_ z * Velenje ' SP Do 35 LIST 1998 . . .. 352(497.4 Šoštanj) LETIN 9000G25 fil MILKA 8 7000 lučk na šoštanjskem jezeru o se prižgo luči, se spomnimo na žrtvovano vas, ki so jo pogoltnili kilovati električne energije. Za odškodnino imamo sedaj le veliko jezero, ki v sebi skriva zgodbo o koruznih poljih, plodni zemlji, prelepi vasici Družmirje, cerkvi Sv. Mihaela, ki je padla v globočine rjavega lignita... legenda pravi, da je to dolino odkril knez Tresimir, ki je svoje ljudstvo pripeljal iz daljnega severa. Ustavil se je prav tu, kjer je sedaj jezero in velel zakuriti kresove v znak zahvale bogovom EjJROFOLK 98................................ Oti četrtka, 27. avgusta, do nedelje se bo v naši dolini odvijal Eurofolk, festival folklornih skupin iz Hrvaške, Francije, Italije in Slovenije, ki jo bo zastopala gostiteljica, velenjska folklorna skupina Koleda. V okviru festivala bosta dva nastopa potekala v Hotelu Vesna v Topolšici. Pni se bodo v četrtek, 27. avgusta, ob 19. 30 uri predstavili plesalci iz Hrvaške in Francije, drugi nastop pa bo v nedeljo. 30. avgusta, ob 19. uri, ko bodo zaplesali Italijani. • PRODAJNA MESTA LISTA: • Blogovnica DOLINA, Šoštanj * Delikateso DOLINA, Kajuhovo, Šoštanj • Market TOPLICA, Topolšica • Trgovina MARINA, Skorno in prijateljstva do domačinov, skritih po višjih predelih. V soboto bo zopet prišel Tresimir in prižgal 7000 lučk iz jajčnih lupinic, da jih razprostre po jezeru na vse konce dežele. Z njim bo razprostrl tudi opomin na žrtveno jagnje - družmirsko vas, ki ni bila vredna niti poštene rente za vse, kar so ji prizadejali. V soboto, 29. 8., ob 20. uri se bo pod skrbno roko Turistično olepševalnega društva Šoštanj dogajalo vse to ob velikem šoštan-jskem jezeru. PeRa NAPOVEDNIK — stran 2 llenta Občini Šoštanj /lipan vloži L predlog zakona o renti zaradi rudarjenja stran Javni räzpis za oddajo stanovanj i socialna stanovanja v najem stran 5 Sevčnikar in Bevc državna prvaka udi poleti ne počivajo stran 7 Pomor rib v Florjanščici Povzročite! zastrupitve potoka še neznan MLADI VIRTUOZI OČARALI Vrhunski koncert v Topolšici (ponedeljek, 10. avgusta, se je v cerkvi Sv. Jakoba v Topolšici zgodil vrhunski glasbeni dogodek, ki je napolnil prijeten poletni večer z občutki navdušenja in očaranja. Pred številnim občinstvom sta se v prelepem ambiento predstavila mlada norveška glasbenika, 13-letni Davki in 11-letna Juhe Coucheron. David je začel igrati violino, ko je bil star tri leta in pol. Pri jietih letih je prvič javno nastopil. Igral je z najpomembnejšimi norveškimi orkestri, pa tudi z orkestri na Finskem, v Litvi, v Nemčiji in v New Yorku. Njegov najjiomembnejši dosežek doslej je 4. mesto na tekmovanju za mlade glasbenike, ki je potekalo septembra 1995 na Japonskem. David je bil najmlajši in Japoncem seje zdel tako zanimiv, da so na Norveško poslali televizijsko ekipo, ki je posnela film o njem. Njegova sestra Julie igra klavir od četrtega leta, od šestega leta pa spremlja brata. Pri desetih je zmagala na norveškem tekmovanju mladih pianistov, lani pa je skupaj z bratom dobila nagrado za glaslieni talent na tekmovanju norveških glasbenikov. Pred mesecem dni je zmagala na svojem prvem mednarodnem tekmovanju na Siciliji. Med Davidovimi izvrstnimi violinskimi interpretacijami del Bacha, Telemana in Paganinija je Julie na stare cerkvene orgle zaigrala nekaj Bachovih skladi) ter brata spremljala pri romanci Wieniawskega. Koncert je s svojim nastopom dopolnila sopranistka Gordana Hleb, katero je na orglah spremljala Barbara Sevšek, obe študentki visoke šole za glasbo v Grazu. Po dolgem aplavzu je David navdušeni publiki kot dodatek zaigral še en Paganinijev capriccio. Ob koncu čudovitega večera je cerkev napolnil glas Gordane in [tešem Ave Marija. Poslušalci so polni romantičnih občutkov le počasi zapuščali izjemno lep ambient. Večerje dušo najtolnil s popolno lepoto, v kateri sta se združila glasbo in barvit interier poznogotske cerkve. U.M. SOSTANJSKI UMETNIKI SE PREDSTAVLJAJO siceršnje mrtvilo, ki v poletnih mesecih praviloma zajame Šoštanj, so posegli likovni ustvarjalci, zbrani iz vse občine. V petek, 14. avgusta, so ob 19. uri odprli razstavo del sedemnajstih likovnikov. Med njimi je trinajst slikarjev, trije kiparjev in en oblikovalec keramike. K predstavitvi del je avtorje, med katerimi so se nekateri pokazali prvič, nagovoril g. Franc Ravnjak. Kot član Društva šaleških likovnikov že vrsto let aktivno deluje med umetniki, jih vzpodbuja k ustvarjalnosti in delu. Zato ob odprtju Mestne galerije vidi dobre možnosti za ustvarjalce in razmah likovne ustvarjalnosti v Šoštanju, ki je, to lahko trdimo, v našem okolju prav bogata. Na otvoritev je prišlo presenetljivo veliko obiskovalcev, kar je dalo prireditvi še dodaten poudarek in zadovoljstvo sodelujočim in organizatorjem. Ob prijaznih zvokih citer Ivana Kneza iz Zavodenj je prireditev povezovala gdč. Marjana Lesnik. O umetniškem vtisu razstave je spregovorila mag. Ivanka Zajc - Cizelj. Ob tem je poudarila, da pri tej razstavi ne gre iskati družbenih norm, predpisanih oblik in tehnik. V razstavljenih delih se izraža svoboda ustvarjalnosti vidnega izražanja z eksperimentiranjem in iskanjem izraznih sredstev. Zato je razstava, kar se tiče tehnik slikovita, slogovno tako pestra, da jo je težko zajeti v nekaj stavkih. Gledalec se srečuje s široko paleto likovnih del, ki segajo od realizma do abstrakcije. Razstavo je odprl župan občine g. Bogdan Menili in v svojem nagovoru poudaril poslanstvo umetnosti, da v nas vzbudi našo boljšo plat, da smo zaradi nje vsi boljši. Umetnikom je zaželel, da bi tako zavzeto ustvarjali še naprej, občanom pa, da bi to dejavnost sprejeli za svojo. Po končanem ogledu so se obiskovalci ob ponujeni osvežitvi še dolgo zadržali v prijetnem klepetu. Zapišemo lahko, da je Šoštanj ob svojih umetnikih doživel prav lep večer. Zaželimo si jih še več, saj je možnosti zanje, v naši galeriji, sedaj dovolj. Umetniki vas vabijo. Razstava bo odprta do 14. septembra 1998, ogledate si jo lahko vsak dan, od ponedeljka do petka, dopoldan od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure, oh sobotah in nedeljah pa le dopoldan od 10. do 12, ure. M.Č. F Mestni galeriji razstavljajo: Andrej Krevzel, Mateja Kumer, Alojz Pirečnik, Milan Kukič, Darinka Kurnik, Slavko Košenina, Dominik Pejovnik, Helena Čebul, Drago Mazej, Drago Šumnik - Luka, Ivo Kolar, Stojan Špegel, Tadeja Vitez, Ljubomir Melanšek, Milojko Kumer, Franc Ravnjak in Ivan Medved. STARE BRIZGALNE, NA KATERIH SE PRAH NE NABIRA v Praznik gasilcev v Šoštanju z prijateljskih stikov z družino Žunkovič se je rodil Zunkovičev memorial. Prvo tekmovanje je bilo izvedeno julija 1984. Večina bralcev Lista najbrž ve, da gre za tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln. Stara gasilska vozila in brizgalne, ki so jih letos pripeljali tekmovalci od blizu in daleč, so vzbujala obilo pozornosti. Dejstvo, da kljub častitljivi starosti še vedno delujejo pove, da zanje skrbijo prave roke. Tekmovanje je ob prikupnem spremljanju povezovalca potekalo tekoče in brez večjih zapletov. Če je voda malce škropila tudi naokoli, prevelike jeze ni bilo, saj je bilo sonce nadvse radodarno. Četudi ni prav nič pomembno, katero mesto so tekmovalci zasedli, naj zaradi reda naštejem končne uvrstitve. Pri ročnih brizgalnah je prvo mesto pripadlo Ljubnemu ob Savinji, drugo Šentjurju in tretje Smartnemu ob Paki. Sledijo Letuš, Moravče, Andraž, Vipava, Trnovlje in Pesje. Tekmovanje z motornimni brizgalnami je prineslo prvo mesto PGD Teharje, drugo je bilo Trnovlje mesto in tretja Paška vas.Za njimi pa so še Pobrežje ob Savinji, Starše, Šentilj pri Velenju, Parižlje Topovlje, Miklavž, Dolič in Loka pri Zusmu.V obeh kategorijah so izven kategorije sodelovali tudi domačini. Skratka bilo je bogato in zanimivo. Pa saj ste bili zraven, ali ne? MaM STRAN ,27. Rem iißüiNi somu v Soštanjski župan Bogdan Menih je 23. julija preko poslanske skupine SDS vložil v Državnem zboru RS Predlog zakona o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje P robleraatike rente Občini Šoštanj zaradi posledic rudarjenja se je soštanjski župan Bogdan Menih lotil že pred leti, še posebej intenzivno pa od lanskega občinskega praznika, v okviru katerega je 26. septembra 1997 v vib široko pripravil okroglo mizo s pomenljivim naslovom Beseda o prezrtem mestu. Rezultat številnih sestankov in posvetov župana s strokovnjaki s področja energetike, rudarjenja in republiške direkcije za mineralpa bogastva, ki so potekab v pretekbh mesecih, je Predlog zakona o renti zaradi posledic rudarjenja Premogovnika Velenje. Za Občino Šoštanj izjemno pomemben zakonski predlog je pripravil župan, pravno pa ga je uredil dr. Vladimir Korun. Še pred parlamentarnimi počitnicami ga je 23. julija vložila in poslala v obravnavo poslanska skupina SDS. V uvodni oceni stanja in razlogov za sprejem zakona so navedena dejstva, ki so občanom šoštanjske občine dobro znana in jih občutijo na lastni koži. Osnovni oziroma prvenstveni cilj predlaganega zakona je zagotoviti prebivalcem Občine Šoštanj rento kot obliko nadomestila za zagotavljanje nekaterih splošnih interesov zaradi vseh navedenih negativnih posledic rudarjenja Premogovnika Velenje. Zaradi teh posledic rudarjenja so bistveno prikrajšani v pogledu uživanja nekaterih posamičnih, skupnih in splošnih dobrin, ki jih uživajo drugi državljani RS (zdravlje, dobro počutje in zadovoljstvo, perspektivnost in razvojne možnosti kot posameznika, kakor člana te lokalne skupnosti, zdravo okolje, zrak in podobno). S to rento, s katero bi občina pokrivala stroške ah del njih za izboljšanje okolja in prostora bivanja svojim prebivalcem, financirala raziskave in projekte revitalizacije degradiranega prostora in okolja v občini, še posebej glede zagotavljanja večje perspektivnosti bivanja v njej, da ne bi stagnirala in da bi bila spet zanimiva za sedanja in bodoča pokolenja. S tako pridobljenimi sredstvi bi se lahko tudi financirale naloge za potrelie prestrukturiranja gospodarstva in dejavnosti prebivalcev na prizadetem območju, služila bi lahko pospešenemu obnavljanju z obravnavanimi posegi v prostor prizadetih infrastrukturnih objektov, naprav in napeljav ter za drugo, npr. razvoj različnih vrst turizma. Predlagatelj zakona tudi meni, da ne samo, da bi morala država skrbeti za takšno okolje in prostor, kot je v Občini Šoštanj, saj ji to tudi nalaga duh in namembnost Zakona o varstvu okolja iz leta 1993. Pravzaprav bi pripadal prizadetemu prebivalstvu občine celo malo priviligiran položaj in povečana mera uživanja pravic v primerjavi z drugimi - slednja kot nagrada, da še vztrajajo in vzdržijo ter v takšnih razmerah še ustvarjajo v tako kritičnem okolju in prostoru. Pravično bi sicer bilo, da bi se renta izplačala tudi za nazaj, vendar predlog zakona tega ne predvideva. Predlagana opredelitev rente temelji na izračunu, ki je odvisen od letne proizvodnje lignita in eene na tono te vrste premoga (115,00 SIT/tona x mio ton izkopanega premoga). Zupan Bogdan Menih se zaveda, da bo predlog doživel še več spremenil) med obravnavo v parlamentarnih telesih, saj bo v parlamentarni proceduri istočasno obravnavan tudi predlog zakona rudarjenju in energetski zakon. Svet Občine Šoštanj Komisija za priznanja na podlagi Odloka o priznanjih Občine Šoštanj (Ur. list Občine Šoštanj št. 7/96) objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠOŠTANJ V LETU 1998 1. Ponudite za podelitev lahko vložijo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije, fizične in pravne osebe. 2. Vrste priznanj v skladu s 3. členom odloka so: - častni občan - priznanje Občine Šoštanj - plaketa Občine Šoštanj 3. Priznanje se lahko podeli posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom ter drugim pravnim osebam. Priznanje se lahko podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino. 4. Priznanje se [»odeli za: dosežke, ki prispevajo h kvalitetnemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Priznanje se podeli Uidi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. 5. V letu 1998 so predlagana naslednja priznanja: - eno priznanje častni občan - dve priznanji Občine Šoštanj - dve plaketi Občine Šoštanj 6. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje podatke: - naslov predlagatelja - naslov kandidata za podelitev priznanja - vrsta priznanja, za katerega se predlaga - utemeljitev predloga 7. Predloge je potrebno poslati na naslov: Svet Občine Šoštanj. Komisija za priznanja, Trg svobode 12, Šoštanj do vključno 12.9.1998. 8. Komisija si pridružuje pravico, da po roku dospelih ali nepolnih predlogov ne bo obravnavala. Predsednica komisije Jožica Andrejc, s.r. E L CINE Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91 in 21/94) in Pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list Občine Šoštanj št. 5/98) Občina Šoštanj objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOSNI POGOJI 1. Neprofitna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so občani Občine Šoštanj in državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje : - da ima prosilec prijavljeno stalno bivališče v Občini Šoštanj najmanj dve leti pred objavo razpisa in da na tem naslovu tudi dejansko prebiva; - da se mesečni dohodek na družinskega člana prosilca V) obdobju od 01.06.1997 do 31.05.1998 giblje nad mejo, ki ga izloča iz kroga upravičencev za dodehtev socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (Uradni bst RS št. 18/91) ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni Ust RS št. 54/92); M To je neto dohodek na družinskega člana, ki je nad: 1.29 % plače v državi za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti ali 27.540.10 SIT; M 2. 34 % plače v državi za otroke od 7. do 14. leta starosti ali 32.288.40 SIT; M 3. 42 % plače v državi za otroke od 15. leta do zaključka šolanja ali 39.886.00 SIT: J| 4.52 % plače v državi za odrasle osebe ab 49.382,30 SIT. Tako ugotovljen dohodek družine ne sme presegati naslednja merila : apni dohodek družine preračunan na družinskega člana ne sme presegati spodaj Število navedenega odstotka nad povprečno neto člunov pbčo v državi v obdobju od gospodinjstvu 01.06.1997 do 31.1)5.1998 1 2 3 4 5 in več J 80 % ab 170.938,80 SIT 50 % ali 284.898,00 SIT 20 % ab 341.877,60 SIT 5 % ali 398.857,20 SIT največ do povprečne plače v državi ali 474.830.00 SIT 06.1997 do Povprečna neto plača v državi za obdobje ot 31.05.1998 je 94.966,00 SIT. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki’Vi jih posamezniki in njihovi ožji družinski člani prejeb v obdobju oa 01.06.1997 do 31.05.1998. 2. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev mora udeleženec razpisa dopolniti z izjavo o verodostojnosti podatkov, ki jih je s prijavo oddal. 3. Upravičenci do neprofitnih stanovanj v najem so po tem razpisu tudi državljani, ki so najemniki socialnih stanovanj, pa njihov skupni prihodek družine presega mejo, kije določena za socialne upravičence. morejo sodelovati : tj, ki so stanovanje odkupih po stanovanjskem zakonu, ne glede na to, ab stanovanje še imajo v lasti ab ne; Jf? - lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ab počitniške hiše; - državljani, ki so že imeb ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje; pa so po lastni odločitvi ab sklepu sodišča pravico do stanovanja izgubik, razen sklepa ob razvezi. 5. Stanovanjske razmereä ki vpbvajo na uvrstitev pri pridobitvi neprofitnega stanovanja v najem po tem razpisu so: - stanovanjski status udeleženca razpisa; - kvabteta bivanja; - utesnjenost v stanovanju; f JvSL 'Tfe - arhitektonske ovire; - mlada družina, mladi; - družina z večjim številom otrok; - invahdnost; - družina z manjšim številom zaposlenih; - izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca; Stanovanjske razmerei ugotavlja in točkuje komisija, ki jo imenuje župan Občine jioštanj. n. PODATKI IN DOKUMENTACIJA K VLOGI V 6. Udeleženci tega razpisa morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na Občini Šoštanj - NOE za gospodarstvo, okolje in prostor, priložiti naslednja potrdila in dokazila: 1. Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje; 2. Potrdilo o stalnem bivahšču s časom bivanja v Občini Šoštanj za udeleženci* in ožje družinske člane ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše od 1 meseca -izda UE Velenje; 3. Dovoljenje za stalno bivanje v Repubbki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Slovenije - izda UE Velenje; 4. Dokazilo o stanovanjskem statusu udeleženca in družinskih članov - najemna ah podnajemna pogodba: 5. Dokazilo o kvabteti bivanja - točkovalni zapisnik; 6. Potrdilo o neto dohodkih za udeleženca in družinske člane za obdobje od 01.06.1997 do 31.05.1998 - izdajo izplačevalci; 7. Potrdilo izplačevalca o neto dohodkih in prejemkih izven delovnega razmerja za udeleženca in ožje družinske člane za obdobje od 01.06.1997 do 31.05.1998; 8. Potrdilo o premoženjskem stanju - izda Davčna uprava; 9. Potrdilo o nezaposlenosti za udeleženca razpisa in njegovega zakonca, s podatki o višini prejemkov za obdobje od 01.06.1997 do 31.05.1998; 10. Potrdilo o invahdnosti udeleženca ab ožjega družinskega člana; 11. Potrdilo, če je udeleženec razpisa ab ožji družinski član gibalno ovirana oseba; 12. Dokazilo o stopnji strokovne izobrazbe udeleženca in njegovega zakonca - fotokopija spričevala, diplome,... ; 13. Ostala potrdila in dokazila o izpolnjevanju pogojev tega razpisa. 7. Udeleženci tega razpisa morajo k prijavi oddati vsa v 6. točki navedena dokazila, sicer so vloge nepopolne in se zavržejo. Popolne vloge bo obravnavala posebna komisija Občine Šoštanj, ki bo opravila oglede in točkovanje stanovanjskih razmer in drugih, za uvrstitev na prednostno listo, v razpisu določenih pogojev. 8. Pogodba za najem neprofitnih stanovanj po tem razpisu se sklepa za nedoločen čas. HI. ŠTEVILO STANOVANJ 9/^5 Na podlagi tega razpisa bo udeležencem v najem oddanih 6 (šest) novih neprofitnih stanovanj, predvidoma do novembra 1998, ter vsa neprofitna stanovanja, ki bodo eventuelno izpraznjena ab pridobljena v času veljavnosti prioritetne bste iz tega razpisa. 10. Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem bo Šoštanj upoštevala naslednje p< ivršinske normative : Število družinskih članov m2 / «igr do 44 2 do 63 * do 76 4 do 85 5 Jf do 102 6 dollO IV. OBLIKOVANJE NAJEMNINE 11. Višina najemnine za neprofitna stanovanja, ki bodo oddana po tem razpisu, se določa na podlagi Metodologije za obbkovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni bst RS št. 47/95). V. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ 12. Občina Šoštanj bo ob pogojih iz tega razpisa omogočala menjave neprofitnih stanovanj in pri tem zlasti upoštevala spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov in ob upoštevanju veljavnih površinskih normativov iz točke 10. tega razpisa. VI. ODDAJA VLOG 13. Obrazce vlog po tem razpisu lahko udeleženci dvignejo vsak delovni dan v prostorih Občine Šoštanj, na oddelku za gospodarstvo, okolje in prostor. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi dokazih lahko udeleženci oddajo osebno ab po pošti od 27. avgusta 1998 do vključno 28. septembra 1998 na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom “Javni razpis za dodebtev neprofitnih stanovanj v najem”. 14. Občina Šoštanj bo v roku 60 dni po javni objavi razpisa določila občinsko listo za dodebtev neprofitnih stanovanj v najem. 15. Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno vsak dan od 8. - 14. ure na Občini Šoštanj, NOE za gospodarstvo, okolje in prostor ab po tel. ( 063 ) 40-31-103. Občina Šoštanj sS « SMRTI \ času od 21. 7. do 17. 8. so umrli Janez KNEZ, Šentvid pri Zavodnju 11 Antonija MEŽNAR, Prešernov trg 10, Šoštanj Stanislav PLANKELJ, Skorno 5 Matevž GRUDNIK, Florjan 111 Miroslav VREČKO, Tekavčeva 13, Šoštanj Anica GNEZDA, Cankarjeva 19, Šoštanj Frančiška PRISTOVŠEK, Topolšica 30 Janez MRAK, Trg svobode 3, Šoštanj POROKA 8. 8. 1998 sta se poročila Saša POKLEKA, C. Matije Gubca 4, Šoštanj in Branko BROZ, C. Matije Gubca 4, Šoštanj KRSTI F mesecu juliju sta bila krščena MAŠA in KLEMEN. Sobota. 29. avgust. - Šoštanjsko jezero ob /.). uri - Tekmovanje ribičev ob Ib. uri - razglasitev rezultatov tekmovanja in kronanje ribiškega carja (Ribiška družina Paka Šoštanj) ob 20. uri - P RA/M K II Cl (TOD Šoštanj) - (glej I. stran) Sobota. 19. september, dopoldan - Struge Davidov memorial - spust po Savinji Pl) Šoštanj organizira: 2.3. avgust - Ojstrc oz. Obir (Avslija), 2189 m - vodniki: Kortnik. Jerič. Rotovnik 12. in 12. september - Kolški greben. 2221 m - Grintovec, 255R m - vodniki: Drvarič, Hudej, Drei ČETRTEK, 27. AVGUST 1998 C I BI E STRM Na podlagi določil 97. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS št. 18/91 in 21/94) in 11. člena Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni Ust Občine Šoštanj št. 4/98) Občina Šoštanj objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Socialna stanovanja sc po tem razpisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so : - občani Občine Šoštanj in so državljani Republike Slovenije; - ol)čani in družine z nižjimi dohodki oz. mlade družine, ki nimajo ustreznega stanovanja, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem določa 2. odstavek 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92). II. RAZPISNI IH K,OJ I 2. Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu so: L da je prosilec državljan Republike Slovenije; 2. da ima stabio prebivališče v Občini Šoštanj najmanj 2 leti pred objavo tega razpisa in da na tem naslovu tmU dejansko prebiva; 3. da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva; 4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njun stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma najemnik ah lastnik neprimernega stanovanja; 5. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ah počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine ali premičnine, ki priv sega 25 % vrednosti primernega stanovanja, ob upoštevanju cene 122.221,00 SlT/nr. Za primernost se upoštevajo naslednji površinski normativi; število družinskih članov nr 1 du 44 2 do 63 3 do 74 4 do 85 5 do 102 6 doUO 6. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni bil lastnik stanovanja, pa je tega odtujil; 7. da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma ni vrnil izpraznjeno stanovanje ali zamenjal stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja ali od razlike v vrednosti. 8. da prosilec ali kdo izničil njegovih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni lastnik ali solastnik podjetja oziroma nosilec obrti, razen v primeru samozaposlitve. Do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu niso upravičeni občani, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem zakonu in ga na trgu prodali. --------------v------------------------v------------------ 3. Prosilec je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne plače v državi ali 28.391,60 SIT; - za otroke od. 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % povprečne plače v državi ali 33.286,70 SIT; - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače v državi ali 41.118,80 SIT; - za odrasle osebe 52 % povprečne plače v državi ali 50.909,00 SIT. Povprečna neto plača v državi za obdobje 01.03.1998 do 31.05.1998 znaša 97.902,00 SIT. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelji in njihovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih: april, maj in junij 1998. III. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 4. Kot merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni list občine Šoštanj št. 4/98), ki se nanašajo na: - stanovanjske razmere; - število ožjih družinskih članov; - socialne razmere; - zdravstveno stanje; - status mlade družine (roditelja stara do 30 let); - ugotovljene telesne motnje otrok; - invalidnost prosilca ali ožjega družinskega člana; - bivanje prosilca v denacionaliziranem stanovanju: - čas stalnega bivanja prosilca na območju Občine Šoštanj; - prejšnja prijava prosilca za dodelitev socialnega stanovanja. IV. DOKAZILA K VLOGI 5. K vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine oz. dokazila: 1. Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje; 2. Potrdilo o stalnem bivališču in podatke o članih skupnega gospodinjstva, številu družinskih članov, ki ne sme biti starejše kot en mesec od dneva objave tega razpisa in iz katerega je natančno razvidno od kdaj stalno prebivajo na območju Občine Šoštanj - izda Upravna enota Velenje; 3. Podatki o vseh dohodkih in prejemkih prosilca in članov skupnega gospodinjstva - izda izplačevalec; 4. Potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov kot dokazilo gmotnih razmer - izda Davčna uprava; 5. Najemna ali podnajemna pogodba za stanovanje že registrirana pri občinskem upravnem organu; 6. Izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če prosilec uveljavlja dodatno število točk zaradi trajnih obolenj zase ali za družinske člane - izda zdravniška komisija I. stopnje; 7. Dragi dokumenti, iz katerih prosilec dokazuje izpolnjevanje pogojev iz tega razpisa. Vsak prosilec podpiše posebno izjavo o verodostojnosti predloženih podatkov. V. ŠTEVILO STANOVANJ 6. Po tem razpisu bodo upravičencem v najem oddana vsa socialna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana izključno po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa. 7. Pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem bodo glede na število družinskih članov upoštevam naslednji normativi: Število družinskih Stanovanjska Vrsta članov površina stanovanja 1 do24nr garsonjera 2 do 30 m2 garsonjera ali enosobno 3 do 55 m: enosobno ab dvosobno 4 do65ra: dvosobno ab trosobno 5 do 70 n/ trosobno Za vsakega naslednjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 5 m/ 8. Pravica do uporalie socialnega stanovanja v najem je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, Id zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli v najemni pogodbi. VI. ZAMENJAVE SOCIALNIH STANOVANJ 9. Občina Šoštanj bo ob upoštevanju meril in pogojev iz tega razpisa omogočila socialnim upravičencem menjave že najetih socialnih stanovanj. Pri tem bodo zlasti upoštevane spremenjene potrebe najemnikov po ustrezni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov, ob upoštevanju površinskih normativov iz 7. točke tega razpisa. Oh upoštevanju gmotnih razmer najemnikov socialnih stanovanj in bremena najemnine je možna menjava za manjše socialno stanovanje, skladno s površinskimi normativi iz tega razpisa. VIL ODDAJA VLOG 10. Obrazce vloge po tem razpisu lahko udeleženci dvignejo vsak delovni dan v prostorih Občine Šoštanj, na oddelku za gospodarstvo, okolje in prostor. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi dokazili lahko udeleženci oddajo osebno ali po pošti od 27. avgusta 1998 do vključno 28. septembra 1998 na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom »Javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem«. Prepozno vložene vloge ne bodo upoštevane. 11. Občina Šoštanj ho v roku 60 dni pojavni objavi razpisa določila občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Sprejeta lista bo objavljena na enak način kot ta razpis. 12. Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno vsak dan od 8. - 14. ure na Občini Šoštanj, NOE za gospodarstvo, okolje in prostor ah po tel. (063) 40-31-103. Občinn Šoštanj SREČANJE ČEBELARJEV Občinski praznik Zlim medu ni draga, do zdravja ti pomaga. 8. avgusta so se elani čebelarske (Inizine Ravne ter drugi ljubitelji narave in čelie-lic že šestintrideseta" srečali pri vedno nadvse prijaznem gostitelju Francu Pečovniku, katerega življenje preveva ljubezen do čelad. V programu srečanja je bilo organizirano tudi predavanje o čebelarjenju, (Vladarski kviz in medeni srečolov. Namen srečanja je v tem, da čeladarji izmenjajo izkušnje in utrjuje strokovno znanje. Kar dvanajst let je gospod Pečovnik vodil čebelarski krožek, sedaj pa pravi, se mladi lailj zanimajo za šport. Doma si je ustvaril pravi muzej čebelarstva, kjer hrani skrbno napisano kroniko čebelarske družine. fotografije vseh čeladarjev in njihovih panjev, ogromno sršenovo in osje gnezdo. Frane Pečovnik je povedal, da bo letos pridelal precej medu, čeprav se ga je v satju precej tudi strdilo. Včasib ga je veliko lalilal Meileui. danes pa le ta zanj ponuja prenizke cene in raje uvaža cenejši med. A priznati je treba, da je ni čez žlico slastnega naravnega domačega mešanega gozdnega medu. U.M. Franc Pečovnik na čebelje pike ni več občutljiv 650 let trških pravic Šoštanja bčina Šoštanj praznuje svoj občinski praznik 30. septembra v spomin na pridobitev trških pravic. Letošnje praznovanje bo posvečeno prav praznovanju častitljive obletnice tega dogodka in bo potekalo skozi ves mesec september. V petek, 5. septembra, ob 19. tiri bo na Trgu bratov Mravljak vrata odprla stara vaška gostilna. Jo bo tudi prostor, kjer‘še bo, kot je bilo za gostilne v navadi tudi včasih, dogajalo precej zanimivega. (ib torkih in četrtkih se bodo tu predstavili kulturniki naše občine, literati, godci, igralci, pevci in plesalci, ki delujejo v krajevnih zborih, kulturnih društvih in drugih skupinah. Oh sobotah pa se obetajo zveneča imena slovenskih kantavtorjev in pevcev - za enkrat naj izdamo le, da bo '1)2. p tem h ra'jprtfeten |cčer ustvarjal Iztok Mlakar. V petek, 18. septembra, bo stave, kateri bo arheologi] dene med letošnjimi izkopavanj otvoritev arheološke raz-predstavila prednfjfeie, naj-radu. Druga razstava bo pred- stavila deset zanimivih osebnosti, ki so krojile zgodovino našega mesta, torej nekaj najpomembnejših Šoštmijča$i|te|o izboru Toneta Ravnikarja. Občina Šoštanj bo oh praznovanju 650 letnice trških p^a¥ic izdala zgodovinsko delo Franca^ibé&tiUI Mesto Šoštanj, ki varijo predstavljamo v sosednjem prispevku tei* fft® jo d/ izida, 2Ö|)septembra, ponujamo po izjemno ugodni prednaročniški ('em.”! karjem, ki je Hribenikov zgodovinski opis uredil ter opremiTz opombami in obsežnim komentarjem, pripravljamo tudi javno predstavitev knjige. Hribernikovo besedilo je posodobil Ivo Stropnik. V soboto, 26. septembra, se bo na Trgu bratov Mravljak odvijala osrednja prireditev ob občinskem prazniku, ki se bo začela s parado predstavnikov vseh naših krajev. V programu bodo sodelovali združeni pevski zbori, pihalni orkester Zarja, Strašna Jožeta in še mnogo drugih. V septembru bo v Šoštanju potekal tudi tradicionalni teden športa. NOVOST NA BANČNIH AVTOMATIH V Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke si prizadevamo, da bi hladne in neme stroje - avtomate čim bolj približali komitentom, še posebej tistim, ki uporabljajo njihove storitve. Izkušnje nam govorijo, da se ti cilji lahko dosežejo samo z nenehno širitvijo in dopolnjevanjem obstoječih storitev na bančnih avtomatih, zato smo “dvigu gotovine na BA” dodali novo vsebino, in sicer dnevni INDIVIDUALNI LIMIT. Uporabnikom BA, ki bi o tej novosti želeli več informacij, svetujemo, da se zglasijo na eni izmed naših enot, kjer jim bo nova storitev podrobneje predstavljena. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke r Ob praznovanju 650 letnice trških pravic Šoštanja Občina Šoštanj izdaja knjigo Franca Hribernika MESTO ŠOŠTANJ. Spremno besedo in opombe je napisal prof. Tone Ravnikar. Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje. 268 strani trda vezava format A5 Delo Franca Hribernika “Mesto Šoštanj, zgodovinski oris” - ki je izšlo v dveh zvezkih v letih 1930 in 1932, tretji, zaključni del, pa je žal ostal v rokopisu -, je ostalo do danes edini poskus prikaza popolne slike preteklosti Šoštanja, oz. bolje, zahodnega dela Šaleške doline. Zato je seveda pomen tega dela za Šoštanj in okolico, pa tudi za celotno Šaleško dolino neprecenljiv. Izredno ugodna prednaročniška cena do 20. 9. 1998 3.500 SIT Nepreklicno naročam_____izvod(ov) knjige “MESTO ŠOŠTANJ” Ime in priimek Naslov 3odpis Podpis Naročilo na: List občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj 10 LET VESELJA OB TOPLICI 9. avgusta je Topolšica že desetič zapored praznovala praznik obujanja starih kmečkih opravil in obrtniških del. Za popestritev jubileja je na prizorišču v zdraviliškem parku najprej nastopila priznana folklorna skupina Koleda iz Velenja. V povorki, ki se ji vsako leto pridružijo novi krajani, ki pokažejo katero od starih opravil, so tokrat najprej stopali konji, zaključevali pa so jo predstavniki Moto kluba Šoštanj. Vroče sonce je številne obiskovalce sprva sililo, da so iskali sence pod širokimi krošnjami dreves, vendar so z zanimanjem spremljali predstavitev pranja peric v potoku Toplica, žganjekuho, žagarje,'ki so ročno izdelovali cevi in žagali hlode, striženje ovc, predenje volne na starem kolovratu, kosce in grabljice, se ustavili pri čebelarju in lončarju, izdelovalkah rož iz papirja. Ko so mlatiči pomlatili pšenico pa so se ob zvokih ansambla Šibane še zavrteli na plesišču. Svoj jubilej je Turistično društvo Topolšica proslavilo še s torto. Poletje se bliža koncu. Bilo je dolgo in vroče. Po temperaturi in številu toplih dni bi kaj lahko bilo rekordno. Vendar pa takšna vročina pusti tudi posledice. Dva prijatelja narave sta trudno in družno legla k počitku. Po vseh teh pasjih dneh bosta tako v miru raje počakala na prve jesenske sape, ko se bo laže dihalo, pravita. to ostanki celuloidnih fdmov, odrezki fotografij, včasih pa tudi cele “slike”, ki niso najbolj uspele, ali pa le deli obrazov. Z veseljem smo jih sestavljali v cele portrete, ki so bili dokaj čudni, tako sestavljeni iz delov obrazov, ki so pripadali različnim ljudem. Stirc ni bil smetišče v sedanjem pomenu besede, saj še nismo poznali plastičnih odpadkov^ ostale smeti pa so gospodinje pokurile doma. Se več; Šoštanjčani so mnogokrat prihajali v štirc po čreslo in ga na ročnih vozičkih v velikih vrečah vozili domov, kjer so ga na dvoriščih sušili in je bil odlična kurjava. V tistih časih še ni bilo toplovoda in je vsako gospodinjstvo kurilo zase. Nekateri so si pomagali tudi tako, da so vzdolž železniške proge pobirali premog, ki je padal z vagonov, in ga z ročnimi vozički spravljali domov. Pravili so, da jim nikoli ni primanjkovalo kurjave. Tisti, najmanj premožni, pa dovolj iznajdljivi pa so celo hodili na Gorice, kjer so nabirali smrekove storže, ki smo jim rekli bičke in tako prispevali v svoje drvarnice in denarnice. Tovarna usnja je že zdavnaj prešla na kromovo strojenje kož, šoštanjski odpadki se odlagajo v Ležnem, na mestu nekdanjega štirca stoji prostor za skladiščenje lesa Gorenja, pa tudi v spominu štirc kot šoštanjska posebnost tone v pozabo. L. M. Upravni odbor TKD Kulturnica Gaberke Prva šranga po dolgih letih v samem središču Šoštanja se je zgodila prejšnjo soboto. To je sicer star običaj podeželskih fantov, ki ne spuste kar tako zlahka svoje sovaščanke, sedaj neveste iz rok. Tega običaja so se sedaj lotili tudi mestni fantje in pred veliko množico svatov in gledalcev postavili lepo okrašeno šrango. Ženin Matjaž je po vseh danih predpisih moral prežagati ranto, odgovoriti na številna vprašanja ter obljubiti, da bo “cvet Šoštanja” čuval v tujih in neznanih krajih. Tudi brez odkupnine ni šlo. Ta pa naj bo za vso dolgoletno zalivanje prej in še poslej so dejali. PeRa Prejšnjo soboto se je na igrišču v Ravnah odvijalo športno srečanje v malem nogometu ter šaljive igre med občinskimi svetniki in člani krajevne službe Ravne. Sploh pri slednjem je bilo vzdušje vseskozi vroče. Burni navijači so bodrili ekipe pri pisanju gradiva za sejo, vezanju kravate in čevljev, vožnji s posebnim kolesom po ravenskih cestah, pomoči PUP-u pri reševanju pomanjkanja vode ter vlečenju vrvi. Hitrejši so bili šoštanjski svetniki, težji pa člani ravenske KS. Čeprav je bilo govora tudi o podkupninah, je zmagal šoštanjski svet. Na koncu so skupaj vendarle našli kompromis in s pokali izmenjali precej izkušenj in mnenj. Kot dober organizator se je izkazalo Športno društvo Ravne, ki je poskrbelo za vsa navijaška grla, da niso ostala suha. Politika zna biti tudi zabavna, bi lahko rekli. PeRa trie. Mlajši prebivalci našega mesta te besede ne poznajo, starejši Šoštanjčani pa dobro vedo, o čem govorim. Štirc je bil pod Skalico, ki se ji sedaj pravi pri Zaveršniku, na začetku Primorske ceste, če si prišel iz savinjskega konca, na levi strani ceste. Ne vem, od kod mu ime, verjetno je nemška popačenka, ki bi pomenila “proč vreči”, saj je bil ta kraj pravzaprav nekak odpad. Nekoč je tovarna usnja za strojenje kož uporabljala naravna strojila, med drugim tudi mleto hrastovo skorjo. Ko se je ta izlužila, so jo odvrgli v štirc, kjer so se nabrali veliki kupi, pravzaprav kar pravi nasip teh zmletih skorij. Pravili smo jim čreslo. V štircu so ti kupi čresla v notranjosti stalno goreli, bolje rečeno tleli, in če si šel mimo ponoči, si razločno videl žar tega tlenja. Goreče čreslo je imelo čisto poseben vonj, ki je spremljal našo mladost. Veliko šoštanjskih otrok se je po cele ure zadrževalo v štircu. Ob robovih je rastlo grmovje, kjer si se lahko skrival, samo paziti si moral na tleče čreslo. Nemalokrat se je kdo opekel po bosih nogah. Na odpadu pa si lahko našel tudi zelo zanimive reči. Včasih je kdo tja odvrgel tudi kakšen kos porcelanske posode, ki nam je otrokom prišla prav pri igri. Tja so odpadke, ki so nastajali pri njihovem delu, vozili tudi iz znamenitega lokala Foto Tonja. Bili so Gaberkah so se v soboto, 15. avgusta, spet zbrali številni obiskovalci na Kravjih dirkah. V šestih letih so se pod okriljem Turistično kulturnega društva Kulturnica in ob vsestranski pomoči Gasilskega društva Gaberke uveljavile tudi v širšem okolju kot plod dela in prizadevanj številnih krajanov Gaberk in bližnje okolice ter požrtvovalnih posameznikov, brez katerih organizacijsko zahtevne prireditve ne bi bilo moč izvesti. Tudi letošnja se bo prisotnim prav gotovo vtisnila v spomin kot zanimiv in sproščene zabave poln dogodek. Začetni pozdrav obiskovalcem je bil nastop godbe na pihala “Zarja” Šoštanj, ki ga je omogočila Občina Šoštanj. Glas povezovalca Tonija Reharja je nato stopnjeval napetost med gledalci ob konjskih in kravjih dirkah. Pri konjenikih je na koncu slavil Peter Janič na konju Adelanto, po kravjih dirkah pa sta bila najbolj ponosna zmagovalec Tone Špital s kravo Sibilo in Ivan Dvorjak s kravo Sivko, ki je zapustila najboljši “lepotni” vtis. Ob zanimivem dogajanju na tekmovalnem poligonu so obrtni mojstri in gospodinje predstavili svoje spretnosti in dobrote. Vsak, ki se je sprehodil med stojnicami, se je lahko prepričal, da se Gaberčani zavedamo svojih kmečkih in rokodelskih korenin ter da to tradicijo negujemo. Polno mero zabave in prijetne sprostitve je prispeval tudi kvaliteten glasbeno zabavni program z gostjo večera Simono Weiss, ki ji je ob spremstvu ansambla Magnet uspelo dodobra razvneti in razgibati občinstvo. Ob vsem tem pa so se verjetno najbolj potili tisti, ki so skrbeli za gostinjski del prireditve. Iz Gaberk zato prav gotovo tudi tokrat ni nihče odšel lačen in žejen. Ob slovesu smo tako lahko pospremili množico zadovoljnih obrazov. Zanos in marljivost organizatorjev sta bila s tem bogato nagrajena. Ko organizatorji ocenjujemo naša prizadevanja, upamo, da smo si spet pridobili nove prijatelje. Ob tem čutimo potrebo izreci iskreno zahvalo vsem našim sokrajanom in podpornikom ter vsem sodelujočim, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je bila tudi tokratna prireditev tako uspešna. Lepo je živeti v okolju, kjer je doma toliko za sodelovanje in pomoč pripravljenih ljudi. 6. TRADICIONALNE KRAVJE »IRKE PO STAREM OBIČAJI) Sejalci postali igralci 5 ,27. LIST tekmovanje SEVČNIKAR IN BEVC N/ v oranju Resne priprave na novo sezono a veliko športnikov je poletje čas tekmovanj in dokazovanja, za odbojkarje pa - razen igranja na mivki - čas zasluženega počitka. In čeprav se poletje še ni končalo, nova tekmovalna sezona pa se prične šele 10. oktobra, odbojkarji Sošta-nja-Topolšice že pridno trenirajo in nabirajo moči. Ker bodo letos ponovno nastopali v elitni 1. A ligi, ki bo štela deset ekip (lani osem), bodo morali biti res dobro pripravljeni. S treningi so pričeli 10. avgusta v domačem kraju, 23. tega meseca pa so se odpravili na enotedenske priprave na Roglo. Ekipa bo letos delovala pod vodstvom novega trenerja Tea Pajnika in njegovega pomočnika Nika Jerončiča. Ker se je vodstvo kluba odločilo, da pomladi ekipo, je prišlo tudi med igralci do določenih sprememb. Ekipo so zapustili Dimeč, Mihalinec in Kravcov, prišli pa so podajalec Verbič, mladinski reprezentat BiH Cokovič, mladi Pavič, vrnil pa se je tudi poškodovani Zilnik. Konec meseca septembra se bodo Topolščani udeležili močnega mednarodnega turnirja na Madžarskem. Ker v ekipi ne manjka volje in želje po dokazovanju, pa se, mislim, tudi za uspehe ni bati. Robi Kugovnič Iktiv podeželske mladine Šaleške doline, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Kmetijska svetovalna služba so v petek, 7. avgusta, pripravili 24. regijsko tekmovanje v oranju. Tekmovanje je potekalo na posestvu zadruge v Šmartnem ob Paki. Kljub trudu prirediteljev se je tekmovanja udeležilo samo osem oračev, ki so sestavljali štiri ekipe. Tekmovalna komisija je ocenjevala globino brazde, smer in splošni izgled zoranega strnišča. Kljub majhnemu številu tekmovalcev je bil boj za prvo mesto ogorčen. Najbolje so se odrezali tekmovalci iz šaleške doline. Prvo mesto je osvojil tekmovalec Aktiva podeželske mladine Šaleške doline Franc Rotnik, ki je bil v paru z Antonom Špitalom prvi tudi ekipno. S tem uspehom sta se orača uvrstila na državno prvenstvo v oranju, ki bo drugi vikend v avgustu v Vipavi. Uspeh tekmovalcev Aktiva podeželske mladine šaleške doline sta zaokrožila še Jože Goršek in Simon Menih, ki sta bila ekipno tretja, med posamezniki pa je Jože Goršek osvojil drugo mesto. Dobro sta se odrezala tudi mlada tekmovalca Jani Dvorjak in Marko Kumer s četrtim mestom. Da tekmovalcem in gledalcem v pasji vročini ni bili prevroče so poskrbeli člani Aktiva podeželske mladine Šaleške doline s hladno pijačo. D.R. 25. julija sta slavila zlato poroko stara Šoštanjčana, zakonca Zacirkovnik. Ivan, roj. 19. 12. 1920, in Albina, roj. 24. 2. 1924. Albina Lesjak, leta 1948 poročena Zacirkovnik, in njen mož Ivan Zacirkovnik sta visok jubilej najprej potrdila civilno v poročni dvorani na gradu, nato pa še v cerkvi v Šaleku, kjer je bila, po izjavi g. župnika, prva zlata poroka. Poroka je potekala v velikem veselju in dobrem razpoloženju, kar so prispevali svatje, ki jih je bilo v velikem številu in ansambel Francija Zemeta. Slavljencema so program v menzi TEŠ-a pripravili Oktet TES-a, folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki in godba Zarja iz Šoštanja, v katerih delujejo tudi njuni sinovi, vnuki in vnukinje. “Leta trdega dela, odrekanja, močne medsebojne ljubezni in zaupanja so bila dobro poplačana, '’ se sedaj smehljata v zlati jeseni življenja zakonca Zacirkovnik. Imata bogato družino, saj imata šest hčerk in dva sinova, kateri so poskrbeli, da sta njun jubilej tako lepo in svečano praznovala. Seveda je drevo življenja raslo naprej tako, da se lahko pohvalita, da imata 14 vnukov in štiri zlate pravnuke, kijih imata nadvse rada. Sedaj živita na Stantetovi v Velenju, tam, kjer je ob bloku posejanih največ rožic, za kar sta prejela laskavo priznanje turistične zveze, za katere sama z ljubeznijo skrbita, saj jima je to največji užitek. Rože pa so jima hvaležne in se kar bohotijo, katera lepše cveti. Vsi skupaj jima želimo še mnogo skupne življenjske sreče, da bi jo z veseljem uživala še mnogo, mnogo let. ELEKTRIKA MA VETER Portret Antona Brodnika Bnton Brodnik iz Gaberk je upokojenec RLV, vsa leta je bil zaposlen kot finomehanik. 13 let je že upokojen ter ima tako malo več časa, da tu in tam dokonča svojo zamisel. Zamislil si je elektriko na veter. Pravi, da to ni kdo ve kakšen uspeh, je pa toliko, da lahko gleda televizijo ter posluša radio. Ze zelo mlad je bil bister fant. 1945. leta je iz letala, ki se je zrušilo v Ravnah, pobral še uporabne žarnice ter razne žice. Želel si je svoj radio in načrt zanj mu je naredil Janko Kavdik. Anton ves navdušen pripoveduje, kako je cel mesec lotal žice na star lotkoln. Leta se je grel v štedilniku med žerjavico. Trud je bil poplačan in leta 1948 so pri Brodnikovih že lahko poslušali radio. Dve leti kasneje je takrat še svojemu dekletu Cvetki oziroma njeni družini naredil že drugega. Med drugim mi razlaga, da so se ljudje včasih znali bolj veseliti. Imel je tudi harmoniko, vendar jo je moral prodati, da si je lahko kupil kolo, saj mu je bila pot na delo dosti lažja. Na delu so ga imeli radi, tako da so ga poslali za dva meseca na specializacijo v Zagreb. Upravičeno ponosno pove, da si je za svojo hišo naredil kvadre kar sam; seveda mu je po svojih močeh pomagala tudi žena. Včasih je dosti popravljal radie ter vse vrste ur. Sedaj mu že malo nagajajo oči, vendar še vedno za hobi popravlja števčne ure, potrebne dele pa si nabavlja iz Iskre. Ze 40 let pa je tudi lovec, vendar pravi, da ne strelja rad. Kljub temu sije nabral kar nekaj trofej, ki krasijo njegovo delavnico. Veliko veselje ima tudi s svojimi čebelami. Besede dolgčas ali brezdelje skoraj ne pozna. “Delo je najboljše naravno zdravilo,” priporoča Anton. DRŽAVNA PRVAKA Beach volley Hočah pri Mariboru se je 1. in 2. avgusta odvijal turnir v odbojki na mivki za mladince. Ob tem velja čestitati dvema mladima igralcema OK Šoštanj-Topolšica, ki sta sodelovala na turnirju. David Sevčnikar in Grega Bevc sta v konkurenci prepričljivo ugnala vse nasprotnike in osvojila naslov državnih prvakov. Tako je pokal še enkrat ostal v naši občini in na to moramo biti ponosni.To je dokaz, da se v kraju pri odbojki tudi z mladimi dobro dela in se za nadaljevanje tradicije ni treba bati. David Sevčnikar, ki je tudi član mlade reprezentance Slovenije, je v torek, 18. 8., odpotoval na mladinsko evropsko prvenstvo v beach vol-leyu v Grčijo. Zaželimo mu veliko športne sreče in uspeha. Robi Kugovnič ^MODNI DROBIŽ Na pragu jeseni fi di se, da je visoko vroče poletje za nami. Za jesen modni I, kreatorji napovedujejo vse odtenke sive barve v kombinaciji U z modro, rjavo in bež ter seveda kraljico barv, črno, ki se pojavlja v vseh artiklih. Lahko izberete totalni črni look in ste torej oblečeni popolnoma črno. Odlično izgleda ob vseh priložnostih in prek vsega dneva. Srajce in bluze so še vedno prozorne. Zraven pristojajo ozke hlače in letos obvezen suknjič, krojen po telesu. Do leta 2000 je obleka prednostna; lahko nosite dolgo, z naramnicami, čez rame pa ogrnete prozorno srajco ah suknjič. Obleka z dolgimi rokavi, krojena po telesu ah zelo široka, ovita okrog telesa, lahko ima globok izrez, za poznejšo jesen pa so predvidene obrobe iz umetnega ah naravnega krzna. Poudarjena je ženskost, senzualnost. Elegantni kostimi so krojeni po telesu, poudarjajo postavo in so zelo, zelo ženski. Dolžina za čez dan je nad koleni, za zvečer pa vse do gležnjev. Modne so vse pletenine, še vedno prosojne, z velikimi luknjami ah mrežaste z V ah kvadratnim izrezom. Fantje in moški morajo čez oprijete majice ah srajce, krojene po obhki telesa, nositi telovnike. /1 BUTIK Kjospodična • ••••• • Prešernov trg, Šoštanj Pri nas najdete VSE ZA ŠOLARJE in KAVBOJKE za 2990 SIT in 3790 SIT TELOVNIKE za 3990 SIT JAKNE SPORTINA od 12.990 SIT ČUDOVITE KOSTIME od 15. 990 SIT KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE OSKRBA IN NEGA OVC Reja drobnice, torej ovc in koz, se širi po vsej Sloveniji in tudi v Šaleški dolini. Cilj rejcev drobnice je, da s površin, ki jih je potrebno največkrat ročno pokositi, pridobijo kar največ dohodka in imajo pri tem najmanj dela. Ob reji ovc ali koz se lahko posvetijo običajno bolj donosnim poslom. Že leta 19%, ko smo v okviru kmetijske svetovalne službe zbirali podatke o številu ovc na posameznih enotah, na področju Šaleške doline nismo zaostajali, ampak smo pristali na četrtem mestu po številu ovc in koz v celjski in koroški regiji. V zadnjih letih pa se je predvsem reja ovc precej razširila. Rejci se dostikrat spopadajo s težavami pri prehrani ovc, saj še vedno prevladuje mnenje, da je ovca skromna žival in da ne potrebuje velike pozornosti. Če želijo od tega imeti primeren dohodek, pa skromna reja ni dovolj. Enako kot prehrani velja pozornost nameniti tudi oskrbi Živah. Le Živah, ki se dobro počutijo, dajejo primerne proizvodne rezultate. Med redna opravila pri reji ovc štejemo striženje, nego parkljev in zatiranje parazitov. Striženje je nujno opravilo, čeprav v naših razmerah ne da kaj dosti dohodka. Živali moramo ostriči vsakih 6 do 8 mesecev. Pri striženju moramo upoštevati nekaj pravil. Striženje laže poteka v vlažnem obdobju. Ce je relativna zračna vlaga nizka, se škarje zatikajo, čeprav jih kar naprej mažemo. Ovce je pred tem dobro imeti skupaj na tesno, da se spotijo. Vedno najprej strižemo mlajše živali in nato vedno starejše. Tako preprečimo, da bi se bolezni ah khce prenašale s škarjami s starejših na mlajše živali. Ce smo med striženjem ranih živali, jim moramo rane primerno oskrbeti. Ce se živali pasejo na mehkih tleh in se parklji ne morejo obrabiti ah pri reji v hlevih z globokim nastilom, je potrebna mesečna kontrola in nega parkljev. S škarjami na grobo obrežemo predolge zunanje stene parklja in predolge konice. Z nožem pa jih fino obrežemo in korigiramo, da je nastopna površina ravna in gladka. Obrezujemo vedno od notranjosti proti konici parklja. Po potrebi parklje razkužimo z jodovo tinkturo in obvežemo (v slučaju poškodbe). Izredno pomembno je zatiranje notranjih in zunanjih parazitov. Pred začetkom paše, med njo in po končani paši dober rejec opravi tretiranje s sredstvi, ki uničijo zunanje in notranje zajedalce. Zavedajo se namreč, da paraziti bistveno vplivajo na uspešnost reje ovc. Sredstva dajejo ovcam rejci sami ob strokovnih navodilih veterinarske službe. Naj večja nadloga rejcem ovc je po pripovedovanju prav striženje. V Vehki Britaniji, Novi Zelandiji in deželah, kjer je ovčereja bistveno bolj razširjena kot v Sloveniji, to delo opravljajo za to posebej usposobljeni ljudje - profesionalci. Med njimi potekajo vsako leto tekmovanja v hitrosti in kvaliteti striženja. Tudi v Sloveniji Ito letos že 3. državno tekmovanje v striženju ovc. Cast gostiti najboljše ž’strižce'’ ovc v Sloveniji je pripadla Šaleški dolini. Prireditev Ito v nedeljo, 30. 8., na prireditvenem prostoru pri Konjeniškem klubu Velenje (ob Skalskem jezeru). Najltoljši se ltodct I(omenili v hitrosti in kakovosti striženja z ročnimi in električnimi škar-jami. Vsi, ki boste prireditev obiskali, se boste laliko predali užitkom ob |tokušaiiju kozjih in ovčjih sirov, raznega domačega (teciva, golaža, pečenega jagneta ah kozlička, si ogledali, kako iz surove volne nastaja mehka volna za pletenje, mini razstavo ovc in koz in priložnostno razstavo Pomen drobnice pri rekultimciji ugrezninskih območij. Prireditev Ito potekala ob vsakem vremenu od 9. ure dalje. S to prireditvijo žehmo rejo drobnice in vse njene dobre lastnosti, kot je okusna in zdrava hrana, preprečevanje zaraščanja površin, ohranjanje kulturne krajine, predstaviti širši javnosti. Vljudno vabljeni! Lidija Diklič, ing. kmet. Voda, te zadosti čuvamo? I ivljenje na zemlji je odvisno od vodi1. Voda pada v obliki padavin in teče po pokrajini. Predstavlja edinstveno snov, ki prinaša hranilne snovi, bistvenega pomena za obstoj življenja na Zemlji. Voda vzdržuje in povezuje ekosisteme na Zemlji s tem, da se nenehno premika na zemeljski površini, nad in (tod njo. Nekaj se jo vrača nazaj v atmosfero, ostanek steče na tla. po njih. v njih in jih prepoji, napolni s hranili. Premika se jki organizmih, napaja podzemne vodonosnike, se zbira v jezerih, [xrtokih, rekah in napaja oceane. Človek je z vodo povezan in od nje odvisen od svojega nastanka. Vse mitologije so polne vi k Inih božanstev. Čaščenje vodnih izvirov, rek, jezer in morja je bilo pogosto - ne le v antiki, ampak tudi še v poznem srednjem veku. Opis Prusov iz 18. stoletja navaja kot dokaz njihove zaostalosti tudi svete vode in gozdove, v katerih ne sekajo in ne ribarijo... (Glaeken, 1967, s. 30). V nmogih davnih kulturah je voda takoj za Soncem eden najbolj čaščenih elementov. Človek se je od vsega začetka zavedal njenega pomena za življenje, hkrati pa se je bal njenega pomanjkanja ali preobilja. Nemoč pred sušo ali povodnijo je ljudi civilizirala. Naučila jih je opazovati, načrtovati. Oh izdelavi nasipov in namakalnih kanalov so bili odvisni drug od drugega. Tako so se naučili sožitja s sosedi in takšne zveze so se razvile v organizirane države. Tuch zgodovina nas uči, da so se prve države in visoke civilizacije razvile oh rekah (Tigris, Nil...). Voda ni obnovljiv, ampak končen vir, ki pa se kakovostno obnavlja v velikem vodnem krogu. Zastrašujoče deluje podatek, da je na našem planetu samo 2,65 % sladke vode, ostalo pa je slana voda (97,35 %). Od teh 2,65 % pa je kar 95,5 % vode vezane v ledu (plošče, ledeniki, polarne kape). Samo 0,5 % od sladke vode ah 0,01 % od vse vode pa pripada rekam in jezerom, torej vodnim virom, s katerimi je najlaže manipulirati in jih je mogoče tudi najlaže prizadeti. Svetovna poraba vode skokovito raste. Pri povečanju porabe vode ima največji delež kmetijstvo, Nepravilna raba vode povzroča krizo v velikem delu sveta. Analize kažejo, da se je v zadnjih treh stoletjih odvzem viale povečal za 35-krat. Vse več je držav, ki letno ne morejo zagotoviti 1000 m1 vode na prebivalca, kar velja kot meja med sušnimi in zadostno oskrbljenimi državami. Leta 1955 je po teh kriterijih primanjkovalo vode v 7 državah, leta 1990 v 20 državah, po vseh študijah rash prebivalstva pa naj bi bilo leta 2025 takih držav že 30. Študija Ekonomske komisije ZN za Evropo je ugotovila, da je danes v Evropi že 5 dežel, kjer primanjkuje vode za ustrezno jtokri-vanje sedanjih (totreb (Ciper, Malta, Poljska, Ukrajina, Romunija), do leta 2000 pa se jim lio pridružilo še [tet držav: Bolgarija, Grčija, Madžarska. Luksemburg in Turčija. Sedanja raba vode je vse prej kot trajnostna. Poleg neracionalne poralte v namakanju je treba upoštevati, da je voda potrebna v vrsti proizvodnih jtroeesov, kjer jo uporabljajo potratno in ne v zaprtih proizvodnih krogih, kar povzroča tudi onesnaženost in neuporabnost ostale vode. Zavedati se moramo, da je kakovostna in trajna oskrba z vodo v veliki meri odvisna od pokritosti zemeljskega površja z ustrezno vegetacijsko odejo. Pri tem je nepogrešljiva gozdna odeja, ki opravlja pomembno hidrološko funkcijo (prestreza in deloma porablja padavine, zmanjšuje prehitro in škodljivo odtekanje površinskih voda, jih mehansko in kemijsko čisti, jih zadržuje in shranjuje in skrbi za enakomernejše razporejanje v času hi prostoru). Gozd je neke vrste posrednik med padavinami in uporabno vodo. Od gozda je odvisno, kolikšen del vode bo površinsko odtekel, se vpil v gozdna tla, izhlapel v ozračje, dojtolnil [xxlzemne vode. Zato je za normalno delovanje celotnega vodnega sistema poleg klimatskih in edafskih dejavnikov, ustrezne rale prostora, pomembna tudi primerna stopnja gozdnatosti, gozdov ustrezne strukture in drevesne sestave. Ce bi se v prihodnosti delež gozdov zmanjševal, njihovo stanje slabšalo in bi v skrajnem primeru nekoč gozdovi tudi izginili, bi s tem razpadel tudi hidrološki sistem v celoti. Slovenija je krajinsko in ekološko izredno pestra in s tem tudi zelo občutljiva na neprimer- no rabo prostora in naravnih virov. Je skromna po naravnih virih, una pa gozdove in vodo, ki jih je treba še toliko bolj varovali in družbeno vrednotiti. Bistvo vodnega režima v Sloveniji je v naravi njene vegetacijske odeje, to je v gozdnatih ekosistemih, ki jih je narava ustvarila tako, da je še posebej poskrbljeno za vodni režim, ki omogoča ohranjanje in razvijanje življenja. Gozd je edini naravni stabilizator na erozijsko labilnih področjih. Gozd varuje pred uničujočo kinetično energijo vodnih in zemeljskih mas. vključno s snežnimi plazovi (le ti ogrožajo 1/10 površine Slovenije). Gozdovi zmanjšujejo globino zmrzovanja tal za polovico, kar zmanjšuje odtekanje vode v zimskem času. Prav tako se v gozdu počasneje in enakomerneje tab snežna cxleja, kar vpliva na enakomernejšo preskrbo z vixlo spomladi. Zato je sonaravno gospodarjenje z gozdom toliko bolj pomembno in v izrazito javnem interesu. Z razvojem gozdarskih znanosti v Evropi se začenja tudi sistematična skrb za vodo. Uničevanje gozda, paša v gozdovih so močno poslabšali vodni režim. Sele obalpske dežele, npr. Švica (1902) in Slovenija (1948), ki so prepovedale sečnje na golo v gozdovih in vpeljale ekološko naravnano gozdarstvo (mešan gozd), so močno pripomogle k uresničevanju načela trajnosti v ravnanju z vodo. Medtem ko vse druge gospodarske panoge vodo izkoriščajo na dobesedno eksploataeijski način, pa je gozdarstvo ubralo vodoohranjevalno, kognitivno pot: pot majhnih korakov, s preizkašanjem in opazovanjem. Nedotaknjeni in sonaravni gospodarski gozd spadata med ekosisteme, v katerih se voda naravno zadržuje in naravno odteka. Ta gozd z gospodarskimi posegi motimo, toda narava nenehno skuša vspostaviti in usmerjati zadrževalne in s tem tudi vodozadrževalne mehanizme. Slovensko gozdarstvo je pri gospodarjenju z gozdom doseglo nekaj zelo pomembnih korakov z vodoohranjevalnim pečatom: I. Odprava sečenj na golo je glavni prispevek k varstvu voda. Sečnje na golo namreč pomenijo za vodni režim katastrofo (erozija). Kljub temu vode letno v Sloveniji odnesejo 5,2 - 5.3 milijone m' plodnih tal in erozijskega drobirja, kar je nekaj več kot 250 nrVknr. Odtekanje z gozdnih površin je 12 krat počasnejše kot z negozdnih tal. Gozdna da prepuščajo do 50 krat več vode kot čistina in uskladiščijo do 200 m? več vode na en m2. Gozd ustrezne drevesne sestave in strukture pomeni umirjeno odtekanje vode in s tem manj poplav, erozijskih jxtjavov ter manjšo verjetnost, da bi ob šaši zmanjkalo vode. 2. Z ustrezno nego gozda se je omogočilo ugcxlno strukturiranje gozdne biosubstance in s tem ustrezno uveljavljanje vodozadrževalnih mehanizmov. Z izbiralnim redčenjem in prepovedjo steljarjenja se je izboljšala celotna plast gozdnega koreninja. Z nego se v Sloveniji že desedetja pospešuje mešan gozd in večji delež listavcev, ki s koreninami poglabljajo aktivno globino tal in s tem akumulacijsko |xtvršino za vodo. 3. Zmanjševanje deleža mladih gozdov in monokultur, ki porabijo do 20 krat ver vcxle kot mešan gozd, je zmanjšalo jxtralx) vode. 4. Ohranjanje gozdnih pasov ob [xjtokili rekah, jxt grebenih in varovalni odnos do naravne gozdne meje v .Alpah. 5. Skrb za ohranjanje gozdnega j (otoka, ki je osrednji izvor vode v večini slovenskih krajev. Sonaravna usmerjenost gozdarstva prispeva k ohranjanju tega enkratnega vira vcxle. 6. Skrb za saniranje hudourniških območij. Trajnostna raba vode je torej odvisna