SVOBODNA SLOVENIJA NEVARNA IGRA Konferenca v Ženevi se je zaključila tako, da so komunisti lahko razglašali, da so dosegli lepe uspehe; o zmagi si¬ cer niso preveč govorili, pač pa so do¬ kazali, da je vendarle mogoče s komu¬ nisti sklepati mirovne dogovore, seveda pod pogojem, da nasprotniki sprejmejo skoraj v celoti njihove pogoje. Zahodni zavezniki sicer niso govorili o tem, da bi bili tudi oni odnesli kake uspehe, ven¬ darle se je soglasno povdarjalo, da je bil velik uspeh prav v tem, da se je v enem delu sveta vrnil mir. Toda ves svet je bil na robu katastro¬ fe, kakor je to omenil v posebni izjavi predsednik indijske vlade Nehru. Povda- ril je, da se je položaj v zvezi z vojno v Indokini tako zaostroval, da je grozi¬ la vojna, tokrat z najhujšimi sredstvi — vojna atomskih in hidrogenskih bomb. Kakšen pa je mir, ki se sedaj napove¬ duje? Komaj je poteklo nekaj dni po koncu sovražnosti v Indokini, pa so ki¬ tajska lovska letala blizu otoka Haina- na sestrelila angleško potniško letalo, na katerem je potovalo tudi nekaj ame¬ riških potnikov, ki so bili ubiti. Takoj nato je sicer kitajska vlada ta napad ob¬ žalovala, toda ameriška letala so blizu tam morala nekaj dni nato sestreliti dve kitajski lovski letali, ki da sta skušali napasti ameriška letala. Ameri¬ ška vlada je hkrati sklenila, da bodo od¬ slej v tem predelu ameriška vojaška le¬ tala spremljala polete potniških letal, če je Nehru govoril, da je bil mir v In¬ dokini na robu prepada, tedaj visi ob ki¬ tajskih obalah samo še na nitki. V Evropi so komunisti hitro skušali na drug način izrabiti uspehe, ki so jih dosegli v Ženevi. Ker so tam dokazali, kako se da z njimi urejati mir, so sedaj v Moskvi spet predali zastopnikom za¬ hodnih zaveznikov noto, v kateri vabijo na posebno konferenco, kjer bi bilo tre¬ ba po ženevskem receptu urediti vsa ev¬ ropska vprašanja (in da bi bila vzpore- ditev z Ženevo še jasnejša, bi morala bi¬ ti na tej konferenci navzoča tudi Kitaj¬ ska). Seveda pomeni ta pogoj, da bodo vsaj v ZDA tak predlog takoj odklonili — in je zelo težko verjeti, da bi do kon¬ ference moglo priti. Da je to posebne vrste sovjetski ma¬ never v živčni vojni, ki narašča, doka¬ zuje dogodek v Berlinu, ki je s svojo na¬ cionalnostjo razburil ves svet. Komuni¬ sti so v svoj del Berlina odvlekli vodjo nemške tajne policije dr. Johna. Komu¬ nisti sedaj sicer govore, da je John od¬ šel iz zahodnega dela Berlina prosto¬ voljno, toda odmev je tak, da je ta do¬ godek tako poln eksplozivnosti, kakor so eksplozivni spopadi letal ob kitajski oba¬ li. V Aziji se bitka nadaljuje, v Evropi pa se pripravlja posebna vrsta “bitk” in to Johnove vrste. Vse to — v Aziji in Evropi — samo nakazuje, kako nevar¬ na postaja igra, ki bi se bila morala po ženevski konferenci razvijati čisto dru¬ gače, ako bi hotelo biti res, da so komu¬ nisti pristali na “mir” zato, da bi se mir res rešil. ŽENEVA: SKICE IN VINJETE ŽENEVA je prestolnica nežne, bele miline. Že na železniški postaji pozdravi trudnega potnika postajno poslopje, ki se koplje v belem marmorju, ki baje nik¬ dar ne otemni in se tudi ne umaže. Uli¬ ce se: pred njim razkrijejo kot dolge be¬ le preproge, glavna poslopja so vsa iz belega kamenja, še jezero ne mara biti modro, ker se ob obali prepaše s pasem belih parnikov in jadrnic. Ko se trudno oko skuša povzpeti čez to pregrajo, da bi se le srečalo z modrino neba, se tam zadaj poigra z daljno senco Mont Blan¬ ca, ki je seveda večno zastrt s steno sne¬ ga. Zastonj je ves trud — še pešci se po ulicah delajo nevidne, neopazne v svo¬ jem molku in ubranosti. Nad vsem me¬ stom in nad vsem mogotanjem zračnih plasti, ki so zaradi čistega etra tudi vse prepojene z belino, bi moral viseti velik lepak z napisom “Prepovedano pljuvati na tla”, tako, kakor v velikih sanatori¬ jih in bolnišnicah, kjer se boje vsakega praška, kaj šele bacila, ki bi mogel za¬ strupiti ozračje miru in spočitka. žene¬ va je res velik sanatorij, bolnik pa, ki periodično prihaja sem na zdravljenje, pa je najbolj škakljiv, najbolj nadušljiv in najbolj cenjen pacient, kar jih more nuditi svetovni trg, to je sam: svetov¬ ni mir. Koliko je diagnoz, koliko je zdra¬ vil — a ta bolnik se ne povzpne v trdno in krepko zdravje že več ko dva tisoč let (v Evropi, drugod še dalj). Zdravijo ga zdravniki z najslavnejšimi imeni, državniki in strokovnjaki mednarodnega prava, a nič ne pomaga, še tik pred dru¬ go svetovno vojno so mu ob obali tega inajlepšega evropskega jezera zgradili največje poslopje te vrste v Evropi, pa¬ lačo Zveze narodov. Pa je bilo premalo; komaj petnajst let nato so morali v New Yorku zgraditi novo — res da neokusno ogromno belo škatlo — toda za pred- jnožje bolniku ni več majhno jezero, prednožnik je sam in cel Atlantski ocean. Skoraj dva meseca so tokrat reševali mir v Ženevi vsi, ki so danes najmogoč¬ nejši gospodarji miru in vojne, prišli so v to mesto, da se pogovore o majhni zadevi — o vojni v Indokini. Trenotno je ta bolnik moral še v Ženevo, zanj bi naj zadostoval ta sanatorij, ker bi bilo hudo, če bi moral biti predjan že na ope¬ racijsko mizo sanatorija v New Yorku. MOLOTOV TEKMUJE Z EDENOM je, da Kitajci mislijo drugače kot pa Ru¬ si... toliko, da mu ni rekel, da imajo v Londonu čisto prav, ko napovedujejo, da bo Maocetung drugi “Tito”. Molotov je šel celo tako daleč, da je tožil, da mu Kitajci ne dajejo svojih govorov v cen¬ zuro in da bi dokazal resničnost teh svo¬ jih navedb, je vedno dajal slušalke na ušesa, ko je začel govoriti Čuenlay, do¬ kaz, da govora poprej ni bral... Tisti, ki so te prizore obkrožali, Ede- novega odgovora na take zaupljivosti niso mogli ujeti. Ujeli so le velik smeh Edenovih belih zob, smeh, ki je prevpil in prekosil celo belino las, ki kronajo glavo tega nosilca angleških skrivnosti. VEČERJA PRI ANGELU MIRU Con honda veneracion recordo el pueblo a su insigne Abanderada Culminaron el lunes pasado con los di- versos actos programados, los homena- jes que se rindieron a Eva Peron con motivo del segundo aniversario de su muerte, que se cumplio el lunes 26 del corriente mes. Los actos oficiales fue- ron programados por la Comision de Ilomenaje. El cese de las actividades fue total. Solamente funcionaron los servi- cios publicos considerados esenciales, efectuandose paros simbolicos entre las 20.25 y las 20.30. No hubo funciones ci- nematograficas, teatrales ni ninguna otra clase de espectaculos. El Dia recor- dativo tuvo en verdad caracter del duelo nacional por la desaparicion de la gran protectora de todos los humildes. premlr|n v Isidoki- ni mili Joni novih toegi»siice vz S^ov€idj€> DOM SI BOMO POSTAVIM... V Sodražici pri Ribnici so pokopali prve dni julija Franceta Pirca, biv. po¬ slanika in opolnomočenega ministra Ju¬ goslavije v Buenos Airesu, zadnji čas živečega na svojem rojstnem domu v vasi žimarice pri Sodražici. Bil je po poklicu vojak in je umrl kot letalski ge¬ neralmajor v p. Kot strokovnjaka so ga nekoč v jugoslovanski armadi cenili in vojaki so ga spoštovali kot dobrega po¬ veljnika. Vojni čas ga ni našel trdnega v narodni in katoliški zvestobi. Nekaj časa je služil Paveliču na Hrvaškem, pozneje je presedlal k Titu in se udinjal njegovi nasilni politiki. Ko smo prihaja¬ li v Argentino, je vodil on jugoslovan¬ sko poslaništvo, seveda popolnoma po Titovih smernicah. Protikomunistični Slovenci nismo iskali z njim nikakih zvez in naši spomini na njegovo delova¬ nje so žalostni. Koncem leta 1949 je bil odpoklican s svojega položaja, pa je te¬ daj zaprosil argentinsko vlado za azilno pravico, ki mu je bila priznana. Živel je nekaj časa v provinci Cordoba. Pozneje se je pobotal z beograjsko vlado in se vrnil v domovino, kjer je zdaj v svoji rojstni vasi v 56. letu starosti umrl. No¬ vice od doma povedo, da je imel cerkve¬ ni pogreb in ga zato na poti do groba ni spremljal vojaški odred , ki bi bil lahko prišel iz garnizije v Ribnici in ki bi mu po vojaškem položaju pristojal. Za nas je ta zadnja novica tolažilna, ker vidimo iz nje, da je pok. Pirc med svojim poštenim in vernim rodnim ljud¬ stvom spet našel svojo dušo in svojo pravo, slovensko in krščansko pot. Skoraj istočasno z njim je umrl v So¬ dražici v 83. letu svoje starosti tudi nje¬ gov stric, posestnik in gostilničar Anton Lovrenčič, bivši dolgoletni sodraški žu¬ pan, ki je bil brat tudi že pok. odvetni¬ ka in znanega lovca dr. Ivana Lovrenči¬ ča. Naj počivata v miru! V sedanjem proračunu LR Slovenije je za Slovensko narodno gledališče v Ljubljani določena subvencija 97 milijo¬ nov dinarjev za Slovensko filharmonijo' pa 23 milijonov. Nekaterim kom. poslan¬ cev sta se- ti postavki zdeli preveliki ter so zahtevali, da so morali priti na sejo ter poslancem dati zahtevana pojasnila predstavniki obeh kulturnih ustanov in sicer upravnik Slov. narodnega gledali¬ šča Juš Kozak, direktor opere Valens Vodušek, direktor drame Mile Klopčič, predsednik Slov. akademije znanosti in umetnosti Joža Vidmar ter upravnik Slov. filharmonije L. M. Škerjanc. Vsi so nastopili proti predlogu nekaterih po¬ slancev naj bi Slov. narodno gledališče in Slov. filharmonija postali ustanovi ljubljanske mestne občine ter vstrajali na stališču, da mora imeti republika sa¬ mo eno osrednje gledališče in le eno ■osrednje glasbeno umetniško institucijo. Pri njihovi zahtevi je tudi ostalo ter so nato odobrili predlagani podpori obema kulturnima ustanovama. Na občnem zboru Društva dramskih umetnikov v Ljubljani so bili znova iz¬ voljeni v odbor Lojze Drenovec, Stane Potokar, Ivan Jerman in drugi. Na obč¬ nem zboru so poleg drugih stanovskih vprašanj govorili tudi o predlogu naj bi društvo začelo izdajati Gledališko revijo. Razgovor je bil tudi o tako imenovani “zgledni predstavi”, ki naj bi jo enkrat na leto naštudirali najboljši in za posa¬ mezne vloge najprimernejši igralci. Ciril Pregelj, znani slov. skladatelj poljudnih pesmi, je nedavno izdal IV. zvezek svoje zbirke “Fantje na vasi”. Zbirka vsebuje 13 priredb ljudskih pesmi za moški zbor. V Domžalah so imeli volilci sestanek. Zavzemali so se za to, da bi Domžale postale mesto s samostojnimi pravicami. Ljubljanska mestna občina je pred kratkim izdala odredbo o zaščiti zelene¬ ga pasa okoli Ljubljane. V zaščitni ze¬ leni pas okoli Ljubljane spadajo Grad Golovec, Rožnik in šišenski vrh. Ljubi¬ telji narave pa se zavzemajo, da se v zaščitni pas vključi tudi šmarna gora. “V Brežicah se zadnja leta težko ob¬ čuti mrtvilo v kulturni dejavnosti. Ima¬ jo sicer dobro knjižnico, pevski zbor pa tudi igralsko družino, vendar se te in druge panoge kulturne dejavnosti ne morejo razživeti med golimi zidovi biv¬ šega prosvetnega doma.” Tako dobesed¬ no stoji zapisano v ljb. časopisu, kjer poročevalec končno tudi navaja, “da se je kmetijska zadruga namenila dogradi¬ ti dvorano.” V založbi Slovenskega knjižnega za¬ voda v Ljubljani je nedavno izšla knji¬ ga izbranih pesmi Giacomo Leopardi-ja. V Ljubljani je bila letos premiera naj¬ novejše slovenske opere o ljubezni naj¬ večjega slovenskega pesnika dr. France¬ ta Prešerna do Julije. Besedilo za opero je napisala dr. Ljuba Prenerjeva, uglas¬ bil jo je pa dr. Danilo Švara, ki je pred to opero že napisal operi Kleopatra in Veronika Deseniška. V Celju je povzročila novica, da bodo “vrtičkarje” prikrajšali pri otro¬ ških dodatkih, med delavstvom in na- meščenstvom silno razburjenje. Okoli 1.000 delavcev in nameščencev je skleni¬ lo opustiti obdelovanje vrtičkov. Po ob¬ javljeni odredbi bi namreč moral dela¬ vec, ki ima samo 1 ar vrtička od njega plačati okoli 60 din osnovnega ter 20 din dopolnilnega davka. “Planinski vestnik”, ki je najstarejša slovenska revija, je zaključil lansko le¬ to z 2,5 miljona dinarjev primankljaja, ki ga je bilo treba kriti z dotacijami. Do tako velikega primanjkljaja je prišlo za¬ radi nediscipliniranosti okoli tisoč na¬ ročnikov, ki še niso plačali naročnine. Revija je imela lani 5.200 naročnikov. Se¬ daj se planinci trudijo, da bi za revijo dobili še vsaj 800 plačujočih naročni¬ kov, razen tega pa naj bi vsak član pla¬ ninskega društva, če ne bi bil naročen na revijo, prispeval v njen sklad letno 50 dinarjev, V Planinski založbi so pa dosedaj izšla naslednja dela: “Naši ve¬ liki planinci”, Westrov “Baltazar Ha- oquet”, delo o Francozu, ki je v 18. sto¬ letju pionirsko deloval v slov. planin¬ stvu. Izšle so tudi karte. Tako “Julijske Alpe”, “Kamniške in Savinjske Alpe”. Največja pomembnost teh 'kart je ta, da iz njih v inozemstvu že sprejemajo slo¬ vensko nomenklaturo in tako zginevajo iz nemških kart popačena slovenska kra¬ jevna imena. Planinska založba ima v načrtu tudi izdajo “Plezalnega vodiča”, “Planinskega koledarja” ter “Flore in favne v naših gorah”. Smotrneje se bo tudi lotila izdajanja planinskih rezgled- nic. Umrli so. V Ljubljani: Anton Pogač¬ nik, davčni uradnik v p., Leo Pibrovec, šolski upravitelj v p., Kristina Koman, roj. Šircelj, Mihael Pečar, železničar v p., Jakob Otrin, upok. fin. kontrole, Va¬ lentin Kljun, uslužbenec podjetja “ža¬ ga”, Jože Lekše, uslužbenec podjetja “Naš tisk”, Marija Hofman, roj. Andrej¬ čič, Ivan Mrak, žel. nadsprevodnik, Ma¬ rija Pipp, vdova mag. uslužbenca, Bal- bina Epih in Anton Tegelj v Iški Loki, Franc Burger, fin. nadzornik v Ptuju, Ivan Bašar, pos. in gost. v Višnji gori, Jožef Dolinšek v Kamnici, Davorin Onič, gost. in posestnik v Ribnici na Dol., Mihael Cigole, pos., invalid v Zg. Gameljnah, mg. ph. Hinko Brilli, dolgo¬ letni lekarnar v Litiji, Ivan Tratenšek, upok. v Slov. Konjicah in Zofija Lojb- nov v Št. Juriju-Podkumu. Žičnica, ki jo nameravajo zgraditi na Veliko planino bo na to planino speljana s ceste, ki pelje iz Stahovice v Kamni¬ ško Bistrico. Spodnja postaja bo blizu kamnoloma v dolini pod Konjsko, žičnica bo moderna, gondolska in bo lahko v eni uri prepeljala do 300 turistov. Gor¬ nja postaja bo na višini ca 1.600 m. Žičnica bo dolga 2.500 m. Po uvedbi motornega vlaka na progi Ljubljana- Kamnik in asfaltiranju ceste iz Ljublja¬ ne v Kamni ko Bistrico, bo mogoče pri¬ ti iz Ljubljane na Veliko planino v 40 minutah. Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okoli- ca izdeluje gospodarsko študijo o uredi¬ tvi Velike planine kot celote. Določiti hočejo področja za razvoj planšarstva, turizma, gozdarstva, zdravilišč in sana¬ torijev. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo V številki 26 Svobodne Slovenije z dne 8. julija smo poročali pod naslovom “Meštrovič in Slovenci”, da je bila raz¬ stava Meštrovičevih del “v Baru Dekle¬ va”. Uredništvo je dobilo sporočilo, da so zadnji dve besedi nekateri tolmačili tako, da so bile napisane zlonamerno, ker sicer bi se moralo glasiti v “Salonu Dekleva”. Uredništvo pa ni imelo no¬ bene zle namere, in kolikor je zna¬ no, je večina bralcev pravilno razu¬ mela, da je bila razstava v znanem salonu odnosno dvorani Bara Dekle¬ va, kjer se vršijo tudi razne slovenske družabne prireditve. Tako se začenjajo in končavajo razgo¬ vori v družinah: lasten dom si bomo po¬ stavili, na svoje bomo šli, sami bomo na lastni zemlji gospodarili. In od nikogar ne bomo odvisni. Vse pohvale so vredni takšni načrti, še več, kadar so uresniče¬ ni. Res je, da se zdravemu človeškemu razumu upira, da bi bil vse življenje go- stač. Res je tudi, da se vsakdo, če le more, čim prej potrudi, da se gostaštva odkriža za vedno. Ko smo pred leti prihajali, smo bili vsi gostači. Počasi pa se je število go- stačev, ali pa najemnikov, da tako re¬ čemo, začelo občutno manjšati. Zakaj? Posamezne družine so si postavile last¬ ne domove. Tak dom postavlja tudi vsa slovenska družina, če tako označimo na¬ šo slovensko skupnost v Argentini odn. v Velikem Buenos Airesu. Ena sama velika družina smo, pogosto pravimo. Vseh skupaj nas je komaj za eno pošteno faro na Slovenskem, pravi¬ jo drugi. Vsaka fara pa je imela svoj društveni dom, imela župnišče, imela svojo župno cerkev. In precej življenja se je odvijalo prav v društvenem domu. Tako naj bi bilo tudi tukaj, če hočemo še dolgo ostati ena sama družina. Saj ni potrebno, da se oziramo po drugih na¬ rodnostnih skupinah v Buenos Airesu, ki imajo morda bolj lepe in bogate in veli¬ častne domove, kot bo naš. Dovolj je, da pogledamo'samo na našo slovensko naselbino, ki je prišla pred nami. V tež¬ jih časih in skromnejših razmerah pogo¬ sto, kakor pa so bile naše, so si posta¬ vili domove: ne samo za zabavo in od¬ dih, pač pa predvsem, da se ohranijo in obdrže povezane med seboj. Društven dom jim je bil ob vsakem koncu tedna kraj, kjer so se sešli, prosvetovali in pe¬ li, se po naše pozabavali in veselili. Za¬ cveteli so ti domovi in bili skupnosti v ponos. Pa bi bili še danas, ko bi bilo živ¬ ljenje v njih. A je zamrlo, ker so bile Ne samo Ločani in okoličani, ki so rajnega redovnika poznali iz domovine, ampak predvsem vsi slovenski begunci iz srednjeitalijanskih taborišč so vzlju¬ bili pobožnega in ljubeznjivega očeta ka¬ pucina, p. Otona Kocjana. Slednji na svojih romanjih k Marijini hišici v Lo- retu, kjer jih je sivolasi in še bolj sivo- bradati gospod sprejemal in vodil po verskih in umetnostnih zakladnicah lo- retske bazilike, premnogim pa zlasti kot spovednik vlil tolažbe in poguma v dušo. Dne 7. t. m. je blagi menih umrl. Do¬ čakal je 80 let in je bil najstarejši slo¬ venski kapucin. Nekaj dni prej ga je za¬ dela kap, od katere se ni mogel več opo¬ moči. Zdrav pa ni bil posebno vse od ta¬ krat, ko so begunci odšli iz Senigalije, kajti čutil se je osamljenega. Najsi je še tako prisrčno ljubil Marijino hišico, p. Oto je bil silno navezan na slovensko zemljo in svoje slovenske rojake. Bil je že prej enkrat, v tridesetih letih, v Lo- retu kot spovednik slovanskih in nem¬ ških romarjev in ko se je ves vesel vrnil koristi tistih, ki so se šli pokrovitelje nad temi domovi, čisto druge kot pa ko¬ risti slovenske narodne skupnosti na tu¬ jih tleh. Tako so domovi utihnili po že¬ lji komunistov in njih priganjačev, ka¬ terim so bili več cilji svetovne revoluci¬ je kakor pa ohranitev slovenstva v Bue¬ nos Airesu. Iz nedavne zgodovine naše naseljeni- ške skupnosti se torej lahko naučimo sa¬ mo dvojnega: dom moramo imeti, ako hočemo, da se ohranimo; dom si mora¬ mo postaviti, ako je v nas dovolj pono¬ sa, da ne bomo vedno gostači; dom mo¬ ra biti naš skupni cilj, pa naj bo zaseb¬ no mišljenje kakršno koli. Za dom mo¬ ramo delati vsi, pomagati finančno in moralno, da bomo ob koncu, ko bo zra- stel med nami, res lahko rekli: naš je, dom vse slovenske družine je, vsi smo ga postavili. Drugo pa, kar nas nedavna preteklost uči, je: vztrajati moramo na poti slo¬ venstva in krščanstva, na poti, po kate¬ ri smo hodili doslej — v dneh zmago¬ slavja in dneh trpljenja in borbe. Samo to nam bo vsem skupaj služilo in nas ohranjevalo: slovenstvo in krščanstvo. Naj bodo ugovori kakršni koli, velja in bo veljalo 1 samo eno: kakršno koli de¬ lovanje, ki je izraz omizja ali ožjega kroga, in je usmerjeno mimo resničnih potreb vse slovenske skupnosti, je cep¬ ljenje sil, je trošenje denarja za slučaj¬ nosti in prehodnosti, je v škodo skup¬ nosti. V domu bo prostora za vse dovolj. Zato pa — podprimo napore za njega dosego in izgradnjo, da bomo lahko vsa¬ kokrat, kadar bomo prestopili domov prag, mogli reči: Tudi moj prispevek je v njem, morda manjši, kakor je bil pri¬ spevek drugih, a moj je bil. Ni mi žal, da sem prispeval. In verjemite, da vam ne bo žal. spet v Slovenijo med svoj kapucinski di¬ jaški naraščaj, pač ni slutil, da bo mo¬ ral še enkrat nazaj, kot begunec pred Nemci. Potem je ostal tam do smrti. Pokojni p. Oto je bil zelo izobražen mož. Zato tudi mu je pripadla doma na¬ loga učitelja bodočih kapucinskih gene¬ racij. Samo t.o delo ga je rešilo odgovor¬ nih služb v vodstvu province, ki so mu jih hoteli opetovano zaupati, pa so uvi¬ deli, da je kot profesor nenadomestljiv. Poleg šole se je posvečal doma delu v knjižnicah svojega reda. Ni sicer objav¬ ljal sam svojih izsledkov, bil pa je tisti, na katerega so se stalno obračali lite¬ rarni in drugi zgodovinarji — zlasti Ki¬ drič —, kadar so hoteli imeti podatke in ekscerpte iz kapucinskih knjižnic; kajti le on je znal vse to napraviti tako, da je vsakega zadovoljil. Največ dobrega je pa storil kot spovednik in tudi v Lo- retu je pri vsej množici laških patrov bila njegova spovednica tudi od Italija¬ nov oblegana. Bog mu naj njegovo delo obilo poplača! P. OTO KOCJAN Tahoj naj postanejo naroemihi lista vsi, ki maš list berejo pri prijateljih in znameih, pa sami še niso naročniki POD KNUTO OZNE Titovi komunisti so znova občutno po- j ostrili svoj režim, člani tajne komuni¬ stične policije UDBA so dobili stroga navodila za odločnejše nastopanje pro¬ ti “sovražnikom ljudske oblasti in socia¬ listične demokracije”. Ljudje, v stra¬ hu za vsakdanji kruh in življenje, so prenehali z javnim zabavljanjem in kri¬ tiziranjem. Molk je znova zavladal vse¬ povsod. Taka so najnovejša poročila od do¬ ma. Nikogar niso presenetila. Saj je vsem znano, da je vladajoča in edina politična stranka v državi Zveza komu¬ nistov Jugoslavije kljub nasilju in vsem propagandnim sredstvom ostala še na¬ prej manjšinska stranka v narodu. Na oblasti se. vzdržuje samo z ustrahova¬ njem in nasiljem. In ta vsemogočna ZKJ s svojim priveskom Soc. zvezo de¬ lovnega ljudstva je v hudi notranji kri¬ zi, ki že dalj časa razkraja strankine or¬ ganizacije. To krizo je omenjalo že “direktivno pismo” vsem kom. organizacijam, ki je bilo sestavljeno na II. plenarnem zase¬ danju CK KPJ junija 1953 pri Titu na Brionih. Članstvo kom. stranke se je po letih omotičnega zanesenjaštva zaradi ■“zmage nad fašisti” začelo počasi trez¬ niti in se predajati realnemu življenju. Tudi je začelo kritično presojati notran¬ je in zunanjepolitični položaj ter gospo¬ darsko stanje v državi. Njegova prejš¬ nja vera, da je komunizem edina pot, ki lahko prinese narodom Jugoslavije sre¬ čo in blagostanje, se je močno omajala. Prav tako zaupanje v vodstvo kom. par¬ tije samo. Spor titovcev s kominformom je ta notranji razkroj še poglobil. Stran¬ ko je boi med titovci in kominformisti zelo oslabil. Veliko starih komunistov, ki so ostali zvesti “stari liniji”, je moralo v zapore in iz stranke. Razen tega je v vodstvu stranke nastopilo tudi večje trenje med komunisti intelektualci in komunisti-delavci. Predstavnik prvih je bil Milovan Djilas. Njegovi pristaši so skupino navadnih komunistov-revolucio- narjev in karieristov imenovali s psov¬ ko “kozji pastirji”. Za predstavnika teh so navajali Aleksandra Rankoviča. Do preloma Tita s kominformom je med članstvom kom. stranke tudi prev¬ ladoval vtis, da je vodstvo stranke v vseh vprašanjih edino. Obsodba Djilasa na 3. plenarnem zasedanju CK ZKJ mu je pa podrla to vero in je notranjo kri¬ zo v strankinih organizacijah še pove¬ čala. Da bi zavrli nadaljnje razpadanje kom. organizacij, so komunisti že na 3. ple¬ narnem zasedanju CK ZKJ sklenili, da bodo na 4. takem sestanku glavnega fo¬ ruma svoje stranke govorili samo o sta¬ nju v kom. organizacijah. Poročilo o “organizac. vprašanjih ZKJ” je na 4. sestanku podal A. Rankovič. Na¬ vajal je, med drugim, da so se “širila med komunisti tudi celo napačna mne¬ nja, po katerih pomeni soc. demokra- kracija, da je treba dati svobodo akciji protisocialističnih elementov, čeprav bi to ogrožalo svobodo socialističnih sil, podpokopavalo družbeno ureditev, svo¬ boden in neodvisen razvoj naše države.” Poudarjal je, da “težišče dela je in mo¬ ra biti v socialistični zvezi”. V izvajanju sklepov VI. kongresa stranke da so se pojavili “resni znaki politične desorien- tacije”. Djilasovi članki pa da so v pro¬ ces izvajanja sklepov II. plenuma CK KPJ o sodelovanju komunistov v Soc. zvezi delov, ljudstva vnašali “še večjo zmedo”. Zasedanje III. plenuma, na ka¬ terem je bil obsojem in degradiran Mi¬ lovan Djilas, pa je po Rankoviču “eden najbolj pomembnih datumov v razvoju Zveze komunistov Jugoslavije, ker je iz¬ vršil teoretsko politično analizo ne sa¬ mo Djilasovih pojmovanj, temveč je sko¬ zi pojmovanja izvršil tudi analizo onih malomeščanskih-anarhističnih pojavov, katerih nositelji so najbolj zaostali ele¬ menti.” V zvezi z Djilasom je navajal, da je bilo zaradi njega iz kom. stranke izklju¬ čenih samo 23 članov in sicer v Srbiji 13, Hrvatski 3, Sloveniji 1, Bosni in Her¬ cegovini 1, Makedoniji 1 in črni gori 4. Njegov vpliv v stranki je skušal omalo- 1 važevati s trditvijo, da je “Djilasov pri¬ mer bil in ostal osamljen in kratkotra¬ jen pojav v ZKJ.”. Glede števila članstva ZKJ je navajal, da je bilo ob koncu leta 1953 v njej 700.030 članov in sicer v Srbiji 270.646, v rep. Hrvatski 138.248, Bosni in Her¬ cegovini 79.169, Sloveniji 52.363, Make¬ doniji 45.166, Črni gori 22.170. V JLA je komunistov 92.268. V komunistični stranki je po Rankoviču skupno delav¬ cev 191.655, kmetov 189.392, uslužben¬ cev 189.231 ter “ostalih” 129.752. Ran¬ kovič ni pojasnil kdo so ti “ostali”, ven¬ dar je vsakomur jasno, da so to “oz- novci”. Iz objavljenih podatkov je raz¬ vidno, da ZKJ ni delavska stranka, ker na delavski element v stranki odpada samo 27% članstva, temveč zelo biro¬ kratska, ker razni uslužbenci zavzema¬ jo nad 45% članstva. To slabost je o- menjal sam Rankovič, kakor tudi dej¬ stvo, da je v stranki relativno zelo ma¬ lo žensk (samo 121.159). V pogledu raznih čistk, ki so bile iz¬ vršene med članstvom ZKJ, je Rankovič omenjal, da je bilo od VI. kongresa kom. stranke do 31. dec. 1953 iz komu¬ nistične stranke izključenih 72.467 čla¬ nov, na novo pa sprejetih 25.096. Raz¬ lika 47.371. V tem času je bilo v Slove¬ niji izključenih iz kom. partije 4368 čla¬ nov, v stranko pa je bilo sprejetih sa¬ mo 915 članov. Razlika je torej 3453 ! članov. Glede položaja v osnovnih organizaci¬ jah kom. stranke se je Rankovič glede stanja v organizacijah po podjetjih pri¬ toževal takole: “Med tem, ko imamo na eni strani razne partikularistične in lo- kalistične pojave, težnje direktorske sa¬ movolje, ali anarhističnega razkroja za¬ ostalih delavcev, brezbrižnost za poveče¬ vanje proizvodnosti dela, niso na drugi strani redki pojavi kriminala, razsipni- štva, zapravljanja družbene imovine na račun vse skupnosti.” “Brezperspektivnost” komunističnih or¬ ganizacij na vasi je prikazal takole: “Posamezni komunisti, ki so bili v de¬ lovnih zadrugah, so se namreč v delu začeli pasivizirati, prizadevajoč si samot kako povečati svoje premoženje, ker so videli svojo perspektivo pri razformira- nju mnogih kmečkih delovnih zadrug samo v tem. Poleg tega je bilo v teh or¬ ganizacijah največ pojavov nediscipline, kritikarstva, osebnih spopadov, ljudi z religioznimi čustvi, kakor tudi mnogih drugih negativnih pojavov.” V terenskih kom. organizacijah so po Rankoviču prišla najbolj do izraza ma¬ lomeščanska - anarhistična pojmovanja, kot n. pr.: komunisti niso več vezani na stališča organizacij in vodstva. Vsak ima lahko svoje stališče tako v načelnih, ka¬ kor tudi konkretnih vprašanjih linije in taktike ZKJ. Razen tega je v teh orga¬ nizacijah največ oportunizma, največ fa- (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29. VII. 1954 SLOVENCI PO SVETU Norveška Halden, 14. VII. Tu, kjer sem sedaj z družino, ni no¬ benih drugih Slovencev. Smo čisto sami. Halden je lepo malo mestece z okrog 10.000 prebivalcev. Imamo vsaj to srečo, da je tukaj tudi katoliška cerkev. Tudi duhovnik je zelo dober in prijazen. Je Holandec po rodu. Jaz delam v tovarni celuloze. Delo ni preveč naporno, zasluž¬ ki so pa tu bolj revni. Zdravi smo vsi trije. Naš sinko Janezek dobro raste in zna lepo govoriti slovensko- in norveško. Prav lepo Vas pozdravlja F. M. Avstralija Brisbane, 4. VII. Opazil sem v listu svoje misli, ki sem Vam jih sporočil v svojem zadnjem pi¬ smu. Misli so mi prišle res iz srca ter niso padle kar tako na papir, ki je si¬ cer potrpežljiv in vse prenese. Razumem in skoraj vidim težave, s katerimi se morate boriti, jih prebroditi z ogromni¬ mi težavami, a pri naročnikih in bral¬ cih ni tistega razumevanja, kot bi bilo želeti. Tudi jaz nisem bogataš in tudi še nimam svoje hiše. Kot službenec pri mestnem tramvaju še vedno stanujem v skromnih, a dostojnih barakah v hiš¬ ni koloniji taborišča Queensland. Čeprav moji dohodki niso tako zelo visoki, po¬ leg Svobodne Slovenije prejemam še ne¬ kaj drugih slovenskih listov. Res je tre¬ ba za naročnino šeči globoko v žep, to¬ da, če človek hoče, lahko stori tudi to. Le volje je treba. In pa zavesti, da je človeku potrebna tudi kulturna izobraz¬ ba in spopolnjevanje in ne samo peha¬ nje za gmotne koristi. V tem pogledu sem neizmerno hvaležen svoji materi, ki mi je vcepila ljubezen do lepe knjige. Tako sem si tudi v tujem svetu ustva¬ ril že kar lepo knjižnico, ob kateri pre¬ bijem marsikatero uro svojega prostega časa. Mnogo sreče pri Vašem napornem de¬ lu Vam želi Vaš J. P. Odločen ameriški odgovor na komunistično barbarstvo NEKAJ II GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA Rdeča kitajska letala so blizu otoka Hainan ob kitajski celini sestrelila an¬ gleško potniško letalo tipa Skymaster in je bilo pri tem ubitih deset od osem¬ najst potnikov. Letalo je v plamenih treščilo v morje. Ameriška vojna mor¬ narica je poslala na pozorišče dve svoji letalonosilki, da zaščiti reševalne opera¬ cije pred novimi napadi. Eno od obeh letalonosilk sta naslednji dan dejansko napadla dva rdeča kitajska lovca, proti katerima so se dvignili ameriški lovci z obeh letalonosilk in ju sestrelili v moi’je. Tako sta se odigrala dva incidenta, ki sta bliskovito odjeknila po svetu. Pilot potniškega letala je izjavil, da so kitaj¬ ski lovci streljali na njegovo letalo tudi z zažigalnimi izstrelki. Britanska vlada je ostro protestirala v Pekingu, od ko¬ der je dobila takojšnjo opravičilo, da “je bil incident slučajen, ker so kitajski lov¬ ci zamenjali to letalo s čangkajškovimi, ki vedno izvajajo napade na kitajsko ce¬ lino v tem področju.” Rdeča Kitajska da je pripravljena povrniti škodo. Ameriška vlada pa je poslala oster protest zaradi napada kitajskih lovcev na letalonosilke. V ameriškem kongresu je zavel val ogorčenja proti rdeči Kitajski zaradi te¬ ga napada. Senatorji izjavljajo, da “ta¬ ki incidenti vodijo v tretjo svetovno voj¬ no.” Poudarjajo tudi, da USA ne bo več gledala ponovitev raznih Korej in Indo- kin, kjer koli na svetu. Njen odgovor bo tak, kakršnega sta dobila dva rdeča ki¬ tajska lovca, ko sta napadla ameriško letalonosilko. Splošno v 'Washingtonu in Londonu nazivajo napad na potniško le¬ talo kot “barbarsko dejanje rdeče vlade v Pekingu”, napad na ameriško letalo¬ nosilko pa kot “novo vojno dejanje pro¬ ti USA, ki je s sestreditvijo obeh letal dokazala, da se ne da več izzivati brez povračila.” V USA sedaj pričakujejo re¬ akcijo rdeče Kitajske. Prevelika produkcija pšenice, katero predvidevajo za prihodnje leto, je v USA dovedla do tega, da je 73,3% farmerjev, ki pridelujejo na več kot 15 akrih zem¬ lje pšenico — nad 1 milijon kmetoval¬ cev približno — te dni s plebiscitom od¬ ločilo, da sprejmejo vladni predlog o zmanjšanju obdelane zemlje. V naprej že pripovedujejo, da bo zmanjšanje za¬ jelo približno 7 milijonov akrov (1 aker je 0,4047 ha). Na vso srečo pa bo — takšno je mnenje amer. kmetijskega mi¬ nistrstva — pridelek pšenice precej manjši, in to zaradi suše in nizke tem¬ perature v pomladih dneh. Objavljeni so bili v teh dneh tudi po¬ datki o dolgovih posameznih južnoame¬ riških republik v USA. Tako je največji dolžnik Brazilija — 38,5 milijonov do¬ larjev in njej sledi Kolumbija —• 20,6 milijonov. Kot najboljši plačniki dolgov pa so bili navedeni Nikaragua, ki je po¬ ravnala 89% dolgov, Argentina 80,8% ter Panama 83,4%.. V istem času je amer. kongres odobril prodajo 12 trg. ladij brazilski vladi, od katerih bo vsa¬ ka imela 8.000 ton. Prodajna cena je bi¬ la določena na 693.860 dolarjev. Temu sklepu se pridružuje tudi odločitev, da bo amer. vlada naklonila od nje podpi- ' ranim parobrodnim družbam 82,600.000' \ dolarjev v svrho izpopolnitve ladijskega , prometa z Južno Ameriko. Nove ladje i bodo prevzele promet namesto doseda- i njih “Santa Rosa”, “Santa Paula”, “Ar- i gentina”, “Brasil” ter “Uruguay”. j Boljšemu odnosu z Južno Ameriko je l bil namenjen tudi poziv predsednika naj¬ večjega amer. sindikata predsedniku Ei- ! senhowerju, s katerim ga je pozval, naj Publikacija o begunskem vprašanju S finančno pomočjo Rockefelerjeve u- stanove je pred meseci izšlo doslej naj¬ pomembnejše delo o povojnih beguncih. Spisal ga je J. Vernant po nalogu dr. Goedharta, Visokega Komisarja za be¬ gunce pri Združenih narodih. V tej knji¬ gi je obširno govora o jug. povojni e- migraciji, o kateri Vernant navaja med drugim tudi naslednje: Jug. emigracija po številu prekaša češko-slovaško, madžarsko, romunsko, bolgarsko in albansko emigracijo. Po poročilih Mednarodnega odbora za be¬ gunce je bilo leta 1946 v tujini 125.000 jug. pol. emigrantov. Od teh se jih je po statistiki IRO izselilo v Argentino 10.105, v Avstralijo 23.350, v USA 19.253, v Kanado 9.800, v Peru 1.492, v Venezuelo 1997, itd. V Evropi jih je bilo največ še v Nemčiji — 21.000, Italiji — 19.000 (leta 1951), Avstriji 12.500 (brez Volksdeutscherjev), v Angliji 9.254, v Franciji 2.000, v Grčiji 700. Nekateri podatki v Vemantovi knjigi niso točni — tako n. pr. uvršča dr. Mač¬ ka v Slov. narodni odbor; navaja, da ve¬ čina Hrvatov podpira v Argentini žive- i čega dr. Paveliča; vse jug. emigrante po letu 1948. označi kot “ekonomsko emigracijo” itd. Ugotavlja pa Vernant dejstvo, da jug. politični begunci nimajo j v tujini svojega enotnega zastopstva, ki bi ga priznaval Ameriški odbor za svo¬ bodno Evropo. Navedeni odbor izdaja si¬ cer mesečnik “Pregled”, poroča Ver- ; nant, s katerim obvešča javnost o jug. i problemih, toda Jugoslovani So izklju- | čeni od uporabe odborovih radijskih po¬ staj, ki omogočajo ostalim beguncem duhoven stik z domovinami. Od posameznih odborov navaja Ver¬ nant Jovanovičev Jug. narodni odbor v 1 Londonu, katerega podpira Srbska kmečka zveza in nima nobenega hrv. za- ! stopnika, “Zvezo demokratskih strank” v Parizu, za katero stoje srbski radika¬ li, kmečki demokrati, socialisti in neod¬ visni demokrati ter “Centralni srbski komitet”, katerega vodi Fotič. Od slo¬ venskih zastopstev navaja Slovenski na¬ rodni odbor pod predsedstvom dr. Kre¬ ka. Slave n s h & društvo E H f N O S T vabi na PESTEH. VEČER V SOBOTO 14. AVGUSTA OB 21. URI Dvorana DEKLEVA Orkester Drago Cimperšek Jorge Newbery 3568 (Nadaljevanje iz 3. strani) miliarnosti, nediscipline, neodgovornosti v izvrševanju nalog.” . Svoja izvajanja je Rankovič zaključil z naslednjim pozivom na vse komuni¬ ste: “Ena izmed najvažnejših nalog v političnem delu Socialistične zveze je politična borba proti sovražni delavno¬ sti. Razvoj socialistične demokracije so mnogi sovražni elementi, ki so doslej v glavnem molčali, razumeli tako, kakor da se sedaj tudi njim odpirajo možno¬ sti, da bi lahko neovirano začeli svojo delavnost proti družbeni ureditvi Jugo¬ slavije. V zadnjem času so se začeli ak- tivirizati, zbirati in govoriti glasneje, to kar so dejansko vedno mislili o sociali¬ stični Jugoslaviji. Sedaj so se začeli zbi¬ rati v kavarnah, na slavah in svatbah, na pogrebu biv. politikov in policajev, na zadušnicah za kakega pok. somišlje¬ nika in si želeti stare srečne čase. To¬ da taki elementi so se vedno doslej pre¬ varali v svojih računih in mislim, da so to doživeli tudi te dni. Reakcionarna propaganda od Vzhoda in Zahoda proti naši državi in našim narodom, niti za trenutek ne preneha. Izpreminja svoje oblike, včasih je ostrejša, včasih poje- njuje, vedno pa je dosledna v boju pro¬ ti socialistični Jugoslaviji. Budnost pro¬ ti delavnosti sovražnikov in vztrajen boj proti vsakomur, ki skuša rušiti to, kar naši narodi s težkim trudom grade, je najvažnejša naloga Socialistične zve¬ ze in vseh državljanov naše države.” V debato je poseglo več članov CK ZKJ. Od Slovencev Boris Ziherl in Vida Tomšičeva, nakar je sestanek zaključil Tito kot generalni tajnik ZKJ, prav ta¬ ko s pozivom na komuniste na boj pro¬ ti sovražnikom “socialistične demokraci¬ je” in “pridobitev narodnoosvobodilne¬ ga” boja. Najprej je poudarjal, da je “demokratski centralizem eden od naj¬ važnejših principov Zveze komunistov jugoslavije”, nato je pa izjavil nasled¬ nje: “Danes smo v takem položaju, da nas pritiskajo nasprotniki od vseh strani. Z Zahoda na vsak način hočejo, da ustva¬ rimo večstrankarski sistem. Oni celo sa¬ mi brez nas, tako v fantaziji, ustvarja¬ jo pri nas neke ilegalne stranke in več¬ strankarski sistem. Oni z Vzhoda osta¬ jajo na svojih položajih iž leta 1948. Torej pritisk se izvaja z vseh strani. Na eni strani elementi, ki gledajo bolj na Zahod kot na lastno državo, vsak dan zastrupljajo našo sredino. Oni nas hočejo razbiti, mi se pa razbiti ne da¬ mo. Metod onih z Vzhoda mi več ne bo¬ mo prevzemali. Mi imamo- svojo lastno pot, po kateri gremo v socializem in ne bomo dopustili nikomur, ne onim z Vzho¬ da in ne onim z Zapada, da bi nas od¬ vrnili od te poti. Zaradi tega moramo biti tako disciplinirana monolitna orga¬ nizacija, da bo vzdržala vse viharje, ki se pojavljajo na obzorju proti nam”. Tisti, ki so v zaostanku z naročni¬ no za lansko leto, naj nemudoma poravnajo zaostanek. P E © š Č A s prvima slovenskima narodnima pes¬ mima v izvedbi Slovenskega pevskega zbora "GALLUS” je že na razpolago. Za ceno 22 pesov jo lahko naročite pri članih zbora ali v Dušnop^stirski pisarni na Victor Martinez 50. Iz notranjosti države pošljite naroči¬ la na “Gallus” — Victor Martinez 50, Bs. Aires. Cena plošči s poštnino in zavojnino v tem primeru je 28 pesov. Mr. <$&že Ermene Billinghurst 97/1, Bpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. Pr. LOJZE BERCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavni trakt in jetra, ordinira vsak torek in četrtek od 2. do 4, ure popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij odkloni predlog davčne komisije o povi¬ šanju uvoznega davka na cink in svinec. Takšno povišanje- bi škodovalo le Ame¬ riki sami, ker bi na svobodne dežele ze- 16 slabo vplivalo neutemeljeno dviganje davkov, kajti svobodni svet uvaža v USA več kot eno tretjino cinka in svinca. Morda je Amerikancem služil za kori¬ sten opomin občuten padec kanadskega izvoza v Južno Ameriko, ki je bil lani za 27% manjši kot prejšnja leta. Od južnoameriških republik se- Čile in Bolivija dogovarjata o zamenjavi čilske¬ ga jekla in železa za bolivijsko nafto. Obe državi naj bi — tak je namreč na¬ črt — zgradili petrolejski vod iz Oruro v Arico. Brazilska vlada bo bržkone-, pri¬ morana zmanjšati bazično izvozno ceno 87 centov za 1 funt kave (0.4536 kg), ker je izkaz letošnje kavne produkcije bil nepričakovan: celoten presežek kave predvidene za izvoz obsega 3 milijone vreč. V svobodni Evropi se zadnje čase množijo izgledi za svobodno zamenjavo poedinih valut. Takšno je tudi mnenje gen. tajnika Evropskega gosp. sveta, ka¬ kor ga je prikazal ob svojem obisku v USA. Evropejci predvsem mislijo na to, da ne bi morda prosta zamenjava škod¬ ljivo vplivala na dosedanje gospodarske uspehe, ter se zato hočejo dobro zava¬ rovati pred kakršnim koli preseneče¬ njem. Miselnost o prosti zamenjavi pa se je pričela širiti tudi po vsem osta¬ lem svobodnem svetu, vendar doslej še ni bilo nikakih očividnih znakov o sko¬ rajšnjem tozadevnem dogovoru. Čisto nasprotno pot kot zah. Nemčija je v svoji žun. trgovini hodila Francija, ki jo- leto za letom izgubljala položaj na svetovnih trgih, ker so bile njene cene vse preveč visoke, da hi mogle uspešno tekmovati z drugimi ponudniki. S tem je Francija zašla, kot je poudaril predsed¬ nik franc, sindikata delodajalcev, v go¬ spodarsko izolacijo, še hujša bo ta izo¬ lacija, meni omenjeni predsednik, ako res pride do svobodne zamenjave, Zato bi morala. najprej franc, vlada omejiti drž. obremenitve podjetij, prav tako pa odpraviti celo vrsto “pisarniških” pred¬ pisov, ki moreče vplivajo na produkcijo. Sporazum s perz. vlado o ponovnem čr¬ panju petroleja je bil končno sklenjen in se bo z delom ponovno pričelo z vso pa¬ ro 1. oktobra. Že v prvem letu bo Per¬ zija dobila v okviru izvoza 80 mil. do¬ larjev. Izvozila pa bo okrog 15 mil. ton. V Iraku se je mudil amer. kmetijski strokovnjak Botch v svojstvu predstav¬ nika organizacije za pomoč zaostalim de¬ želam. Ob svojem povratku je- dejal, da bi morali tamošnje kmetovalce najprej naučiti ravnanja s konjem in plugom, preden bi sploh mogli misliti na uvoz traktorjev. Britanska vlada se na vse načine tru¬ di, da bi razširila svojo trgovino s sovj. svetom ter je zato odobrila gradnjo 20 ribiških ladij na račun ZSSR. Istočasno je že prodala tri trg. ladje in se pogaja še za tri nadaljnje. V to mešetarjenje je- silno neprijetno padla novica nemške informativne službe, po kateri so na področju, kontroliranem od Sovjetov, sklenili združenje vseh parobrodnih ter ladjedelniških družb pod enim samim enotnim vodstvom, da se tako olajša bo¬ disi izdelava bodisi popravilo posamez¬ nih ladij v katerih koli pristaniščih sovj. kontroliranega ozemlja. Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 fjnpranta, Dorrego 11G2. T. E. 54-4644. Bs. Air«s SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na IX. DRUŽABNO PRIREDITEV V SOBOTO 4. SEPTEMBRA ob 20. uri © DVORANA DEKLEVA Jorge Mewherv 3568 Marsikdo še ne ve ... . . .da so ameriška letala ob pri¬ liki atomskih poskusov pred ne¬ kaj meseci odkrila blizu Nove Gvineje v Tihem Oceanu vrsto o- tokov, za katere doslej še niso ve¬ deli. Na teh otokih, ki so v resni¬ ci visoke gore, prečkane z globoki¬ mi rodovitnimi dolinami, ki so od, vseh strani zaprte, žive človeška plemena, ki jih doslej še niso po¬ znali. Ugotovili so, da so doline le¬ po obdelane in da se plemena, ži¬ veča v teh dolinah, med seboj ne poznajo, ker niso še nikdar pogle¬ dala eno k drugemu čez visoke gore. .. .da so ob priliki nedavnega popolnega sončnega mrka norveški strokovnjaki v filmu, na katerega so posneli sončni mrk in ga potem predvajali, ugotovili tudi “leteče krožnike", ki so prav takrat leteli čez nebo. Nekateri “krožniki" so za seboj puščali tudi trak dima, kakor se to dogaja pri raketnih le¬ talih. Isti strokovnjaki so ugotovi¬ li slike “letečih krožnikov” tudi na filmskih ploščah, s katerimi so sli¬ kali sončni mrk. Nad polotokom Labradorjem v Kanadi pa so ob sončnem mrku videli “leteče krož¬ nike” tudi z nekega letala, s kate¬ rega so snemali sončni mrk. . . .da so v letu 1952 Kanadčani popili raznih alkoholnih pijač za 7Ul milijonov dolarjev, lansko leto pa za 800 milijonov dolarjev. Za to vsoto bi lahko pozidali 80 tisoč hiš, če bi vsaka stala samo 10 ti¬ soč dolarjev. Statistika ugotavlja, da Kanadčani vedno bolj pijejo in je tudi abstinentov vedno maj. Le¬ ta 19UU jih je bilo še Ul%, letos pa že samo 30%. ...da je neki Nemec, Alfred Tomanek, bil prvi, ki je preplezal pariški Mount Everest, Eiffelov stolp. Policija je drznega mladeni¬ ča zagledala, ko je bil že pri “dru¬ gem nadstropju” 130 metrov viso¬ ko. Dočakali so ga na vrhu, kamor so pred njim prispeli z dvigalom in ga odvedli na stražnico. Tam so ga vprašali, zakaj je plezal na stolp, nakar jim je Tomanek odgo¬ voril z vprašanjem: “Zakaj pa je Hilary plezal na Mount Everest?” Nihče ga ni več spraševal, pač pa so mu postregli s toplo juho in ga izpustili. OBVESTILA Tečaj za državno-pravna vprašanja se bo vršil v nedeljo 1. avgusta 1954 ob pol deveti uri dopoldne na Victor Marti¬ nez 50. G. Valentin Markež ho nadalje¬ val svoje zanimivo predavanje o občin¬ ski upravi. Vabljeni možje in fantje. Vsem Slovencem v južnem delu Bue¬ nos Airesa! Vse rojake, ki bivajo v južnem delu Velikega Buenos Airesa (iz Bemala, Quilmesa, Florencio Varela, Don Bosca, Lanusa, Loma s de Zamora itd.) lepo va¬ bimo, da se udeleže romanja Družabne Pravde, ki bo v nedeljo k Mariji Vedne Pomoči na Av. Calchaqui, km 22,5, Flo- rencia Varela. Sv. maša ob 10 uri, nato- romarski shod, na katerem govorita g. dr. Ignacij Lenček in g. Jože Mavrič. Nato kosilo. Popoldne ob 15 uri zaključ¬ na pobožnost v cerkvi. Družabna pravda XIV. kulturni večer Slovenske kultur¬ ne akcije bo v nedeljo 1. avgusta ob 8. uri v ramoški župnijski dvorani. Film “Tatovi koles” (“I ladri delle bici- clette”), ki se bo v celoti predvajal, bo¬ sta komentirala č. g. Vinko Flek in g. Niko Jeločnik. Diskusija o- priredbi in izvedbi “Aza- zela”, ki je morala prejšnji četrtek za¬ radi pozne ure odpasti, se vrši v torek 3. avgusta ob % 8. uri zvečer na Grana- deros 61. Vstop vsem prost. €3 ASA IS 0 Y IJ - urama las zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre ca Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5)