne slike oziroma umetnine, temveč za reprodukci- je znanih evropskih slikarjev, med katerimi naj omenimo An- tonella iz Messine, Pisanella, An- dyja Warhola, Kazimirja Male- viča, Albrechta Dürerja in še bi lahko naštevali. Ker gre v našem primeru za lite- rarno recenzijo oziroma predsta- vitev, se bomo osredotočili na be- sedni del, ki nosi naslov Spom- niti se pomeni narediti zgodbo oziroma v prevodu Ricordare vuol dire creare una storia. Pripo- ved/zgodba se namreč začenja z avtorjevimi srhljivimi sanjami, katerih protagonisti so državna meja, obmejni organi, avtor sam in mumificirano telo njegove ba- bice. Že sam začetek torej naka- zuje, da bo Mazzinijevo izvajanje psihološkega, psihoanalitičnega in ponekod celo psihoterapevt- skega značaja. V pripovedi se namreč prepletajo avtorjeva mla- dost in odraščanje z nono ter sprejemanje njenih, takih ali dru- gačnih vedenjskih vzorcev, življenje v tedanji Jugoslaviji, to- rej retrospektivni prvini, s ted- nom, ki ga je Mazzini preživel v Topolovem, kjer je zastavil nekaj svojih literarnih del – ta so v prvi polovici letošnjega leta tudi izšla v knjižni obliki. Poleg tega se av- tor poglablja v književno, glasbe- no in umetniško tradicijo tako ožjega kakor širšega evropskega prostora. Pripoved Mihe Mazzinija ni line- arna, kar je razvidno tudi iz njene zunanje oblike. Daljše ali krajše besedilne drobce namreč ločuje- jo oziroma povezujejo zvezdice (*). Kot smo že zapisali, je zgodba v glavnem uglašena na avtor- jevo doživljanje li- ka stare mame ozi- roma none, ki je bila izredno verna in pobožna. Avtor- jevo mladost pa so zaznamovali tudi redni 'izleti' on- kraj meje, kamor se je v časih nek- danje skupne države še hodilo po nakupih do- brin, ki jih tedaj v Jugoslaviji ni bilo. Med Mazzinijevi- mi opisi pa je moč najti tudi doživljanje kraja in pokrajine, v kateri je lani jese- ni prebival. Topolovo ga namreč spominja na Franceta Bevka in njegovega Kaplana Martina Čedrmaca, med premišljevanjem o književnosti pa najde čas tudi za retrospektiven pregled svojih že objavljenih del. Zanimiv je opis kraja, ki je avtorju hkrati bli- zu in daleč, njegove poglede pa deli tudi skupina otrok oziroma šolarjev iz Slovenije, ki se čudijo, da se v tako oddaljeni in zakotni vasici govori slovensko. O pisanju in ustvarjanju pravi, da samo na sebi ni še terapija, a da je vsekakor znak premikov v do- ločeno smer. Nato omenja odnos nekaterih umetnikov do te obli- ke zdravljenja (Rudyard Kipling, Samuel Beckett, James Agee, Gra- ham Greene), ki so imeli nanjo seveda različne poglede. Enim je koristila, drugim škodila, tretji so se je otepali itd. V zadnjem raz- delku avtor izjasnjuje svoj odnos do življenja in smrti. Piše nam- reč, da je po njegovem mnenju edino posmrtno življenje člove- ku omogočeno le v primeru, da postane protagonist neke zgodbe in da je le pisatelj tisti, ki lahko prosto spreminja življenje neko- ga s tem, da v njegovo zgodbo vnaša nove prvine. Primož Sturman Miha Mazzini Aktualno 3. septembra 2015 15 rijatelji so me na Veliki šmaren po- vabili v Dreko, na Rožinco. Z možem nisva oklevala, saj so nam obljubljali domačo gubanco in prijetno vzdušje. Ker sva bila zmenjena med enaj- sto in poldnevom, ko naj bi se v vaški cer- kvi začela maša, sva zjutraj nekoliko dlje poležala in se šele okoli desete odpeljala z avtom po grebenu, ki povezuje Tarbij s Sta- ro Goro, proti Dreki. Sicer v tej vasi na sa- mem robu Rečanske doline, kamor pelje vijugasta cesta, ki je zaradi razgledov ena najlepših, kar jih poznam, doslej še nisva bila. A saj so kažipoti, pot je odprta in sko- raj brez križišč. Že tri četrt čez enajsto je, ko končno zagledamo napis Drenchia di Sotto, Spodnja Dreka in ozko pot, ki pelje med hiše. Cerkve nikjer seveda, niti ljudi ali parkiranih avtomobilov. Joj, saj bova zamudila mašo, nama je žal, pa ne veva, kam naj se zapeljeva, saj tudi zgornji del vasi, kjer se cesta konča, se zdi popolnoma tih in osamljen. Končno najdem na avto- busnem postajališču oglas, ki vabi k Rožinci. Do Razpotija je treba, mi postane jasno, do majhnega naselja Kras. Peljeva se naprej in najdeva kažipote za cerkev De- vice Marije. Končno. Avtomobilov je veli- ko, čas naju preganja, saj se na vrhu griča sliši glasno pritrkavanje zvonov, do začet- ka maše manjka le nekaj minut. Gor grem peš, rečem možu in ga pustim, da išče par- kirišče. Vroče je, pot se vije navkreber brez konca, cerkve ni videti. Za seboj zaslišim glasove. Ženski mojih let hitita k maši in se veselo pogovarjata. V mojem značaju je, da imam rada družbo, pot navzgor je še dol- ga in zato ju kar nagovorim. A je še daleč do cerkve? Ne vesta, tako kot jaz sta prvič tu, iz okolice Kranja sta doma. Smejemo se, ker tudi onidve priznata, da sta se zgu- bili v Dreki in med osamljenimi domačija- mi zaman iskali cerkev. Seveda, vas je po- polnoma prazna, saj je za ta del Benečije Rožinca eden izmed največjih praznikov v letu. Cerkev, sicer ena izmed večjih na teh pobočjih, ni dovolj prostorna, da bi sprejela številne domačine in izseljence, ki se sem vračajo v poletnih mesecih. Ena izmed mojih novih znank, Marta, pove, da je tudi ona ena iz- med tistih, ki jo je nostalgija zvabila na pot. Po krvi je Benečanka, oče je bil rojen pri Podutani in poko- pali so ga ravno pred letom. Be- nečani se na koncu vedno vrnejo, doma hočejo umreti, prizna, ko gleda dol na pobočja in doline, ki se na obzorju ponavljajo do ne- skončnosti. Lepo je tu, da nikjer ta- ko, doda in pove, da ji nekaj ne da miru in da bi se tudi ona rada vrni- la v Benečijo. Naveličana sem tega slovenskega pohlepa, megaloman- stva. Tu je drugače. Drugačni so od- nosi med ljudmi, drugačno je biti Slovenec. Marta je prepričana, da je v teh dolinah, ki se kot odprta dlan stekajo v Nadižo, našla svoje bistvo, tisto, kar je toliko let zaman iskala. In mi je lepo, ko jo gledam, kako se sproščeno pridruži množici, ki se je zbrala pred nabito polno cerkvijo. Noter se ne da, maša se je že pričela, slišati je petje in molitev, ki se spa- jata z vročim, jasnim avgustovskim ju- trom. In spodaj se tiha in osamljena spo- gleduje z gozdovi in zaraščenimi pobočji vas za vasjo, dokler se strmi grebeni ne iz- tečejo v nižino, ki jo nato, nekje v daljavi, požira morje. Benečija je dežela razgledov. Kot bi bile tem dolinam sanje in nostalgija pisane na kožo. Zeleno modra dežela z va- smi, ki se trmasto držijo strmin, da bi jih čas ne izbrisal za vekomaj. Marta me sprašuje o šopkih, ki jih je polno pred cerkvijo. Gre mi na smeh, ker se spomnim, kako smo ravno včeraj, ko se je že temnilo, plezali po pobočjih Kolo- vrata in iskali rože, primerne za snopiče, ali, kot jih tu imenujejo, pušjace. Prijatel- jici sta nam namreč povedali, da brez sno- piča ne gre. Od nekdaj je pri hiši, izročilo pravi, da ga je treba požegnati na pred- večer Marijinega vnebovzetja ali ponekod na isti dan. Potem se snopič hrani doma, če se pa bliža toča, ga je treba zažgati, da se prepreči najhujše. Ko sva vprašala, ali res pomaga, so nam povedali, kako je nji- hov nono nekoč rekel ženi, no, pušjac smo prižgali, pa je vseeno prišla toča. Ona pa: ja in kaj bi šele bilo, ko ga ne bi!!! Če tisto leto ne pride toča, se pušjac zažge ob božičnih praznikih in z dimom blago- slovi hišo in hlev. Ponekod potem pepel stresejo pred prag, da z njim zaščitijo hišo, tako kot pri nas na Krasu s svetoivanskimi venčki. Midva z možem odločiva, da bova šopek naredila drugo leto, najprej morava nam- reč razumeti, katere rože so v njem in kako sploh ta starodavni obred poteka. Vse sku- paj sploh ni tako lahko, kajti rože, ki po- nazarjajo Marijine vrline in čednosti, so se sicer nabirale po navadi, ki se je pre- našala iz roda v rod, vendar so v marsika- teri vasi katero dodali ali na katero poza- bili. Po večini gre za zdravilna zelišča, dišeče trave, ki so suhe napolnile hiše in podstrešja z značilnim vonjem. V snopič spadajo rman, pelin, koromač, konjska griva, šentjanževka in še mnoge druge divje rože. Marta posluša, ko ji pripovedujem, lepo je gledati dekleta in žene, ki nosijo velike šope trav v rokah. Vsi se pripravljajo na procesijo, kajti maše je konec, pred cerkvi- jo se kar tare ljudi, v jasnem avgustovskem nebu pa se utaplja pritrkavan- je zvonov. Z Marto in prijatel- jico se še nekoliko zadržimo pri dveh stojnicah, na katerih domačinke prodajajo prtičke, ročna dela in gubanco. Izku- piček naj bi šel v dobrodelne namene. Prtički so tako lepi, doma šivani, da si ne morem kaj, da ne bi enega kupila, z Marto vzameva še vsaka po eno dišečo gubanco. Sicer se nama zdi čudno, gubanca v avgustu, za nas je to božična poslastica. V resnici gre za stro- go ohranjanje tradicije. Gu- bance v preteklosti v Benečiji niso prodajali za vsakim voga- lom, ampak so jo pekli doma, in to samo za Rožinco ali če je bila kje poroka. Pekli so jo v štedilniku na drva, starejše žene se spominjajo, da je bilo v hišah od peke tako vroče, da so imele rdeče in solzne oči. Po gubancah, takih, ki jih ne najdeš v trgovinah, pa je dišalo po vsej vasi. Tudi naša gubanca, ki je žal doma pošla v dveh dneh, je bila narejena po starem, skoraj pozabljenem receptu. Kaj malo je bila podobna tistim, ki jih v lepo poslikanih škatlah za nekaj evrov prodajajo po veleblagovnicah. In imela je tisti pristni okus po preteklosti, ki zadiši in napolni hišo. Še najbolj je bila podobna potici, ki mi jo je, ko sem bila še otrok, za Božič spekla nona, tam na Krasu, v Bazo- vici. Gubanci sva z Marto skrbno spravili na varno in se pridružili procesiji. Slovenske pesmi Mariji v čast so se spajale s pritrka- vanjem zvonov. Ob koncu procesije je le- to z gesto utišal sam mašnik, msgr. Qua- lizza, ki je tega dne skupaj s svojimi verniki praznoval tudi zlato obletnico mašniškega posvečenja. Ljudje so se ob koncu zbrali ob Marijinem kipu in skupaj zapeli. Veliko jih je bilo zbranih z vseh vetrov, ponekod je bilo slišati tudi nemško ali francosko govorico, veliko je namreč izseljencev, ki se vračajo domov samo za to veliko praz- novanje. Ljudi je bilo toliko in življenja tudi, da si imel občutek, kot ne bi bila več kot polovica domačij v beneških vaseh praznih in kot bi nekdanje njive in pašni- ke ne zaraščala robida. Iz leta v leto višja in gostejša. Kot bi bili življenje in upanje, sredi teh šopkov, petja in veselja, spet tu. Domačini so nas po verskem obredu po- vabili v vas, na skupno praznovanje. Sedli smo in se pomešali mednje, napolnili ko- zarce in poslušali godce, medtem ko se je pogled utapljal v neskončnosti zelenih grebenov, dolin in lepote. Ta nežna, lepa, čeprav prevečkrat žalostna Benečija... Mar- ta je poslušala pesem, ne da se mi domov, je priznala. Občutek imam, mi je poveda- la, da so ti ljudje pravi Slovenci, ne pa mi, ki imamo v domovini vsega, a ne spoštu- jemo svojega jezika, še manj smo nanj po- nosni. Ko so si nato pevci iz Volč in zbor Rečan segli v roke in skupaj zapeli Oj božime, sem tudi jaz začutila tisto globo- ko, ranjeno beneško dušo, ki jo je vsakdan skoraj izbrisal in živi nekje v zakulisju, kot bi si še vedno ne upala na plan. A vendar živi, obstaja, kljubuje, se prebuja in je del teh prelepih, teh čisto naših dolin. Pa čeprav mi je zoprno, ko se pozneje vozim domov in na križišču preberem Cividale, Cividat. Noben Cividat ne bi smel biti tu, to ni Furlanija, tu svojemu največjemu trgu pravijo Čedad in tu še vedno praznu- jejo Rožinco, kot so jo praznovali v prete- klosti. Marto povabim, naj naju obišče in naj se vrne. Obljubi, da se bo vrnila, najverjet- neje zato, da bo tu ostala in živela. Ker se mi Benečani vedno vračamo, mi prizna, zato vsaj, če že drugega ne, da umiramo na svoji rodni zemlji. Suzi Pertot P poznopoletnem večeru - v sre- do, 26. avgusta 2015, - katerega hlad je že nosil v sebi rahel pri- dih jeseni, se je na Bevkovem trgu v No- vi Gorici zbrala ogromna množica ljudi različnih starosti - veliko je bilo mladih in otrok -, da bi se udeležila predstave Sljehrnik, ki jo je v rimani besedi v svo- jevrstni narečni govorici, “mlakar šči - ni”, mojstr sko stkal igra lec Iztok Mlakar. Uprizoritev je nastala kot koprodukcija SNG Nova Gorica in Gleda- lišča Koper. Iztok Mla- kar, dolgo let član Slo- venskega narodnega gledališča Nova Gorica, je, kot znano, tudi ime- niten avtor šansonov, v katerih opeva razne “što rije”, in v zadnjih letih tudi verzifi- ciranih dramskih tekstov, ki so do ži veli ogromen uspeh pri širokem krogu občinstva. Ena izmed njegovih us peš - nic je prav komedija Sljehrnik, za kate - ro je navdih našel pri srednjeveški mo- raliteti. Sam jo je seveda začinil z zna - čil nim humorjem in ji tako vtisnil ne - iz brisen pečat. Na odru je v vsej svoji plastičnosti za ži ve - la l. 2011 v dog - nani domiselnosti režiserja Vita Tau- ferja, ki je že pred tem zrežiral prvo Mlakarjevo avtorsko delo Duohtar pod mus! . Očitno sta Mlakar in Taufer v ve- liki umetniški simbiozi. Komedija, ki poleg kopico smeha in šaljivih trenut- kov vsebuje marsikatero bridko resni- co, je doživela ničkoliko ponovitev – stota je bila že v februarju l. 2013! To- krat sta jo SNG Nova Gorica in Mestna občina Nova Gorica ponudila brez- plačno na ogled v sklopu poletnih pri- reditev Stopimo skupaj nocoj. Nasto- pajči igralci, Iztok Mlakar, Marjuta Sla- mič, Rok Matek, Teja Gla žar, Igor Šta- mulak, Tjaša Hrovat, Ivo Ba rišič, Radoš Bolčina, in instrumentalni trio, David Trebižan, David Šuligoj in Roman Ko- bal, so podarili gledalcem, predvsem ti- stim, ki so sedeli na sedežih v prvih vrstah – ali kar na tleh -, veliko užitka in smeha. Mnogo gledalcev pa je za- man napenjalo ušesa in se trudilo us - merjati pogled na prizorišče, ki žal ni bilo na privzdignjenem odru. Zato je marsikdo predča sno, malce slabo raz- položen, odšel s trga. Mnogi so se spra - ševali, zakaj niso oder organizatorji po- stavili na bližnje stopnišče, tako da bi bil pogled nanj dosti boljši, in, zakaj ni - so igralci bolje ozvočeni, da bi jih sli - šali tudi tisti, ki so se gnetli na drugem koncu trga, in bi tako uživali vsaj ob po slušanju posrečenega teksta in son- gov. Res škoda za zapravljeno prilož - nost! V tiskovnem sporočilu se je sicer SNG Nova Gorica opravičilo gledalcem in organizatorju Poletnih prireditev, Mestni občini Nova Gorica, zaradi sla- bega zvoka med predstavo. Prišlo je namreč do nepredvidenih tehničnih težav, ki so jih v kratkem času le deloma lahko rešili. Obljubljajo, da bodo pred- stavo v sodelovanju z organizatorjem ponovili in zagotovili nemoten ogled. Na odru sta bila, kot omenje- no, tudi Marjuta Slamič in Ivo Barišič, ki prav te dni snemata film Komedija solz Marka So- siča. Sosič se tokrat prvič spo- pada z režijo celovečernega filma, katerega scenarij je sam napisal. Filmsko realizacijo je omogočila produkcijska hiša Arsmedia v sodelovanju s slo- venskim deželnim sedežem Rai za FJK, družbo za scenske storitve MB Grip in produkcij- sko hišo Restart, sofinanciral pa Slovenski film ski center. Film bo na ogled verjetno je- seni l. 2016. Marjuta Slamič v njem igra lik Ide iz slovenske Istre, po rodu Bosanke, negovalke ostarelih, ki skrbno bdi nad nergaškim starcem Al- bertom; tega protagonista, prikle nje - nega na voziček, pooseblja Ivo Barišič. Igralca sta že nastopala skupaj na film - skem platnu, tudi v posnetkih, ki so do - polnjevali gledališka dela Nede Rusjan Bric. Zmeraj sta pokazala svoj zreli igral- ski izraz, še posebno Barišič, ki ima za seboj ogromno umetniških izkušenj in je bil nad štirideset let član SNG Nova Gorica in zna vselej ujeti gledalca v umetniško past, tudi s svojim značil- nim nasmeškom, ki razkriva zmeraj ne- kakšen blag ironičen lesk. IK V Prisotni ste tudi pri nas, zato nas zani- ma, kako ocenjujete sodelovanje z našima kulturnima hramoma, in če bi se ga dalo še nadgraditi? Vedno poudarjam pomen Kulturnega do- ma Nova Gorica kot pomembnega snoval- ca kulturnega dogajanja tako v mestu kot širšem goriškem zaledju, večkrat izposta- vljam to posebno in strateško pozicijo No- ve Gorice in s tem Kulturnega doma, ki ima tudi vlogo promotorja slovenske umetnosti pri sosedih in vzpostavlja med- kulturni dialog s sosednjo Gorico. Prav za- to veliko pozornosti namenjamo prav čez- mejnemu sodelovanju tako s Slovenci kot Italijani in se povezujemo z našima kultur- nima domovoma v Gorici, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel ter številnimi italijanskimi društvi. Še po- sebej bi izpostavila zgledno sodelovanje s Kulturnim domom iz Gorice, s katerim že vrsto let skušamo prav s pomočjo kultur- nih dogodkov podirati najrazličnejše meje. Menim, da jih prav s kulturo najlažje pre- magujemo, obenem pa povezujemo in vzpostavljamo nekoč že enoten goriški kul- turni prostor. Zavedam se, da nas na tem področju čaka še veliko dela. Veliko se je govorilo o tem, kako bo po padcu omejitev gibanja na državnih me- jah vse drugače, a žal ugotavljamo, da ni tako, včasih se nam vsem skupaj zdi, da je sodelovanja med nami ob državni meji vse manj. Vaš komentar. Ta občutek je pravilen. Z leti ugotavljamo, da so fizične meje sicer padle, a med nami je še veliko predsodkov in drugih ovir, ki nam očitno onemogočajo bolj tesno med- sebojno sodelovanje. Goriška ima zaradi specifične lege v sebi neverjeten potencial, ki ga je potrebno izkoristiti, zato je nujno potrebno razvijati čezmejne projekte ter se bolj načrtno in premišljeno posvečati po- vezovanju s sosednjo Gorico. V zadnjem času je to sodelovanje res precej zamrlo, čeprav so bila ob padcu meje na tem po- dročju pričakovanja upravičeno velika. Pri- mer dobre prakse tovrstnega sodelovanja na kulturnem področju je bil v zadnjem času zagotovo naš festival Echos – čezmejni odmevi, financiran s strani Programa čez- mejnega festivala Slovenija – Italija 2007- 2013, ki mu je uspelo združiti in povezati tako kulturne institucije kot glasbene ust - varjalce in, kar je najpomembnejše občin- stvo z obeh strani meje. Mi se bomo še na- prej trudili vzpostavljati stike in iskati pri- ložnosti za snovanje skupnih projektov. Ve- liko je namreč še neizkoriščenih možnosti za povezovanje obeh mest, ki bosta le sku- paj lahko močnejši in pomembnejši tudi v skupnem evropskem prostoru. Kako si predstavljate naš prostor v pri- hodnje? Če se osredotočim na Novo Gorico in Go- rico, bi si želela, da bi skupaj zaživeli kot odprto večkulturno mesto. Padec meje nam je zagotovo ponudil priložnost za boljše sobivanje v tem prostoru ter sožitje med različnimi narodi in kulturami. Padec meje nam omogoča tudi to, da z urbani- stičnega vidika začnemo načrtovati in vzpostavljati nova središča skupnega urba- nega prostora. Tu velja izpostaviti skupni trg Evrope, ki je najlepši primer stičišča obeh mest, zato bi ga bilo nujno opleme- nititi s takšnimi vsebinami, ki bi povezo- vale prebivalce obeh mest. Stavba remize - edinstven spomenik industrijske de- diščine, Laščakova vila Rafut ali nekdanja bolnišnica v sosednji Gorici tudi še čakajo na obnovo in prave medmestne programe. Skratka, prihodnost obeh mest je v med- sebojnem spoštovanju drugačnosti, iskan- ju poti do skupnih projektov, ki bi ponov- no povezovali ta nekoč že enotni goriški prostor. Ko vam voščimo veliko uspeha v novi sezoni, vas naprošamo, da povabite v svojo sredino tudi naše ljudi. Hvala, da ste me povabili na pogovor in mi dali možnost predstaviti delovanje Kultur- nega doma Nova Gorica. Z velikim veseljem vabim bralce Novega glasa, da se nam pri- družijo na dogodkih v našem kulturnem hramu in skupaj z nami odkrivajo tisto naj- globlje sporočilo lepega v umetnosti. Stara navada, ki prikliče domačine v rodni kraj Beneška Rožinca Na Bevkovem trgu v Novi Gorici Sljehrnik in njegova kosmata vest Z 8. strani “Želela bi ...” Foto David Verlič Foto David Verlič