KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	g>e J), b.
LETO XXI / ŠTEVILKA 3	CELOVEC, DNE 16. JANUARJA 1969	CENA 2.50 ŠILINGA
Metropolija Slovenija
Ob božiču 1968 je sv. oče poklonil Slovencem darilo, katerega bodo deležni še pozni rodovi. Njegovega pomena se mi komaj zavedamo. Odobril je predlog konference jugoslovanskih škofov od 22. septembra 1966 in potrdil Slovenijo kot posebno cerkveno pokrajino — metropolijo ter vanjo udružil mariborsko in ljubljansko škofijo. Slovensko Primorje pa ji bo — tako tzjavlja prvi slovenski metropolit ljubljanski nadškof dr. Pogačnik — prideljeno, ko bo iz sedanjih administratur ustanovljena samostojna škofija.
Zgodovina Slovencev beleži s tem dogodkom novo obdobje. Leta 1918 je postala prva slovenska vlada suvereni glasnik pravic slovenskega naroda. Leta 1945 — po drugi svetovni vojni — se je rodila samostojna republika Slovenija s svojo vlado in svojim parlamentom. Božič leta 1968 pa potrdi Sloveniji njeno duhovno enoto in celoto. Tisočletje slovenske duhovne in kulturne zgodovine beleži znamenito raz-mejišče.
Metropolija Slovenija je sad koncila. Koncilski očetje so s papežem na čelu odobrili kolegialnost kot načelo bodočega cerkvenega bitja in žitja. Škofovske konference po posameznih državah, škofovski svet ob papežu v Rimu, duhovniški in pastoralni sveti ob škofih in še dekanijski in farni občinski sveti ob dekanih in župnikih so pokoncilske oblike kolegialnosti in bratstva ob avtoritarnosti in službi vodstva cerkvene organizacije. Posebne važnosti pa so v okviru pokoncilskega sinodalnega načela cerkvene pokrajine ali metropolije kot )e to bila na primer že pred koncilom salzburška metropolija kot cerkvena enota vseh avstrijskih škofij in kot je torej z božičem minulega leta postala tudi Slovenija.
Ljubljana bo odslej kot sedež slovenskega metropolita središče duhovnega življenja med Slovenci. Oglejmo si dosedanjo cerkveno zgodovino Slovencev, da bomo bolje vrednotili veliki dogodek. Pokristjanjevanje Slovencev se je pred devet sto leti pričelo pod salzburškim nadškofom. On jc prvi metropolit Slovencev. Ko premaga Karel Veliki Obre, dodeli slovenske pokrajine južno od Drave oglejskemu patriarhu. Sv. Metod bi imel pooblastilo metropolita Slovencev, a to prepreči Salzburg. V začetku 18. stoletja si oglejski patriarhat razdelita Gorica in Videm, pri čemer prevzame Gorica avstrijske dežele, Videm pa reneško Furlanijo. Leta 1788 odda Gorica Koroško južno od Drave in štajersko salzburškemu nadškofu. Leta 1859 prenese vkof Slomšek sedež lavantinske škofije iz t- Andraža v Maribor, do 1918. leta sta tako krška kakor tudi mariborska škofija podrejeni Salzburgu. Ob nastanku Jugo-v avije sta ljubljanska in mariborska Škofja neposredno vsaka zase podrejeni Ri-ntu. Slovenci, tekom zgodovine razdeljeni na cerkvene pokrajine severa ali juga, so se'e z letom 1969 v dveh škofijah enotna cerkvena slovenska provinca.
Metropolitska organizacija ima svoj iz-v°r na Vzhodu, pri čemer se meje pokrajin VCC.a!* manj krijejo z državnimi. Metroji** je potrjeval škofe, ki jih je nekoč vo-1 ° ljudstvo in duhovščina. Skrbel je za P6 skupne zadeve pokrajine. Imel je na-°go pomagati škofom, ki so mu bili pri-cljeni, obiskoval je njihove škofije in se na pokrajinskih koncilih skupno z njimi Posvetoval o cerkvenih zadevah. Po sedanjem cerkvenem zakoniku sme ustanav-jati take cerkvene pokrajine samo vrhovna cerkvena oblast. V vsaki taki pokraji-n' je vsaj vsakih 20 let pokrajinski cer-
Ima Izrael atomsko bombo!
V svetu je globoko odjeknila novica, ki jo je objavil dopisnik ameriškega radiotelevizijskega omrežja »National Broadcasting Company« (NBC) James Robinson, da Izrael razpolaga ali bo v kratkem izdelal atomsko bombo. Omenjeni dopisnik se je skliceval na kroge ameriške obveščevalne službe. Po Robinsonovem poročilu so v Združenih državah opazili posebne zastopnike, ki so nakupovali material, ki naj bi služil za izdelavo jedrske bombe.
Tako bi Izrael že prihodnje leto imel na voljo nosilce za atomsko orožje, medtem ko ima že sedaj zemeljske rakete z nosilnostjo do 450 kilometrov. Dalje je znano, je dejal dopisnik radiotelevizijskega omrežja Robinson, da ima Izrael tako močno razvito industrijo, ki bi bil v stanju doma izdelati v treh letih francosko lovsko letalo znamke »Mirage«.
Pa tudi dva angleška časopisa, in sicer Daily Mai,l in Daily Miror sta povzela novico o izraelski ‘bombi. Dopisnika teh dveh listov v Tel Avivu trdita, da so izraelski atomski program po vojni junija 1967 pospešili. Prvotno bi se moral zaključiti leta 1970, toda sedaj so baje, ker se jie položaj na Bližnjem vzhodu poslabšal, ta program še pospešili.
Izraelci pravijo, da so vesti neutemeljene
Vlada v Tel Avivu je vse te trditve ameriške radiotelevizije in obeh angleških listov zanikala in izjavila, da Izrael sicer ve, kako se izdeluje atomska bomba, vendar ni nobenega razloga za tovrstno izdelavo, ker deželi manjka finančnih sredstev. Hkrati pa je vlada izjavila, da bi se položaj takoj predrugačil, če bi sovražnik dobil v roke
atomsko bombo ali drugo neobičajno orožje. Izrael ima v ‘posesti dva atomska reaktorja: enega v Nahal Soreku blizu Tel Avi-va, ki ga redno nadzorujejo mednarodna atomska komisija, drugega pa v Dimo-ni v puščavi Negev, ki pa je obdan z bodečo žico. Ker je tam prepovedano stikati, je tisk postal na to pozoren. Zdi se, da so ta reaktor parkrat pregledali samo Američani.
Poleg tega odklanjajo Izraelci podpis pogodbe proti širjenju atomskega orožja. Pravijo, da to zlasti zavoljo tega, ker bi s tem imeli možnost nadzorstva »opazovalci, ki so njihovi sovražniki«.
Kairo: iedrska vojna bi uniiila Izrael
Iz Kaira poroča list Al Ahram, da je vest, po kateri bi Izraelci že imeli jedrsko bombo ali jo bodo v kratkem izdelali, le živčna vojna proti Arabcem, in zagotavlja, da bi posest atomske bombe v Izraelu prisilila Sovjetsko zvezo oborožiti tudi Arabce z njo. V tem primeru bi se položaj temeljito nagnil v korist Arabcev, Izrael bi spričo majhnega števila prebivalstva in ozemlja moral plačati davek s tem, da bi ga popolnoma uničili.
V ČSSR raste pasivni odpor
Stavci in tiskarji kot cenzorji
N a Češkoslovaškem j e čuti ti zmerom več-ji pasivni odpor proti omejevanju osebne svobode in svobodnega izražanja v tisku. Tako so tiskarji in stavci minulo soboto na sestanku v Pragi izdali izjavo, v kateri je rečeno, da nečejo nič slišati o člankih, ki so naperjeni proti reformni politiki. Tehnično .osebje se odločno zoperstavlja sodelovati pri izdajanju časnikov, časopisov in tiskovin, katerih -značaj se obrača proti načelom reformne politike partije. Tiskarji in stavci so izjavili, da so namerno zavlačevali prvo izdajo ideološkega lista »Tribune'!:, ker so se delavci branili staviti gotove članke.
Poskus, da bi nekatere češkoslovaške liste strogo cenzurirali, se po sporočilu vplivnega novinarja ni obnesel, ker so praški novinarji ostro protestirali pri partiji.
Še letos sovjetski manevri
še letos bodo sovjetske čete izvajale vojaške manevre na Češkoslovaškem, je izjavil predstavnik nove vlade za odnose s sovjetskimi silami generalmajor Korbela na tiskovni konferenci v Pragi. Kot so objavili v Pragi, bodo ti manevri na vojaških ozemljih in na različnih krajih. Podrobnosti generalmajor Korbela ni povedal.
Ogluiujoil žvižgi na seji
kveni zbor, na katerem škofje tistega ozemlja preiščejo in odločijo, kar se jim zdi primerno za poglobitev vere, ureditev nravnosti, odpravo zlorab in poravnavo sporov, da se tako ohrani potrebna enotnost v cerkvenem življenju. Vsaj vsako peto leto se škofje vsake cerkvene pokrajine sestanejo in pogovore o skupnih zadevah in ukrepih za rast vere v njihovih škofijah.
Mi koroški Slovenci se izrednega odlikovanja škofij, ki družita večino slovenskih vernikov, iskreno veselimo. Vernost našega naroda, tolikrat izpričana in potrjena v zgodovini, je sprejela svoje zasluženo priznanje. Z dostojanstvom metropolije je sv. oče potrdil duhovni lik slovenskega naroda, izklesan po večstoletni molitvi in žrtvi velikanov slovenskega duhovnega in kulturnega življenja in udejstvovanja, začenši od karantanskega kneza Gorazda in panonskega kneza Koclja pa do slovenskih škofov in misijonarjev, duhovnikov, redovnikov in kulturnikov in celotnega vernega ljudstva naših dni. Kulturna Slovenija je našla svoje dopolnilo v duhovni enotnosti metropolije Slovenije.
Oglušujoči žvižgi so spremljali v nedeljo sejo češkoslovaških jeklarskih delavcev, ko so partijski funkcionarji kritizirali več kot 900 tisoč članov obsegajočo organizacijo. Ponovno je šlo za sporno vprašanje Smrkovskega, prejšnjega predsednika parlamenta, ki ga je v novi češkoslovaški vladi zamenjal Slovak Peter Colotka (glej članek na 2. strani »Nova češka vlada«). Hrušč je povzročil člain novega partijskega lista »Tribune«, ki je podprl izjavo slovaškega vodje partije Husaka. Husa;k je namreč nazval člane sindikata jeklarskih delavcev »skrajneže, desno usmerjene elemente«.
Spopadi v severni Irski
Severnoirsko mesto Newry je bilo ob koncu tedna prizorišče novih težkih neredov med katoličani in protestanti. Voditelji gibanja za državljanske pravice, ld se borijo za politično in gospodarsko enakopravnost katoliške manjšine v deželi, so tokrat izgubili nadzorstvo nad svojimi privrženci. Le ti so poskušali priti v zastra-
ženo protestantsko četrt mesta. Od približno 5000 demonstrantov je bilo težko ranjenih 21, policajev pa 10; vse poškodovance so morali nemudoma prepeljati v bolnišnico.
Zagovorniki državljanskih pravic in policija so se ob tej priložnosti dobesedno spopadli; zgledalo je kot prava cestna bitka, šest policijskih vozil je bilo v spopadu zažganih, druge pa so prevrnili v kanal. Glavno pošto v mestu so zasedli, hišno opravo so razbili. Policija je aretirala 30 oseb.
Že 4. januarja je prišlo med 'katoličani in protestanti v mestu Londonderryju v severni Irski do težkih neredov, pri katerih je bilo ranjenih 26 demonstrantov in 74 policistov, ki so se zbrali v skupščini. Predstavnik severnoirske vlade jie v soboto v Londonu izjavil, da je bila policija napadena na obeh straneh.
KRATKE NOVICE
■ Izrael ne bo dobil francoskih lovcev tipa »Mirage« pri stranskih vratih skozi Belgijo. To je izjavil predstavnik francoskih tovarn Dassault, v katerih izdelujejo ta izborna reaktivna letala. V Belgiji je podružnica teh tovarn. Predstavnik je opozoril na to, da prepoveduje pogodba predajo v Belgiji izdelanih lovcev in njenih sestavnih delov tretji državi. To je moral izjaviti zato, ker se širijo govorice, češ da hočejo na ta način »tajno obiti« de Ganilo v sklep o prepovedi pošiljanja francoskih letal, helikopterjev in drugega orožja Izraelu.
B Vulkan »Ognjeni hribtf na Javi je pričel bruhati pred nekaj dnevi. Lava je umorila dve osebi, več tisoč ljudi pa je ostalo brez domov; hkrati je lava uničila več sto hektarov riževih polj.
B Sovjetsko nadzvočno letalo »TU-I44«, ki razvija hitrost 2500 kilometrov na uro, se je odlično obneslo tudi na drugem poskusnem poletu. Novinarji so spremljali polet novega letala kakih 50 minut iz letala »TU 124«, iz daljave komaj kakih sto metrov. Pri obeh poskusnih poletih tega novega potniškega letala je sedel za komandno ploščo Edvard Elian, doma iz Baku ja. Po prvem poskusnem poletu 31. decembra, j,e izjavil, da je letalo »TU-144« veliko lažje upravljati kot letala, ki letijo počasneje od zvoka. Zgoraj omenjeni letalec je namreč preizkusil vse vrste sovjetskih potniških letal.
B Švedska je pretekli teden kot prva zahodnoevropska država priznala Severni Vietnam. Sklep o tem so objavili po seji viade. švedski veleposlanik v Pekingu bio pooblaščen tudi v Hanoiu.
B Sovjetska zveza ima 240 milijonov prebivalcev, med njimi 75 milijonov otrok, od teh 30 milijonov predšolske starosti. V obdobju 1940—1968 se je prebivalstvo SZ povečalo za 22 odstotkov.
B V starosti 60 let sta v Charlotti (Severna Karolina) umrli Daisy in Violet Milton, najbolj znani siamski dvojčici v ZDA. Zraščeni sta bili v kolkih. Nekoč sta nastopili v cirkusu, nazadnje sta delali v prodajalni zelenjave.
B V Havani je v petek, 10. januarja, prisilno pristalo še eno ameriško potniško letalo, letos že tretje. Gre za »Boeing 727«, s šestčlansko posadko. S tem letalom naj bi se 73 potnikov prepeljalo iz Miamija v Nassau. Sredi poti pa je neznanec prisilil pilota, da je zavil proti Kubi.
Lani je v Havani na podoben način prisilno pristalo 26 potniških letal.
B V Egiptu so minulo soboto ponovno odprli pet univerz, ki so jih bili zaprli po študentskih nemirih v novembru 1968.
Politični teden
Po sveto...
USPEH EDWARDA KENNEDTJA
Senator Edward Kennedy, 36-letni brat umorjenih Roberta in Johna F. Kennedyja, je bil pred kratkim izvoljen za podpredsednika domokratske senatorske skupine. Zmagal je z 31 glasovi proti 26.
Edvvard Kennedy bo tako najtesnejši sodelavec senatorja Mika Mansfielda, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika senatorske skupine. Nekateri so celo računali z Edvardovo zmago, ki pa navkljub temu predstavlja presenečenje. V nekem oziru je to uspeh liberalnega krila v stranki. Vplivni senator Long, ki je bil doslej na mestu podpredsednika, je do zadnjega zatrjeval, da bo zopet izvoljen. Sicer pa ima Long neko dtugo važno funkcijo: predsednik senatne skupine za finance, ki je pristojna za vse zakone finančne vsebine.
Podčrtati je treba, da je Kennedy predložil svojo kandidaturo šele nekaj dni pred volitvami. Seveda gledajo mnogi politični opazovalci na sedanji Kennedyjev uspeh kot prvi korak na dolgi poti do demokratske kandidature pri predsedniških volitvah leta 1972 ali 1976.
NENEHNE ŽRTVE ARABSKO-IZRAEL-SKEGA SPORA
Po uradnih podatkih poveljstva izraelske vojske je v času, ko je prenehala vojna med Arabci in Izraelci junija leta 1967, pa do danes bilo ubitih 281 Izraelcev, ranjenih 1115. Arabski teroristi naj bi bili izgubili po izraelskih poročilih 600 ljudi, 500 je bilo poškodovanih.
Po prenehanju vojne je prišlo še do 1268 spopadov med Izraelci in Arabci. Finančni minister Zeev Sharev je izjavil v parlamentu, da znaša izraelski proračun za leto 1969 6 milijard 650 milijonov izraelskih funtov, ali preračunano v avstrijskih šilingih približno 53 milijard 200 milijonov. Za narodno obrambo porabijo tri do štiri odstotke vseh dohodkov od davkov, to je 37 odstotkov vsega državnega proračuna.
75 LETNICA MAO CE TUNGA
Mao Ce Turag je star 75 let. Rodil se je namreč v kmečki pokrajini Šao San 26. decembra 1893 v družini bogatega kmeta.
Kljub splošnemu »oboževanju« njegovega lika pa velja na Kitajskem neka partijska norma, ki prepoveduje vsakršno svečanost ob rojstnih dnevih kateregakoli voditelja. Zaradi tega ni bilo nobene posebne uradne svečanosti. Pekinški radio pa je
De Gaulle in
De Gaulle je prepovedal izvoz vsakršnega vojaškega materiala v Izrael, obenem pa dobavi Francija v vse večji* meri vojaško opremo Alžiriji in Iraku, sedaj pa namerava še vojaško podpirati Kuvajt in Saudo-vo Arabijo; zlobni jeziki pravijo, da s tistim orožjem, ki ga je Izrael že plačal. De Gaulle in njegovi ministri izjavljajo in s svojimi dejanji tudi dokazujejo, da so v trenutnem sporu popolnoma na arabski strani. Arabce pa podpirata samo 2 odstotka francoskega ljudstva, 42 odstotkov se ni izreklo za nobeno stran, 56 odstotkov je izreklo svoje simpatije za Izrael. Toda moralna podpora izraelskemu ljudstvu se veča, celo golisti se zgražajo zaradi odloka svojega učenika, od časopisov pa zagovarjata predsednikov sklep samo golistično in komunistično glasilo. Čeprav je Izrael plačal za letala, helikopterje in drugo vojaško opremo okoli 100 milijonov dolarjev, ne dobi orožja; a tudi denarja mu francoska republika noče vrniti.
Stare vezi
Francijo vežejo z arabskim svetom stari politični, gospodarski in kulturni interesi. Severnoafriške države Maroko, Alžirija in Tunizija so bile francoske kolonije, Sirija in Libanon sta bila po prvi svetovni vojni francoski protektorat. Zasluga Francozov je, da Libanon sploh obstaja in da je to edina država na Bližnjem vzhodu s krščansko večino; ta dežela je sploh ljubljenec francoske zunanje politike. Zato je de Gaulle
kljub vsemu našel način, kako se »predsedniku in velikemu krmarju« oddolžiti.
V neki oddaji je namreč hvalil pokrajino Šao San, »rojstni kraj .našega ljubljenega predsednika, najbolj rdeče sonce naših src«. FIkrati j.e pekinški radio zelo ostro obsodil bivšega predsednika Liu Šao Čija, češ da je »zapostavljal pokrajino Šao San, zato da 'bi odtehtal ugled predsednika. Mao Ce Tun-ga«.
Pozdravne čestitke sta poslala Mao Ce Tungu predsednik Ho Ši Minh in predsednik južnovietnamske osvobodilne fronte (Vietkoinga) Ngujen Hun To. Njuni brzojavki pa je kitajsko časopisje prezrlo.
MAO CE TUNGOVA INDUSTRIJA
Oboroževanje voditelja kitajske komunistične partije Mao Ce Tunga ni ostalo morda samo na papirju, pač pa prinaša tudi lepe dobičke. V pokrajini Hunan, kjer se je rodil Mao Ce Tung, je nastalo kar 35 tovarn, ki izdelujejo Mao Ce Tungove slike in znake. V tej pokrajini živi 39 milijonov Kitajcev. Tu so natisnili že 135 milijonov izvodov Mao Ce Tung,črvih knjig, 18 milijonov Mao Ce Tungovih podob in 32 milijonov letakov z Mao Ce Tungovimi gesli.
NOVA ČEŠKA VLADA
Po novi federativni ureditvi Češkoslovaške se parlament deli na dva zbora: zbor prebivalcev in zbor narodov, ki imata vsak svojega predsednika, hkrati pa obstaja tudi predsedstvo parlamenta, ki ima 40 članov (20 Čehov in 20 Slovakov).
Prezidij češkoslovaške partije je odločil, da bo predsednik parlamenta Slovak Peter Colotka, do sedaj namestnik ministrskega predsednika ČSSR. Tako je Colotka naslednik Josefa Smrkovskega. S tem korakom so prišli v vlado trije Slovaki: vodja partije Dubček (že prej), zunanji minister je postal Jan Marko in sedaj Colotka. O Janku Marku doslej ni bilo v političnem življenju Češkoslovaške še nič čuti. Tudi, ko je začela kliti praška pomlad, je ostal v ozadju za imenovanje. Ima se zahvaliti samo dejstvu, da je pač Slovak. Naslednik Smrkovskega Colotka velja kot napreden, njegovo imenovanje je našlo pri vseh reformistih dober odmev.
Ministrski predsednik je postal Čeh Stanislav Razi, kot namestnika pa mu stojita ob strani František Červenka in Ladislav Adamec.
Od 1. januarja je Češkoslovaška zvezna država, obstoječa iz Češke socialistične republike (ČSR, glavno mesto Praga) in Slovaške socialistične republike (SSR, glavno mesto Bratislava). Zvezna država meri 128
Bližnji vzhod
tudi reagiral tako silno, ko so napadli Izraelci s helikopterji, ki so jih dobili od Francozov, dne 27. decembra 1968 beirutsko letališče.
Tekma s Sovjetsko zvezo
Od junija leta 1967 naprej, ko so Izraelci po šestdnevnih bojih popolnoma premagali arabske čete, je zašla Francija na arabsko stran. Prej so bili odnosi z Izraelom izvrstni. Francija je dobavljala večino vojaške opreme, letala, helikopterje, rakete, oklopnike. Ko je izbruhnila maja 1967 kriza, ker je zbral Naser čete na sinajskem polotoku in ko je postal položaj za Izrael iz dneva v dan bolj neznosen, je de Gaulle svetoval Izraelcem, naj ostanejo mirni in ne podvzamejo ničesar. Toda Izraelci ga niso ubogali in so se kljub temu postavili
v	bran proti arabskim napadalcem. Ta neposlušnost je generala v Elizejski palači tako hudo razjezila, da je pretrgal pogodbo in ni pustil več dobaviti Izraelu letal, ki so bila v glavnem že plačana. Ravno ta letala (Mirage, Vautour) pa so bila tisto orožje, ki je odločilo vojsko tako hitro. Zdaj pa je predsednik vseh Francozov ravnal celo ostreje kot OZN; začel je enostransko s sankcijami proti Izraelu in prepovedal izvoz vsakršnega vojaškega materiala tja. De Gaullo-
vi	ministri zatrjujejo, da je Izrael vojaško itak dovolj močan, da si je nakupil itak zadosti nadomestnih delov v Franciji in da ga zaradi tega ni več treba podpirati. Mogoče mislijo, da bo Sovjetska zveza v tem
tisoč kvadratnih kilometrov, od tega meri ČSR 79.000 kvadratnih kilometrov in SSR 49.000 kvadratnih kilometrov. Po številu prebivalstva je razmerje ČSR do SSR še večje. Preimenovanje ČSSR v zvezno državo ni posledica sovjetske zasedbe, temveč je bilo ta proces opaziti že več let nazaj, in sicer na zahtevo Slovakov samih.
MANEVRI V ZAHODNI NEMČIJI
Na letališče v Frankfurtu prihajajo ameriške čete, ki bodo v zadnjih dveh tednih januarja sodelovale na velikih manevrih na področju Gravenwohra v južni Nemčiji, torej na istem področju, na katerem bi že morali biti manevri „Črni lev“.
Na teh e manevrih bo sodelovalo 12.000 ameriških vojakov in štiri letalske eskadrile, oborožene -s 96 letali vrste „Phantom“ s 3500 letalci. Te ameriške čete so običajno nastanjene v Novi Mehiki in predstavljajo stalno rezervo Organizacije severnoatlantskega pakta (NATO) za Evropo.
Zaradi teh nameravanih manevrov so v Sovjetski zvezi hudo razburjeni. Tako piše glasilo sovjetskih sinditakov „Trud“, da se ameriška uprava že pri prvih svojih korakih trudi, da bi zaostrila napetost v Evropi. List dalje nadaljuje, da so se komentarji mednarodnega tiska spraševali, če bi pomenila Nixonova politika spremembe za Evropo, toda bodoči predsednik je izjavil, da predstavlja enega izmed glavnih ciljev okrepitev NATO ter je s tem dal prvi odgovor na to vprašanje.
Od 20. januarja, ko bo prišel Nixon v Belo hišo, pa do 4. februarja bodo trajali manevri. Gre za manevre na češkoslovaški meji in hkrati za najvažnejše manevre NATO po vojni.
... in pri nas v Avstriji
AVSTRIJSKI SVOBODNI DOLG
SKORAJ PLAČAN
Od leta 1956 je Avstrija plačala iz svojega zveznega proračuna za izpolnitev dr-žavno-pogodbenih dolžnosti okoli 14,1 milijarde šilingov. Do konca leta 1971 moramo plačati še 150 milijonov šilingov.
Najvažnejše postavke so bile odkupna plačila Sovjetski zvezi (7,3 milijarde šilingov), izpolnitev plačilnih dolžnosti politično oškodovanim osebam (3 milijarde šilingov). Dalje se je izplačalo na osnovi vojno-pregan j alnega zakona za dejansko škodo (1,5 milijarde šilingov) in pa dolžnosti beguncem.
Letos bodo- izdali 54 milijonov šilingov za gotove obveznosti; leta 1970 še 70 milijonov šilingov in leta 1971 še ostalo vsoto 17 milijonov šilingov. Potem bo dolg za svobodo čisto poravnan.
sledila ravno tako zgledu Francije in ne bo več podpirala Arabcev, kot je sledila Francija SZ v podpori Arabcem. Vrhu tega pa da imajo Izraelci itak vse možnosti, da razvijejo v najkrajšem času lastno atomsko bombo.
S temi ukrepi skuša de Gaulle povečati ugled Francije v arabskih deželah. On hoče, da bi Francija mogla v tem koncu sveta vsaj tekmovati s Sovjetsko zvezo, če že ne več. On hoče biti tisti veliki sodnik in srednik. Franciji hoče na novo pridobiti veljavo velesile, hoče ji pridobiti nova tržiča. Važen činitelj pri tem ravnanju pa je tudi alžirski petrolej. Zato popolna podpora arabskim akcijam, zato podpora sovjetskemu načrtu o mirovni pogodbi na Bližnjem vzhodu. Poleg tega pa hoče de Gaulle tudi zmanjšati, če že ne odstraniti, ameriški vpliv v Libanonu, Jordaniji in Saudovi Arabiji.
Gospodarska škoda za Francijo
Da se je francoski narod v močni večini zoperstavil sklepu svojega starega in samovoljnega predsednika, ima več vzrokov; poleg moralnega je najvažnejši gospodarski in politični. Prvič se bo v prihodnje balo mnogo držav kupovati orožje od države, ki se ne drži veljavnih pogodb. To bo hudo prizadelo vojaško industrijo. Čutiti pa je tudi reakcijo iz drugih držav. Mnogi državljani ZDA, ki zdaj dobavljajo večino orožja Izraelu, je odpovedalo potovanje v Francijo, kar bo zadelo predvsem turistično industrijo. Ugled Francije bo tudi trpel v številnih državah tako imenovanega tretjega sveta. Vrhu tega pa grozi izraelska vlada s pritožbo pri mednarodnem sodišču v Den Haagu, če Francija ne bo dobavila že pla-
TUDI AVSTRIJA USPEŠNO
POMAGA
Skoraj 4 milijarde šilingov je bilo vplačanih do 31. decembra na poštni čekovni račun »Tudi Avstrija pomaga«. To je povedal policijski predsednik Josef Holau-bek kot predsedujoči akciji, ki je bila najavljena v novembru lani po tisku. Ta odbor deluje namreč samo častno, tako da lahko ves denar v celoti porabijo za lajšanje velike revščine doma in v svetu.
V	tem odboru »Tudi Avstrija pomaga« so poleg zgoraj omenjenega Holaubeka še sledeče osebnosti: predsednik Lauda (Rdeči križ), prelat Ungar (Caritas), škof Za-krausky (Notranja misija protestantske Cerkve), KR Millvvisch (Ljudska pomoč), Martha Kyrle (Rešite otroka) in direktor Macho (Družba SOS). Odbor skrbi med. drugim tudi za financiranje sanitetnega moštva za vzhodno Nigerijo (Biairo).
VISOKOŠOLSKE VOLITVE
V	AVSTRIJI BODO 22. JANUARJA
Okoli 45.000 študentov in študentk bo 22. januarja pri volitvah na avstrijskih univerzah izbiralo svoje zastopnike. Rok za vložitev kandidatnih list je potekel v četrtek, 2. januarja. Sedaj pregledujejo predložene podpise.
Odločitev bo padla ponovno med dosedanjimi glavnimi skupinami, in sicer Avstrijsko študentsko zvezo (OeSU), Krogom svobodnjaških študentov (RFS) in Zvezo socialističnih študentov Avstrije (VSStO).
DR. SILVIUS MAGNAGO UPA
NA POMLAD
Deželni glavar bozenske dežele in načelnik južnotirolske ljudske stranke dr. Sil-vius Magnago je v telefonskem intervjuju večernega žumaJa avstrijskega radia izrazil zadovoljstvo o sestavi nove italijanske vlade (»za nas ni slabo«).
Vladna izjava ministrskega predsednika Marina Rumorja (glej članek »Nova italijanska vlada »leve sredine«), po mnenju predsednika SVP dr. Magnaga, ni prinesla nič novega, zlasti kar se tiče reform dežel, ker se le-ta nanaša na dežele z normalnim, ne pa tudi s posebnim statusom (pravnim položajem), h kateremu spada tudi Tren-tino - Južna Tirolska. Kljub temu pa bi moglo priti, po Magnagovi sodbi, »če bo šlo vse po sreči,« nekako spomladi do končnih pogajanj. O novem italijanskem zunanjem ministru Pietru Nenniju meni dr. Magnago, da je ta zanj »še nepopisana stran«, in bo mogoče šele kasneje soditi o njegovi politiki.
Novo južno tirolsko deželno vlado bodo verjetno sestavili šele prihodnje leto.
čanega vojaškega materiala ali pa vrnila denarja.
Zaradi vseh teh izgub se bo poslabšalo gospodarsko stanje, ki itak ni najboljše, s čimer se bo zopet močneje majal frank, čigar trdnost je tudi vezana na ameriške in druge, privatne in državne kredite; ameriški kapital pa je v veliki meri v judovskih rokah.
De Gaullova politika je že lani privedla Francijo ob rob prepada. Vmešaval se je v razne zunanjepolitične zadeve, skušal biti povsod veliki srednik, uporabljal je denar za visokoleteče načrte, doma pa mu je skoraj zmanjkalo tal pod nogami. Ko so Rusi vdrli s svojimi pomagači na Češkoslovaško, je samo tiho protestiral; ko pa se je maščevala majhna država nad sosedi, ki jo hočejo uničiti, je nastopil najostreje proti njej. Ko ga je zaradi tega kritiziral francoski tisk, mu je očital, da je — pod judovskim vplivom.
Nameravanih ciljev- — večji politični, gospodarski in kulturni vpliv v arabskih državah, da bi vsaj deloma izpodrinil Sovjetsko zvezo, da bi postala Francija veliki posrednik na Bližnjem vzhodu — de Gaulle najbrž le ne bo dosegel. Arabcem ne more nuditi tiste podpore, ki jo lahko pričakujejo od Sovjetov ali Amerikancev. S tem, da se je zavzel tako enostransko za arabske države, ki kurijo stalne nemire, ki javne podpirajo teroristične organizacije — tudi Libanon jih je, kljub vsem svečanim zagotovilom v Združenih narodih —, ki oznanjajo sveto vojsko proti Izraelu in popolno uničenje te države, pa je de Gaulle zapravil zadnje možnosti za morebitnega posrednika na Bližnjem vzhodu.	Jože Wakouni$

Beitrage zur Volksliedforschung in Karnten
Zgodovinsko društvo za Koroško je izdalo kot 62. zvezek dve razpravi o raziskovanju koroške ljudske pesmi, eno o nemški, drugo o slovenski, pod naslovom »Beitrage zur Volksliedforschung in Karnten11 von Karl M. Klier und Ivan Grafenauer, Klagenfurt 1967« Verlag des Geschichtsvereines fiir Karnten; cena knjige znaša 150.— šilingov.
Na prvem mestu je obširna študija »Božične pesmi in pastirske igre na Koroškem"; napisal jo je znani strokovnjak na tem področju Karl M. Klier. Iz najstarejših virov je zbral melodije in besedila šestdesetih pesmi v sledečih skupinah: advent, oznanjenje, 4 pesmi; iskanje prenočišča, 1 pesem; angelski klic, 5 pesmi; k jaslicam, pri jaslicah, 22 pesmi; pastirske igre, 7 pesmi; pripo-
vedne, 12 pesmi; razmišljujoče, 4 pesmi; novoletne, 2 pesmi; trije kralji, 2 pesmi; ime Jezus, 1 pesem.
Z znanstveno natančnostjo je pri vsaki pesmi navedeno, kdo jo je pel, ikdo zapisal, kje je pesem razširjena, kako je melodija zgrajena in pojasnjene manj znane besede.
Za nas mnogo bolj zanimiva je druga razprava. Napisal jo je sedaj že pokojni (t 29. 12. 1964) član Slovenske akademije znanosti in umetnosti koroški rojak dr. Ivan Grafenauer: liber die Stellung der karntner-slowenischen Volkslieder zum Volkslied der iibrigen Slowenien (Odnos koroškoslovenske ljudske pesmi do ljudske pesmi ostale Slovenije).
V uvodu, ki ga je napisal Leopold Kret-
zenbacher (Miinchen), zvemo zgodovino tega spisa: to je pravzaprav seminarsko poročilo, ki ga je Grafenauer imel pri prof. Vatroslavu Jagiču za časa svojega študija na Dunaju 1. 1903. Pisateljev sin dr. Bogo Grafenauer (Ljubljana) je delce našel v očetovi zapuščini in ga izročil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za to izdajo je isti dr. Bogo G. napisal obširne pripombe, dvorni svetnik dr. Fr. Koschier (Celovec) pa prevedel v razpravi navedene slovenske pesmi na nemško.
Ivan Grafenauer najprej navede zbiratelje slovenskih ljudskih pesmi na Koroškem. To so: Stanko Vraz, Urban Jarnik in Matija Majar. Obširneje in kritično se bavi s Scheiniggovo zbirko »Narodne pesmi koroških Slovencev" (Ljubljana, 1889) in pa z zbirko »Slovenske narodne pesmi", ki jo je ta čas izdajal dr. Karel Štrekelj. Nato pa vzame za primerjavo nekaj pripovednih pesmi, n. pr. o Kralju Matjažu (Liepa je krona vogerska), o detomorilki (En kozarič ovce pase), Marija in brodnik, o dveh rožah na grobu (v Podjuni znana »Eno drevce mi je zrasvo"), zatem pa tudi nekaj poskočnic.
Kot dr. Bogo G. v prvi pripombi pove, je to delo v marsičem zastarelo. Ima pa svoj pomen še vedno zaradi snovi, ki jo načenja, in pa za pisatelja samega, ki je že kot študent tu nakazal mnogo problemov, h katerim se je pozneje še vračal in jih skušal rešiti. To njegovo prizadevanje lepo osvetljujejo pripombe, ki delo spremljajo.
Dr. F. C.
Sve,w ccudiiniU i/diko-sti,
dobite v Mohorjevi knjigarni
Mislite že sedaj na »SVEČNICO11!
prinesti k celotni in hitri rešitvi Slovenskega zavoda v Rmu ter istočasno odseva celotno sliko slovenske družine. Ljubljansko nadškofijo predstavljata msgr. Janez Vodopivec in dr. Lojze Šušter; Maribor msgr. Maksimilijan Jezernik in msgr. Janez Belej; Slovensko Primorje pa pater Anton Legiša, bivši provincial klaretincev v Italiji in gospod Stanko Dekleva, bančni uradnik. Pater Ciril Recek predstavlja frančiškanski red. Vse skupaj pa je povezala osebnost rektorja patra Prešerna, jezuita. Danes predstavlja jezuitski red pater Žibert. — Ker je bil rektor že več mesecev privezan na bolniško posteljo in ni bilo verjetno, da bi se njegovo stanje zboljšalo, a je bilo obenem treba hoditi po raznih uradih, je Sv. kongregacija imenovala še za prorektorja msgr. Maksimilijana Jezernika, ki bi nosil pred uradi, in nosi še sedaj, po smrti patra Prešerna, vso juridično odgovornost. Poleg odbora in sveta, ki se omejita na slovenske cerkvene škofije, v širšem pomenu besede, so prevzvišeni imenovali še predstavnike še za druge slovenske kraje: msgr. Alojzija Škerla za tržaško škofijo, msgr. Rudolfa Klinca za gori-ško nadškofijo, msgr. dr. Janka Hombocka za Koroško in prelata Alojzija Baznika za Ameriko. Pred dobrim mesecem sta bila imenovana še gospod Kunstelj za Angleško in msgr. Orehar za Južno Ameriko.
V teku štirih mesecev sta bila pripravljena statut in pravilnik, predložena slovenskim škofom v pregled, izročena Sv. kongregaciji za odobritev in 21. maja je prišla končna odobritev. Po božjih načrtih patra Prešerna že ni bilo več med nami.
Značilnost statuta in pravilnika je v glavnem vseslovenska barvnost, verska usmerjenost in rimska težilnost.
Statut je bolj jasen kot ustanovna listina, kdo sme študirati v Slovenskem zavodu: najprej duhovniki iz slovenskih škofij, potem vsi duhovniki, ki se čutijo Slovence, bodisi po rodu ali jeziku ter živijo izven meja Slovenije. Vrata so torej odprta vsem, ki se imajo za Slovence, da le imajo druge predpogoje, ki so potrebni za učinkovito delovanje resnega rimskega zavoda. — Pomislimo, koliko naše krvi je raztresene po Nemčiji, Franciji, Argentini in Ameriki, Vsi potrebujejo duhovnikov. Najbolj pa tisti, ki si z žuljevimi rokami služijo po tovarnah vsakdanji kruh. Tudi tem bo Slovenski zavod v oporo, ker bo pripravljal duhovne voditelje še prav posebno tem našim bratom.
Verska usmerjenost. Zavod je izključno verska ustanova, zato nobena civilna oblast nima dostopa do njega; bodisi v imenovanju predstojnikov, bodisi do uprave. V slučaju propada podeduje vse imetje Apostolski sedež, ki ga bo uporabil za vzgojo slovenskih duhovnikov.
(Dalje prihodnjič)
Pisatelj Franc Theodor Csokor - umrl
V	nedeljo, 5. januarja, je umrl znani avstrijski pisatelj in dramatik Franz Theodor Csokor, v starosti 84 let.
V	noči od 30. decembra preteklega leta, so ga po napadu v obtoku, prepeljali v dunajsko Franc-Jožefovo bolnišnico, kjer se vse do svoje smrti ni zavedel.
S pisateljem Francem Theodorjem Cso-korom, rodil se je 6. septembra 1885 na Dunaju — je umrl eden izmed zadnjih velikih avstrijskih pisateljev, ki je imel mnogo Povedati o svoji dobi iz preteklega stoletja. Po študiju umetnosti zgodovine na dunajski univerzi, je bil Csokor od leta 1915 do 1918 oficir na fronti. Po prvi svetovni vojni je bil dramaturg v dunajskem Raimundteatru. Tedaj je publiciral svoja prva uspešna dela lirike in pripovedne umetnosti, hkrati je Postal znan tudi kot dramatik.
Kot izrazit nasprotnik nacionalsocialističnega režima v drugi svetovni vojni, se je Pranz Theodor Csokor svobodno podal v emigracijo, čeprav so ga tedanji oblastniki Poskušali obdržati v deželi z ugodnimi vabami.
Prva njegova postaja je bila Poljska, potem Romunija; in preko te je prispel na jugoslovanski otok v Jadranskem morju Korčulo. Že je menil, da je našel mirno zavetje, toda tudi tam ga je zajela vojna vihra, ter je moral bežati dalje v Južno Italijo. V italijanskem mestu Bariju je podal umetnik Csokor sodelavec zavezniške informacijske službe, hkrati je prirejal v radiu oddaje za Avstrijo in za avstrijske vojake na italijanski fronti.
Slovenski zavod v Rimu
(2. nadaljevanje)
Za izseljence, za vse, ki so zapustili domovino in si v tujini služjo kruh, ker ga doma niso dobili v zadostni meri, bo Slo-v£nik istočasno spomin na domače kraje. L)jihov dar bo prišel iz hvaležnosti do drage domovine, bo bratov in sester veri. Čut hvaležnosti do svojih staršev in dragih, ki s° ostali doma, bo spodbujal njihovo vest, naj nam priskočijo v pomoč pri gradnji verskega narodnega doma. Ko človek potuje P° nekaterih državah, vidi veliko novih stavb, cerkva, ki jih je zgradila slovenska roka. V dobi nekaj let ali desetletij bo vse Prešlo v tuje roke. Tokrat pa gre za stavbo, ki bo ostala za vedno v naših rokah, ki bo služila našim sinovom in potomcem ter jim azala pot skozi stoletja.
Slovenik bo sad naše vere in hvaležnosti; Porok bodočega narodnega pomlajenja. V UC1 tega visokega cilja je jasno, da je ustanova strogo verska in izven politike.
stanovna listina jasno določa, da je pod vodstvom apostolskega sedeža n dosledno dec od političnih spletk. Njeno poslanstvo 1 sega vse slovenske duhovnike, ne glede na to, ali so doma ali v tujini. Slovenik je Privrel iz ljubezni do Boga in do domovine, k ne pozna meja.
Zgodovinski oris
^ Ideja o ustanovitvi Slovenskega zavoda v 'mu, vsaj v širšem pomenu besede, je že ara. O njem so govorili že pred izbruhom fuge svetovne vojne. Zamisel vsekakor ni .1 a zrela, kot dokazuje poznejši razvoj in le razvidno iz dokumentov samih.
. konkretnega koraka je prišlo šele, ko y leta 1960 tedanji ljubljanski škof Anton °vk uradno zaprosil apostolski sedež, naj ustanovi v Rimu zavod, ki bo sprejemal ;>rniade duhovnike iz slovenskih škofij in . 1 Pri častitljivih grobovih apostolov vzga-> kakor je prav, v pobožnosti, znanosti in
Kmalu po vojni so se za pisatelja končali dnevi emigracije. Vrnil se je ponovno na svoj ljubljeni Dunaj: tam je s pomočjo svojih prijateljev zopet oživil avstrijski PEN-klub, katerega predsednik je ostal do svoje smrti.
Profesor Franz Theodor Csokor je bil dopisni član Nemške akademije za jezike in literaturo ter je med drugim prejel leta
1926	literarno nagrado mesta Dunaja, leta
1927	nagrado »zlatega lovora", kot tudi Grillparzerjevo nagrado varšavske Akade-dernije za literaturo, 1954 častni prstan mesta Dunaja, 1955 pa avstrijsko državno nagrado za literaturo. Od leta 1937 je bil no-silec prstana Burgtheatra.
Najznamenitejše dramatično delo Franca Csokorja je „3. November 1918“, ki je že leta sem na stalnem repertoarju dunajskega Burgtheatra. To znamenito gledališče pripravlja njegovo jezuitsko dramo »Gottes General11 (Božji general).
Omenimo naj še druga njegova važna dra-matska dela: »Die Siinde wider den Geist11 (Greh proti duhu), »Die rote Strafie11 (Rdeča cesta), »Der Baum der Erkenntnis11 (Drevo spoznanja), »Ballade von der Stadt11 (Mestna balada), »Gesellschaft der Men-schenrechte11 (Družba človeških pravic), »Die Weibermuhle“ (Ženski mlin), „Jadwiga“, „Kalypso“, »Der verlorene Sohn“ (Izgubljeni sin), »Pilatus11, »Casars Witwe“ (Cesarjeva vdova), »Hebt den Stein ab“) (Odvalite kamen), ter romane: „Wohin“ (Kam) in »Der Schliissel zum Abgrund11 (Ključ do prepada).
duhovniških krepostih." 22. novembra istega leta je Sv. kongregacija za semenišča in univerze že pravomočno ustanovila »Slovenski zavod v Rimu" in p. Prešeren je z velikim veseljem prebral ustanovno listino' najprej na sestanku duhovniškega sveta v Rimu in potem na mesečnem sestanku društva »Slomšek", med splošnim navdušenjem prisotnih.
Temeljni kamen je bil položen, ustanovo pa je bilo treba šele zgraditi.
Razvoj slovenskega zavoda se je potem ustavil in zašel v težave, o katerih p. Prešeren pred nekaj meseci še sanjal ni: problem hiše, ki po besedah patra Prešerna Sv. kongregaciji sploh ne eksistira, je nerešljiv, ali bolje povedano, hiše ni. Statut in pravilnik sta ostala na mrtvi točki; celotno vodstvo samo ni nikdar prišlo do polne delavnosti in pater Prešeren je bil edina pravna oseba, ki jo je apostolski sedež priznal, najprej kot regensa, potem kot rektorja zavoda. Istočasno pa trije duhovniki iz Argentine študirajo na papeških univerzah, uradno kot gojenci Slovenskega zavoda, konkretno so pa gostje na Via dei Golli, 8.
Nadaljnji razvoj pospešita dva činitelja:
I.	v Rim je prišel prvi duhovnik iz domovine in se vpisal na Lateransko papeško univerzo. 2. Pismo sv. kongregacije, v katerem izraža željo, da bi zavod soglasno s prošnjo škofa Vovka in ustanovno listino, čimprej služil slovenskima škofijama Ljubljani in Mariboru.
V takšnem ozračju je dozorevala odločitev škofov, da je treba zadevo Slovenskega zavoda v Rimu spraviti z mrtve točke in poskrbeti, da bo, kljub rektorjevi bolezni, ko je ta že več mesecev privezan na posteljo, zavod dejansko deloval.
Vodstvo ima dve značilnosti: je vseslovensko in je delavnega značaja. V njem so zbrane osebe, ki morejo trenutno največ do-
Načela našega dela
Dr. Erik Prunč, predsednik Krščanske kulturne zveze
»Govorite resnico drug z drugim; na svojih sodiščih sodite pravično, z iskreno ljubeznijo do miru! Nihče naj ne izmišlja v svojem srcu nič hudega zoper svojega bližnjega ...“ (Zah 8, 16—17). »Če boste v mojem nauku vztrajali, boste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila11 (Jan 8, 31—32). »Govorite torej vsak s svojim bližnjim resnico, ker smo udje med seboj.11 (Ef 4, 24). »Če se jezite, nikar ne grešite11 (Ps 4, 5) »in sonce naj ne zaide v vaši jezi11 (Ef 4, 26).
Opasati si torej hočemo ledja z resnico (Ef 4, 24), ko skušamo prve plahe korake, ko delamo prve načrte za delo v prid naše skupnosti, kajti medsebojna ljubezen in neprizanesljiva resnica sta prvi podlagi življenja v družbi, v kateri živimo. »Kdor namreč svojega bližnjega naskrivaj obrekuje, tega uničim11 (Ps 100, 5), govori Gospod.
To sem imel tudi v mislih, ko sem se na občnem zboru KKZ zavzemal za to, da bi morala biti odkritost v naših medčloveških odnosih — tako v okviru naše narodne in svetovnonazorske skupnosti kot tudi preko nje — vodilo vsega našega dela. Poudarjal sem in ponovno poudarjam, da bomo morali združiti čim večjo trdnost v sebi s čim večjo iskrenostjo do drugih, do njihovih stališč in prepričanj, kajti »vsakdo pridi v svojih mislih do popolnega prepričanja11, »vse pa, kar ni iz prepričanja, je greh11 (Rimlj 14, 5 in 23). To stališče naj nam bo tudi vodilo v vseh borbah za načela.
Ravno s tem pa, ko zastopamo odprto, vedno za dialog pripravljeno stališče do ljudi in skupin z drugimi načeli, si izrecno zagotavljamo tudi pravico do našega, krščanskega in slovenskega stališča in načela. Spoštovanje do prepričanja svojega bližnjika nam šele zagotavlja popolno svobodo našega mišljenja in popolno svobodo dela, ki temelji na teh prepričanjih. Zato se bomo zavzemali za združevanje tega, kar je združljivega, in za strogo ločitev tega, kar se ne da združiti. Veselimo se vendar naše drugačnosti in diferenciranosti, kajti plodovita napetost med nasprotji šele ustvarja tisto vzdušje, v katerem lahko rastejo prave osebnosti. To naj bo naš demokratični model sodelovanja v narodnem in svetovnonazorskem oziru.
SLOVENCI
doma in po im ta
Umrla je slikarka Avgusta Šantel
V Ljubljani je pred kratkim umrla slikarka Avgusta Šantel, v starosti 92 let. Rodila se je v Gorici kot hči gimnazijskega profesorja in matere akademske slikarke. Avgusta je imela še sestro Henzieto, ki je postala znana portretistka, in brata Sašo. Saša Šantel je bil znan slikar in grafik, zraven tega je bil tudi muzikolog, glasbenik in pedagog ter organizator Vesne na Dunaju in Lade v Ljubljani. Torej so bili Šantlovi pristna umetni, ška družina, ki je prispevala svoj delež tudi slovenski likovni in glasbeni kulturi.
Po uspešni učiteljski maturi v Gorici, je napra. vila še meščanskošolski izpit. Nato je odpotovala na Dunaj, da bi se izpopolnila v slikarski umetnosti pri slikarki Tine Blau - Langovi. Kot učiteljica je službovala na Vranskem in v Slovenski Bistrici. Pozneje je bila na podlagi dobrih spričeval premeščena za učiteljico .risanja na meščansko šolo v Pulju. Po triletnem poučevanju je zaprosila za enoletni dopust in šla v Miinchen, kjer se je vpisala na šolo za umetno in dekorativno slikanje, izobra. ževala pa se je dalje tudi v ateljeju slikarke Margarete Stali. Avgusta šantel je bila tudi violinistka, in sicer v Munchnu in Pulju, kjer je službovala do konca. 1. svetovne vojne.
Umetnica je svoja olja in akvarele razstavljala v Ljubljani, Trstu, Zagrebu, Beogradu, Hodonimu na Moravskem, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Osjeku, Novem Sadu in ob svoji 90-Ietnici v Napotnikov! galeriji v Šoštanju.
Velik uspeh slovenskega dirigenta Antona Nanuta na Poljskem in Madžarskem
Slovenski dirigent Anton Nanut, umetniški vodja mestnega orkestra v Dubrovniku, je gostoval v Varšavi, kjer je pred kratkim z zborom in orke. strom varšavske filharmonije z velikim uspehom izvedel Beethovnovo Misso solemnis. Izreden uspeh mu je prinesel nova vabila za sezono 1969-70. Med temi je nedvomno najpomembnejše vabilo varšavske filharmonije za koncert, na katerem bo izvajal Requiem Giuseppa Verdija. Nanut je nato imel še koncert na Madžarskem in v Budimpešti s tamkajšnjo filharmonijo, nato pa prav tako tri uspešne koncerte v Gyoru.
Ob eobu pavedana
Nacizem v Avstriji
Direktor Metropolitan-opere v New Torku Rudolf Bing se je pred nedavnim v zvezi z nekim televizijskim filmom o pro-minentinih Avstrijcih zgražal nad nacističnim duhom, Iti vlada trenutno v Avstriji. Izjavil je, da je ogorčen zaradi sodbe v tako imenovanem Porzescharte-procesu, ki je dodelila nacistom-morilcem tako milo kazen. Zaradi tega nima namena, da bi nastopil v avstrijskem televizijskem filmu. Nasprotno: direktor ene najbolj znamenitih oper sveta celo ugiba, ali naj iz protesta vrne visoka odlikovanja, ki jih je dobil od avstrijske vlade. Vsekakor mora tako ostra izjava vidnega kulturnika iz Združenih držav Amerike biti tudi pristojnim avstrijskim krogom resno opozorilo, da sramotilni procesi, pisanje gotovih časopisov ter neovirano delovanje lista »Deutsche National- und Solda temzeitung« ugledu Avstrije v svetu močno škoduje. Odločiti se 'bo treba: ali nam je dragocenejša naklonjenost nekaterih večno včerajšnjih nacistov ali pa ugled Avstrije pri odkritih demokratih v naši državi in izven nje.
SELE
Takoj prvi dan v novem letu je bil pismonoši Franceju Užniku in ženi Anema-riji rojen četrti otrok, krepek sinček. Zanimivo je, da sta tudi ena sestrica in bratec, prvorojenca, rojena na prvi dan v mesecu, namreč 1. maja in I. decembra.
Rentnik Blaž Mak je 10. januarja umrl v Celovcu, v domu za stare, v 90. letu starosti. Vsa leta je kot gozdni delavec bival v Selah, pred nekaj leti se je preselil k sinu inženirju Makseju v Borovlje in pozneje v Celovec. Iz Borovelj je še rad prihajal v Sele — past čebele. Sedaj počiva v domači zemlji ob grobu svoje žene Geor-gine. V slovo so mu pri pogrebu v nedeljo, 12. januarja, pevci zapeli »Vigred se povrne«.
Na praznik Treh kraljev so naši otroci in študentje v farni dvorani uprizorili pravljično zgodbo »Bedak Pavlek«, nato pa spevoigro »Na betlehemskih poljanah«. Prav ljubko so nastopili angelci s petjem in rajanjem, pastirji Trije kralji so pa tudi mično peli na poti v Betlehem. Krasen je bil zadnji prizor, ko se Jezušček prikaže in zbrane nagovori. — Za predpust pa bo prosvetno društvo s šaloigrami poskrbelo za zdravo zabavo.
V nedeljo, 5. januarja, so naši mladi športniki priredili tekmovanje v smučanju. Najboljši je bil Husov Tomej Pristovnik. V soboto, 11. januarja, in v nedeljo navrh so pa Sele še bolj oživele. Športno udruženje katoliške mladine naše škofije je namreč letos zopet izbralo Sele za prvenstveno tekmovanje. Tekem so se udeležili smučarji iz raznih krajev Koroške, celo iz Zweinitz, Feldkirchen, St. Peter in Katsch-tal. Selanov in Selank je bilo 21. Mnogo je bilo gledalcev. V nedeljo popoldne se je vse zbralo k zaključku prireditve in razdelitvi odlikovanj: kolajn, diplom in pokalov. Kolajne in diplome so zmagovalci prejeli iz rok funkcijonarjev udruženja, pokal pa iz rok gospoda župana Velika in prevzvišenega škofa dr. Kostnerja. Ta lepa športna prireditev bo gotovo ostala v prijetnem spominu tekmovalcev, posebno odličnim zmagovalcem, in bo smučarje še bolj vnela za ta šport.
'Vse za šport
SMUČI
FISCHER in
PALICE ZA SMUČI SMUŠKE VEZI SANI ZA BOB SANKE ANORAKI SMUŠKE HLAČE
sedaj v veliki izbiri v
KAUFHOF - VELETRGOVINA
VALENTIN Z7)/ v .
In ANO ELA {JjLCiŽ£j^
PLIBERK - LIBUČE tol. 04235-394 (noč. štev. 302)
Južnokoroške mlekarne imajo moderno mlekarno
Prejšnji petek je povabilo vodstvo juž-nokoroških mlekarn novinarje na tiskovno konferenco, da jim na kraju samem razkaže novo mlekarno z vsemi stroji, ki izdelujejo mleko v prahu. Stala je okoli 73 milijonov šilingov. Je to sedaj edino podjetje na Koroškem, ki izdeluje mleko v prahu. Z gradnjo le-tega ni bilo potrebnih nobenih državnih sredstev.
V južnokoroških mlekarnah je zaposlenih, skupno s podružnicami vred, dvesto ljudi. 125.000 ljudi, tu je všteto mesto
Celovec in okolica, oskrbuje mlekarna z mlekom in mlečnimi izdelki. Mlekarni daje visok dohodek tudi turistični promet v poletnem času.
Dnevna dostava mleka znaša 100 tisoč litrov, a se njena zmogljivost lahko še poveča. Največ zaslug pri gradnji novega podjetja ima ravnatelj mlekarne dipl. inž. Josef Herzog. Na tiskovni konferenci sta bila navzoča tudi predsednik mlekarne Anton Mlocki in mestni svetnik Dermuth.
Mlečni avtomat lahko napolni v eni uri deset tisoč steklenic.

RADIŠE
(Pogled nazaj v leto 1968)
V	minulem letu 1968 se je rodilo v ra-diški fari 11 otrok: 6 dečkov in 5 deklic — vsi zakonski. Pred sto leti (1868) je bilo tudi 11 rojstev: 7 dečkov in 4 deklice.
Smrt se je petkrat oglasila v fari. Najstarejša je bila Elizabeta Oblak, stara 89 let. Od mladosti je služila kot zvesta Marta 40 let pri enem gospodarju. Večer življenja je preživljala v Marijinem domu v Celovcu in hodila skoraj do zadnjega pomagat zapuščenim in onemoglim. Želela je počivati v grobu svojih staršev v rojstni fari na Ra-dišah.
Zadnji dan lanskega leta je po težki bolezni umrl daleč naokoli znani Emil Miklavc, ipd. Puhu v Verovcah, star 82 let. Pokopali so ga v Žrelcu na njegovo željo, kjer je tudi grob njegove žene. Radiški pevci so se poslovili od njega na domu in na grobu. Rajnemu večni mir in pokoj!
Leta 1868, da primerjamo, pa se je smrt kar 14-ikrat oglasila. Od teh je bilo 7 otrok v starosti od 3 tednov do 8 let. Tudi pri odraslih je bila starost precej nižja. To dokazuje, da so bile zdravstvene razmere silno slabe, zlasti pri otrocih.
V	letu 1968 je bila samo ena poroka, a še ta je bila dvojica z Dunaja, ki je želela „kmečko ohcet" na Radišah.
Dve dekleti in en fant se niso poročili v fari. Tudi pred sto leti je bila samo ena poroka.
V	minulem letu smo imeli kar tri požarne nesreče: 31. maja je pogorel na zapuščeni mali kmetiji pri Ražionu v Zgornjih Rutah skedenj in zelo stara lesena kajža, ki je nekoč služila užitkarjem. Dne 25. julija je pogorel v Dvorcu pri Rutniku že pred 2 letoma pogoreli in znova pozidani Skedenj s hlevom. Dne 15. avgusta pa je ponoči začelo goreti pri Mirniku v Tucah. Skedenj in hiša sta postala žrtev ognja. Par dni nato pa se je spet ponoči prikazal „rdeči petelin" v sosednji vasi Sojnici nad Žrelcem, kar pri dveh gospodarjih: Pibru in Urhu. Oba sta bila premalo, ja, skoraj nič zavarovana. Vzroki teh požarov so, razen prvega, ostali nepojasnjeni.
Toča nas je tudi v preteklem letu precej oškodovala. Sicer ni bila tako strašna kot leta 1967, a škoda je bila večja, ker so bile vigredna žita še nepožeta.
S 1. oktobrom je odstopil naš župan Nu-žej Wieser, pd. Šubernik. Od marca leta 1958 je vodil v splošno zadovoljstvo našo malo -gorsko republiko". Mnogo je imel skrbi, potov in tudi sitnosti, da imamo vsaj naše številne občinske poti dosti vzorno urejene in oskrbovane. Tudi nam je poskrbel, da zdaj vozi vsak dan omnibus na Radiše. A še marsikaj bi mogli našteti. Zato se mu po tej poti zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storil za nas.
Novi župan je naš domačin — 35-letni Ludovik Ogris, pd. Kopajnikov v Tucah, poštni uradnik. Prvič v 120-letni zgodovini naše občine ni več kmet-župan.
Upamo, da bo šel tudi novi župan po poti, ki so mu jo začrtali njegovi ugledni, zavedni in globoko verni predniki. Želimo mu obilo podjetnosti in vseh lastnosti, ki jih pač njegova služba zahteva.
KOMEL IN OKOLICA (Lov na divje prašiče)
Od nekod se je priklatilo v naše kraje krdelo divjih prašičev in se tu še razmnožilo, tako da so delali po Žvabeku in po gorah veliko škodo na polju. Zato so naši lovci sklenili, da bodo to divjad zatrli. Vsakega je skominalo, da bi si smel zatakniti za klobuk zeleno jelkino vejo in črn šop ščetin v znalk, da je on »položil« debelo-kožmega rilača na tla.
Imamo pa pri nas dve vrsti lovcev: Take, ki so napravili pred lovsko komisijo v Celovcu lovski izpit in na podlagi tega dobili na okrajnem glavarstvu lovsko karto. To so lovci 1. razreda.
Dragi |pa so se znali izipitu pred strogo komisijo izogniti na ta način, da so šli po lovsko karto na Predarlsko Vorarlberg, kjer izpit pred komisijo ni predpisan. Na podlagi tamkaj izstavljene karte jim je tukajšnje okrajno glavarstvo lovsko karto prepisalo oziroma na novo izstavilo.
To so lovci 2. razreda, posmehljivo imenovani »Vorarlbergarji«. Revnejši iz te vrste naj bi po mnenju vodje gojitvene skupnosti v jeseni sploh ne smeli sodelovati na pogonskem lovu. Biti bi smeli kvečjemu gonjači.
Premožnejši iz tega razreda — nekaki 2. b lovci-hotelirji in živinski prekupci, so pa bili rehabilitirani in so smeli z gojitvenim vodjem osebno iti na divje prašiče. Enemu teh se je posrečilo, da je celo dva prašiča na prvem lovu ustrelil. S tem je bila čast drugovrstnih lovcev rešena. Na Silvestrovo pa je šel neki revnejši lovec 2. razreda na plesno veselico. V mesečini opazi rijočega divjega prašiča. Hitro si sposodi puško in podere gladno žival v sneg. Nato si ponosno zatakne jelkino vejico za klobuk. Na plesu vsi občudujejo junaka - Predarlčana. A že je slišati, da se njegovo ime ne bo smelo imenovati v zapiskih lovskega odstrela. Tja spada ime onega, ki mu je puško posodil.
Tudi po novem letu so na Kondu zasledili več divjih svinj. Hitro so telefonično obvestili lovce, ki so svinje v grofovem revirju obkolili. Tridesetim lovcem se je posrečilo ustreliti le eno svinjo, druge pa so se skrile v goščavo, kamor zaradi snega po-
Naše prireditve
CELOVEC
Slovensko kulturno društvo v Celovcu prisrčno vabi na
pustno prireditev
v nedeljo, dne 26. januarja 1969, ob 18. uri (šestih) zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
Na sporedu je Koržetova komedija v treh dejanjih
,,Micki je treba moža44
Po igri bo domača pustna zabava s plesom ob godbi Veselih študentov.
o
DOBRLA VES
Farna mladina iz Šmihela priredi v nedeljo, dne 19. januarja, ob 14.30 (pol treh) popoldne v farni dvorani v Dobrli vesi igro
»VRNITEV«.
Prijatelji lepih odrskih predstav prisrčno vabljeni!
o
CELOVEC
Vsi prisrčno vablj.emi na tradicionalni
18. SLOVENSKI PLES
ki bo v soboto, 18. januarja 1969, s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali -bodo:
Plesni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Franca Puharja; poje Sonja Gaberšček;
Instrumentalni kvintet »Veseli trgovci« iz Kranja.
Baletni ansambel ljubljanske Opere.
Vstopnice :po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu ter pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
zimi ni mogoče prodreti. Zato se še tudi v vigredi obetajo zanimivi lovi, na katerih bodo zaradi svojih uspehov lahko sodelovali poleg prvovrstnih tudi lovci 2. in 2. b razreda.
ŠKOFIČE
Že dolgo se nismo oglasili. Toda tokrat se moramo. Pred kratkim smo pokopali našega cerkvenega ključarja, cerkvenega svetnika Jožefa Perdacherja, po domače Žedermana v Holbičah. Bil je to mož splošno priljubljen, vesten in dosleden kmet, posojiiničar, bil je tudi občinski svetnik in kar se ne da dosti dovolj oceniti: vzredil in vzgojil je kopico otrok.
Najstarejši bo najbrž prevzel kmetijo, en sin je mizar v Avstraliji, ena hčerka v Londonu, vsaj do sedaj, dveh čerki v službi na Tirolskem. To se bo sedaj deloma spremenilo. Kar pa se verske usmerjenosti družine tiče, je draga hčerka sledila božjemu klicu — in je sestra v št. Pavlu. Mislim, to je dokaz zadosti vzgledine in vzorne vzgoje.
Žederman je bil vojak v drugi svetovni vojni. In to nam pojasni vse. Razumljivo je, da je bil zato tudi izvoljen za cerkvenega ključarja in je skozi desetletja sodeloval s cerkvijo. Njegova mirna, dobro premišljena beseda je bila vedno na mestu na občini. Zato mu gre hvala in zahvala preko groba od vse župnije in občine. Bog mu bodi plačnik in ne sodnik.
Pogreb je izpričal njegovo splošno priljubljenost. Bil je to pogreb, kakor ga ne pomnijo v škofičah. Nagovori župana, namestnika gasilcev, prisrčno slovo Janšja za posojilnico in župnika, so vse to podčrtali in izpričali.
Bog naj tolaži zaostale domače. Farani, vzgledujte se na tem možu, če hočete, da bo novo leto zares srečno, od Boga blagoslovljeno!
Naša farna kronika v letu 1968:
Rojstev in krstov doma in v Celovcu smo imeli 18; porok prav toliko in 13 pogrebov: 10 doma 3 izven fare. Birmancev' je bilo 28: 14 fantov in 14 deklic. Na domu smo spovedali 22 bolnikov. Vseh spovedi je bilo 1530: velikonočnih 550; svetih obhajil pa 6905. — Dohodki in izdatki so se izenačili na 42.886 šilingov. To smo brali tudi na cerkvenih vratih.
Mirko kumer:
Gospodarski položaj na Koroškem
V tej številki pričnem s poročilom o gospodarskem položaju na Koroškem, ki je bilo podano na občnem zboru Kmetijske zbornice za Koroško dne 21. decembra lani.
Uvodoma je govoril deželni svetnik Ba-cher. Ugotovil je, da je bilo preteklo leto brez večjih katastrof in je letina še kar dobro izpadla. Tudi prodali smo vse še kar dobro, čeravno je v začetku kazalo, da bo vsega preveč. Kmetje so se začeli razmeram prilagojevati. Mlečnost se ni povečala za pet, kot se je bilo bati, ampak samo za en odstotek. Manj smo sejali odvečne pšenice, več pa ječmena in posebno koruze za zrnje. Vendar v bodoče ne smemo povečati koruzne površine več kot za 10 odstotkov žitne površine. Za izvoz goveje živine je država dala 82 milijonov šilingov podpore. Zato se cena živini drži in ljudje so zadovoljni.
Kmetijska zbornica porabi še enkrat toliko sredstev kot pred 10 leti. Njeni stroški so narastli za 118 odstotkov. Ker zbornična doklada 250 odstotkov na davčno merilo, ne zadostuje za kritje stroškov, mora dežela zraven prispevati več kot polovico. To je dobro in tako naj še naprej ostane.
Nato je poročal zbornični predsednik So-dat podrobno o gospodarskem položaju v deželi in o delu zbornice: Hvalil je ministra za kmetijstvo, da se je pošteno trudil, da je od kmetov odvrnil nevarnost gospodarske katastrofe. Dal je na razpolago težke milijone in omogočil omiliti posnetek pri ceni, ki ga pobirajo države EGS (Evropske gospodarske skupnosti) pri izvozu živine. Minister je bil osebno v Bruslju in Luksemburgu; našel je tam razumevanje za avstrijsko kmetijstvo. Šli mu bodo na roko. A težave bodo že vseeno ostale, ker Italija še vedno pobira 6.28 šilingov na kilogram uvožene žive teže. Dal pa je tudi domačinom 1 šiling subvencije pri kilogramu, če so kupili živali za dopitanje.
Lani smo izvozili 143.000 govedi poleg telet in mesa. Teleta izvažamo 100 kilogramov težka. Živali za dopitanje smo izvozili za 42 milijonov šilingov. Ta gre brez carine in posnetka v Italijo. Letos je v državnem proračunu predvidenih 143 milijonov šilingov za podporo živinskega izvoza v dežele EGS. Cene živini so se malo popravile in se za dobre bikce dobi že 15.20 šilingov za kilogram. S Koroške je šlo leta 1968 10.800 govedi v Italijo. Tudi plemenska živina se dobro prodaja. Teleta so draga, a ne predraga: za kilogram 27—29 šilingov, zaklana.
Lani so 42.000 krav na Koroškem osemenili umetno. Živinozdravniki zahtevajo 30 šilingov za bodoče osemenitve, mi pa podražitve ne priznamo.
Akcija proti tuberkolozi in Bangovi bolezni se bo nadaljevala. „Svinjske gore"
letos ni bilo, ker smo 20.000 pujskov izvozili. Žal jih je precej zraven poginilo. Pri zadnjem štetju so našteli manj brejih svinj in bo v prihodnje manj prascev.
Preizkuševališče pitancev je spet polno. Tam preizkušena gnezda bodo dajala bodoče merjasce-plemenjake.
Mleka je samo 80 litrov več pri kravi kot lani. Mnogi so živino opustili in sejejo samo še žito.
Žrebeta se prodajajo po 16—17 šilingov za kilogram žive teže. Priporočamo onim, ki imajo slabšo krmo, da bi pripuščali kobile in potem žrebeta prodajali. Cena ovčje volne je nizka. Zato gojijo ovce bolj za meso — koštrune.
Ker količina mleka pada, upamo, da bomo mogli krizni groš zopet odpraviti. Mleko plačujemo po kvaliteti od 1. januarja 1969: za I. kvaliteto 7 grošev pri litru več; droga in tretja kvaliteta ne dobi nič dodanega in ne odtegnjenega. Kvaliteto bodo ugotavljali nameščenci kmetijske zbornice pri mlekarni, kot dozdaj na podlagi tolščnosti. Računamo, da bo 60 odstotkov prve kvalitete, 25 droge in 15 tretje vrste.
Imamo premajhne mlekarne. Le one, ki predelajo 120—150 tisoč litrov mleka na dan so racionalne. Združevati mlekarn pa nočemo nasilno. Poraba mleka se je na Koroškem povišala, v vsej Avstriji pa znižala.
Zaloge surovega masla so se znižale na borih 1000 ton, tu smo rešeni skrbi. Preveč pa imamo posušenega posnetega mleka. Ekspert sira se je na 9 odstotkov povišal. Izdelovali bomo tudi tak sir, ki smo ga do sedaj uvažali.
Koruzna površina se je letos podvojila. Tudi ječmena je letos več. Rži imamo za svojo potrebo dovolj. Koruzni donos ni bil najboljši, a, ker se dobi za cent 223 šilingov, je zadovoljiv.
Lesne cene so se popravile — razen pri brusnem lesu. Drogo leto bo tudi tu boljše.
Socialne zavarovalnice so v stiski, ker kmetijstvu vedno več ljudi obrača hrbet. Trudimo se za izboljšanje rent. Nezgodno rento smo zvišali na 350 šilingov mesečno; država bo k temu prispevala. Hočemo tudi za kmečke rentnerje izravnalno doklado (Ausgleichsanlage).
Prispevke bo pobirala odslej Bauem-krankenkasse (kmečka bolniška blagajna), da se ne bo treba dvakrat s plačilom jeziti.
Sklenili so nove zakone, ki bodo pospeševali zlaganje zemljišč; Znižali bodo dajatve pri dedovanju. Pitali bodo lahko neomejeno brez obrtnega davka. Naši tržni zakoni so bili do konca leta 1970 podaljšani.
Zeleni načrt nam daje 750 milijonov šilingov na leto. Kreditov za kmete je dovoljenih 1,2 milijarde šilingov po 3 odstotke na 10 let tekoče dobe.
(Dalje prihodnjič)
PU nas na Jtocošlcem
DOBRLA VES
V preteklih tednih smo ob večerih večkrat opazovali okna farne dvorane, čakali smo, da bi se odprla, da bi jih luč prebudila iz zimskega spanja. Luč je dobro znamenje, da kje kaj delaijo ali pripravljajo. Radi bi namreč videli, da bi se nam predstavila tudi tokrat naša mladina na pravnik Treh kraljev s kako igro. Luči dolgo m bilo; a zdaj vemo, da so igralci ‘kljub temu študirali svoje vloge (pravijo, da je Pri vajah svojo vlogo najslabše igrala peč x farni dvorani — »režiser« ji je moral zelo dolgo prigovarjati).
Končno smo pa dobili vabila: »Mlinar m njegova hči« sta nas čakala. In to ne ramam Napolnili smo farno dvorano do radnj0ga kotička. Namesto šumenja vode m klepetanja mlina pa nas je po pozdravu kaplana razveselil s pesmijo dekliški ? tet ir Kazaz. Že smo slišali in brali o njihovem petju; vendar bi jim ne prisodili, a nam bodo nudile tako pester program, »otovo je bilo treba veliko truda in žrtev, a so se v tem prazničnem času naučile besedila in si tako odlično prisvojile melodije Večinoma pri nas še neznanih pesmi. Prav toplo se zahvaljujemo za ta novoletni po-z rav ir sosednje fare g. župniku Zergoju m oktetu. Upamo, da ni bilo zadnjič.
»Skopi oče mi j.e noče datil« Ta ugoto-IItev ubogega Konrada, ki ljubi Marico, t t bogatega mlinarja, nas je v prvem pri-roru seznanila z glavno vsebino drame.
hnarju je denar najljubše na svetu; za-
voljo denarja se mora Marica odreči svoji ljubezni do Konrada. Skopi oče svoji hčeri tako zagreni življenje, da jo žalost spravi v prezgodnji grob. Mlinar sam pa hoče še tik pred svojo smrtjo zakopati denar, da bi ga nihče ne dobil.
Čeprav je dejanje še dosti navezano na vero v strahove in mrtvaške ptiče, je vendar vsakdo lahko razumel glavno misel te igre: denar človeka ne osreči!
Hvaležno smo ugotovili, da je naša mladina še navdušena za igranje na odru; da je pripravljena "žrtvovati čas in moč za osebno udejstvovanje. Zato jim je tudi tako dobro uspelo. Od prizora do prizora bolj živo so podajali svoje vloge. Vmes so pa imeli še dosti truda s pogostim menjanjem ozadja. Upamo, da so mladi igralci zadovoljni z našim zanimanjem za njih delovanje. Gotovo jih je veselilo, da so bili med nami tudi g. prošt Franc Brumnik, z našim odrom in našo mladino dobro znani g. rektor Jože Kopeinig, kaikor tudi g. župnik Krištof iz St. Vida in g. dr. Janez Skuk. Igro so si ogledali seveda tudi g. Zergoj in dekliški oktet iz Kazaz. Veselimo se že novega srečanja z našo mladino na odru!
REKA pri ROŽEKU
V soboto, dne 11. t. m., smo ob izredni udeležbi mož in še drugih pogrebcev pokopali na rožeškem pokopališču Trapovega očeta Franca. Nenadno je umrl od kapi zadet. Se nedeljo prej je bil pri sv. maši v St. Jakobu — bila je moška nedelja — bil je pri spovedi in nato pri sv. obhajilu. Tri dni navrh pa je že stal pred svojim
Sodnikom. Rajni oče Je bil še zunanje po postavi — pravi korenjak. Velik, vzravnane idrže in košatih brk je bil lik rožanske korenine. Seve je služil v svoji mladosti vojake — bil je v prvi svetovna vojni na fronti — in tam dosegel podčastniški čin. Požarna bramba šentjakobske občine ga je po vojni volila za svojega načelnika in tej organizaciji je posvetil rajni mnogo skrbi. Predvsem pa je bil vzoren, marljiv gospodar. Po svojem značaju je bil dobričina, naklonjen sosedom in znancem. Svoje vernosti ni skrival nikdar, mnogo trpljenja je prestal na svoji življenjski poti in je rad iskal tolažbe in moči pri svojem Gospodarju. Na dan njegovega pogreba se je vila dolga vrsta pogrebcev najprej v farno cerkev, kjer je župnik g. Niko Marktl opravil mašo-zadušnico in nato ob asistenci g. župnika Kariclja in dr. Kolariča opravil ob krsti in na grobu pogrebne obrede. Rožeški mešani zbor je pel med črno mašo in še na grobu ganljive žalostinke, gasilci pa so svojega uda spremljali v uniformi. Naj bo Trapovemu očetu večni mir, zaostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
Splošne značilnosti glede prehrane perutnine
Prebavila pri perutnini so bistveno drugačna kot pri drugih domačih živalih. Mehko hrano perutnina drobi, trdo pa požira. Iz kljuna gre hrana skozi požiralnik v golšo, ki je pravzaprav razširjen požiralnik. Tu se nekoliko omehča in potuje naprej v želodec, kjer se zaradi močne mišične stene želodca drobi in natopi s prebavnimi sokovi. Drugi del prebavil je relativno kratek in hrana se v njem zadržuje zelo kratek čas, zato mora biti krmna mešanica hitro prebavljiva in koncentrirana.
Za prehrano perutnine lahko uporabljamo raznovrstna energetska proteinska in druga branila. Osnovna energetska hrana so žita, ki sodelujejo pri sestavi krmnih mešanic s 60 do 70%, medtem ko rastlinska in živalska beljakovinska hranila sodelujejo z 20 do 30 %, mineralna pa z 1 do 4 %. Vitamine dobe živali iz vitaminskih predme-šanic.
Potrebe po energiji se ravnajo po smeri in načinu reje.
POPOLNOMA NEVIDNA OČALA
Na svetu je vedno več ljudi, ki nosijo namesto očal očesne leče. Majcene leče iz umetne snovi nadomeščajo očala. Z roko si daš lečo na oko, ki jo potrebuje. Seveda mora očesni zdravnik določiti in pomeriti lečo, sicer lahko poškodujemo oko. Če ne bi biila očala prava in pravilno vstavljena, bi ne dopuščala dovolj kisika roženici. Posledica bi bila: rožmica ne more več dihati, prišlo bi do vnetij in ‘infekcij očesa in veznice.
V Ameriki so pregledali 50.000 ljudi, ki nosijo nevidna očala — leče. Ugotovili so:
—	14 ljudi je popolnoma oslepelo,
—	157 ljudem se je vid poslabšal,
—	7.607 ljudem so se pokazale bolezenske
spremembe očesa, ki so se z zdravniškim nasvetom in pomočjo odpravile.
Te komplikacije pa so se pojavile predvsem pri starejših ljudeh in pri ljudeh, ki so predolgo nosili leče.
Očesni zdravniki zahtevajo, da vsakdo, ki nosi leče, ve naslednje:
1.	Preden se odločimo za očesne leče, mora zdravnik skrbno pregledati oči.
2.	Samo specialist lahko določi očesu primemo lečo.
3.	Vsakdo, ki nosi leče, si mora biti na jasnem, kako se leča vstavi, odstrani, očisti in spravi.
Najvažnejše pa je, da gre vsaj trikrat letno k očesnemu zdravniku.
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
Avstrijski smučarji zmagali na vseh tekmovanjih
Pretekli teden je bil gotovo eden najuspešnejših za naše smučarke in smučarje. V petih tekmovanjih, ki so bila na sporedu, so zmagali Avstrijci. Pa to še ni vse. Dvajsetletna Gabi je zmagala v kombinaciji v Grindelvvaldu, kar je še prav posebno razveseljivo zato, ker je od zadnje avstrijske zmage minilo kar 11 let. V slalomu je zmagala Gabi s prednostjo dveh sekund. Na drugem mestu je sledila Famose in s tem rešila čast Francije. Že smo mislili, da se bo vrsta zmag prekinila, ko je Francozinja
Lauberhornu v Švici. Švicarja Deatwyler in Minsch sta predložila čas, ki ga na presenečenje vseh veliki dominator smuka v lanski sezoni Gerhard Nenning ni dosegel. V cilju so že slavili gledalci oba Švicarja kot zmagovalca. Ko sta to zvedela tekmovalca Messner in Schranz, sta dala iz sebe vse moči. Messner je postavil nov, skoraj neverjeten rekord, ki pa je držal samo eno minuto, kajti Karl Schranz, fenomen svetovnega smučarskega športa in eden izmed najboljših smučarjev, je bil še hitrejši. Za
Trideset let je dopolnil 18. novembra avstrijski smučarski as Karl Schranz. Navzlic temu pa kaže, da je po slovesu Francoza Ivilivja znova oživel. Deset let po svoji prvi zmagi na lauacr-hornskem smuku jc bii tudi tokrat (kot kaže siika) najhitrejši, četrtič v svoji karieri (1959, 1963, 1966) je dobil to klasično preizkušnjo.
Steurer dosegla izvrsten čas, ki ga večina drugih tekmovalk od daleč ni mogla doseči. S štartno številko 11, pa je Gabi uničila njene sanje. Dosegla je isti čas. Za veliko senzacijo pa je brez dvoma poskrbela Inge Jochum, ki se je pred letom težko poškodovala, s svojim tretjim mestom.
Z upravičenim optimizmom smo pričakovali smuk žensk. Ko je bila olimpijska zmagovalka Olga Pall diskvalificirana nismo več upali na zmago kake Avstrijke. Toda 18-letna Wiltrud Drexel je z vratolomno vožnjo dosegla čas, ki je presenetil tako Avstrijce kakor tudi tujce.
Neverjetno razburljiv je bil smuk moških na najtežji in najdaljši progi sveta na
popolno avstrijsko zmago jc poskrbel mladi Karl Cordin in zasedel tretje mesto.
Tudi v nedeljo se vrsta avstrijskih zmag ni prekinila. Reinhard Tritscher je zmagal v slalomu, ki je bil zelo težak. Heini Messner si je z devetim mestom v slalomu ter z drugim mestom v smuku zagotovil kombinacijo.
KAC NA POTI V EVROPACUP-FINALE
Večkratni avstrijski mojster v hokeju na ledu KAC je 15. 1. premagal v La Chaux-de-Fonds švicarskega mojstra s 5:4 goli. S tem se je utrdilo upanje, da bo KAC dosegel finale. Njegov nasprotnik bi bil potem ZSKA Moskva, prvak Sovjetske zveze.
Nenadejane stiske
Udarci usode niso nikomur prihranjeni. Toda ko nesreča potrka na naša vrata, pogosto nimamo jasne predstave, kako opraviti z njo, ker nanjo nismo bili pripravljeni. Udarci usode lahko človeka napravijo večjega ali manjšega. Nikoli pa ne bo ostal tak, kot je bil pred nesrečo. Ta misel ima v sebi nekaj vznemirljivega: Arnold Toynbee, zgodovinar in tilozof, je nekoč rekel, da doseže kakšna kultura svojo pravo veličino šele takrat, ko se zgrne nadnjo strašna nevarnost, ko je njena eksistenca ogrožena. To pa velja tudi za posameznika. Stiske in nesreče so lahko brus, ob katerem se ostri naš pogum, lahko so fanfara, ki prebudi našo spečo zavest.
Komur gre vselej, vse po sreči, rad postane samovšečen, neskrben in včasih tudi malo slep. Nadloge pa drugega spet lahko spravijo na kolena. Recepta za premagovanje tegob ni, ker nobena mi podobna drugi. Je pa nekaj pravil, ki veljajo za vse.
1.	Problemu je treba pogledati v obraz
Niikakega smisla ni, da si potegnemo čez
glavo odejo in upamo, da bo že vse samo minilo. Brž ko si priznamo, da smo v stiski, se v nas zdramijo obrambne sile. Z njihovo pomočjo poglejmo torej nadlogi v oči, analizirajmo jo. Nemara sploh mi tako strašna, kot smo spočetka mislili.
2.	Poglejmo sami sebe pod povečeval-nikom.
Pogosto kdo zaide v stisko, ker je sam prepoln stisk. Ljudje tožijo o denarnih im poslovnih skrbeh, nazadnje pa se izkaže, da tovorijo s seboj tolikšno breme kompleksov, da so njihove moči ohromele in sodba skaljena. V stiski so, toda preden jo bodo lahko premagali, morajo opraviti najprej s svojimi notranjimi stiskami.
3.	Ukrenimo kaj.
Dejavnost namreč ustvarja občutek samozavesti. Nedejavnost pa je hkrati posledica in vzrok bojazni. Morda bomo s tem, česar se bomo lotili, uspeli, morda tudi ne. Vsekakor pa bomo prišli dlje, kot če bi se zazibali v potrtost.
POGOVORI O LITERATURI »Opazil sem že velikokrat na svoje začudenje, da govori o literaturi vsakdo, če hoče biti duhovit in izobražen. Ljudje najbrž ne vedo, kako malo duhovitosti in izobraženosti je v naši literaturi in posebej še v naših literatih. Drugače bi govorili o boljših in vrednejših pridelkih našega naroda: o krompirju, ajdi ali morda o domžalskih slamnikih.
O literaturi se da govoriti jako gladko. Govorite o tem ali onem pesniku karkoli, nihče vam ne bo mnogo ugovarjal, zato ker v naših dneh večjidel nihče ne čita. Ljudje rajši pišejo.«
4.	Ne sramujmo se iskati pomoči.
Marsikdo sodi, da je njegova nesreča sramota, nekaj, o čemer ne sme nihče zvedeti. Zagrizeno si dopoveduje, da bo že sam z njo opravil. Toda to ni prav. Noben človek ne stoji zares sam na svojih nogah, vsi smo vsak dan odvisni od pomoči drugih. Pri večini tegob nam lahko pomagajo poklicani — zdravnik, odvetnik, socialni delavec. Imamo pa tudi prijatelje in morda najdemo ljudi, ki so podobne udarce že prestali. Dobra beseda ob pravem času nas bo spodbudila. Če drugega ne, bo breme lažje, če se o njem samo pogovorimo s kom, ki mu zaupamo. Neki pesnik je po vrsti hudih ponižanj in udarcev prišel k svojemu prijatelju, mu iztresel srce in naposled rekel: »Zdaj pa govoriva rajši o čem drugem. S pisanjem je konec.« »No, prav,« je rekel
prijatelj, »prihranil si bom nasvete, rad pa bi te spomnil, na definicijo pesništva, ki sem jo nekje bral. Pesništvo je tisto, kar je Milton videl, ko je oslepel. Ali če hočeš: Glasba je tisto, kar je Beethoven slišal, ko je oglušel.« To je vse, kar je prijatelj rekel, toda pesnik je spet začel pisati.
5.	Ne zaljubimo se v svoje tegobe.
Stiske in bolečine prizadetemu jazu pogosto zelo dobro denejo. Z njimi začnemo kmalu udobno opravičevati svoje napake in zamude. Ste že kdaj opazili, koliko ljudi se pravzaprav »veseli« svojega slabega zdravja, s tem zganjajo pravcati kult in iz njega napravijo os, okoli katere se potem suče njihovo življenje.
Neki modrec je nekoč dejal, da inteligentnega človeka spoznaš po tem, da ve, kaj je nepomembno. Zakaj to ne bi veljalo tudi za naše žalosti in skrbi? Puščajmo vnemar majhne skrbi in na stežaj odprimo vrata velikim, da nas bodo lahko zapustile.
Z Gallusom na Gradiščanskem
(6. nadaljevanje)
Pred nastopom
Na povratku v Železno smo se ustavili v Trajštofu. Tu je za direktorja ljudske šole g. Komfeind, eden izmed političnih in kulturnih voditeljev gradiščanskih Hrvatov. Pozdravili smo ga; ko pa smo zvedeli, da ima goste iz Zagreba, smo se poslovili in odšli takoj naprej proti Železnemu.
Do južine smo imeli še pičlo ur-o časa. Uporabili smo jo, da smo si ogledali slovesnost pred poslopjem deželne vlade: gradiščanski škof dr. Laszlo je blagoslovil zastavo, ki jo je potem notranji minister So-roniics — gradiščanski rojak — slovesno izročil varuhom javnega reda na Gradiščanskem — žandarmeriji. Po končanih govorih je za sklep slovesnosti žandarmerija v pisanem sprevodu pozdravila častne goste — najprej motorizirani oddelki na motorjih, kombijih in rešilnih vozovih, vse bleščeče in novo, za njimi pa nova zastava, oficirji, godba in častna četa.
Pri tem radovednem „firbcu“ smo se zopet kar pošteno namrznili, zato smo jo proti koncu ucvrli kar naravnost v Bunde&kon-vikt, kjer nas je pogrela izvrstna in izdatna južina. Dobili smo še zabojček za večerjo in se odpeljali „domov“. Po tolikem potepanju se je vsem prileglo malo počitka: -zlezli smo vsak na svojo pričn-o v vodoravno lego in zadremali.
Pokonci so nas spravile naše dame: treba se je bilo namreč obleči. Nastop v televiziji vendar ni kar tako. Vsak je rad lep; če ga tisoči in tisoči gledajo, pa toliko bolj. In smo se res potrudili, da smo bili videti kar se da mladostni.
Tudi glasove je bilo treba pripraviti. G. dirigent ni bil zadovoljen samo s tem, da smo dopoldne grla mazilili z gradiščansko
po-
na
kapljico. Zbral nas je v osrednji sobi, tem je pa šlo malo gor, malo dol, pa lahko in močno „ma-me-mi-imo-mu“, potlej pa še obe pesmi, ki sta bili na sporedu.
Po vaji nas je gospodinja gospa Sdier-mann povabila na čaj in prigrizek, še več: Koko nas je pozdravil, nam zopet zapel „0 donna Clara" in se nam -dobrohotno nasmejal — mi pa njemu.
Ob pol šestih smo morali naprej: pri sinočnji vaji je bilo rečeno, da morajo biti nastopajoče skupine točno ob šestih na mestu, da dobijo eventualna zadnja navodila.
V televiziji
Zbrali smo se zopet v veži deželne vlade: dosti velika je in topla. Da zunaj ne bi preveč zmrzovali, so vojaki nudili čaj. Kolikor ga je kdo hotel, ga je mogel dobiti. Tu smo doživeli zopet majhno presenečenje: častnik, ki je vodil to vojaško skupino, nas je pozdravil slovensko. Po rodu je bil nekje iz okolice Kočevja na Dolenjskem.
Predno smo odšli na prizorišče, je glavni režiser še enkrat sklical vodje skupin. Prvotno je bil ves program dolg nekaj nad eno uro, čeprav je obsegal okoli 20 točk. Zdaj so ga pošteno skrčili: v televizijo ga bo prišlo za 12 minut, ostali program pa da b-o trajal še kakšne pol ure. Napovedal je vrstni red za nastop in še enkrat zabičal, da se mora vrstiti točka za točko brez vsakega odmora.
Dobre četrt ure pred sedmo so bile že vse skupine na mestu: na spodnji -ploščadi pred zgradbo deželne vlade. Razporejeni -smo bili v polkrogu od leve na desno: godba na pihala iz bližnjega mesteca, madžarska plesna skupina, hrvaška skupina fantov in deklet pod vodstvom -dobrodušnega kmečke-ga mo-
žakarja s črno kučmo na glavi, poleg njih večji nemški mladinski zbor, ob njem pa čisto na desni Gallusovi pevci.
Tik pred nastopom je bilo opaziti neko nervozo in zavlačevanje. Nazadnje se je pa le začelo: najprej godba, za njo nemški mladinski zbor, hrvaška skupina, madžarski plesalci in za njimi Gallus.
Kakor hitro je izzvenel zadnji akord madžarske harmonike, so Gallusovi pevci že zasijali v svetlobi žarometov in na dirigentovo znamenje je solist Tomi začel: „Puobič sem star šele osemnajst let" in za njim zbor. Meni se je zdelo naše petje nekam visoko, pa sem bil kar nevoljen na to misel: zdaj je treba -peti. In smo res -srečno do kraja pripeli eno kitico, kakor je bila naša naloga.
Za Gallusom je nastopil gradiščanski deželni glavar dr. Kery v spremstvu zastopnikov nastopajočih skupin. Z zadovoljstvom smo opazili, -da sta bila naša zastopnika vsak na eni -strani -deželnega glavarja. V kratkem nagovoru je deželni glavar poudaril vzajemnost vseh treh narodnostnih skupin na Gradiščanskem. Za slovensko manjšino na Koroškem je izjavila gdč. Hanca, da si tudi mi želimo na Koroškem takega vzdušja, kakor po izjavi g. -deželnega glavarja vlada na Gradiščanskem.
Ostali program je bil namenjen navzočemu občinstvu, ki pa ni balo posebno številno. Gallus je v tem delu programa zapel dve kitici Prešernove Zdravljice.
(Dalje prihodnjič)
Kratke kulturne
Danska revija o jugoslovanski književnosti
Ena največjih danskih revij Vindrosen posveča skoraj vso zadnjo številko jugoslovanski književnosti. Norveški slavist Svein Monnes-land je napisal esej o jugoslovanskem pesništvu, v katerem še posebej poudarja slovensko in makedonsko književnost in omenja Kocbeka, Bora, Koviča in Menarta. V prevodu so izšle Kovičeve pesmi. -Prevajalec Toni Liversage pa piše o jugoslovanski -prozi, številka je opremljena z reprodukcijami del jugoslovanskih slikarjev. V njej je izšla tudi bibliografija prevodov slovenskih -del v -danščino.
Umrl je pisatelj Joseph Peyrč
V -starosti 76 let je pred kratkim umrl v bolnišnici »Des Broussailles« v Cannesu Jo-seph Peyre, eden izmed najbolj popularnih romanopiscev francoske sodobne književnosti.
- Po odlično -dovršenem študiju se je najprej posvetil časnikarstvu, obenem pa je začel pisati novele in romane, s katerimi je dosegel lepe uspehe in mnogo nagrad. Zapušča ženo Georgino Raugel, ki je v literarnem svetu poznana z imenom Michele Ar-necuy.
L. Ganghofer	31
Samostanski
lovec
»Ali se da še pomagati?« je vprašal gospod Henrik že z dvomom v glasu.
»Človek ne več!« je mirno odgovoril starček.
Slabotno je poklical Hajmo hla-pca. »Na, večno luč!«
»Kaj pa ti je, Hajmo?« je vprašal vznemirjen prošt.
»Vrti se mi, gospod.« Komaj je izgovoril, ko se .je nezavesten zgrudil na tla.
Vzdigiiili so ga in pokrepčali; zavedel se je, hoditi -pa ni mogel več. Iz Jezerske va-si sta se bila pripeljala s čolnom dva hlapca in -zanesla lovca na ladjico. »Spravita ga z -nosilnico v samostan,« jima je ukazal prošt, »in molčita o vsem, da uboga šolarjeva žena ne izve po l-ju-deh, kaj se je dogodilo.« In kazoč na Volfra-ta j-e rekel očetu Evzebijiu: »Tega tu izročam tvoji negi; boljše zanj n-e vem. Vzemi ga s seboj v samo-to-rico, stori, kar moreš, žrtvuj zanj dni iin noči, morda se da njegovo življenje še ote-ti...«
Oče Ev/ebij je -skomizgnil z rameni, medtem ko sta hlapca nezavestnega šolarja previdno položila v čoln. »Trden -mora biti ko d-revo, ali žaga je zarezala pregloboko! Ure še -iin dni utegne trajati 'borba, toda...« Oče Evzebij, j-e umolkniti.
»če bi še kaj spregovoril, ga vprašaj vse, kar ve o svoji sestri.«
»Ne bo -več govoril. Preden bo v samotorici, pride mrzlica ali — konec!«
»Gospod!« se je oglasil zdaj pa-ter Dezert. »Ali ne smem oditi z njim tudi ja-z? Bedel bom pri njem, -tisoč noči, če treba in bom čakal na besedo ...«
»Ne, Dezert, ostal boš -tu!« Gospod Henrik j-e pou-daril ime, ki ga sicer ni rabil.
Hajim-ov čoln je plu-l že proti jezerski samotorki, da bi vzel ondi s seboj še Val-tija. Zdaj je odrinil tudi drugi čoln na temačno jezero, ki se je po vršini v rahlem večernem vetrcu začelo kodrati.
Pater Dezer-t se je sesedel na -bližnji kamen, prevzet od zmede misli in bu-rje občutkov. Gospod Henrik je stopil na obrežj-e i.n gle-dal za odhajajočima ladjicama. Tedaj je uzrl na vodi -temno stvar. Bila je ubita Hela. »In tako -sem jo zaman izžgal!« je zamrmral gospod Henrik — in oči so se mu obrnile za čolnom, ki je nesel smrtno-ranjenega šolarja proti samotorici.
21
Pater Dezert in gospod Henrik sta bila sama. Morala s-ta čakati, da bi se vrnil čoln iz Šentjerneja in ju odpeljal.
»Pojdi, Ditvald, groza me je tega kraja!« je rekel gospod Henrik in odšel pred patrom proti njegovi samotorici. Pater Dezert je.molče sledil za njim; toda venomer je postajal in si pritiskal -pes-ti na vzbur-ka-ne prsi.
Zdaj sta sedela na klopi. Gospod Henrik je vzjdihnil: »Težek, težek dan! Mislil sem,
da sem otel človeško življenj-e in zdaj je izgubljeno.«
»In zaprta usta, ki so spregovorila le napol,« se je utrgalo z usten patra De-zerta. »Vendar ne, ne, ne! Kaj naj še čakam na besedo tega moža? Saj govori moje srce. Kako zasleplj-e-n -sem bil, kako gluh in kako blodne moje misli, da -nisem slutil resnice in ne tako-j spoznal. Moj otrok je! In vendar, kaj bi dal za jasno-, neovrgljivo bes-edo! Ah, gospod! Zakaj mi -nis-te dovolili oditi z možem ...«
»Ker odpo-tuješ še nocoj!«
Pater Dezert je skočil na noge. »To, da bi mogli zahtevati od mene? Zdaj? V tej uri? Ko mi hoče raznesti prsi strah in upanje? Ko v drhtečem hrepenenju stegarn roke za svojim otrokom?«
»Pater Dezert! Redovnik!« mu je resno segel v besedo gospod Henrik. »Ne razumem ne tebe in ne tvojih besed! S-rce se je rešilo ene blodnje i-n že gro-zi zajeti nova vse tvoj-e misli in čustva! Mar hočeš pozabiti, da so se v trenutku, ko si stopil v hišo božjo, zaprla železna vrata med teboj in vsem, kar leži za teboj v svetu? Kriv sem tega tudi jaz, kajti moral bi bil molčati o tej slutnji, ki je zda-j tako malo gotova ko prej. Ne segaj mi v besedo! In tako imam dvojno dolžnost, da te obvarujem pred novimi boji in dvomi. Odpotoval boš še to noč. Tvoj, prošt -ti uka-z-uje!«
Pater Dezert si je z rokama zakril obraz.
Gospod Henrik m-u jih j-e potegnil spe-t proč. »Pojdi, isedi -sem k men-i. Zdaj bo Henrik Incingar govoril s svojim prijateljem Dkval-dom!«
Pater Dezert je omahnil na -klop in pritisnil obraz na ramo gospoda Henrika.
Prošt je pomolčal; potem je rekel: »Mirno me poslušaj. Priznam: ta čudna sličnost in to' polovično priznanje, ki ga je bližina smrti iztrgala ubogemu možu iz ust, sta res zapeljivi priči. Kako -sta pa vendar dvomini, spo-znaš že iz tega, da bi brez moje nepremišljene besede sam niti ne pomislil na -tako zvezo. Vidiš! Zdaj že povešaš glavo. Ni nič gotovega! Le upati smeš! Tega ti vzeti ne morem. Toda -tudi to upanje je d-v-omno. Ditvald. Če to- dekle res n-i šolarjeva- sestra, ali mora zaradi tega že biti hči onega gro-fa Ditvalda s Falken-berga, ki j-e, -če se -prav -spominjam, -za svet umrl? Mar dekle ne -sme biti hči nekega drugega očeta, Ne govori, Ditvald, -zakaj te bolesti ti ne. morem prihraniti, ker -nočem, da bi -te morebitno razočaranje -ne zadelo še huje. Mora li prav -tvoj grad -biti dom tega otroka? V -teh -bojnih časih, ko razdirajo gradove -kakor krti-n-e in -požigajo trdnjave ka-kor predivo v sušilnicah, mar je v takih časih -kaj redkega, -da zaide gosposki otrok v kmečko -bajto? Toda kdorkoli -bodi oče tega -o-troka, nekaj je gotovo — gosposki otrok je i-n vrnil ga bom njegovemu stanu, pomagati -miu moram do njegove -pravice. I-n -tudi pri -tem, Ditval-d, ne mo-rem vedeti, samo upati, da bo -njegova pravica tudi njegova sreča. Že jutri odpošljem dekle h ka-nonisinjam v Salzburg.«
»Proč od tod?« j-e zajecljal pater Dezert.
»Da, Ditvald, proč, najprej proč! Iz hudo nujnega vzroka.«
»Gospod...?«
p*!=o5"A*N”() B - R - /X - N - J - E
V senci
Starejšim ljudem bo gotovo še dobro v spominu, kako lahko si v časiu vojne prišel v koncentracijsko taborišče, ali kakor smo ga nazivali »kacet«.
Imel sem svaka, ki je bil po poklicu čevljar. Ker pa je pred to vojino bila huda brezposelnost in tudi tekma med čevljarskimi tovarnami in čevljarskimi obrtniki, si je moral pač Jaka poiskati drugo delo, katerega je tudi dobil, im sicer v tovarni »kleja«. Prav dišeče vonjave niso nikdar prihajale iz teh prostorov, saj je tudi razumljivo, da od starih kosti, črev, rogov, in sličnih odpadkov ne moreš zahtevati prijetne vonjave. Vendar je Jaka vzdržal, in nadrejeni so bili z njim prav zadovoljni. Po preteku enega leta pa so mu dali delo tudi na dom, in sicer popravilo tovarniških Škornjev. S tem postranskim zaslužkom se mu je položaj seveda tudi nekoliko zboljšal. Na žalost pa to ni bilo nekaterim všeč, saj pravi pregovor: »Če bi zavist gorela, ne bi potrebovali drv.« Kmalu potem, ko so Italijani zasedli Ljubljano, je prišla ta zavist na svoj račun. S to boleznijo, ki je bila huda rana za nas, je bil naš narod na žalost precej obremenjen. Tako se je tudi moj svak kaj kmalu z mnogimi drugimi znašel za rešetkami, kot državi nevaren človek, dasi o politiki ni imel pojma.
Ko je leta 1943 po predaji Italije zasedli a Nemčija tudi Ljubljano, je oprostila dokaj prejšnjih pripornikov, med njimi tudi svaka, ki je takoj nastopil zopet službo v tovarni. Čim dalje se je vojna vlekla, tem bolj je glad pritiskal na ljudi. Svak glede denarja ni bil tako na pičlem, vendar denar je denar, ki ga ne moreš uživati, če ga še tako zabeliš ali okisaš in osladiš. Moko, kruh, slanino, in kar pač pridela kmet, je Jaka iskal in tudi sem in tja dobil s svojim delom v prostem času pri kmetih. Na žalost je imel svak poleg nevoščljivcev tudi smolo, ne samo kot čevljar, temveč tudi 'kot človek.
Ko je sedel 'takole nekega večera na stolčku pri nekem kmetu, in krpal ondotni družini škrpete (čevlje), so se nenadoma pojavili partizani, ki so bili seveda tudi potrebni popravila, saj je temu ali onemu gledal palec ‘iz raztrganega čevlja, in tudi 'te je Jaka hočeš, nočeš pokrpal. Prav zadovoljen Jaka s partizanskim obiskom seveda ni bil. Prvič je vedel, da mu partizani ne morejo plačati v blagu, se pravi z živežem, ker so ga pač sami potrebni, drugič pa spravljajo s tem obiskom tudi njega v nevarnost. In res, ko je četrti partizan čakal
taborišča
bos na svoje škrpete, so nenadoma obkolili hišo nezaželeni gestapovci, morda po naključju, morda po izdajstvu, kdo ve? Na vsak način je bil Jaka kot partizan z drugimi vred odpeljan v zloglasni Dachau.
Da je moj svak v tem taborišču, sem zvedel šele o -božiču 1944, ko j e bil on že eno leto -tam. Takrat je bila razdalja med Ljubljano in Celovcem seveda daljša kot danes, namreč v poštnih zadevah, ki so bile pač -tajne. Govoril sem s svojim delodajalcem o 'tej. zadevi, ter ga -prosili za par dni dopusta, iker bi -rad obiskal zaprtega svaka.
V mirnem času v januarju ni -dosti dela na stavbiščih, ker je pač zima. Toda, takrat je treskalo iz zraka malone vsak dan, zato je bilo treba -reševati to in ono. Moj delodajalec je imel strog nalog, po vsakem bombardiranju pomagati kjer je bilo treba, najsi so bili zasuti ali v gorečih poslopjih, povsod je bila naša dolžnost pomagati. Za to delo sem imel na voljo okoli 35 mož, vseh mogočih narodnosti: Nemcev nič, Avstrijcev prav malo, največ Jugoslovanov in Italijanov. V pogovoru z zadnjimi na žalost nisem prav nič razumel, zato pa mi je bil za tolmača dober dečko iz Vipave, njegovega imena ne vem več. Tudi te ljudi so gestapovci delno ujeli pri partizanih, delno
Predvečer tistega dne, ko sem se prvikrat napotil v Ljubljano, je bil zame -kakor velika sobota ali sveti večer.
Zjutraj sem se zdramil zelo rano, še preden je zasijalo sonce. Hladno jesensko jutro je bilo, nebo so zastirale goste, bele megle. Kar na kratko sem se poslovil od očeta, od bratov in sester, komaj da sem jih pogledal, kajti mislil sem ves čas le na obljubljeno deželo ter sem gledal, govoril in hodil kakor v lepih sanjah. Nikoli mi niso bile noge tako lahke in poskočne kakor takrat, ko sem šel z materjo k vozniku, veseljaškemu starcu, ki je vozil po dvakrat na teden v mesto. Napregel je, ko sva pri. šla. Na vozu je sedelo že troje žensk s culami in zavoji, nazadnje pa je p-ri.sopla še četrta.
»Prostora j-e za deset ljudi in večl« je rekel voznik; meni pa se je zdelo, da ga še za štiri ni med vso to ropotijo in brkljarijo, ki je bila nakopičena med nami; tista ženska, ki je bila prišla poslednja, je imela pred seboj velik k urnik s čivkajočimi piščanci. Ja-z sem sedel na svojo culo, materi
pa tudi -kar po domovih. V-sekakor so bili srečni, da jiirn j-e bilo prizaneseno. Vsi ti so se pozneje vrnili v domovino.
Moj stavbenik je kljub ogromnemu delu imel srce tudi za druge, posebno za Slovence. Narodnost je njega presneto malo brigala, pač pa delavci, in to so bili Slovenci.
Brez ugovora m-i je izstavil potrdilo za mojo ženo in mene — za teden dni dopusta. Potem je še telefomi-čno obv-estil policijo, da sem še tam opravil, kar sem rabil za potovanje. Ženka je poskrbela, da je paket vseboval -same dobrote.
Nato sva jo odrinila preko Beljaka do Salzburga, kjer sva prenočila, ali bolje rečeno prekinkala v kolodvorski čakalnici. Zjutraj je šlo dalje proti Munchnu, kjer so nas med potjo obiskala sovražna letala, vendar smo srečno odinesli kosti. V Munchnu sem študiral vozni red in ugotovil, da vozi dnevno 23 vlakov v Dachau. »Bog ve, kaj le vozijo,« sem pomislil, in že sva bila zopet v vlaku, ki je pripeljal na zloglasno postajo okrog 10. ure. Oster januarski veter j-e bril, da je kar rezalo v ušesa in lica. V pičli pol ure hoda, po tej planjavi, sva dospela do taborišča, ki od zuinaj, kjer naju je sprejel stražar, ni izglodalo, da se za tem zidovj'em znotraj borijo zaporniki z lakoto, ušim, bolhami, stenicami, podplutbami, bo-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
pred kolena, in sem gledal proti nebu, v tiste bele megle, ki so se počasi bistrile in razmikale.
Voz je majaje in dr-draje zavil na belo, široko cesto.
»Ali ga v šolo peljete, fanta?« je vprašala ženska mojo mater.
»V šolo!«
»Za gospoda študirat?«
»Bog sam vedi, kako bo in -kaj!« je vzdihnila mati.
Prijetno se mi je zdelo, da so se menili o meni, ali materin vzdih me je užalil, čemu je rekla: »Bog sam vedi, kako bo in kaj?« Tudi mi vemo, tudi moje srce ve in zaupa, da drži ta pot samo v veselje in lepo prihodnost.
Ženska je pripovedovala:
»šolanje jie kakor Amerika — ali visoko -navzgor ali globoko nizdol. Bog daj srečo vašemu!«
Mati me je -pogledala in skrb je bila v njenih očeh.
»Moliti sem ga učila in molila bom zanj, več ne morem!« je rekla.
Josip Štefan:
^Domotožje
Ljubil sem te iz srca globine, draga zmerom bodeš mi ostala, ti, ki meni si življenje dala, sveta zemlja (širne) domovine.
K vam me želja zmerom bode gnala, ve gore visoke, ve, doline, k vam bo duša zmerom vzdihovala, kraji, polni cvetja in miline!
Šel naprej sem daleč v tuje kraje, radosti nobene nimam užiti, le vesel sem, vas se spominjaje.
Srce vas ni moglo pozabiti, k vam nazaj hotelo bi najraje in vas nikdar, nikdar zapustiti.
(Op. ur.: Pravi naslov pesmi se glasi „So-net”.)
JANKO BARLE:
V mreži
Večkrat sem opazoval dolgonogega pajka, ki si j-e bil v kotu pri hlevu razpel svoje tanke mreže. Nitka pri nitki, umetno prepletena — najčudovitejši pajčolan! Ob poletnih jutrih so visele na njem rosne kapljice. Ko so prisijali nanje zlati sončni žarki, so zasijale v naj razno vrstnejši-h barvah, kar jih premore božja narava. Tam v kotu pa je čepel pajek, iztegnil včasih svoje suhorjave noge, mreža se je potresla in rosne kapljice so se izpreminjale zopet v drugih barvah.
Kar je od nekod pribrenčala lahkokrila muha. Butnila je naravnost v paj-kovo mrežo. Nekoliko nitk se je pretrgalo, druge pa so se oprijele svetlih mušjih perutnic, členastih nog in kosmatih tipalnic. Muha se je prestrašeno vzdigovala in zopet padala, skušala predreti omrežje in se ga iznebiti, -pa nitke so se je vedno bolj oprijemale, jo vedno krepkeje držale. Gori v kotu pa je malomarno gledal nanjo pajek, češ, zate se ne boj-im, a si le enkrat v moji mreži. In tako je bilo. Muha je polagoma pešala, moči so jo zapustile, pomirila se je. Še ne-kolikokrat je poskušala pobegniti iz mreže, pa se ji ni posrečilo. Naposled jo je prevzela omotica. Tedaj pa se je zmagoslavno spustil dol k njej pajek, veseleč se dobrega plena.
IVAN CANKAR:
Hoja v šolo
»Dekle se je zagledalo v lovca.«
Pater D-ezer-t se je prestrašil. »Ta otrok?«
»Otrok, ki je v -trenutku srčne 'bridkosti dozorel v ženo. Vendar še sama ne vč, da je storila iz ljubezni, kar je storila. Zanašam se samo na njeno mladost, da se čustvo ljubezni še ni toliko zakoreninilo v njej, da ne bi v daljnem kraju, pod novimi presenetljivimi vtisi usahnilo. Žal mi je mojega dobrega, zvestega Hajma; nikdar ne bo pozabil dekleta; zaradi nje je storil, česar ne bi bil storil za ceno lastnega življenja: proti svoji dolžnos-ti je utajil lovnega tatu in morilca. Hudo bo zadelo ubogega fanta.«
»Ah, da ne more biti -nikjer veselja brez grenkobe pelina!« je zašepetal pater De-zert s tresočim se glasom.
»Videli bomo! Delam, kar moram. Vse drugo je izven mo j-e moči.«
»Kaj mislite, gospod?«
»Nič,« j-e dejal gospod Henrik, kake m se bil prebudil iz zamišljenosti. »Juti Pošljem de-kle proč. Ne -sme pa nihče i: vedeti zakaj. Naj se zdi vse kakor moj d< mislek, ki išče dekletovo srečo. Uvesti j moramo v novo življenje samo počasi, pri vidno — ali se bo pa iz -tega -plahega zajčk tzlevila mlada levinja, ki se bo postavil Po ro-bu. V tem otroku -polje vroča kri. A veš, kaj je rekla, ko je pripovedovala Ha ™'u ° svojem srečanju z medvedom in j je lovec vprašal, -kaj bi storila, ako bi j medved napa-del. Dejala je: Sama ne ven toda če bi bil prišel, mislim, da bi se njim spoprijela.«
Pater Dezert si je pritisnil roke na prsi in v njegovih vlažnih očeh se je posvetilo. To naj ne bo njegov otrok?
»In sodim, Ditvald, če bi zdajle stopil pred njo i-n ji rekel, da je njen oče kralj in kraljica njena mati, bi odkimala z glavo, manj iz nevere ko iz nejevolje. Kajti redkokdaj je še kak otrok tako ljubil in častil svoje rodne starše kakor to dekle oba -siromašna človeka, ki sta bila njena rednika...«
»In užila vso njeno ljubezen!«
»Ne, Ditvald, reci raje: zaslužila njeno ljubezen, tako zelo, da je umolknil glas narave in se sprevrgel. Trajalo bo dolgo, preden se bo s tem dekletom dalo govoriti o novem očetu. Ne sme izvedeti, da je iz gosposke hiše, dokler ni vajena gosposkega življenja. Medtem in ko boš ti na -potu, bom poizvedoval in poizvedoval. In četudi usta, ki jih je današnji dan odprl iin zaprl, ne bi zopet spregovorila, neka sled se bo gotovo našla, ki bo ka-zala pot. In daj Bog, da ti bom smel poslati do-hro novico.«
»In potem, potem,« je jecljal pater Dezert, »čeprav je ne bom smel objeti, kakor objame oče svojega otroka, bom smel vendar okušati radost v svojem zaprtem srcu, smel se bom veseliti njenega mladega življenja, smel -bom pomagati graditi njeno srečo.«
Stemnilo se je popolnoma, -toda visoko z neba je sijala v globoko tesan svetla zvezda: hudournik j-e šumel -i-n v jezeru so rahlo pljuskali valovi.
»Ditvald, kako dolgo je tega, ko sva kakor sedaj sedela na -tem mestu? Toda takrat je sijalo sonce ...«
»I;n v meni je bila noč. Zdaj me obdaja tema, v mojem srcu -pa klije ra-do-st, svetla kakor pomladni dan.« Ves v solzah se je zgrudil na kolena. »Gospod Henrik! Moj metulj leti!«
»Tako, -tako?« se je nasmehnil prošt. »Zdaj šele prav leži -na tleh. O človek! Ti človek!« Nežno je pobožal -patra po glavi.
»Ko sem lovil medveda v svojih gozdovih, se mi je rodilo dekletce, ko sem ubil medveda v tem goz-d-u, se mi je rodil ta otrok znova. O pota božja!«
»Seveda! Lj-ubi Bog mora nalašč ustvariti medveda in dopustiti, da trga ljudi, samo zato, da ti spoznaš Njegova pota. O ti mušica, ti! Pazi, da si ne osmodiš krilc! Glej, tam naju že čaka čoln.«
Gospod Henrik je krenil proti obrežju. Pater Dezert je pa pohitel v samo-torico; ko je sto-pil spet na pla-no, je držal v ro-kah Gitki-n venček vijolic; vroče je poljubil veneče cvetke -in jih shranil na prsih.
»Kako gre Volfra-tu?« je vprašal gospod Henrik.
»Trese ga huda mrzlica in pater Evzebij ga šiva sem in tja kakor krojač irha-ste hlače,« je odgovoril hlapec. »Uboga para je ves luknjast, da bi njegovo kožo lahko rabili za rešeto.«
Stopili so v ladjico. Ko so priveslali do Jezerske vasi, je dejal gospod Henrik: »Peljite se jutri zarana tja na kraj boja in poiščite moje orožje. Nič ne vem, kje leži.«
»In kaj bo z medvedom?«
»Oderite ga! Mrhovino pa obtežite s kamenjem i-n jo potopite v jezero. Nihče naj tega mesa ne okusi.«
Z gorečo baklo v roki je kot p-rvi korakal hlapec, ko sta gospod Henrik in pater Dezert nastopila svojo nočno pot ob šumeči Ahi. Vse koče so bile temne, tudi šolarjeva hiša, ko sta prišla do nje po eni uri hoda. Pater Dezert se je globoko ganjen ustavil.
»V tej borni koči j-e živelo -moje detel«
»Tvoje dete?« se je nasmehnil gospod Henrik. »A tako! Meniš gosposki otrok, ki mu morava najti očeta? Ne, Ditvald, ob kočo se res ne smeš obregovati. Zakaj v nobenem gradu ne bi moglo dekle prejeti boljših in lepših darov srca -i;n duše, kakor jih je prejelo v tej bajti. In za zahvalo moram jutri poplačati njene prebivalce z žalostjo in trpljenjem. Pojdi, Ditvald!« Potegnil je ustavljajočega se meniha za seboj.
Ko sta šla mimo hiše, je v-rgla -goreča bakla bledo svetlobo skozi okno v izbo.
Zefa se je vzpela na postelji in prisluhnila. »še vedno ga ni od nikoder!« je vzdihnila in omahnila nazaj na blazine.
Poleg nje je spal deček; podedoval je bil .mučicin’ prostorček; venomer je segala Zefa tja proti njemu, ali je še odet. Potem je spet mirno ležala in strmela v noč. Zunaj je šumela Aha, v podbojih kamričnih vrat je dolbel kukec.
Z vsako uro noči je naraščal Zefin strah. Kako tudi ne, saj se prav od srca ni mogla veseliti, o-dka-r je pred nekaj urami planila Gitka v izbo z besedami: »Zefa, Zefa, morali so ga izpustiti, Ha j mo je pričal zanj.« Najtežji kamen se ji je res odvalil od srca: mož je prost. Toda — storil je vendarle!
(Dalje prihodnjič)
RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM
V senci taborišča
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
lemi jo in celo s smrtjo. Ne, od zunaj je imelo taborišče videz, da prebivajo 'tu notri povprečno srečni ljudje, v kolikor je pač človek lahko srečen v petem letu krvave vojne drame, katere glavno vlogo je igral takrat sam peklenšček — satan. Stražnik esesovec naju je sprejel najprvo seveda z vprašanjem, ki ni bilo še preveč ostro, kaj bi rada. Razložil sem mu, da so po naključju zaprli svaka, ki je sedaj tu in ga želim obiskati.
»Ali imate dovoljenje za obisk?« »Ja,« sem korajžno potrdil, in že tudi izvlekel iz suknjiča, kar so mi dali na celovški policiji.
Vzel je v roke policijsko potrdilo, preletel z očmi vrstice in pod njimi žig, ter mi pomolil pod nos z opazko: »To ni niči Če hočete obiskati pri nas nekoga, morate imeti dovoljenje od gestapa iz Berlina!« »No, zbogom,« sem v mislih dejal. Takrat bi mi kmalu ušla psovka na račun gestapovcev, esesovoev, in njim podobnim, pa sem jezik, ki je bil že na pol pota, še pravočasno potegnil nazaj, krotil jezo, ki se je nabirala v mojem srcu. Žena je bušnila v jok, ki pa seveda pri njih ni našel tistega učinka kot ga imajo po navadi ženske pri moških. Ko se je malo izjokala, sem stopil zopet jaz v ofenzivo. Razvrstil sem po mizici vse moje dokumente, ki so pričali, da nisem noben prevratnež, zlikovec ali kaj podobnega, temveč človek, ki se peča samo s poštenim delom, in bi samo rad govoril s sorodni-
Iščemo sposobnega prodajalca avtomobilov:
I FORD ESCORT FORD GORTINA FORD CAPRI
^^^SINTSCHNIG
SODBAHNGURTEL 8, KLAGENFURT TEL. 042 22-85320
kom, katerega že nisem videl polna štiri leta.
Vsa moja vljudna prošnja in ženin jok sta bila kot glas vpijočega v puščavi.
Esesovec, ki je zgledal še precej človeški in sit osovražene uniforme, me je 'potrepljal po rami in dejal: »Spravite vse te pa-panje v listnico in si dajte dopovedati, da, če vas jaz spustim, vas oni drugi tam ne bo, in če vas oni drugi, vas 'tretji ne bo. Nisem sam, ki pregleduje, da gre vse po ukazu, lahko sami veste. Ali vam smem zaupati, če vas jaz spustim in mogoče, kar ni verjetno, še drugi, potem lahko tretji spravi mene, onega drugega, in še vas z ženo vred tja, za tisto rešetko, kjer je že vaš svak. Upam, da ste me sedaj razumeli.«
Da, sedaj sem ga razumel, kako težko, a hkrati kako lahko prideš v trdnjavo, ki sem jo pravkar naskočil. Prosil sem ga, da bi mojemu svaku izročil tale paket z živežem, toda odklonil je tudi to. Oddajte ga na pošti v mestu, dobil ga bo gotovo. (Pozneje sem zvedel, da ga je res dobil.) Poslovil sem se od tega moža, ki je mogoče proti svoji volji tičal v tej uniformi, potem ošinil z jeznim pogledom poslopja, ki so -bila tisočem zadnje domovanje v tej solzni dolini.
Odpeljala isrva se -z ženo s prvim vlakam zopet nazaj in bila naslednjega -dne zopet v Celovcu.
Med potjo sem premišljeval skrivnosti dachauskega taborišča. Z vsemi listinami in priporočili, katerih se je držal pečat, sem bil oborožen, im -kljub temu nisem prišel noter. Če bi pa jaz svoj jezik le -malo drugače zaokrožil, pa bi se mi ta peklenska vraita na široko odprla in v častnem spremstvu esesovcev bi. zakoračil smrti nasproti.
Ko j-e prišel istavbe-nii;k kot po navadi ob osmih, se je začudil, da sem že prišel delat. Razložil sem mu vse in Obžaloval, da ise mi je ta Oibilsk ponesrečili. Vendar, če bi se dalo na kak drug način, bi poskusil še enkrat.
Pri našem podjetju je bil zaposlen inženir, doma iz Maribora. Ta je imel pri ce-
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 19. L: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 20. 1.: 14.15 Informacije. - Kmetijska oddaja — 18.00 M. Jevnikar: Za našo knjižno polico. - TOREK, 21. 1.: 14.15 Informacije. - Od tedna do tedna na Koroškem. Športni mozaik. — SREDA, 22. 1. 14.15 Informacije. Pet minut za gospodarstvo. Rok Klopčič: Vrhunska dela literature za violino in klavir — 9. (Brahms: Sonata v G-du-ru, op. 78) — ČETRTEK, 23. 1.: 14.15 Informacije Ob 60-letnici smrti Fr. Ledra Lisičjaka, koroškega narodnega pevca. Pet minut s starši (Darina Konc).
—	PETEK, 24. L: 14.15 Informacije. Živo srečanje (Iz svojih del bere Alojz Rebula). Koroški kulturni pregled. — SOBOTA, 25. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Srca samo naj merijo čas in kažejo pota — poje APZ ,Tone Tomšič’. Posnetek koncerta v Celovcu 1. 12. 1968 — 2. del.
AusiciisUa ktemdfa
PETEK, 17. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Zgodbe živih bitij — 10.30 Resna knjiga ali listi z datumi — 11.00 Program za delavce: Priča obtožbe
—	18.00 Znanstvene aktualnosti — 18.20 Nenavadna žival, lahko noč oddaja za najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Jez (2. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama -r- 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Sophia Loren —
21.05	Časovno dogajanje — 22.05 Čas v sliki in konec oddaje.
SOBOTA, 18. januarja: 12.45 Reklama — 12.55 Tekmovanje v smuku; evrovizija iz Kitzbtihla —
15.45	Za otroke od 5. leta dalje: Listamo po slikanici — 16.05 Za mladino od 11. leta dalje: Bumerang (2. nadaljevanje) — 16.30 Za družino: Za prijatelja znamk — 16.50 Gertrud Stranitzki (3) —
17.15	Prometni obzornik — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Nenavadna žival; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti
—	18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto... pravi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama —
20.06	šport — 20.10 Reklama — 20.15 Zvezdniki in zvezdnice v maneži — 21.45 Športni žumal —
22.15	Čas v sliki - 22.25 Naš nočni program: Zunaj čaka smrt; film iz življenja na Divjem zapadu.
NEDELJA, 19. januarja: 9.00 Direktni prenos iz cerkve sv. Štefana: božja služba ob 500-letnici škofije — 10.25 Slalom za moške: prvi spust. Prenos smučarskih tekem iz Kitzbtihla — 12.55 Slalom za moške: 2. spust — 16.15 Za otroke od 6. leta dalje: Capuccetto (2. nadaljevanje) — 16.40 Za mladino od 14. leta dalje: Brez nagobčnika — 17.35 Za družino: Hank (2. nadaljevanje) — 18.00 Iz moje knjižnice: Jane Tilden čita iz del Juliane Kay (3. nadaljevanje) — 18.25 Nenavadna žival; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.30 Mali limet-
lovškem gestapu prijatelja, ki najbrž ni soglašal z vsemi Hitlerjevimi zakoni. Inženir mi je naročil, naj se opoldne zglasim pri
njem.	Po kosilu sem ga obiskal v pisarni, kjer mi je oddal zapečateno pismo naslovljeno na njegovega prijatelja. S tem pismom sem odšel v »Burg« (poslopje med Burg-gasse in Paradeisergasse), kjer so vladali mogočni gestapovci. Na hodniku, v prvem nadstropju me je ustavil stražar: »Stoj, kam greš?«
»H gospodu Gašperiču (ali Gašperšiču),« sem rekel. »Nikamor naprej,« je revsknil. »No, potem mu pa oddajte to pismo in jaz tačas počakam.« Stražnik je vzel pismo, ga dal drugemu, da ga je odnesel v notranjost. Po preteku nekaj minut me je -poklical oni drugi in me spremil v pisarno, ki je imela okno na Paradeisergasse. Vodja te pisarne j-e bil najbrž o pismu že nekoliko sezna-
njen,	zato me je samo vprašal, (kako se piše moj svak. Vzel je v roko kin-jiiigo grešnikov, ali bolje rečeno nesrečnikov iin -listal po njej, da bi našel ime in priim-ek mojega -svaka. štirje priimki so se skladali, ime pa nobeno. Zaprl je knjigo in dejal: »Pri našem oddelku ga ni nihče aretiral, zato vam tudi jaz ne morem izstaviti nobenega dokumenta, Po vsej verjetnosti je njega odpeljala blejska edinka. Za tja vam lahko dam priporočilo, da vas potem ona priporoči v Berlin. Toda pomnite naslednje. Dovoljenje za obiske v taborišču dobi samo oče, ki je prišel s fronte, ali sin ali brat, ki imajo
niški portret: 60-letnica Hansa Hotterja — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Liebelei (Ljubimkanje), tragedija Arthurja Schnitzlerja — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Marcel Marceau in konec oddaje.
PONEDELJEK, 20. januarja: 16.45 Prenos iz Washingtona: Zaprisega novega ameriškega predsednika Richarda Nixona — 18.40 Nenavadna žival; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.45 Reklama — 18.50 Valerie in pustolovščina — 19.16 Pregled programa — 19.20 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama - 20.15 Solo za O.N.C.E.L. - 21.05 Poštni predal 7000 - 21.15 Šport - 22.15 Čas v sliki -
22.25	Za vas: Pod zemljo — 22.55 Prenos iz Wa-shingtona: Parada ob nastopu novega ameriškega predsednika Richarda Nixona.
TOREK, 21. januarja: 18.00 VValter in Connie
—	18.20 Nenavadna žival, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti —
18.45	Reklama — 18.50 Kam vleče veter (2. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport — 20.10 Reklama — 20.15 Pesem z Dunaja —
21.00	Prosim, odložite! — 22.00 Čas v sliki in konec oddaje.
SREDA, 10.00 Televizija v šoli: Angleščina —
11.00	Program za delavce 77 Sunset-strip — 11.45 Šport v ponedeljek — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Pustno presenečenje — 17.15 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin —
17.30	Za družino: People to People (11. nadaljevanje): Španija — 18.00 Ivan in Helena — 18.20 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama
—	18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 čas v sliki —
20.00	Reklama — 20.06 Šport — 20.15 Prenos iz Bregenza: Mestni pogovori — 21.15 Veliki zvonec, satirični kabaret — 22.40 Poročila iz parlamenta in konec oddaje.
ČETRTEK, 23. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Francoščina — 10.30 Arhiv mesta Dunaja — 11.00 Rudolf IV. in njegov čas — 11.30 Zvok iz človeške roke (14. nadaljevanje): Elektronska glasba —
12.00	Pot vesoljskega poleta — 18.00 Dobrodošli v Italiji — 18.20 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 športni mozaik —
18.45	Reklama — 18.50 Donavske zgodbe (2. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama —
20.06	Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Veliki prstan z zunanjo pentljo; komedija z glasbo — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Nočni studio: Kamen bogatih —
22.35	Parlamentarna poročila.
PETEK, 24. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Zgodovina živih bitij — 10.30 Cerkev in umetnost —
11.00	Program za delavce: Zvezdnik Sidney Poitier: Madež na soncu — 18.00 Človek v prostoru — 18.20 Trgovec Fridolin; lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama
—	18.50 Pištola in ženska (2. nadaljevanje); para-
tam ženo, mater, brata ali sestro. Kaj ste vi temu svaku, nič! In vaša žena, kd je njegova sestra, tudi ni prišla s fronte. Skoda vseh potov iin stroškov, ki bi jih imeli zaradi tega. Prva šola vam je pokazala, da ne morete z glavo skozi zid. Drugo bi vam rad prihranil, ki bi, sodeč po vašem obrazu, bila usodepolna. (Mož je najbrž ugotovil, da sili konica mojega jezika na piano.) Zato vam polagam na srce, da počakate, vojne bo kmalu ikon-ec in z injo 'tudi taborišč.« Mož je imel prav. štiri -mesece potem se je podrla ogromna stavba tisočletnega rajha, ki je bila zgrajena na trhlih temeljih.
Kakor sem pozneje zvedel, j,e bil Jaka zadnjega pol leta zaposlen v čevljarski -delavnici in mu je šlo še kar dobro. Sredi poletja 1945 pa j-e že lahko odpotoval domov, kjer je po dolgem času zopet lahko objel ljubljeno ženo in srčkano hčerkico. Toda kupa trpljenja še ni bila polna. Po poldrugem letu zvestega dela v tovarni kleja, delal je on in j egov prijatelj v nočni službi, je -tisto noč eksplozija vrgla v zrak
da z Divjega zahoda — 19.16 Pregled programa
-	19.21 Reklama - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Reklama — 20.06 Šport — 20.10 Reklama — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.15 Čas v sliki —
22.25	V kinu — 23.10 Uradni spisi XY — nerešeni
—	23.15 Parlamentarna poročila.
Televizija Ljubljana
PETEK, 17. januarja: 16.45 Madžarski TV pregled - 17.25 Daktari - serijski film - 18.15 Glasbena oddaja — 19.00 Svet na zaslonu — 19.30 Naš globus - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 — 20.35 Cleo od 5 — 7h — francoski film — 22.10 Pet finalistk Canconissime — zabavno glasbena oddaja — 22.30 Poročila.
SOBOTA, 18. januarja: 14.25 Tekmovanje v smuku — posnetek iz Kitzbtihla — 15.30 Hokej Medveščak: Olimpija — prenos — 17.45 Po domače s pevskim kvartetom Savski val in triom Franca Sušnika — 18.15 Mladinska igra Laze Lazareviča —
19.15	Nigerija — oddaja iz cikla S kamero po svetu — 19.40 5 minut za boljši jezik — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Dobrodošla romantika — zabavno glasbena oddaja —
21.35	Rezervirano za smeh — 22.05 Sherlock Holmes - serijski film - 23.00 TV kažipot - 23.20 Poročila — 23.25 Smučarska tekmovanja na Pohorju in Jelovici — reportaža.
NEDELJA, 19. januarja: 8.30 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.00 Poročila — 9.05 Narodna glasba — 9.35 Kmetijska oddaja — 10.20 Propagandna oddaja — 10.30 Smučarska Fis tekmovanja na Pohorju — prenos — 11.10 Otroška matineja
—	12.20 Smučarska Fis tekmovanja na Pohorju — prenos — 12.55 Kitzbtihel: Tekmovanja v smuku — prenos - 14.15 TV kažipot (do 14.35) - 17.25 Saga o Forsytih — ponovitev — 18.15 Celovečerni film
-	19.45 Cikcak - 20.09 TVD - 20.30 Vijavaja -
20.35	Humoristična oddaja — 21.35 Malo za šalo, malo zares — 22.00 Športni pregled — 22-30 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 20. januarja: 17.45 Pravljica -
18.00	Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra —
18.30	Oživljanje pri prvi pomoči — 18.50 Zabavna glasba — 19.20 Znanost in mi — 19.45 Cikcak —
20.00	TVD - 20.30 Vijavaja - 20.35 TV drama -
21.35	Resna glasba — 22.05 Zunanje politična kronika — 22.20 Poročila.
TOREK, 21. januarja: 17.45 Risanka - 18.00 Kurir Gregec — lutkovna serija — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Novosti iz studia 14 — 19.05 Velika mesta: Dunaj - 19.50 Cikcak - 20.00 TVD
20.30	Vijavaja — 20.35 Celovečerni film — Jazz: The Illinois jazz band — I. — Poročila.
SREDA, 22. januarja: 17.15 Pisani trak — 17.30 Prenos športnega dogodka — 19.45 Cikcak — 20.00 TVD — 20.30 Vijavaja — 20.35 Hoffmanove pripovedke — opera — 21.35 Ekran na ekranu — 22.35 Poročila.
ČETRTEK, 23. januarja: 17.45 Pionirski TV dnevnik — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Zabavna glasba - 19.45 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Vijavaja — 20.35 Saga o Forsytih — nadaljevanje —
21.25	Kulturne diagonale — 22.10 Poročila.
C/LEDALlSČE V CELOVCU
Celovško Mestno gledališče bo imelo v naslednjih dneh sledeči program:
Danes, v četrtek, 16. januarja, bo ob 19.30 na sporedu StrauBova opereta Eine Nacht in Venedig (Noč v Benetkah). — Petek, 17. januarja, ob 19.30 Carmen, opera Georgesa Bizeta. — Sobota, 19. januarja, ob 19.30: Noč v Benetkah. — Nedelja, 19. januarja, ob 15. uri: Die Hochzeit des Figaro (Figa-rova svatba), opera v štirih dejanjih Wolfganga Amadeusa Mozarta. — Sreda, 22. januarja, ob 19.30: Noč v Benetkah. — Četrtek, 23. januarja, ob 19.30: Figarova svatba. — Petek, 24. januarja: ob 19.30: Mutter Courage und ihre Kinder (Mati Courage in njeni otroci, kronika iz 30-letne vojne, tragedijo je napisal dramatik Bertolt Brecht.
oddelek, kjer je delal Jakob Pirc in njegov prijatelj Kastelic. Tudi tukaj ne vedo natančno, kako je prišlo do eksplozije. Ve se samo, da je bila usoda teh dveh zapečatena.
Karl Rojšek
Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
Sedaj tudi BARVNI TELEVIZORJI
Podjunska trgovska družba Bratje RUTAR in Co., Dobrla ves
Telefon 04236-281
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84.3-58. Naročnina znaša: mesečno 10,— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za U. S. A. in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Haš tednik