(t Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemsi nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cvlmeriki. The first Stoverdc Oaily" in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOtR. Entered as Second-Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under the Act of of March 3, 1679. TELEFON PISARNE: 1279 RROTOB. NO. 186. — ŠTE\f. 185. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 8, 1907. — V ČETRTEK, 8. VEL. SRPANA 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV. Rooseveltova kandidatura Orna roka Pričetek agitacije. zopet na delu. SENATOR BOURNE KOT GOJI TELJ . ROOSEVELT O VEG A BAKCELA; USTANOVITEV ODBORA Povsod i se je pričela agitacija za zc-petno izvolitev Roosevelta. AGITACIJA NA IZTOKU. Wac>liMHrt<>n, 8. avg. Senator Bourne iz Oregvma, kteri deluje za zopetno izvolitev R^osevelia predsednikom in kteri je lani priredil znani banket, pri kteram se je snovala zarota proti Rooseveltou, se je sedaj organizoval kot odbor "jednega", da tako agi-tuje povsodi za izvolitev Roosevelta. Senator je rano začel. Radi tega ni niti svojega sedeža v senatu prevzel in bode to storil šele v decembru; vendar .uju, |H>tem strojevodja in pa Geo. t K'liran iz. Rimesburga. kteri je umrl \ bol niči za poškodbami. Ranjenih je več. —* Vlak je imet zamudo in je skušal vjeti zamujeni čas. Ker je bil ovinek, ri mogel videti strojevodja voza. Mož .».1 . »< i -1 m > IlufT je čakal svojo ženo. Ko je zvedc!, kakšna osoda je doletela njo in otroka, s,» je revež zgrudil reza vesten na tla. V DOBI ZLOČINOV. Po raznih državah se zločini čudovito hitro množe. Dayton, Ohio, 8. avgi V soboto zvečer je tukaj nekdo umoril Slovakinjo, 231etno Ano Marko vič. Potom preiskave se je sedaj dognalo, da je bilo dekle pred smrtjo posiljeno. Njeno truplo so sedaj poko- Asheville, S. ('., 8. avg. Prodaja li e zelenjadi Robert Murdock je včeraj ustrelil gospo 1 .aunaryjevo, nakar je na isti na«'-in izvršil suaiioinor. Bil je izreden pijanec. Pri imenovane j ženi je hotel poravnati nek račun. Los Angeles, Ca!., 8. avg. 501etni Thocnas Chapman je včeraj ustrelil gospodično Barbaro Haywood iz Sacramento, Cal.. s krt eno je že deset let živel. Potem je tudi samega sebe ustrelil. Oba so prepeljali umirajoča v bolnico. Izgovor ne valja. S parnikom Graf Waldersee je pričel ogrski okrajni notar Petzer Kolo-man. Obdolžen je bil, da si je prisvojil 340 kron državnega denarja. On je priznal to, a rekel, da je bil to njegov zaslužek in da je bil opravičen. Če bi bil nameraval vsoti, bi bil vzel dosti večjo vsoto. Vas to ura ni pomagalo. Poslali so ga nazaj. Ves dan in vso noč sta iskala oče in mati v velikih skrbeh svojo ljubljeno hčerko. Danes pa sta zvedela iz nekega pisma, ktero je bilo pod vrat-mi porinjeno v prodajalno, da je hčerka v rokah zloglasne '1 Črne roke". Njen oče Kocc-o Valarde, kteri je premožen trgovec na 142 Cherry St., je dobil dvakrat pismeno opozorilo, da se mu namerava vzeti hčerko in da se bode zahtevalo od njega odkupnino. I^opovi so tudi izvršili svojo grožnjo. Pri jasnem dnevu, v zelo obljude-nej ulici, so ukradli petletno Domeni-co, ko se je igrala na eesti. To se je zgodilo v torek. Njen oče ima trgovino s sadjem. Zahteva se od njega $300 odkupnine, drugače se grozi, da bodo umorili otroka. Otrok je zginil, kot bi se bil udri v zemljo. Zastonj je stikal njen oče za njo. Zastonj je letal kot brez pameti in vil roke. Tovariš otrokov, Paul Kraftner, je videl sieer, da so govorili z malo Do-menico trije možje, druzega pa ne ve. Precej potem jo je začel iskati oče z ženo od hiše do hiše. Prehodila sta vse, ne da bi našla kako sled. Ko je šel oče danes zjutraj v prodajalno, je našel pismo. Takoj je slutil. da bode nekaj od njegovega zgubljenega otroka. Pismo je pisano v laškem jeziku, ima obiena znamenja črne roke in zahteva $300 za odkupnino. OČe je izročil pismo takoj policiji, ktera je začela stikati in preiskavati, ne da bi dosegla do zdaj kak uspeh. Ckra-lena petletna Domenica je kaj lop, zdrav otrok. , ZNIZANJE HRANILNIH VLOG. V državi New York so se hranilne vloge znižale kljub prosperiteti. Albany, N. Y., 8. avg. Iz poročil hranilnic na državni urad je razvidno. ia imele v letu, ktero konča s 30. junijem za $12,000,000 manj vlog. kot v prej ^ nem letu. Kljub vsej prosperiteti se je v preteklem letu vložilo ie za $5,000,000 depozitov več kot v prejšnem letu. Iz hranilnic se je dvignilo skupno $32,398,754 več nego lani. Zmanjšanje vlog se spravlja v zvezo s padanjem vrednostnih papirjev v tekočem letu na borzi. Lansko leto je znašal preostanek $108,671,735, letos pa samo $95,743,200. Skupno bogastvo hranilnic pa se je pomnožilo v tekočem letu za $46.316.183. Število depozitorjev se je pomnožilo za 103 tisoč 573. Deponovalo se je dolarjev 399,779,401, dvignilo $389,508.958; obresti se je plačala $48.940.903. Skupno premoženje znaša $1.490,760 tisoč 675, od kterega pripada vložnikom $1,394,296,034. Denarje v staro suuiafino pošiljamo: za $ 10.35 ............ 50 kron, sa $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kron, za $ 102.30 ............ 500 kron, za $ 204.50 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarii^a je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinu:j a odbitka. Nače denarne pošiljatve izplačuje c. kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini t priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa. New Tor k Bank Draft. FRANK 8AKSER OO-, 109 Greenwich St., New York. 6104 flt Clair Are., N. E, OWe. Zločini se množe po vsej deželi. GROZEN UMOR V DAYTONU, O., NI ŠE POJASNEN. BRATA IN SESTRA ANE MARKO VEC ŠE VEDNO V JEČI. Napad in umor v Pittsburgu. Žalostni konec navidezne poroke. Linča-nje zamorca radi napada. DRUGE LOPOVŠČINE- Izreden vihar na severozapadu. NAJHUJŠE JE DIVJAL VIKAR V DRŽAVAH MINNESOTA WISCONSIN IN IOWA Škoda je največja v Wimoni, Minn.; razdejana poslopja. USTAVLJEN PROMET. Dayton, O., 8. avg. Policija, šerifi in detektivi preiski^jejo vse mesto, da bi dobili tistega, kteri je v nedeljo zvečer posilil in zadavil Ano Marko-vec ter pobil njenega spremljevalca. Brata umorjenega dekleta, ktera sta šla precej dolgo za parom, so pripeljali danes v bolnico, kjer umira Anin spremljevalec. Ta pa ni mogel ničesar gotovega reči. Neka zamorka, ktera ne stanuje daleč od kraja umora, pravi, da je slišala ženski glas: **Harry, oh Harry!" Harry Markovec pravi, da bi morala o tem kaj vedeti njegova mlajša sestra, ktera je zbežala pri napadu. Ta pa kar molči na vse, kar je vsekakor čudno. Zato sta oba brata in ona &e vedno zaprti. Znanec pokojne Ane. Gordon, je danes umrl v bolnici. S tem je postal zločin trikraten. Pittsburg, 8. avg. Johna H. Zimmerman a so danes izpustili iz ječe. On je zadnjo soboto ustrelil Edwarda Shieldsa, ko se je branil proti štirim cestnim roparjem. Danes je Jos. Hen-ke spoznal v Jack McCarthyju jednega izmed štirih napadalcev na Zim-mermana. Zato so ga pridržali v ječi brez varstva. Columbus, O., 8. avg. 43Ietnega potnika Johna Malone izCincinnatija je ustrelila ženska Morris alias Malone, v čeljust in ga težko poškodovala. Ženska pravi, da Se je Malone pred letom v Niagara Palls dozdevno poročil ž njo. Šele pred tremi tedni ji je povedal zvijačo. Trdi pa, da ga je ustrelila le «lučajno. Cleveland, O.. 8. avg. Skrinjar Walter McCracken se je hotel včeraj pregrešiti nad dvema majhnima deklicama. Zato bi ga bili kmalu linčali. Policija Lra je le z veliko težavo iztrgala razburjeni množici iz rok. Runge. Tex.. 8. avg. Zamorec Sam TTail se je zagrešil včeraj nad dvema t>e!ima ženskama. Zato so ga zaprli. Ponoči pa ga je množica vzela iz ječe in olvesila. Springfield, Mass., 8. avg. Tatovi udri i v krasno vilo dr. H. Po-mererja in odnesli za $1500 zlatnine. ITiram, O., 8. avg. Nedaleč od tukaj je nekdo poskušal spraviti iz tira ekspresni vlak Pittsburg Flyer. Položil je deblo na progo. Nevarnost pa so opazili še pravočasno. STRASNA SMRT V ELEVATORJU Vrvi so se zamešale in Mueller j a je zdrobilo. Jacob Mueller, 41 let star, je bil v službi pivovarne Schwartz & Bern-heimer. Včeraj zvečer se je hotel pe-2 jat i z elevatorjem .Pri tem pa so se mu zmešale vrvi. Sel je na elevator. ]>očel nekaj reševati, pri tem se je pa sam tako zapletel, da se ni mogel rešiti. Na nesrečo se je začel elevator premikati in Muellerjeva osoda je bila s tem zapečatena. Vedno hitreje je šel, potem ga pa stisnil in zmečkal v okroglo maso. -St. Paul, Minn., S. avg. Včeraj zvečer je pričel tukaj, v Wisconsinu in v Iowi divjati izreden vihar s točo in dežjem, kteri je napravil izredno škodo. Najhujše je divjal vihar v Winoui, Minn- Iz Albert Lea, Minn., se poroča, da je malo mestece Joice v Iowi popolnoma razdejano in da je tvit|. s< pa uvoz 80 milijonov kilogramov os«»i> je bilo ubitih in ranjenih. Med temi je tudi par A-merieanov. Iz razvalin s-o že jnino li 20 trupelj, dasiravno s<> odpravili Ie polovico razvalin. Oi»a vlaka sta hitro vozila, kv se je psipj-tila jk -. «j-ča. — Belfast. Irska. 8. av-\ \*ojašt\o je zasedlo včeraj vse ulice t iKra j.>ii«lent- VHTOK VAUAVK('. Swretary. LOU IS BESEDliv, Treasurer. Place of business of the corporation and addresee- of above officers: I <>9 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.__ Za leto velja li.~t za Ameriko . . . $3-00 ,, ix>1 leta . ........1.50 ,, leto za me.~to New York . . 4.00 ,, |K>1 leta za mci-to New York . 2.00 ,, Kvropo za v^e leto.....4.50 ......pol leta.....2.50 ,, ,, ,, četrt leta .... 1.75 V Kvropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NAHODA"' izhaja vsak dan iz-vzeinši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ( "Voice of the People") Issued every, dav, except Sundays and holidays. Subsc ription yearly $3.00. AJvertisementJon agreemt.it. Za ofrla^e dov'eset vrstic se plača 30 centov. Dopisi bre; po«lpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri' spremembi kraja naročnikov prosimo, da ne nam tudi prejšnje bivalište naznani, ila hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iii p«>šiljatvam nart^lite naslov : "Glas Naroda" 10'^Greenwich "Street, New York City. Telefon : 1 L'7".+ Rector. Možki^izumirajo. Chit aški zdravstveni komisarje po dvajsetletnem proučevanju v svojem !»osIu prišel do zaključka, da možki v Chicagu izredno izumirajo, ženske |>a se muože. Samo v zadnin sedmih mesecih je umrlo dvanajst tisoč mož, a le i»sem ti— >č žensk. V zadnem leta je umrlo tam trideset odstotkov več mož kot žensk. Chicaski zdravstveni komisar nam od^iiia ie — odpr a vrata. Ničesar novega ni, kar nam pove. "It's the pace that kills"' — življenje je postalo tu k da moramo zdaj dvakrat tudiko delati in dvakrat toliko uživati kot pred dvajsetimi leti. To se pravi: da živimo dvakrat toliko. Zato se nam krajša življenje v tem razmerju. Glavni vzrok temu pa je nekaj, česar ne iH>ve ehioaški komisar. Edino ženske so vzrok. In to iz dveh vzrokov. Prvič se je konkurenca v služenju Vsakdanjega kruha poostrila bas v zadnjih dvajsetih letih. Zato je p«.stalo stališče možkih brez primer težje na vseh poljih. Za hujšim in večjim delom p« se oglasi hujša in vetja potreba jh> \*>čitku, po oddah-nenju. I /ivanje teira j »očitka v večji meri pa deluje pravtako uničujoče na živce kot l>»»lj napeto delo. Sopiha-jak hiti mož ua lunch, je lam v vej aaglici; tnlejše jedi ne prebavi in ne pre^rize dobro, ampak jih kar tako Niti s slino jih ne utegne zme-$atti. Zalije jih s pivom ali drugo fcekt^Vno. 'HhIo. Jželodec tše zie da premotiti. Ne privošči si časa, če mu prinese tako nenaravno življenje bolezni, da tn ostal duma, se spočil in vprašali »1 ravnika za svet. Zato so p<-stale bolezni na želodeu, ledvicah ali je-M*ah uprav narodne bolezni ameriških mož, kajti ženske nimajo podobnega trpljenja. Ženska je vzrok prvič, ženska je vzrok drugič in zadnjič — seveda govorimo od ameriške ženske in ne od naše. Ona zahteva vedno več od moža v svojo udobnost. Blesteč« bogastvo premožnih deluje kot strup «a siromašne razrede. Ženske zahteve glede oblek, zabav in udobnosti se množe od leta do leta. Mož se mora v tem razmerju siliti, če hoče, da ji nstreže in da ohrani ravnotežje doma. Napeti mora svoje moči do skrajno-ti in dela kot človek, kteri misli, tla mu jeH dala čaša žganja novih rnočij. Tako crre vedno huje in huje, dokler ne pride katastrofa. Odtod izvira izredno naglo izumiranje možkih. O tem bi se ne dalo pmat- samo članka, ampak cele knji- Dolžnost in hvaležnost hodnik I Hindis je obsodil Standard Oil Company na ogromen znesek. Ta-j koj se je zbralo par modrih mož in reklo: postavimo ga za predsedniškega kandida.a, Tak mora biti predsednik, če hočemo biti brez trustov in monopolov. Znamenito je za naše ljudstvo, da začne takoj postavljati za predsedniške kandidate more, kteri hdela ugajajo splošnosti. Res je, da moramo iskati po celi republiki sposobnih mož. Ne smemo pa kar meni nič tebi nič zgrabiti kar za človeka, kteri je vesten v spoln je vanju svoje dolžnosti. Ne smemo kar segati po ljudeh v javnih službah, če vrše slučajno jedenkrat to, za kar so postavljeni in plačani. V slučaju Landisa je do pičiee tako. ker sodnik je izrekel obsodbo, k t era ugaja večini. Ce je ta obsodba ■res na podlagi zakonov in konstitu-eije, bodo odločevale višje sodni je. Kaj pa, če bi bila samo izraz ljudske volje i Kaj, če ji ni podlaga zakon, ampak ulica f Sodnijske obsodbe so vedno tako : ali se jim ploska ali zabavlja. Mi trdimo, da ni prav nič umestno to splošno navdušenje za L*andisa, ker dokazuje preveč, kje in odko je vzel podlago za svojo razsodbo. Zato je neumnost napravljati iz sodnika junaka. Nam se zdi, da je vse preveč preračunjeno pri tem Landisu. lies ne vemo, zakaj se obeša na ve-iki zvon, kar je storil v svoji uradni dolžnosti ? Če je storil več kot dru-tri, mu lahko izrečemo svoje priznanje. Da bi se ga pa na podlagi takih •• vrlinktere bi morali izpolnovati vsi uradni nastavljenei, štuli kar za predsednika, je naravnost bedasto Mogoče ima mož zmožnosti za sodri ika — naj torej ostane, kjer je. Sicer pa vse diši po reklami, po tisti čudni reklami, ktera zastruplja vse. Krivica, umor — vse se izrablja v osob^i prospeh. Ker smo tega navajeni, se nam zdi čudno, da se uporablja enkrat tudi nekaj lep- splo&i mogli zavedati, kakor veliko igro so (ravnokar izgubili, ne bi IV. ■Ko&uta moglo varovati pred narodno jezo niti veliko ime proslavljenega mu očeta! tre. Za 11 Šolstvo na Romunskem, ftiraiunska je, kakor se zdi, dežela Evrope, ki je najbolj zaostala v šolski omiki. Zadnje štetje je pokazalo, da od 5 milijonov prebivalstva M znajo 4 milijoni ni pisati ni &ta£š in da je le 1 milijon dobil malo to-HfrcJ jito iaobraabo. Indijski doni Slone v Indiji krmijo dvakrat a* dan. Ob določeni uri jih vodijo mesto, kjer je pripravljena za njih hranai Zajutrek vsakega aloea ■doji v 4Vi kg riža v petah poRamiS-nft ovojih. Riž je zamotan v i in to je povezano z dolgo travo K0JA3Q, NAROČAJTE 8« KA "aT.AH NATOPA". STA^VT'/'JT T*f jc • 'J V MIKI Spor med Ogrsko in Hrvatsko. V avstrijski zbornici. Tu stojimo pred ne še doživljenim fenomenom: vsa Evropa, v kolikor prihaja do izraza v evropskem no-vinstvu, se je postavila v ogrsko-hrvatskem sporu na stran Hrvatov. To je za hrvatsko stvar pravi moralni triumf, ki mu bode sledil tudi efektivni dobiček. Izlasti pa je hrvatsko vprašanje sedaj trajno na -dnevnem redu v avstrijskem parlamentu. Ni je seje. da ne bi ta ali orni govornik vpletal tudi hrvatsko vprašanje v svoja izvajanja. Tako so govorili ž^e o njem slovanski poslanci: Bian-kini, dr. Tresič, Vukovič, dr. Krek, tir. Laginja. Kakor Nemec je posL A uersperg visoko povzdignil hrvatsko vprašanje med najvažnejša vprašanja habsburške monarhije, to smo že povedali. Za Auerspergom se je o-glasil še drug Nemec, ki se je istota-ko odločno zavzel za hrvatsko stvar. Krščanski socijalec dr. Mayer je o-s>t'ro prijemal sedanje oblastnike na Ogrskem, ki so se združili, da duše druge narodnosti. Te brutalne ma-djarske politike — je vzkliknil govornik — ne smemo več dopuščati. Krščansko-socijalna stranka opazuje z globokim sočutjem sedanja strem-ljenja za habsburško hišo toli požrtvovalnih Hrvatov. Govornil je naslovil nastopno apostrofo na madjar-sko adreso: Če je Ogrska doslej ve-d-no grozila s tem, da bode razpravljala le z Avstrijo, ki je parlamenta-rično vlad ana, se mora sedaj zaobrniti sulico in reči, da avstrijski ljudski parlament se more z zaupanjem pogajati le z resnično ljudsko zbornico na Ogrskem. S tem je govornik kazal na nekaj, česar se Madjari •bolj boje nego hudič križa — ^aklical jim je zahtevo po splošni in enaki volilni pravici. Kakor rečen«: same moralne plju-ske dobivajo sedaj Madjari od vseh stranij, prijateljev ni nikjer več — v avstrijskem parlamentu se v sedanjem zasedanju še niso odprla usta, ki bi jih hotela vzeti v obrambo, — simpatije, ki so jih Madjari "znali pridobivati pri druzih narodih 6 svojim bre»primernim, virtuoznim hinavstvom, ginevajo kakor an eg na po-■edadanjem solncu. Prevelika je bila sreča, ki so jo imeli Madjari doslej pri vsem, kar so počeli. Prevelika sreča jih zavedla predaleč, a kar je najhuje: kar so zaigrali takorekož v hipa s svojim frivolno izzivanim sporom s Hrvali, to se ne da več popraviti. Lepi ki lažnjivi videz, s katerim so mamili Evropo, je definitiv-no razdejan. Svet vidi sedaj, da se je pod madjarskim evropskim vide-zem skrivalo asi jamsko boz^oretro... Vprašanje železniške pir»gma*ike izginja sedaj za Madjare, ker sedaj jim gre za politiški ugled u s njim za — bodočnost. Ako M se Mssdjari Ljubo doma. — Slika iz domačega življenja. — Spisal Jercraim Anonim. Lepo pomladno jutro je. Po stezi, ki vodi po hribu navzgor, proti Slemenom, gresta brat in sestra. Krat, krepek mladenič v najboljših letih, koraka naprej, opirajoč se na grčavo gorjačo. Za njim gre sestra, šibko dekletce. Na glavi nese sveženj, kakorš njega jemljejo naši možje, kadar odhajajo od doma po kupčiji. Molče speta po strme j stezi, sliši se le škrtanje okovane gorjače, kadar se krepki mladenič opre nanjo. Hitro stopa brat, da ga sestra komaj dohaja po strme j stezici. Dospe t a aa malo ravnino. "Oh, Martin, dej, postojva tu-le nekoliko! Saj si se menda tudi ti upehal?'* izpregovori deklica. "Le počivaj, kjer hočeš in kolikor dolgo hočeš. A že najljubše mi je, če se takoj vrnešglasi se otsoren bratov cdgovor. " Martin, ne bodi vendar tak, daj si kaj do fx> veda ti! Saj te mati...** " Molči!" zavrne jo brat trdo. — '' Sem te mar prosil, da me spremiš? 'Kaj mi je treba še na poti iz domačega kraja poslušati te kačje besede. Seveda, zagreniti mi hočete še slovo, da bi se tem težje spominjal na dom." Nekaj časa molči, potem pa nadaljuje, kakor bi sam s seboj govoril: 1 - No, no, tako daleč je prišlo, da moram bežati iz domače hiše. Mati, moja mati me odganja od doma, brezčutno me izroča tujini, mrzli tujini! — — Gorje mi I -— Toda vse to ni zadosti: Boje se, da bi se ne oziral nazaj — ha kam nazaj T — pošljejo za menoj sestro, milo sestrieo, da bi me spremila od doma, spremila za vedno. Na pot jej dajo sladkih besed, tistih besedic, s kterimi so me pikali doma, češ, odtuji Martina popolnoma od doma, da se ne vrne več. Prijetnejše se bode živelo brez njega ! — Toda bodi! — Umaknil se vam bom, umaknil za vedno. A dom, ■po rajnem očetu moj dom, naj vas živi, jaz pa bom vsaki dan prosil tuje roke koščeka kruha.11 Sestre se poloti nekak strah. "Moj Bog..." vzdihne in skoro da jej ne omahne sveženj razglavo. Plime se za leskov grm in spravi sveženj zopet v ravnotežje. Tiho sledi bratu — oba molčita. Steza zavije v jelov gozdiček. — Skrivnostno, kakor vedno, vrše temna drevesa, od vetra se pripogibajo veje, kakor bi hotele lajšati žalostni dekliei bol, ki jej stiska srce. Solze stopajo dekletu v oči, komaj jih zadržuje. A pred njo stopa brat, brat oka-menelega srca, brezčutni brat, kteri odhaja iz trmoglavosti in kljubljivo-sti od doma. Doma zapušča veliko posestvo in vsa dela na polju stari materi in šibki sestri, sam pa gre pohajat na Koroško, saj za zaslužek mu ni mar. Medtem ko materi doma in sestri ktera mu odnaša prtljago, krvavi srce, smeje se njemu kljubljiva škodoželjna duša, Češ, to je moje maščevanje. Oh, grozno maščevanje za je dno samo materino besedo, ktero je govorila le iz ljubezni do njega! Neznosno se zdi sestri molčanje. Rada bi govorila, rada bi ga prepričala, da njegove misli, njegovi sklepi in nameni niso pravi, a boji se poseči v živo oglje. Saj stopa brat pred njo tako trdo, tako temno gleda pred-se, kakor bi bil iz kamena. Strma steza pridrži do vrha hriba, potem pa se nagne na drugo stran. Do tu navadno spremljajo naše žene svoje može, sestre svoje brate, kadar odhajajo ti iz doma. Kaj lepo se vidi od tu cela dolinica, holmci in ravnina, gozdi, polje, travniki in mala sela z ličnimi hišicami. Od tu se vidi tudi cerkev Cikava, kjer Marija tako rada -uslišuje prošnje naših krošnjarev. Zatorej tudi ne pozabijo nikoli, kadar odhajajo z doma, iti gor na prijazni hribček, da se v novic priporoče nebeški Devici za srečo pri kupčiji, ktero jim vsako leto izprosi pri Bogu. '— In res, dobroti j i va nebeška Mati ne pozabi nikoli svojih častilcev. Ko se vračajo *' adomar-ji" v pozni jeseni domov, dobe doma napolnjene žitni ce in vse gospodarstvo v lepem radiu A sami prinesejo iz tujine denarja, kolikor ga potrebuje hiša, kajti o tem, kar am vzraste na primw«n> malem polju, bi se hiša ne mogla vzdrževati. Tak je nas kmet v svqjem dejanju in as-hanjo. Tudi naia dva. sta priči* do Martin je utopil drži po marno se je oszrl po ^»»i, ktero je zapuščal, kakor je pravO, za vedno. Človek bi mislil, da se tou je storilo inako pri zadnjem pogledu na rodno dolino, na rodno vas in domačo hišo. A zaničljiv nasmeh, kterega mu je izvabil ta pogled, je pričal, da mladeniču ni nič za dom. Popačeno srce, ktero je doma preveč obsipala sreča!... Tudi sestra je stopila, s steze na •cesto, oddahrila se ter ozrla nazaj. Pogledala je (brata in zopet se jej je porosilo oko. Do tu je navadno spremljala rajnega očeta in brata, ko sta skupaj hodila z doma. Nekako žalostno se je vračala vselej od tu, a :ta žalost je bila povsem drugačna, kakor bolest, ktera jej danes stiska sree. Saj je upala poprej pri vsakem slovesu na veselo in srečno svidenje, saj so jo dobri oče vselej., kadar so jej stiskali roko v slovo, prijazno tolažili, naj se ne solzi, nekaj časa in zopet se bodo videli. A sedaj? — Ljubljenega očeta krije hladen grob! Brat pa, kterega je vselej tako ljubila, zašel je po očetovej smrti na kriva pota, zapravljal je v slabi družbi denar ter zahteval vedno večje svote od matere. Nekaj časa ibu je mati vztrezala, kajti bala se ga je, ker je vedela, kako hude jeze je. A slednjič mu ni mogla več prizanašati. Prav po materinsko ga je posvarila. Takoj je bil ogenj v strehi. Nič več se ni dalo z njim občevati. Zahteval je odločno, naj mu mati izroči posestvo, ktero je po moževi odredbi oskrbovala do sinbve polnoletnosti. Mati se seveda ni mogla odloČiti za tak korak, zlasti ker je videla, kako se jej sin vedno od tuja. Prosila ga je, naj počaka do štiriindvajsetega leta. Ker se ni dalo s silo ničesar doseči, poskusil je s kljubljivostjo. Odpravil se je od doma. češ, da se ne vrne nikoli več domov. "Martin, vrh Vrnileka sva, jaz moram nazaj!" izpregovori sestra, ko stopita na eesto. Nič odgovora. "Saj veš, Martin, da smo se vselej tukaj ločili. "Vselej smo se lepo poslovili, z jezo v srcu menda tudi danes ne boš odšel t" Zopet nič odgovora. '' Kako moreš biti tako tirdosrčen ? Martin, spomni se rajnega očeta—17 Dekliei se udero solze in ihteč nadaljuje: 4 * Tu-le doli pri sv. Marku počivajo, misliš-li, da ne gledajo zdaj na naju? Saj veš, kako so vselej radi videli, če smo se ljubili med seboj? Vsaj mrtvega očeta spoštu j. .. ' * Dalje ne more govoriti, solze žalijo ubogo dekletce. Bile so bridke solze, ljubeče sestrine solze, in glejte — niso ostale brez odmeva. Brata je obšla nekaka zorna in trepalnici na očeh sta se mu zganili. Ozrl se je nazaj in neljubo zmajal z glavo, videč sestro v takem stamju. "Kaj pomaga zdaj vse javkanje in tarnanje? Šele zdaj bo vama prišlo spoznanje, a prepozno je." Skušal je govoriti s trdim osornim glasom, toda poznalo se mu je, da ga je ganil sestrin jok. Spoznal je, da ne dela prav, videl je, da bi ga sestra mogla popolnoma omeličiti, zato se je je želel prej ko mogoče iz-nebiti, želel je proč od doma. Popačeno srce mu ni dalo, da bi se uklonil. Zgrabil je torej sveženj, zamrmral nekaj med zobe in odšel. Zaman ga je klicala sestra, še nekaj trenotkov in izginil je na ovinku za hojevimi debli. . .. Sestro je premagala bolest. Zgrudila se je na bližnji bukov parobek ter si zagrnila obraz s predpasnikom. Nekaj časa je ihtela, potem pa je vstala in pogledala po dolini. Na malem holmu se je videla cerkev v Cikavi. Jutranji solne ni žarki so obsevali veličastno romarsko svetišče, da je bilo videti res vzneseno. Gorak vzdih je prikipel deklici iz prsi j, gledala je nekaj časa po dolini, dokler ji ni ostal pogled na krasnem Marijinem Hramu vrh ho Ima pod Veliko goro. Dolgo časa je zrla na cerkev; solze so jej zginjale z lica in lahni dih jutranjega vetriča jej je sušil mokra lica. Nepremakljivo je silila, roki sta se jej jeli sklepati in ustnice so jej šepetale tiho molitev, vročo molitev do nebeške Device, v ktere j je pozabljala srčno bolest. Žarek upanja na srečno svidenje z bratom, kteri jej je prav kair izginil v tako žalostnem dušnem stanja izpred oči j, jej je zasijal v žalostno dušo. Zidelo se je dekliei zatopljeni v molitev, da jej govori Miarija: Tvoj brat gre poboljšanju naproti, odhaja lahkomiselno v tujino, ktera ga izuči, kolike vrednosti je dom, vatrno dntnarfr življenje v materinem krilo.--r — Kimalo potem je odhajala deklina po hribu navzdol, * —vdajala sd jo povsem drugačna čotstva kakor poprej, ko je sledila bratu- po te j •s je Iščem brata ANTONA DKLOOT, doma iz Kinezaka «m Notraz^jskem- Ni še dolgo, odkar je prišel iz starega kraja in mi je njegovo bivanje popolnoma neznano. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — John Delost, Care Amalia Tomšič, P. O. Box 56, Weston, Golo. (7-8—8) OPOMIN. Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Oolo., kteri mi dolgujejo v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jih primoran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem. John Gaber, 1251 S. Santa F6 Ave., Pueblo. Cok>. (7-17—«) NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. auUhTZl IS Iron OUsel* Cannnsbnrg, Pa., naš TMtfffptik za Oannmtborg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" in poiOja po našem posredovanju denar v stari kraj ter 0 toplo priporočamo. Spoštovanjem Frank Sakser Company. ZAHVALA DR. E. C. COLLINS, M. I., New York PreČastiti g. profesor:— Večkrat sem čital v časopisih, da zamorete ozdraviti vsako bolezen od blizo in daleč, a tega nisem verjel, dokler se nisem sam prepričal. Ko me je bolezen obiskala, sem se na Vas obrnil in sedaj vidim, da zamorete pomagati, čeprav je bolnik oddaljen od Vas. Meni ste trikrat poslali zdravila, ktera sem točno po navodilih porabil in tudi popolnoma ozdravil od revmatizma. Srčno se Vam torej zahvaljujem ter priporočam vsakemu rojaku;, naj se v vsaki bolezni obrne na: Collins Medical Institute, 140 W. 34th St., New York. Srčni pozdrav! North Buena Vista., Iowa, Martin Medic, Route No. 2. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^' zmodernim kogijiščem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, \\l Slovencem in Hrvatom pri- -£z" . r -g1 r~ p..iOČam svoj | SALOON | Ig v obilen poset. Točim vedno ^ pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zeo fine smodke. .Rojakom pošiljam denarje v sturo domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNewYorku. Z velespoštovanjem Ivan Govže, Ely* Minn. JOHN KRACKER o. lOv k 3 katoilSko Q: podp. društvo CJ svete Barbari um Zledl njen & države Severno A merlu Sedež: Forest City, Pa. januarja I903 -v dr«av( F^nrKiiVVtuiMv OZX&GKKXd: Predsednik: JOSIP 7. A T. AR ml., Box 547, Forest C1tf> /t Podpredsednik: IVAN TELBAN, Boa 3, Moon Hua, L tajnik: IVAN TELlBAN, Box 007, Forest City, i 11- tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forwt City, Blagajnik: MARTIN MUH1Č, Box 537, Fort« City, P*. ' F «&3tLE2:L.- _____ ^ _ * " NADZORNIKI: " " £ " IVAN MtAŠLER, Box 28, Foreot City. ANTON PIR-NAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDBEJ SUDEE, Box 108, Thoma«, W. T*. FRANK SUNK, Loaserne, Pa. f r ■ t, - « ' S?- POROTNI ODBOH: K A ROL ZATAR, Box 28, Forest City, Pa. P AN SKODLAR, Foreet City, Pa. . ANTON BORŠTNIK, Forest City, P*. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telbaa, P. S £*x «3? rest City, Pa. DruStveno gasilo je "GLAS NAHODA m m m m v m ^ Telefon 246. Frs&ssk Feikovsek 220 Market Street Waokegan, HI. J priporoča vojakom svoj "S 3 A. L ? O O IN 3 t ■ ^ v kterem vedno toei ft^eže pivo, dobra vina in ^vliiekey, ur 4 ima na razpolago fine smoilU. | V svoji PRODAdALMCI ima večino jvožo trroce- 4 rije po nizkih ceuah. J Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v J zvezi je z Mr. Frank Sukserjem v New Yorku. J L. 11 An 11^1 nltilii inrfli IndkteA ............. ia3:'...aOii ,-Jži... -J., I ^ ^ .....^^ -O- > .. •^i .r^A -AlBBICi KeKuIftrnj potni parniki "Gerty" odpluje 24. avgusta. "Laura" (nov z 2 vijaki) odpluje 3. sept. (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra. •^Fraricesca" odpluje 24. septembra. vozl)o med i\ew Vornon-*, Trcitom In Najpiipravnejda in najcenejša paiobi ckIum črta v lijubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do LJubljane le centov* Potniki dos|»o isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. CBb Co^ General Agents, Washington St., ISew York. --3C- | as Gompagnie Generale Transatiantipe. (Francoska parobrodna družba.) ' IS- T?k Priponka rojakom svoja izvrstna ▼ kakovosti W> » dattga amTižk* »^diH^t viao (Cooeovd) prodajam po 50e galooo; balo vino (Catawba) po 70e gilooo. NAJKAHJfiS NAROČILO ZA VIKO JK 60 OALON. BKQTJEVEO, za kterega sem im portiral brinje is Kranjske, velja 12 steklenic «edaj »13.00. TBOPINOVEC f2.50 galeiMk B&OŽNIK $2.75 salona. — -Najina nje posode sa so ja iriUW napofila, ro8a onr mmjk DIREKTNA ČRTA DO KAYRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANE« Poštni parniki »o ctLa Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "La Ssfvoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "LaTooraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,ooo ,, "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ f, Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dpi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št, 42 North River, ob Morton Št.^ K. T. 8. avg. 1997. *>LA LOILRAINE 15. avg. 1997.1LA SAVOIB 22. avR. 1997. •LA PEOVEMCB 20. arrg. 1997. *LA LOBAAINE POSEBNA PLOVTtBA: la Gaacogne 14 sept ob 3. uri pop. I* Bretago« 28. fin«*« t^. TT in ill- nusred. Parntka z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent sta zapacL 71 Deaoorn SL, Chtcajro, Kit. -LA liORBAlNE lia Bretagne •IaA PBOVENCE •IiA TODItATNE 5. sept. 1997. 12. sept. 1997. 19. eept. 1997. 20. sag*. 1997. ob S. Jugoslovanska Inkorporiraita dne 24. januarja 1901 v drža.vi Minnesota« Sedež v ELY, MINNESOTA* URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpr*d*Mnik: TV AN GERM. P. O. bo. 57, Brad-dock, Pa. Glavni tajnik: JT7RIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth. Minn. IVAN KfcIHŽISNIK. HI. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4R24 Blafkberry St.. Pittabnrg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni zdravnik Jed no te: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, III. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, preanembe udov fcn druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugam. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-jtm. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnik* Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote sli posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, ♦824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Assessment štev. 109. Ely, Minn., 1. avg. 1907. ZA MESEC AVGUST 1907. Za umrlega brata Ivana Cornofa. cert. št. .175. člana društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn. Umrl dne 2. julija 1907 v Cliisholmu. — Vzrok smrti: pobit v rudniku. Zavarovan je bil za $1000. Za umrlega brala Antona Gerbi<*a. cert. št. 3733, člana društva sv. Jožefa št- 53 v Little Falls, N. Y. Umrl dne 20. junija 1907. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan je bil za $1000. Za umrlega brata Fran Sklauderja. cert. št. 629, člana društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, lil. Umrl julija 1907. Vzrok smrti: samomor. Zavarovan je bil za $1000. Za poškodovanega brata Fran Bederskeira. cert. št. 3278, člana društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111. Poškodovan na desnem očesu, tako da je izgubil vid. Opravičen do pod pore za $200. Ta assessment je razposlan na 4491 članov prvega in 47S udov druzega razreda ter 1863 članic. Vsak član prvega razreda plača po 80c za umrle in 10c za poškodbe in bolezni, vkupno 90e. Člani družba razreda plačajo 40c za umrle in 10c za poškodbe in bolezni. Vkupno 50e. Čl a nice ne plačajo ta mesec nič na assessment. ® OPOMBA. S tem as^essmento m sem razposlal poverilne liste na vse tajnike krajevnih društev, ktere naj izpolnijo in potrdijo kakor zahtevano ter jih oddajo njih delegatom ali ]>ooblaščencem, kteri bodo za stopali njih druši vo na prihodnjem zborovanju Jednote v La Salle. 111. Društva, ktera ne bodo posiala svojih delegatov na zborovanje, lahko še pri svoji redni seji tega mese *a pooblastijo koga druzega, da jih bode zastopal na zborovanju. Vse take pooblaščence naj mi blagovolijo nemudoma poročati, da jih zamorem priobčiti. Podrobnejša navodila delegatom t*>do poslana na njih naslove v teku nekoliko dnjg. [ Gg. tajniki so vljudno prošeni malo potrpeti zaradi certifikatov za člane, kteri so pristopili v tekočem mesecu. Morali smo dati natisniti nove certifikate, da se bodo strinjali z nedavno vpeljano novo postavo v državi Minnesoti. Kakor hitro jih dobim iz tiskarne, jih razpošljem na vsa društva. Člani so pa vse jed no sprejeti v Je d noto z dnevom, kakor so pOroeani v list. Starih certifikatov ne smemo v bodoče rabiti. Z bratskim pozdravom JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. DR0BN0STI. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. l>ne 22. julija se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 130 Hrvatov in 18 Macedo nee v. Dva TTilada- prisiljenca, Pichler in Grazer, sta pobegnila od zgradbe "Ljudske posojilnice*" v Miklošičevih ulicah v Ljubljani. Posili v zapor. lJri Tacnu so prijeli pobeglega prisiljenca Henrika Aum-gerja. Ko so ga transporting i v Ljubljano. dejal j , da v pri.-ilno delavnico noče iti ter je razžalil cesarja, samo da bi prišel k deželnemu sodišču. Dejal je tudi, da je na Tirolskem u-kradel 600 kron. Kes so ga oddali deželnemu sodišču. Otrok utoniL Dne 22- julija delal je posestnik Franoe Kri-tan iz Viča na njivi, ki leži tik Gradaščice. Pri sebi je imel 18 mesecev starega sinčka Franceljna, ki se je iirral ob Gra-»iaščici. V neopaženem trenutku se je otrok prekucnil v vodo. Ker je na tem meetu Gradaščica precej deroča, odnesla ga je kakih 200 metrov naprej, na kar ga je oče iz vode potegnil. Ker ni vedel oče pripomočkov, kako z u-topljencem ravnati, je otrok umrl, čeravno so bili še znaki življenja v njem. ko ga je potegnil iz vode. PRIMORSKE NOVICE. Električna železnica nižje vrste Slatina-Veprinac. Veleposestnik Jurij grof Oršič v Opatiji in sodrugi so dobili dovoljenje za tehnična pred dela » ozkotirno železnico nižje vrste od Slatine pri Opatiji do Veprinea. Eventuelno bi se železnica podaljšala do Štefanijine varnostne hišice na Učkinem sedlu. Izgredi v Cfrradežn. Pristaniški ka-pitan Allesani v Gradožu je nekaj kaznoval posestnika ladij za prevala-»je tleska, Nikolaja Tarlao, ker se ni hotel ravnati po njegovih naročilih glede varnosti v pristanišču. Vsled te-ga kaznovanja je okoli 400 ribičev in prevažalcev peska prišlo pred Alle-sanijevo stanovanje, kjer so divje vpili in hoteli vlomiti vrata. Orožni-štvo je šeJe po več urah napravilo mir ter aretiralo več oseb, med njimi dva Tarlaova sina. Za vraten napad. Ko se je v Trstu 23Ietni delavec Anton Bazanin na ulici razgovarjal z ljubico, sunil ga je neznan lopov z nožem v hrbet, da se je na mestu zgrudil. Napadalec je seveda ušel. Smrten tepež med mornarskima vajencema. Na parniku "Žara" v Trstu sta se začela pretepati dva 141et-na mornarska vajenca. V tem tepežu je bil I. Požar sunjen od tovariša v srčno bližino dvakrat z nožem, da najbrž ne, bo okreval. Storilec je zbežal. — ŠTAJERSKE NOVICE. Pogrešajo od 15. julija sem nadpi-jonirja Franca Schusterja v Ptuju. — Od 22. julija se pogreša pešec 47. pešpolka. 12. stotnije, Jrnez Sekol. Tatici Tereziji Do man j sk o. ki je u-kradla svoji gospodinji Mariji Trste-njakovi blaga v vrednosti 38 K 58 v, je prisodilo mariborsko okrožno sodišče šesttedensko težko ječo. Samomor trgovca. V Račjem pri Mariboru se je 22. julija nevarno ob-strelil trgovec Vidovič iz Domove pri Ptuju. Njegovo vedenje zadnje dni priča, da mu je otemnel razum. Ko so ga peljali v mariborsko bolnišnico. jim j«? potoma izdihnil na Baho-vi blizu Hoč, kjer so ga spravili v mrtvašnico. Stavka v Slovenji Bistrici. Dne 22. julija so pričeli stavkati delavci pri zgradbi "Posojilnise", ker jim niso ugodili znižanega delavnika od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. KORO&KB KOVICE. Avtomobil je sad«! pri Bistrici ob Dravi v neki kamen, ko se je nameraval umakniti nekemu vozu. Avtomo- bil je zelo poškodovan, voz se je prekucnil. Ranjen ni bil nihoe. Nesreča na Mesnici. Iz Brež poročajo, da je bil ondi povožen neki iz-prevodnik, ki je že umrl v lnnden-bureki bolnišnici. Srčna kap je zadela v Oclovcu nad-poročnika pri 17. pešpolku A. Eberta. Slovenska trobojnica v Celovcu — zastavica in ne zastava — plapola na do podstrešja dovršenem poslopju hotela "Sandwi^^. Pri zgradbi hotela delajo Slovenei. Nemei in Lahi. Ko je bila stavba do podstrešja dovršena, so hoteli Nemei samo frankfurtarico, Slovenei pa samo trobojnico razobesiti. Nazadnje so se tako pobotali, da se trobojnica in frankfurtarica, obe enako veliki in v enaki višini, razobesita. S to salomonsko razsodbo je bilo ponosu obeh narodnosti zadoščeno. Sreča v nesreči Dne 20. julija je šel pri O so j ah čez prehod proge posestnik Kragler, ko je imel priti vlak. P redno je bil pa z vozom s proge, je pa že pridrvil poštni vlak, ki je voz popolnoma pokončal, vozniku in pa konju se pa ni nič storilo. HRVATSKE NOVICE. Uboj v KamenicL Dne 12. julija sta se zvečer vračala iz neke krčme Tanasija Marič in Stanislav Bugarski, ki sta srečala Nikolaja Ljubinkoviča s tovarišem. Morič se je nehote zadel v Ljubinkoviča, ki je zato vrgel Marica na tla in mu dal par krepkih zaušnic. Da niso posegli drugi vmes, bi bil nastal na mestu boj. Marič je pri-sedši domov vzel velik nož ter se vrnil ž njim proti koči Ljubinkoviča ter ira pred vrati došel. Ko je videl Lju-binkovič Mariča z nožem, začel je tudi ou mahati z nožem proti nasprotniku, ki mu je zasadil nož ravno v sree, da se je Ljubiukovič takoj zgrudil mrtev. Prenos kosti, hrvatskih junakov Zrinjskega in Frankopana. Leta 1671 sta bila v Dunajskem Novem mestu zajedno s štajerskim velikašem grofom Erazmom Tatenbachom obglavljena hrvatska magnata Peter grof Zrinjski, takratni hrvatski ban, in mejni grof Fran Frankopan. Zrinjski in Frankopan sta hotela ustvariti ve-iiko samostalno hrvatsko državo, koji naj bi se priklopile tudi slovenske dežele. Ivot zastopnik slovenskih dežel je bil v tej zvezi grof Ivan Erazem Tatenbach, ki je imel obširna posestva okoli Konjic na Štajerskem. Da-lekosežni načrti teh mož se niso posrečili in junaki, ki so hoteli izvoje-vati svoji domovini popoino državno samostojnost, so plačali svojo idealno požtvovalno rodoljubje s smrtjo pod krvni ko vim mečem. Obglavljeni so bili v takratni orožarni v Dunaj* Novem mestu, kjer kaže spominska plošča še mesto, kjer so izkrvaveli neustrašni borilci za svobodo svoje domovine. Leta 1S83 so gile kosti Zrinjskega in Frankopana — grof Erazem Tatenbach je pokopan v Gradcu pred Dominikansko vojašnico — prenesene v mrtvašnico mestnega pokopališča in shranjene v pos;-br krstah. Leta 1885 bi se imeli zemeljski ostanki Zrinjskega in Frankopana prepeljati na Hrvatsko. V Dunajsko Novo mesto je prišla posebna hrvatska komisija, ki je dala kosti shraniti v bronaste krste. Vse je bilo že pripravljeno za prevoz, ko je nenadoma prišel na pokopališče župan Poeck in ukazal, da se kosti ne smejo prenesti, marveč da se imajo pokopati v splošnem grobu, da bi se v bodoče ne mogla dognati njih identiteta. Ta ukaz se je izvršil. Kasneje je prišel v Dunajsko Novo mesto hrvatski pisatelj Laszowski, si dal pokazati grob in dognal, da se kosti še nahajajo v grobišču. Lansko leto se je v hrv. saboru znova sprožilo vprašanje glede prevoza zelnikih ostankov Zrinjskega in Frankopana v domovino in klub "Bratov hrvatskega zmaja" je vložil na mestno občino v Dunajskem Novem mestu prošnjo, da bi dovolila, da se eksliumirajo kosti hrvatskih junakov in se pokopljejo v posebnem grobu dotlej, dokler se definitivno ne re -i vprašanje o njih prevozu na Hrvatsko. Mestna občina je ugodila tej prošnji in slavnostno ekshumiranje se je izvršilo nedavno zjutraj ob osmih. Slavnostnemu činu so prisostvovali od kluba " Bratov hrvatskega zmaja*' predsednik, znani hrvatski pisatelj E. pi. Laszowski, podpredsednik dr. Deželič, tajnik Širola in večje število odličnih hrvatskih rodoljubov. Za mestni občinski svet Dunajskega Novega mesta so intervenirali podžupan Schwarz, okrajni zdravnik dr. Geiser in mestni tajnik dr. Jackl. Pri tej priliki bi bilo zanimivo poizvedeti, kje se nahajajo kosti so-mučenika hrvatskih junakov, grofa Ivana Erazma Tatenbaeha. RAZNOTEROSTI. Prepoved cigaret na Kitajskem. Kitajska cesarica-vdova je bila pmd kratkim pri predavanju zdravnika, ki j© dokazoval nevarnosti cigaretnega dima. Cesarico je to predavanje tako prepričalo, da je prepovedala vsako kajenje cigaret v svojem ee-earstm. Vse cigarete, ki jih bo odslej dobila v dar, bodo pometali v jeaero. Tudi dvorjanikom je prepcrvedaao kaditi. — Najnevarnejši bila je, vsaj na Bavarskem, divja svinja. £e par slučajev se je primerilo, da je prevrnila avtomobil. Dočim ves svet prosi pomoči proti divjim avtomobilom, zahtevajo sedaj avtomobilisti varstva proti divjim prešičem. Povodenj na Nižje Avstrijskem. Nedavno je divjala na Dunaju grozna nevihta z velikanskim nalivom, kakor ga ljudje še ne pomnijo. Na mah so bili okraji Neuwaldegg, Dom bach, Hernals in Liehtenthal pod vodo in ljudje so se le s težavo mogli rešiti iz valov. V Neuwaldeggu v vili Maut-ner je voda udrla v hišnikovo stanovanje s tako silo in hitrostjo, da se tamkaj se nahajajoča hišnica Schweighofer in njen 151 e t ni sin nista mogla več rešiti in sta v stanovanju utonila. Ognjegasno in reševalno društvo je interveniralo v 300 slučajih. Magistratu je došlo okoli 200 naznanil, da je nevarnost, da se v poplavljenih krajih podere ta ali ona hiša. 6000letne umetnine. Na mestu starega mesta Suza v Perziji je preteklo zimo francoski arheolog de Morgan in njegov pomočnik Gautier izkopal jako znamenite reči. Mnogi najdeni napisi so velikega pomena za zgodovino Elama in Kaldeje, kjer se je pravzaprav pričela naša kultura. Med umetninami je omeniti zlasti kip iz alabastra, ki je star okoli 6000 let in ki predstavlja kralja Manihtusu, kakor pravi napis. Posebno je pa znamenita lončena posoda, krasno poslikana. ki so jo našli 25 metrov pod zemljo in ki je iz časa več kot 4000 let pred Kristom. Po mnenju de Morgana je ta posoda ena najstarejših poskusov lončarske umetnosti v deželah sredozemskega morja. Dolgovi držav. Početkom 1. 1907 so znašali dolgovi: Francoske kron 30,053.433,338, Angleške 19,862.452 tisoč kron, Rusije 19.379,000,000 K, Nemčije 18,599,750,000 K, Španske 11.4S2,755,290 K, Italije 12,705,422 tisoč 299 K, Rumunske 1,382,734,054 kron, Srbije 456,138,665 K, Bolgarske 360,000.000 K. Velike najdbe iz ledene dobe. Pri vasi Sang-Mannersdorf, okraj Melk. so našli jako zanimive ostanke iz ledene dobe. Vsled mnogega dežja je bilo na nekem svetu precej zemlje od-plavljene, na kar so se pokazale izredno velike in močne kosti. Posebna znanstvena komisija je šla raziskavat te kosti in razkopavat po ondotnem svetu. Poldrug meter pod površino so našli na prostoru 20 kvadratnih metrov ležišče lovcev iz ledene dobe. To ležišče je bilo pokrito s pepel nato plastjo 20 cm na debelo. Okrog so bile kosti raznih živali, ki spadajo vse v ledeno dobo in ostanki 20 do 30 mamutovih medenic in nožnih kosti, hrbtenic in čekanov (zob}, dolgih do poldrug meter, kotnikov severnih jelenov, kosti planinskih zajcev, snežnih jerebic in severnih labudov. Tla so bila pokrita z orodji iz kresilnega kamna. Izkopali so tudi rumene in rdeče barvene kamne in grafit, ki so služili gotovo kot šminka in za tevo-viranje. Izkopine dobi večinoma pre-historična zbirka dvornega muzeja. Najdenišče je eno največjih, kar jih je bilo doslej odkritih. Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu Marija ReziČ 2095th St. Union Hill, N.J. Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 E. Park St. Butte,Mont. zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavod? v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez i?jeme, bodisi katere koli akucne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. ZatoraJ rojaki Slovenci 1 mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ,,ZDRAVJE** katero dobite zastonj, ako pismu prilorite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 14« "West 34th St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke ooiezni v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North liergen,N'.J. * 4 * 4 i 4 4 * 4 4 4 4 t i t 4 4 4 4 % 4 4 * * s 4 4 4 % 4 4 4 4 4 4 4 4 4 <* 4 Kje je moj prijatelj FRAN ZNI-DARŠIO T Doma je iz Bučke na Dolenjskem. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Novšak, P. O. Box 41, Hughes, Ind. Terr. (6-8—8) NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 d' 45 Motov galona. Staro belo ali Črno vino 50 centov galooa. ¥ eurllng 55 centov galooa. Kdor kupi manj kakor 28 galoc mourn earn poeodo platetl DroUk po $2J>0 galona. Ururka po $3.00 galona. Pri vetjem naročilu dam popoat. P. O. Box 77, Crockett, Contra Goata Oo-. Cal JOHN N'ENZIJL,, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio Izdelovalec kranjskih in nemških HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500 Jakob Wahcic, 329 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906 milijonov kron. Kranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijona kron. Varnostnih prihrankov SO tisox O. to je od vsacili 100 kron 4 K r>O vin., in si« er tiikoj od dneva vložitve pa tlo d jeva <1 vijra, tako tla vlagatelj, bodisi tla vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi i*li koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske |w>šilja vložne knji," ice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šti-je čez iiOO članov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči :o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vlo«re, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsaeega Slovenca v Ameriki ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da 11111 ta takoj obresti nese. Naslov je ta: % GLAVNA POSOJILNICA v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik : Dr. Matija Hudrik. Q== 11 1 11 .„:- " " ■ - - O || Denarne po&Hjatve Iz Zjed. držav In Canade posreduj« |j J| g. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. J I u t 8 f| I I * h 1 'M MARKO KOFALT,1 \ 249|So. Front St.,-STEELTOrS, PA. Priporoča, se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje ku nili pogoub, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spada^očih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parebretine listke za v stari kraj za vse boljše pnmike in parobr^dne proge ter pošiljam deaerjc v staro domovino |jo najnižji ceni. JVlr». Marko Kofalt je naš zastopnik za vse i>osle jn ga ro-jakom toplo priporočamo. s FRAINK SAKSER CO. BOJAKI, KABOČU9ZB SE KA "GLAS HAJKW>A", NAJVEČJI m HAJGBNXJflS 1MMBVHSKI najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega *mportiranega češkega brnela. Kadi le^-a naj ni kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. . Lel«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-Ju 6102 Si. Clair Are. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Dama s kamefijami. Fntueoski spisal Alflka. Domu (sin), piejoiil dr. Ivo SorIL (Nadaljevanje, j V tem ča»u čitala tako prostorna ''Manon L«e>»eautVečkrat sem jo zasačil, ko je zapisovala ravno svoje opazke na rob in potem mi je rekla vselej, da »en^ka, ki ljubi, ue inure ravnati tako, kakor je ravnala ta Manon. Dvakrat ali trikrat ji je pisal vojvoda. Spoznala je pisavo in mi izročila vsakikrat njegove liste, ue da jih je čitala. Včasih so me ganili izrazi teh pisem do solz.... Iievež je misiil, da jo spravi zopet k sebi, če ji odreče svojo podporo, toil a ko je videl, da je vse zaman, se je moral udati. In odtlej jo je prosil samo še, da bi smel priti, in to pod vsakimi pogoji. Tako sem torej čital jaz sam ta pisma, jih čital in metal vstran, ne da bi le omenil Margeriti, o čem govore, in ne da bi ji nasvetoval, naj se ga usmili, dasi me je včasih hotelo premagati sočutje do njega. Toda bal sem se preveč, da bi Margerita ne mislila. kakor da hočem, naj vojvoda plačuje za svoje posete najine stroške. In bal sem se tudi, da bi ne bilo videti, kakor da se hočem odtegovati odgovornosti za vse posledice, ki jih bo imela morda zanjo ta njena ljubezen do mene, in ki sem jih hotel nositi sam. - • ■ ~ —— In tako je moral ubogi vojvoda prenehati s tem brezuspešnim dopisovanjem, midva pa sva bila srečna in se nisva brigala za nič več na svetu. -- XVLLL Opisati to življenje v vseh podrobnostih, bi bilo skor'aj nemogoče. Vse skupaj je bilo pravzaprav vrsta sladkih otročarij, sladkih za naju, a nezanimivih za ljudi, ki bi jih jim pripovedoval. Vi veste, kaj se to pra'^i, ljubiti žensko, kako beže dnevi, in s kako sanjavoleno brezbrižnostjo se človek prepusti valovom življenja. In Vi poznate gotovo to čudovito vse pozabljanje, ki človeka zaziblje vanj silna zupajoča ljubezen, če najdemo enako ljubezen. Vse, kar ni ljubljena žena, se zdi človeku brezumno, odveč. Človek se kesa iz vse duše, da je daroval tej ženski en košček, drugi ženski drug koef-ek svojega srca, in zdi se mu nemogoče, da bi še kdaj stisnil drugo roko, kakor ono, ki počiva zdaj v njegovi. Ni nam več mogoče ni delati ni misliti, — samo še ena misel kraljuje tam notri. Vsak dan nam odkrije nove čare na ljubici, vsak dan nam nudi novega, še nepoznanega razkošja. Življenje je .samo še vedno novo u-teševanje neuteŠljivih želja, duša samo Še vestalka, ki naj podžiga noč in dan sveti ogenj ljubezni. Ivo je padla na zemljo noč, sva šla či sto sedet ]»od drevesa najinega gozda. Tam sva pila svečano harmonijo šumečih vej v svoja srca in strepeta-vaia ob misli, da pride zdaj ura, ko se pogrezneva drug drugemu v naročje. Včasih »o ostale zavese najine spalni ei* zairrujene ves dan, ker se nisva 11 .i i. Iti za uit« več odtrgati drug od drugega.... Zavese so bile zagrnjene is. za naju -t* je svet tam zunaj nehal v r roti. Samo Naniua je smela vstopiti, a ie toliko, da je nama prinesla obed. Ir. niti dvignila se nisva, samo da je bilo tem več teh sladkih neumnosti in - .-ha. Na to par hipov spanja, zakaj . -^uhlji-na v svojo ijubezen, sva bila ]• 'dobna d verna strastnima potapljača n;a. ki se prikazeta na površje šari.o toliko časa, da se malo oddahneta' To.la včasih seui videl vendar, da .;<- ilarirerita žalostna, in parkrat sein za-ačil eelo solze v njenih ot-eh. Pre-pia-en sem jo vprašal, kaj ji je, in dobil v odgovor: — Najina ljubezen ni navadna ljubezen, ljubi Armand. Ti me ljubiš, kakor da bi me ne bil imel še nihče pred telnij^ in zato tre peče m pred lx»-dočpost.jo, ko s,, morda streziieš in zdrzneš pred mojo preteklostjo, ter me vržej zopet v brezno prejšnjega življenja, iz ktereira si me dvignil na Bolnee. Pomi-I i. da bi jaz zdaj. ko s«-m okusila to novo življenje, morala umreti v starem. Daj, obljubi mi, da me ne zapustiš nikdar. — Prisegam ti! Pri teh besedah mi je pogledala v oči, kakor bi hotela čitati, ali je bila n.oja prisega pač iskrena, potem pa se je vrgla v moje naročje in skrila svojo glavo na moje prsi. — Saj ne veš, kako te ljubim! je za h ropi a. Nekega večera sva slonela na balkonu. Mesec se je dvigal počasi na obzorju, kakor bi le teško vstajal iz svoje postelje, in veter je šumel v košatih vejah... . Držala sva se za roko in molčala dolgo časa, nakrat pa je vskliknila Margerita: — Zima prihaja. Ali hoSet, la vaf — — Kam t — V Italijo. —• Torej ae dolgočasiš tet —■ "Ne, umo zime se bojim in Se bolj Pariza. — Zakaj t — Ah, iz sto vzrokov! In ne, da bi mi -povedala le enega teh vzrokov, je nadaljevala burno in nemirno : — Ali greš z menoj t Jaz prodam vse, kar imam, in potem greva tja dol in ničesar več ne bo na meni, kar sem bila prej. nihče ne bo vedel, kaj sem zdaj. Ali hočeš, da? — Če želiš ti. pa pojdiva. Toda čemu hočeš prodati svoje stvari, ki jih boš vesela, ko se vrneva. Jaz nimam toliko, da bi sprejel tako žrtev, a dovolj imam, da lahko potujeva brez vseh skrbi pet ali šest meseoev, če ti je to le v najmanjše veselje. — Tega pravzaprav ne morem trditi, je vzdihnila ter šla sedet na ka-nape v ozadju sobe. Cemu tudi hoditi zapravljat denar v tujino, saj te stanem že tu dovolj ! — To ni lepo, da mi očitaš kaj tankega, Margerita! — Oprosti, prijatelj, a to šumenje zunaj razburja moje živce, in ko sem taka. ne govorim več tega, kar hočem, je rekla in mi stegnila roko. Sklonil sem se k njej; objela me je burno, potem pa se je zopet zamislila. Večkrat so se ponavljali taki prizori med nama, in dasi nisem vedel, kaj je Marge riti, sem vendar čutil, da trepeee pred bodočnostjo. O moji lju-l>ezni ni mogla dvomiti, ker je morala videti, da raste vsak dan, in vendar sem jo videl vsak dan bolj žalostno, ne da bi mi bila hotela pojasniti, kaj je temu vzrok ali kvečemu z izgovorom, da je bolna. Boječ se, da bi jo tako enakomerno življenje preveč ne utrudilo, sem ji predlagal, da bi se vrnila v Pariz, toda vselej mi je zatrdila znova, da bi ne mogla biti nikjer bolj srečna nego je tukaj. Prudenca je prihajala že le zelo redko, a zato je tem večkrat pisala. In dasi je postala potem Margerita vsakikrat le še bolj potrta, je vendar nisem nikdar izpraševal, kaj piše. O-stalo mi ni drugega nego da sem si mislil to in ono. Nekega dne je ostala Margerita v svoji sobi. Ko sem vstopil, sem videl, da piše. — Komu pišeš? sem jo vprašal. — Prudenei. Ali želiš slišati kaj? Izogibal sem se skrbno vsemu, kar bi bilo podobno nezaupljivosti, zato sem rekel, da ni treba, a slutil sem vendar, da bi* mi postalo takoj jasno, kaj ji je, če bi preeital ta list. Naslednji dan je bil krasen. Margerita me je prosila da bi stopila malo v čoln in posetila otok Croissy. Bila je ves čas zelo vesela, in še le ob petih sva se vrnila domov. — Gospa Duvernoy je bila tu, je nama naznanila Nanina. — In je že odšla ? — Da, v Vaši kočiji, gospodična. Rekla je, da ste Vi dovolili. — Prav! je prikimala Margerita. Prinesite večerjo: Dva dni pozneje je prišlo zopet pismo od Prudenee, in odtlej je izginila za štirinajst dni vsa ta skrivnostna Mergeritina Melanholija, in prosila me je večkrat, naj ji oprostim, da je bila prej taka. Toda njene kočije ni bilo več nazaj. — — Kako, da ti Pruilenea še vedno ne vrne tvojega voza I sem jo vprašal slednjič. — En konj je bolan, in tudi voz sani je treba nekaj popraviti. Bolje, da se vse to uredi, dokler sva še tu, kjer ne rabiva ue voza ne konj, ker pozneje bi bilo to veliko težje. < 'ez nekaj dni je prišla Prudenca, ::: tudi ona mi je potrdila, da je konj res bolan. Popoldne ste se sprehajali sami po vrtu in ko sem potem stopil k njima, ste takoj obrnili svoj pogovor na dru-sre s t vari. Ko je zvečer Prudenca odhajala, je rekla, da ji je mraz in je prosila Mar-gerito. naj ji posodi kako ogrinjalo. Ves mesec je prešel tako, in ves ta čas je bila Margerita vsa vesela in bolj ljubezniva nego kdaj prej. Toda kočije še vedno ni bilo in o ogrinjalu še vedno ne sluha ne duha. To me je pa vendar jezilo, in nekega in*, ko je bila Margerita v vrtu. sem '»it i* op.rabil ;a »as in j»oskusil odmreti mi žilico, v ktero sem vedel, da leva M:. rgerita Piudcnčina pisma. Poskusil sera odpreti, a zaman, — cljuč j«- bil dvakrat obrnjen. Nato sem prebrskal one predalčke, kjer je hranila Margerita navadno svoje dragocenosti in dijamante. Ti so se odprli brez težave, toda bili so — prazni. Čudna slutnja mi je stisnila srce. Hitel sem takoj k Marge riti in zahteval od nje pojasnila, a spoznal takoj, da ne izvem resnice. Margerita, sem rekel zatorej, dovoli mi, da stopim za hip v Pariz. Moji ne vedo, kje sem, in gotovo me čakajo očetova pisma že botrve koliko Časa. Brezdvommo je v skrbeh, in treba je, da mu odgovorim. — Pojdi, dragee, a glej, da te ne bom Šakala le pro več dolgo. In šel sem. V slučajih nesreče iiTijenjt udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi adohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno gD, znamko sidrom na eti-. 1 i keti. V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICH TER & CO. 315 Pearl Street, Mew York. Prva moja pot je bila k Prudenci-Brez drugega uvoda sem začel: — Prudenca! Kje so Margeritini konji ¥ — Prodani. — Ogrinjalo? — Prodano. — Dijamanti? — Zastavljeni. — In kdo je prodal in zastavil vse to* — — Jaz. (Dalje prih.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, seve ronemakega Llovda in Hamburg ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA PROVENCE odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 5. septembra ob 10. uri. dopol. LA SAVOIE odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. LA LORRAINE odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje 3. oktolbra ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 10. oktobra ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 24. oktobra o»b 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V BREMEN (proga severonemškega Lloyda) : KRONPRINZ WILHELM odpluje 13. avgusta ob 7:30 zjutraj KROiNPRlNZESIN CECILIE (novi) odpluje 20. avgueta ob 1. uri popol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 27. avgusta ob 10. uri dopol. KRONiPRINZ WTLHEiLM odpluje 10. septembra ob 7. uri zjutr. KR ONPKINZElSliN CECILIE (novi) odpluje 17. septembra ob 11. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 24. septembra ob 10. uri dop. KAISER WILHELM H. odpluje 1. oktobra ob 11. uri dopol. KRONPRINZ WILHELM odipluje 8. septembra ob 3. uri popol. KRONPRINZESEST CECILIE (novi) odpluje 15. oktobra ob 10. uri dopol. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 22. oktobra ob 10. uri do po!. KAISER WILHELM II. odpluje 29. oktobra ob 10. uri dopol. v HAMBURG (Hamburg-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje 29. avgusta ob 9. uri dopol. DEUTSCHLAND _ odpluje 26. septembra ob 8. uri dop. DEUTSCIILAND »deluje 24. oktobra ob 7. uri zjutraj. Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FBANK SAKSER OO., 109 Greenwich 8t, Hew York, kteri Tam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju. ODI BOJAEX kteri Selijo potovati s manjSftmi stroški t j. se will cenejši, naj ne po- FRANCESGA odpluje dne 3t Baije so ie krmi poteki pazniki na raapolago, kteri odplujejo kakor ■ledi: V ANTWERPEN: KROONLAND odpluje 10. avgusta ob 6:30 zjutraj. ZEELAND odpluje 17. avgwta ob 10:30 dopol. FINLAND odpluje 24. avgusta ob 6:30 zjutraj. VADERLAND odpluje 31. avgusta ob 10:30 dopol. KROONLAND odpluje 7. septembra ob 5:30 zjutraj. Z E ELAND odpluje 14.-septembra ob 8:30 zjutraj. FINLAND odpluje 21- septembra ob 5. uri zjutr. VADERLAND odpluje 28. septembra ob 8:30 dopol. KROONLAND odpluje 5. oktobra ob 3.uri popoludne. ZEELAiND odpluje 12. oktobra ob 9. uri zjratraj. FINLAND odpluje 19. oktobra ob 3. uri popol- VADERLAND odpluje 26. oktobra ob 8:30 zjutraj. odipluje odpluje odpluje odpluje odpluje V HAVRE: LA BRETAONE 15. avgusta ob 10. uri dopol. LA GASCOGNE 14. septembra ob 10. uri dop. LA BRETAGNE 28. septembra ob 10. uri dop. LA GASCOGNE 12. oktobra ob 10l uri dop. LA BRETAGNE 26. oktobra ob 10. uri dopol. AUgraO- ATTTRTOAJfA PBOOE, peruflri vodjo direktno med teko ia 2ftow Y< Parni ki odplujejo: V BREMEN: barbar o ssa odpluje 15. avgusta ob 10. uri dopol. gro sser kurfuerst odpluje 22. avgusta ob 10. uri dopol. fried rich der grosse odpluje 29. avgusta ob 10. uri dopol. bremen odpluje 12. septembra ob 10. uri dop. barjbarossa odpluje 19. septembra ob 10. uri dop. grosser kurfuerst odpluje 26. septembra ob 10. uri dop. fried rich der grosse odpluje 3. oktobra ob 10. tiri dopol. MAIN odpluje 17. oktobra ob 10. uri dopol. BARBAROSSA odpluje 24. oktobra Ob 10. uri dopol. grosser kurfuerst odpluje 31. oktobra ob 10. uri dopol. V HAMBURG: GRAF W ALDERS EE odpluje 10. avgurita o£> 6. uri zjutraj. BLUECH3ER odpluje 15. avgusta ob 9. uri zju-traj. PENNSYLVANIA odpluje 17. avgusta ob 11. uri dop AMERIKA odpluje 22. avgusta ob 4. uri zjutraj. SILVIA odipluje 24. avgusta ob 6. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 31. avgusta ob 11. uri dopol. KtAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 5. septembra ob 3:30 popol. PATBICHA odpluje 7. septembra ob 5. uri zjutr. BLUBCHEK, odpluje 12. septembra ob 8. uri dop. PRESIDENT LINCOT^N odpluje 14. septembra ob 9:30 dopol. AMERIKA odpluje 19. septembra ob 3. uri pop. GRAF W ALDERS EE odpluje 21. septembra ob 4. uri pop. PENNSYLVANIA odpluje 28. septembra ob 9:30 dop. KAISBRLN AUGUSTE VICTORIA odpluje 3. oktobra ob 2. uri popol. PRESIDENT GRANT odpluje 5. oktobra ob 4. uri popol. BLUECHER odpluje 10. oktobra ob 7. uri zjutraj. PRETORIA odpluje 12. oktobra ob 8:30 dopol. AMERIKA odpluje 17. oktobra ob 2. urf popol. PATRICIA odpluje 19 oktobra ob 3:30 popol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 26. oktobra ob 8. uri zjutraj. KAISER IN AUGUSTE VICTORIA odpluje 31 oktobra ob 12. uri o pol. V SOUTHAMPTON: (ameriška proga) ST. LOUIS odpluje dne 17. avgusta. PHILADELPHIA odpluje dne 24. a/vgusta. ST. PAUL odpluje dne 31. avgusta. NEW YORK odpluje dne 7. septembra. ST. LOUIS odpluje dne 14. septembra. PHILADELPHIA odpluje dne 21. septembra. ST. PAUL odpluje dne 28. septembra. NEW YORK odpluje dne 5. oktobra. ST. LOUIS odpluje dne 12. oktobra. PHILADELPHIA odpluje dne 19. oktobra. Ako kedo želi pojasnila Še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in po strežen bode vsakdo vestno in hitro. Za vsebino ineeratov ni Agovorno i uredništvo niti upravništvo. Rojaki, naročajte se na "Olu Ha roda", največji in najcenejši dnevnik Spominjajte se ob raznih prilikah aašfl prekoxistzie družbe ww. Oirils fa Metoda v Ljubljani I Mal peldtt da* Aomu na oltar t (v d} KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET . NEW YORK. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbence na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, iz-j ogniti oderuhov in sleparjev v New J Torku. I Vožnje listke ta navedene parnikt prodajamo po isti ceni. kakor v glav-i nih pisarnah parobrodnib družb FRANK SAKSER CO.. j 109 Greenwich St., New York, N. Y. MOLTVEN1KL Bogu, kar je božjega, ličen mo lit v eni k za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, šagrin rud. obreza 40c. Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v Tisnje $2.0U, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50c. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fi.no vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fi.no vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. -- .-.jot. ■ i ».»_ 3 zvezki, Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20 c. Berač, 15c. Bo j tek, v drevo vprežemi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova o sveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudo polni pravljici. 20«. Dimnik: Besednjak slovenskega is nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50e. Erazem Predjamski. 15e. ErL 20c. E vstahi j a. 15e. Evangelij, vezain 50c. General Land on 25-George Stephenson. železni«. 40^ | Golobček in kanarček. 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, »ktrpaj 70«. Nedolžnost pregajana in poveličaaa. 20e. Nezgoda na Palavanu, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Varodne pesmi. Žirovnik. rezano. V.sak po 60e. Navodilo za spisovanje raznih pisetr 75c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40e. Poduk Slovencem ki se hočejo tn-liti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Paviiha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c- Priiic Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri VrbovSevam 'Irogi, 20c. Frst božji, 15«. frva semšks vadnisa, 36«. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50e. Poezije. Vojanov-R. Maja ter. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, rezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polanaekih. 3 sveski $2.50. Roparsko življenje, 20<*. Ročni angleško-slo venski in slovenako- angleški slovar, 30c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-žič-Bartel, vezan $3»00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40e Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveztfea po 20e. Spisje, 15e. Spominski listi iz avstrijska z gode- vine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. | 60 malih povestij, 20c. i Slovenska kuharica, Bleiweis, ele^Mrt-| uo vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanf-j skih pisem. 25e. 'Spretna kuharica. br«.5j rt» van-Sto*etna pratika, Grof Radecki. 2f»c. Grundriss der slovenischen Sprache. Slovarček priučiti se nwuickt Lr«» FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Clair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnib družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v ftaro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraj« v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje In najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pasi, da pride na Številko vezan $1.25. Hedvika. banditova nevesra. Hildegarda, 20c. Sirlanda. 20c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezano 50c. Hitri računar. vezan 40e. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20e. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, nmetno vezano, vsak zvezek S3-00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Elako postanemo stari, 40c. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Tldaksimilijan I-. cesar mehikanski. Mali vitez. 3 zvezki, skupaj 12.25. Marija, hči polhova, 20e. Marjetica, 50e. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Foštenjakovič, 20«. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20e. r Mučeniki.. A. Aškere. Elegantno vezano, H.25. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 svečki, vsaki 30e. Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20e. Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 30«. pOT< učitelja. 40p Šaljivi Jaka 2 zvezka. v^k 20c. Šaljiv Slovenec, 75e. Štiri povesti 20e. Tegethof admiral. 2l»o. Timotej in Filomena. 20f*. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.5© Tiun Ling, morski razbojnik, 20r. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju. 20o. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20e Vošrilni listi. 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 rvtrki Sl.oo. Slata vas, 25c. Znamenje štirih. uiaimira 12 centov. Zibirka li sbavnih in 5*mbflnih 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. TjfsT»ia stare in nov« zaves«, vezan.i 5<>.-. Zgodb«* sv. pisma za aižje razred* ljudskih šo!. 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženino v a skrivnost. 20c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c.. broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e., mali lOc. Zemljevid kranjske dežele, mali lOe. Zemljevid Evrop«, 25c. Zemljevid Zjedinjeaiih držav 25^. RAZGKLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanska, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih meet Amerike, • cvetlicami in humoristične po 3«., ducat 30c. Kasne svete podobe, komad Be. Ave Marija. 10c. Album mesta New York s slikami mesta. 90e. OPOMBA Naročilom je prfMftti poštni nakaznici ali poštnih znamk ah. ie Poštnina je pri vseh teb