Št. 17 (788)     Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 29. aprila 1964
DOLENJSKI LIST
Prvi maj nam je vsem pri srcu, ker je praznik dela, te največje ljudske vrednote, s katero bogatimo materialni svet in tudi sami sebe. Včasih smo zapisovali na zidove in transparente parolo, ki se nam tedaj ni zdela najbolj uresničena: delu čast in oblast! Obojega je delo neredko pogrešalo. Takrat tudi še ni bilo pogojev, da bi mogb" dosledno uresničiti to geslo. Zdaj je drugače: delo je postalo gibalo vsega razvoja. Ali bolje: postaja! Samoupravljanje in delitev po delu ustvarjata tiste neogibne pogoje, ki so potrebni, da bi delo postalo vir materialne blaginje in napredka posameznika in družbe. Prej je človek lahko samo delal, da je lahko sploh živel. Sedaj pomeni delo človeku mnogo več: zadovoljstvo, srečo in marsikdaj tudi že izpovedovanje sposobnosti, njegove ustvarjalnosti. Razvoj pa gre v tej smeri, da postane delo edino merilo za določanje človekovega materialnega in družbenega položaja. Da bi to dosegli, je treba do kraja izpopolniti sistem delitve po delu in dosledno uresničiti načelo dohodka. Onemogočiti je treba vse oblike prisvajanja tujega dela, ki jih ni tako malo. Vsak naj si zadovoljuje potrebe na podlagi lastne dejavnosti, ne pa na račun drugega. To naj pride v zavest vsakogar. Obsodba izkoriščanja človeka in sadov njegovega dela kot nemoralnega početja naj postane vseplošna. V naši samoupravljavski družbi ne sme biti mesta za brezdelneže, za ljudi, ki bi se radi dvignili nad druge, da bi jim gospodovali in živeli na račun njihovega dela. Tisti časi so minili. Živimo v družbi in času, kjer postaja parola »delu čast in oblast«resničnost. Hoteli bi, da bi jo kma-fu uiosničiii po vsem svetu. Zatorej: ŽIVEL ™ V J MAJ _ PRAZNIK DELA!
Neredko slišimo pripombo, češ saj ni res, da bi človekov družbeni položaj določala njegovo delo in prispevek družbi. Poglejte, pravijo, zakaj pa so potem tako'veliki razločki v prejemkih?! Pri tem se ne zavedajo, da se pri nas opravlja razdelitev vseh družbenih možnosti, ne le ekonomskih, le na podlagi dela. Naša družba še ni tako materialno razvita in tudi zavest ljudi še ni na taki stopnji, da bi že mogli dehti dobrine po potrebah, pa bi to dosegli, bo treba še krepko zavihati rokave ir» prenekateri ostanek miselnosti lastninske družbe bo
treba še odpraviti. Do-kler pa teh pogojev še ni, rcioramo razdeljevati dobrine sorazmerno z delom, k| ga je posameznik opravi*. To se pravi, da še ni Popolne enakosti. Ljudje'se Pač razlikujejo po svojih ^žičnih in umskih sposobnostih, zato njihovo delo ni enako.
• če delo ljudi ni enako, Potem je razdeljevanje dobrin nujno neenako. Enakost je tedaj v tem, da je vsako delo merjeno z enakimi merili. Enakost je tudi v tem, da spoštujemo dostojanstvo človeka, ne glede na položaj, ki ga zavzema v družbi. Priznavamo in cenimo ustvarjalnost vsakogar, pa najsi £re za uslužbenca ali de-
lavca, učitelja ali zdravnika. To ustvarjalnost pa moramo meriti, da bi z delitvijo po delu spodbujali ljudi k še večji delovni vnemi, k boljšemu gospodarjenju. Naš sistem samoupravljanja in delitev po delu sta omogočila, da je delovni človek obrnjen h kolektivu, k svojemu delovnemu mestu, h komuni in k vsej družbi. V takih družbenih razmerah delovni človek vedno bolj spoznava, da s svojim delom ustvarja sebi in drugim podlago, da se bo lahko vzpenjal na čedalje višjo razvojno stopnjo, dokler
DELO - NAJVEČJA VREDNOTA
ne bodo ustvarjeni pogoji za delitev dobrin po potrebah.
Kdo bo rekel, češ saj to je nemoralno, zakaj človek ni kriv, če fizično in duševno ni tako razvit kot njegov sosed! Absolutno pravičen sistem delitve po delu res ni. A kaj potem? Ali bi kdo mogel ponuditi drugačen, pravičnejši sistem delitve? če druge možnostni ni, tedaj je delitev po delu edino mogoč mehanizem in kriterij, tisti most, ki naj omogoči,
ZA PRVI MAJ, MEDNARODNI PRAZNIK DELA,
ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM, SODELAVCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA TEDNIKA TER JIM ŽELIMO PRIJETEN ODDIH ZA PRAZNIKE!
DOLENJSKI LIST
da pridemo tja, kjer bo mogoče delitev po delu zamenjati s pravičnejšo, humanejšo in moralnejšo delitvijo po potrebah.
Res je: ne živi se samo od kruha. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je na VITI. kongresu ZKJ to povedal drugače:
socializem ne pomeni sa-
kongres ZKJ ali V. kongres ZKS smo pogosto ugotavljali, da je največ deformacij, največ izmali-čenj socialističnih načel tam, kjer nismo dovolj razvili samoupravljanja in delitve po delu. To je res. Marsikje se lahko prepričamo o tej resnici. Tam, kjer delijo po starem, kjer
mora zamovoljnežem postaviti po robu. Socializma ne gradimo z dekreti! Ustvarjajo ga roke in zavest delovnih ljudi. Dokler pa dopuščamo, da je socializem stvar nekaj ljudi, se moramo nujno sre-čavati s privilegiji, z diskriminacijo, nezainteresiranost j o, osebnim izkori-
Franjo Sliplovšek: PESEM DELA (iz mape Šamac—Sarajevo, 1947)
mo več kruha, ampak tudi več kulture, več humanosti. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da samoupravljanje in delitev po delu sama od sebe ne ustvarjata boljših ljudi. Ko rečem sama od sebe, mislim avtomatično. Samoupravljanje in delitev po delu morata biti prežeta z zavestno akcijo ljudi. Delo mora biti tudi činitelj vzgoje in moralnih norm. Samoupravljanje in delitev je treba poglabljati in razvijati naprej, tako da bodo v njunem okviru dovolj plodna tla za rast iskrenosti in zaupanja, človekoljubnosti in razumevanja, strpnosti in vzajemne solidarnosti ter pomoči. Ob delu je treba razvijati tovarištvo. Ustvarjati je treba vzdušje, ko človeku delo ne bo v breme, temveč kot sprostitev, kot možnost, da izrazi vso svojo ustvarjalnost, znanje, vse svoje pobude in predloge, skratka, da se izpoveduje kot osebnost, kot človek. V   pripravah   na VIII.
merijo vrednost dela administrativno, tam, kjer so šolska diploma, funkcija in vodilno mesto važnejši od stvarnega dela, tam so popačeni odnosi, tam človek izgublja zaupanje v prazne fraze o socializmu, dokler se naposled ne zave, da je kriv tudi sam in da se
ščanjem itd., toliko časa, dokler se ne zavemo, da je socializem stvar nas vseh.
Nemalokrat si zastavljamo vprašanja, kaj je z našim gospodarstvom, zakaj cene tako hitro naraščajo, kdaj se bo ustalila kupna moč dinarja in podobno.
Tudi to je v zvezi z delom. Zmeraj smo poudarjali, da je treba povečevati osebno in splošno potrošnjo, toda le v korak s povečevanjem produktivnosti dela. Nič koliko opozoril je bilo, da investicije ne smejo presegati naših materialnih možnosti, ker iz sklede pač ni mogoče zajeti več, kot je v njej. Kljub temu pri investicijah nismo poznali prave mere. Razpasla se je vsesplošna lakota po objektih in rekonstrukcijah. Investirati smo začeli, še preden smo imeli zagotovljena finančna sredstva. Razumljivo, da je to moralo privesti do težav v gospodarstvu, ko izredno povečano povpraševanje ni imelo  kritja   v blagu, v
(Nadaljevanje na 2. str.)
Za 24. obletnico ustanovitve OF
Prod slavnostno uprizoritvijo Krleževe drame »V agoniji« je na predvečer "oblet-niče ustanovitve OP 26. aprila v Domu kulture v Novem mestu govoril o vlogi OF v NOB naš novomeški rojak, zvezni javni tožilec dr. Franc Hočevar. Govoreč o obdobju pred vstajo je omenil, da Dolenjska pred vojno ni ime-la industrije in' proletariata, Komunistična partija pa se je oslanjala predvsem na dninarje in mladino. Po domu predvojne Jugoslavije jo uporniška misel kljub temu
našla velik odmev in vsa Dolenjska je bila do avgusta 1941 preprežena z več sto organizacijami OF, ki so pripravljale oborožen upor. Po. udaril je, da je bilo naše področje tisto, odkoder je vodstvo OF in KP ves čas NOB vodilo vojaški in politični upor našega ljudstva. KP je uspela v osvobodilni fronti združiti vse svobodoljubne in napredno misleče prebivalce Dolenjske samo zategadelj, ker se je v vseh svojih akcijah obračala neposredno na prebivalce, ker
ni pred njimi ničesar skrivala in ker jim je prepuščala pobudo.
Za kvalitetno uprizoritev Krleževe drame »V agoniji« v izvedbi ljubljanske drame je vladalo v Novem mestu veliko zanimanje; vstopnice za obe uprizoritvi so bile v celoti razprodane. Hvaležni gledalci so ljubljanske umetnike na obeh predstavah nagradili s prisrčnimi, dolgimi aplavzi — in hkrati z željo, da bi mojstre naše odrske besed« kmalu spet videli med nami.
DELO - NAJVEČJA VREDNOTA
(Nadaljevanje s 1. str.)
proizvodih. To je imelo za posledico stalno naraščanje cen, ki mu ni bilo videti ne konca ne kraja. Seveda, to je bilo v škodo življenjskega standarda delovnih ljudi. Osebni dohodki so se sicer povečevali, toda učinek tega povečevanja so snedle naraščajoče cene. Tako se je oblikoval začarani krog, ki ga je bilo treba presekati. To smo storili z odlokom o zamrznjenju cen in z omejitvami potrošnje. Drugega izhoda ni bilo.
Ali to pomeni korak nazaj? Če bi razumeli te ukrepe kot trajno rešitev, bi to nedvomno pomenilo nazadovati v našem razvoju. Tedaj bi zamrznjenje pomenilo administrativno določanje cen. S tem bi okrnili samoupravne organe v njihovi samostojnosti in spet bi zadušili vrelec spodbud. Posledice bi bile mnogo hujše od tistih, zaradi katerih so bili sprejeti ti ukrepi. Zato je treba razumeti odlok o zamrznjenju cen kot začasen, kot ukrep, da bi se umirilo tržišče in da bi ustvarili pogoje za izpopolnitev gospodarskega sistema, sistema, ki bi omogočil stabilnejši razvoj gospodarstva.
V čem je bistvo ukrepov? Kakšne naloge nas tedaj čakajo? Predvsem nas čaka naloga povečati produktivnost dela, izrabiti vse notranje rezerve in se prilagoditi pogojem, ki jih terja mednarodna delitev dela. To, kar se sedaj dogaja, naj bo za nas bogata šola. Zdaj smo se menda že naučili modrosti dobrega gospodarja, da nobena druga rešitev razen dela ne more prinesti trajnejših koristi, živeti na račun naraščanja cen — to ni nobena perspektiva! To je nekaj, kar nas prej ko slej udari nazaj, živeti od naraščanja cen namreč pomeni zanemarjati tehnični in tehnološki napredek svoje tovarne, spregledovati skrite rezerve, podcenjevati pobude delovnih ljudi, ne videti v delitvi po delu gibala napredka itd.
Tudi potrošnje vseh oblik nam ne smejo uhajati iz okvira produktivnosti. Vedno se moramo vprašati — kje bomo vzeli? če za povečano potrošnjo nimamo kritja v lastnem delu, v rezultatih svojega dela, potem nujno jemljemo drugim. Ne gre pa samo za investicijsko potrošnjo, ampak prav tako tudi za osebno. Ta mora naraščati, življenjski standard se mora dvigati, kot je odločno poudaril tovariš Tito na VIII. kongresu ZKJ, toda ob hkratnem povečevanju produktivnosti dela. Ko pa govorimo o produktivnosti
dela, pri tem ne mislimo samo fizično naprezanje delavca, ampak predvsem modernizacijo tehnološkega postopka in tehnologije, boljšo organizacijo dela, tve po delu, boljše odnose spodbudne j ši sistem deli-med ljudmi itd.
Svoje delo je treba meriti na svetovnem trgu
Kaj nas priganjate, izvoz se nam ne izplača! sem slišal godrnjati vodilnega uslužbenca neke gospodarske organizacije. Komur se izvoz ne izplača, naj se vpraša po vzroku. Tedaj bo ugotovil, da se mu ne izplača zato, ker njegova proizvodnja ne dosega svetovne produktivnosti dela. Doseči to raven — to naj bo namen vsakogar. Izvoz ni sam sebi namen. Enakopravno se vključiti v mednarodno delitev dela pomeni povečati sebi in družbi osnovo, na kateri se lahko razvije visok materialni in kulturni standard. Svetovni trg je tedaj prizorišče, kjer se merijo med seboj najvišji dosežki človekovega fizičnega in duhovnega ustvarjanja. Zaradi tega pomenijo prizadevanja za večji izvoz hkrati tudi težnjo po višjem življenjskem standardu. Naše domače tržišče se bo bogatilo vzporedno z našimi izvoznimi prizadevanji. Večji izvoz pod enakopravnimi pogoji pomeni tudi višjo produktivnost dela, pomeni, da se naša proizvodnja uvršča — po kvaliteti in cenah — med vrhove svetovnih proizvajalcev.
še enkrat: kakšne naloge nas čakajo? Predsednik izvršnega sveta SRS Viktor Avbelj je v ekspozeju na republiški skupščini te naloge na kratko označil takole:
doseči stabilnost družbe-
Proslava osvoboditve v Krškem
Dvajsetletnico osvoboditve bodo v vsej krški občini proslavljali s številnimi športnimi tekmovanji v raznih društvih in po šolah. V Krškem bo na predvečer dneva osvoboditve, 8. maja, svečan kulturni program, pred programom pa bo govoril republiški poslanec Milan Rav-bar o narodnoosvobodilnem boju in o povojnih gospodarskih dosežkih.
Cesta Pieee - BSzeljsko bo koiseana do jes@ni
Na cesti Pišece—Bizeljsko so buldožerji opravili svoje delo. Zdaj pride na vrsto na-važanje kamenja, nato pa bodo na to podlago nasuli plast gramoza. Krajevna skupnost na Bizeljskem bo gramoz in kamenje dobila v svojem kamnolomu. Lani je odkupila zemljišče in zdaj ga lahko izkorišča za vse potrebe. Da bi dslo na cesti hitreje napredovalo, je zaprosila cestno podjetje za drobilec kamenja. Za razvažanje kamenja in gramoza se je že obrnila na domače avtoprevoznike, da bodo pravočasno priskočili na pomoč.
če bo šlo vse po načrtu, potem bodo slavili otvoritev
nove ceste Pišece—Bizeljsko za občinski praznik, 28. oktobra letos. Upajo, da je rok dovolj dolg in da je v tem času možno dokončati začeto delo. Nova cesta meri 4 km in bo precej zbližala oba kraja. Ze zdaj računajo na uvedbo krožne avtobusne proge Brežice — Pišece — Bizeljsko —Brežice. Prebivalci Pisec in okolice bodo potem lahko iskali zdravniško pomoč v zdravstvenem domu na Bizeljskem, kjer čakalnica ni tako prenapolnjena kot v Brežicah. Pa tudi sicer se bosta potem oba kraja lahko bolje povezala in dopolnjevala.
nega razvoja in nadalje izgrajevati družbeni sistem. Razviti je treba bogato dejavnost pri izpopolnjevanju gospodarskega sistema. Do kraja je treba odpraviti obdavčenje dohodka kot ugotovljeno neadekvatno poseganje v delovne organizacije. Reševati je treba vprašanje cen, s tem da bi se vzpostavila takšna družbena kontrola, ki ne bo predstavljala niti administrativnega poseganja in kontrole, niti ne bo omogočala anarhičnega oblikovanja cen. Devizni re-
žim se mora še naprej osvobajati administrativnega zajemanja in razdeljevanja inozemskih plačilnih sredstev ter se še bolj približati interesom delovnih organizacij — neposrednih izvoznikov. Ker pa je položaj za rešitev teh nalog vse prej kot ugoden, neposredna vrednost omenjenih nalog in rešitev pa je velika, je mogoče opravičiti tudi ostrejše trenutne ukrepe, če bo s tem omogočena uspešna izvršitev nalog pri izgrajevanju sistema.
F. M.
Čez dober mesec: HALO, JUGOSLAVIJA!
Montaža naprav na koaksialnem telefonskem kablu, ki je bil v jeseni položen na vsej razdalji med Zagrebom in Ljubljano, je zdaj zaključena. Naši in švedski strokovnjaki te dni kontrolirajo in merijo delovanje naprav in kabla. Če ne bo nepredvidenih ovir, bo ob kon. cu maja ali začetku junija zveza predana v javno uporabo. Najprej bosta zvezana Ljubljana in Zagreb, takoj nato pa bo na kabel priključeno še Novo mesto. Lahko bomo vzpostavljali neposred-
ne zveze z Ljubljano, Zagrebom, Beogradom in vsemi centralami, ki so vezane na omenjene tri tranzitne. Medkrajevne zveze se bodo zaračunavale po impulzih in ne več po minutah kot je bilo to do sedaj. Vsak impulz bo stal 20 dinarjev, trajal pa bo tem manj sekund, s čim bolj oddaljenim korespon-dentom bomo govorili. Od prejšnjih sedem bo Novo me. sto zdaj povezano z Ljubljano s 25 linijami, kar bo verjelo popolnoma zadostovalo za nekaj let. m.
Brestanica za 1. maj in 20-Ietnico osvoboditve
Pretekli teden je krajevna organizacija SZDL sklicala sestanek predstavnikov vseh množičnih organizacij, da bi se pogovorili o skupnem programu proslavljanja 1- maja in 20-letnice osvoboditve. Za predvečer praznika dela bodo delovne organizacije priredile interne proslave. V elektrarni bodo tega dne proslavljali ob tradicionalnem kresu, ob katerem bo tudi kratek kulturni program, članom kolektiva, ki so že 20 let v podjetju, bodo izročili priložnostna darila. Osrednja proslava 20-letnice osvoboditve bo 8. maja zvečer na sejmišču, kjer bo partizanski miting. Zakurili bo. do taborne ognje, zbranemu občinstvu pa bo govoril pr-voborec z brestaniškega območja. V kulturnem programu bosta sodelovala pionirski odred osnovne šole in pevski zbor Svobode, delegacija pa bo odnesla vence na glrobove padlih na pokopa-
lišče in na spccnenik na trgu. Po programu bo ljudsko rajanje.
Pozdravi iz Valjeva
Iskreno čestitamo za 1. maj in pošiljamo prijateljske pozdrave domačim, fantom in dekletom vojaki iz Valjeva: Tine Košmrlj s Fotovrha, Franc Rajk iz Brusnic, Ivan škufca iz Malega Lipja in Anten Žagar iz Ljubljane.
Za 1. maj
pošiljajo tople čestitke z najboljšimi željami vsej domači mladini m svojcem: Andrej Ruperčič, Polde Sladic, Stane Kolenc in Ladi Gregorčič, vojaki v Skopju.
čestitka mornarja
Martin Hočevar, doma s Krke, zdaj mornar v Šibeniku, čestita za 1. maj in 600-letnico Novega mesta in lepo pozdravlja domače in dekleta.
Po dolgih povojnih letih graditve naše družbene stvarnosti in na pragu 20-letnice osvoboditve je skromna želja po snidenju mnogih nekdanjih borcev prekipela v potrebo, da se zberejo na tovariško srečanje tudi partizanski intendantje — torej tisti nesebični borci, požrtvovalni in skromni tovariši, ki so tudi v izredno težkih vojnih razmerah z nepopisno
Pred srečanjem partizanskih intendantov
iznajdljivostjo storili vse, da so nahranili in opremljali našo partizansko vojsko.
Zato je bil v Ljubljani ustanovljen Iniciativni odbor za srečanje intendantov NOV z namenom, zbrati vse živeče borce intendantske stroke NOV in POS na tovariško srečanje, ki bo
19. in 20. junija 1965 v Beli krajini.
V skladu s pripravami za to srečanje vabimo vse intendante divizij, brigad in odredov ter intendante vseh samostojnih enot Glavnega štaba NOV in POS, da sporoče svoj naslov in sedanjo zaposlitev, kakor tudi podatke, v katerih enotah so delovali med NOB, ter prijavo za udeležbo na srečanju, ki naj jo pošljejo na naslov:
INICIATIVNI ODBOR ZA SREČANJE INTENDANTOV NOV — Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Vsa nadaljnja navodila o srečanju bomo objavili naknadno!
Dobrova je podbohorska vasica, ki je v času narodnoosvobodilnega boja bila pomembno zatočišče partizanskih enot, aktivistov, kurirjev, raznih tehnik, partizanskih bolnišnic in podobnega. Zavedni prebivalci so nudili partizanom vse kar so imeli in se tolažili: zdaj pomagamo mi partizanom, po svobodi pa bodo pomagali oni nam. V dvajsetih letdh po vojni je Dobrova dobila zelo malo: samo elektriko in nič več in še elektriko so morali vaščani sami plačati. Kje so neizpolnjene obljube? Volivci bi radi več sredstev za popravilo poti, vodnjakov in mostov. Zahtevajo, naj občinska skupščina odobri sredstva za vodovod v zaselku Plešivec, kamor nosijo prebivalci vodo na ramenih eno uro daleč. Zahtevajo, naj pristojni organi zagotovijo prevoz šolskih otrok v Senovo, saj hodijo otroci v šolo pozimi samo v eno smer dve uri daleč! Tudi to bi radi, da bi bila enkrat le urejena dostava pošte v njihove zaselke. Po dvajsetih letih pač lahko tudi prebival-
ci iz Podbohorja nekaj zahtevajo in nekaj dobe!
R. K.
V Orešju bodo odprli novo trgovino
Za praznik dela bodo v Orešju odprli trgovino. Prebivalci si že več let prizadevajo, da bi jo dobili in zdaj se jim je ta želja izpolnila.
Svojo poslovalnico bo tam odprlo trgovsko podjetje Krka iz Brežic. Nova trgovina bo oskrbovala z živežem in drugimi vsakodnevnimi potrebščinami prebivalce Oreš-ja, Bizeljske vasi, del Bukovja, Podkunšperk in spodnji del Klanjca. Trgovina je v istem lokalu, kjer je bila že pred drugo svetovno' vojno, na Malusovem. Tudi po vojni je bila tam trgovina še leto ali dve, potem pa so bili skoraj dve desetletji brez nje. Prebivalci so veseli, da sta občinska skupščina in trgovsko podjetje Krka pokazala toliko razumevanja in ustregla njihovim dolgoletnim željam.
„SAJ SE ŠE SPOMINJAŠ, KAJNE?"
V lokalu me je nekdo rahlo pocukal za rokav. Obrnil sem se. »Sem te videl, pa sem stopil za teboj. Pozdravljen! Koliko časa se nisva videla! No, boš kaj popil? Kaj imaš najraje? Nič? Ne piješ? Veš, saj tudi jaz ne smem veliko, muči me želodec...«
Beseda da besedo, tovariško toplo kot nekoč, le da je še bolj sproščena: »Kolikokrat se spomnim, kako sva skupaj delala na terenu in potem v našem rajonu. Nato si ti odšel nekam v mesto, jaz pa sem ostal doma. Zemlja me je zadržala. In družina. Šestero otrok in žena. Kam bi šel s tem ...«
Potem sem prišel tudi jaz do besede. Sodelavca in požrtvovalnega aktivista iz okolice Vinice ob Kolpi sem imel ob sebi. Ne, ničesar nisem pozabil. Kdaj pa kdaj je tisti-krat med vojno skočil domov za kako urico in se vrnil s kosom koruznega kruha. Sredi leta 1844 je bila to dragocenost in Franc jo je dal tudi nam, ki smo bili odvisni predvsem le od menze rajonskega odbora. No, pa bodi dovolj spominov.
»Povej mi, kako kaj živiš po dvajsetih letih osvoboditve?«
»Če povem po pravici, ne slabo. Samo...«
»Kaj — samo...?«
»Saj veš, stari ostajamo sami na kmetijah. Kaj bo iz tega, kaj praviš? Mladi ne zdržijo. Vse gre...«
»Tudi tvoji?«
»Vsi do zadnjega! Najmlajši se je vrnil od vojakov, pa bo šel še on. Eni pridejo včasih pogledat domov, drugi še tega ne. še pišejo redko. Če kaj pomagajo? Beži, beži! Vsak skrbi za sebe. No, pa saj niti ne pričakujem, da me bodo vzdrževali. Z ženo obdelujeva zemljo, kolikor pač moreva. Garava kot živina. Hrane si pridelava dovolj, piti pa tako ne smem veliko. A imam tudi pijače precej. Zdaj dobivam tudi priznavalnino. Osem tisoč na mesec...«
»Malo je to.« rečem.
»Ni veliko, pa sem zadovoljen. Razen tega imam še zdravstveno zavarovanje. Tudi to je veliko vredno. Ni nam sile zdaj, samo ko ne bi bili tako sami na stara leta...«
Krepko sva si spet stisnila roki in moral sem obljubiti, da ga bom
obiskal na domu. »Pa še katerega pripelji s seboj od tistih, ki smo bili skupaj. Ves sem srečen, če katerega vidim. Zame je to kot praznik ...«
Gledal sem za njim, ko jo je mahal proti avtobusu. Ostarel je na pogled, v srcu pa je tak kot pred dvajsetimi leti in več: tovarišla, odkritosrčen, poln idealizma kot takrat, ko nam je v torbici prinašal kruh, na vas pa je nosil literaturo, z dolgo italijansko puško prek sunili pleč; še danes je ves navdušen nad vsem, kar smo dosegli v teh dvajsetih letih. Ko bi imel okoli sebe še svojo družino in nekdanje tovariše, le kdo bi bil srečnejši od njega!
Sedeč za volanom sem razmišljal, koliko je še, kot smo takrat rekli, naših ljudi, naših aktivistov in borcev v vaseh, kot je ta, s katerim sem se slučajno srečal v Črnomlju. Nisva se videla ne vem koliko let. Srečanja sva se oba razveselila. Fi-čo je brundal včasih glasneje, včasih bolj potiho in se čez kotanje razdrapane ceste vzpenjal čez Tan-čo goro proti Vrhgori. V možganih
Želje občanov iz Dobrove pod Bohorjem
Osvoboditev domovine pred 20 leti
V teh dneh in tednih poteka dvajset let, odkar se je končala druga svetovna vojna, ki sta jo v Evropi in v svetu zanetila nemški nacizem in italijanski fašizem in ki je v letih 1939 do 1945 terjala življenje okoli 55 milijonov ljudi. V orjaških bojnih pohodih so Rdeča armada in armade zapadnih zaveznikov gonile razbite nemške vojske v Nemčijo samo, pri nas na Balkanu pa so predvsem enote jugoslovanske armade potiskale sovražnika proti severu in osvobajale velike predele naše jugoslovanske zemlje ter v začetku maja nadaljevale svoj zmagoviti pohod proti Trstu, Celovcu in Mariboru. Ta čas so se pri mestu Tor-gauu na Labi 25. aprila 1945 srečale prve enote Rdeče armade z enotami ameriške armade, Rdeča armada pa je oklenila Berlin in ga zavzemala v hudih pouličnih bojih in ga 2. maja z zavzetjem državne pisarne popolnoma obvladala. Že 30. aprila sta v prostorih svoje rezidence napravila Hitler in Goebbels samomor, 7. maja pa so odgovorni predstavniki Nemčije podpisali brezpogojno kapitulacijo nemške armade. Medtem ko so velike enote poražene nemške vojske bežale pred Rdečo armado, da bi se predale zapadnim zaveznikom, so se one nemške enote, ki so bile v Jugoslaviji, do zadnjega trdovratno upirale zmagovitemu pohodu jugoslovanske armade. Prav v tem tednu poteka dvajset let zadnjih težkih bojev z okupatorjem na Dolenjskem in Notranjskem, ki so se končali z osvoboditvijo Ljubljane 9. maja 1945 in s prodorom naših enot na Koroško, medtem ko je jugoslovanska partizanska zastava že 1. maja zaplapolala nad Trstom.
Od konca septembra 1944 je slovensko bojišče bilo nekako v sredini med nemškimi frontami v Italiji, Jugoslaviji in Madžarski. V širšem smislu sta se na Slovenijo naslanjala desni bok in zaledje nemške fronte na Madžarskem in levi bok ter zaledje nemške fronte v Italiji. Obe ti dve fronti sta bili med seboj in z zaledjem povezani preko slovenskega ozemlja s prepletajočimi se zvezami; z jadransko magistralo Graz— Maribor — Celje — Ljubljana — Trst (s kraki mednarodnega značaja Ptuj — Ormož v smeri proti Madžarski in Celje—Dravograd v smeri proti Avstriji) in z evropsko kontinentalno magistralo na odseku Jesenice—Ljubljana—Brežice (s krakom mednarodnega pomena Jesenice—Gorica) ter z več železniškimi in cestami komunikacijami lokalnega pomena.
Kot jo razvidno, se je slo-
vensko bojišče nahajalo na stiku dveh nemških strateških front, povezanih z relativno gosto komunikacijsko mrežo. Glede na geograf -sko-topografski sklop terena so bile te komunikacije zelo občutljive. To prirodno občutljivost pa je v izdatni meri še povečevalo delovanje narodnoosvobodilne vojske, katera je v času, ko so se nemške fronte približevale slovenskemu ozemlju, vse bolj in bolj množila napade na te komunikacije z namenom, da ovira premikanje nemških operativnih rezerv in redno oskrbovanje nemških sil v Italiji, Jugoslaviji in Madžarski oziroma, da prepreči njihovo redno umikanje zlasti z Balkana ya tudi iz dela Italije v smeri proti Avstriji.
Iz tega gledišča je slovensko bojišče postajalo za Nemce od leta 1944 dalje vse važnejše. Zato so največji del
svojih sil v Sloveniji grupirali vzdolž teh komunikacij, medtem ko so za zavarovanje jadranske operativne cone, zaradi neposredne nevarnosti  zavezniškega izkrcava-
ski polki (ti so bili motorizirani, zelo gibki in posebej izvežbani za borbo proti partizanom), slovensko domobranstvo in neke manjše italijanske fašistične enote, ki so po kapitulaciji Italije ostale na strani Nemcev. Od četniških sil so bili na ozemlju Slovenije ta čas samo štiri manjši odredi, po številu okoli 500 četnikov. Na odsek Postojna—Ilirska Bistrica so po osvobojen ju Beograda začeli prihajati razbiti deli Srbske državne straže in Srbskega  prostovoljskega korpusa.
Narodnoosvobodilna vojska je v poletju 1944 imela v Sloveniji sedmi in deveti korpus NOVJ in enote četrte operativne cone.
V duhu splošnih bojnih ciljev zaveznikov in načrta Vrhovnega štaba NOV in POJ so enote narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji v glavnem napadale komunikacije.
Nemci so potrebovali komunikacije predvsem za svoj nemoteni umik
V teku oktobra so Nemci okrepili napade na osvobojeno ozemlje in stremeli, da
časno zaustavile prodore nemških sil, ki so hkrati nastopale v Zasavju, v Savinjski dolini, v Mežiški dolini ali na Pohorju, v Loški dolini in na Trnovskem gozdu.
Medtem ko je bila 18. divizija v bojih v severnem delu Notranjske, je štab 7. korpusa zapovedal 15. diviziji, da se pripravi za napad na domobranske postojanke Šentvid pri Stični, Stična in Višnja gora, od koder je sovražnik ogrožal osvobojeno ozemlje.
Zaradi stalnih borb izčrpane so se enote 7. korpusa ter 6. in 11. brigade v novembru 1944 omejile na obrambo Suhe krajine, sovražnik pa je stremel, da jih odbije čim dlje od komunikacije Ljubljana—Trebnje — Novo mesto in zlasti od komunikacije v dolini Save. Pogosti napadi enot 7. korpusa na te komunikacije kot tudi na sovražne sile v smeri Ljubljana—Kočevje na eni strani in sovražni napori, da onemogočijo te akcije na drugi strani, vse to je izpolnilo obdobje do konca 1944, pa tudi še kasneje. V novembru in decembru 1944 so sile 7. korpusa ter 6. in 11. brigade bile v večjih bojih na odsekih Ambrus — žvirče—Hinje — desni breg Krke (od 6. do 8. novembra), pri Koprivniku in Pri-bišju (14. novembra), okoli
Novomeški kolektivi za 1. maj
Muhasto aprilsko deževje, ki se kar ne more posloviti, je prekrižalo mnogo načrtov za praznovanje 1. maja Mnoge sindikalne podružnice so opustile misel na skupinske izlete in obisk krajev pomembnih iz NOB, ker se boje slabega vremena. Za izlet v Gracarjev Turn in v Orehovico, kjer bodo položili vence k spominskemu kamnu Gorjanskega ba*aljona, so se odločili v Tovarni stekla.
NOVOLES pa bo v petek, 30. aprila zvečer, priredil ob kresu pri gradu Soteska kulturni program. V NOVOTE-KSU, pri SGP PIONIR, v LABODU, v IMV in v ostalih kolektivih bodo priredili (v največ primerih 30. aprila) svečane proslave s kulturnimi programi. V kolektivih seveda ne bodo pozabili na že tradicionalno okrasitev tovarniških stavb.
Izvršni odbor OF Slovenije leta 1945 na Doblički gori v Beli krajini
nja, grupirali reorganizirani 97. armijski korpus, v čigar sestavu sta bili 188. rezervna planinska divizija in 237. pehotna divizija. Osnovno nemško silo za boj proti narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji so sestavljali SS policij-
ponovno zasedejo in močneje obvladajo komunikacije, ki vodijo preko njega ali ob njegovi periferiji. Zato so naše sile bile prisiljene, da se naglo premikajo z enega področja na drugega in pogosto niso uspele, da bi pravo-
so se kot bliski v viharni poletni noči vrstili spomini predvsem na tiste stotine nekdanjih borcev in aktivistov, katerih življenjska raven še ni rešena ali pa je rešena samo polovično. Spomnil sem se na sto in sto vdov ter staršev padlih borcev, ki so v enakem položaju. Skozi vse prebliske spominov se mi je od nekod prikradlo vprašanje: ali niso morda vsi ti naši dobri ljudje ob vsej svoji poštenosti in predanosti naši revoluciji vendarle vse preveč preskromni in preveč pozabljeni?
Na krajevnem uradu v Starem trgu je bilo polno ljudi. »Na zaslišanje smo prišli...« so mi vsi po vrsti povedali.
»Na zaslišanje?«
»Da, za brezplačno zdravstveno zavarovanje kmetov-borcev gre. Da ni treba vsem v Črnomelj, je prišla na krajevni urad referentka za priznavanje delovne dobe Dragica Štajdohar iz občine Črnomelj in zdaj tu zaslišuje priče. Pa še šef krajevnega urada Rudi Kobe ji pomaga, da gre hitreje od rok...« Ljudi je bilo toliko, da Dragica kljub prizadevanju ni mogla opraviti vsega dela ta dan. Bo treba še enkrat v Stari trg.
Za ves dan in še dlje bi bilo dovolj gradiva za razgovore z vsemi,
s katerimi sem se tu srečal. Sami znanci.
»Vidiš, zdravstveno zavarovanje za nas kmete, nekdanje borce, je velika pridobitev. To je ugodnost, ki je nismo pričakovali. Pa nas naša skupnost le ni pozabila! Toda kaj hočeš, mnogi izmed nas doslej niso uveljavili posebne delovne dobe, da bi pridobili priznan položaj borca. Po pravici povedano: prav tisti naši najboljši še nimajo teh priznanj. Zdaj so se zganili. O, kaj-pa. tudi taki so se zganili, ki jim ta pravica ne gre. Mi, ki jo imamo že priznano, bomo dali izjave za take, ki zdaj uveljavljajo to, kar jim gre, če so seveda zaslužili. Po pravici naj bo!«
V gostilni pri Butaletovih in pri Majerletu je tekla beseda samo o tem:
»Kaj misliš, brezplačno zdravstveno zavarovanje — to je velika reč! Tri tedne sem ležal v bolnišnici, pa sem plačal nad petdeset jurjev. In še to je bila samo polovica računa! Zdaj pravijo, da stane en dan v bolnišnici že nad pet tisoč. Že zdavnaj bi si bil moral popraviti zobovje, pa od kod? Le kje bi vzel denar, ko ga je pa zmeraj premalo. No, če bo ta ugodnost, bom skušal priti do zobozdravnika. Zdaj nam je to laže, ko dela tudi v Starem trgu ...«
Spet in spet sem poslušal tisto ali podobno: »Saj se še spominjaš, kajne? Vem, da bi lahko tudi ti potrdil! V brigadi sem bil, pozneje pa v ujetništvu, še prej pa sem tudi kaj delal za Osvobodilno fronto. Nisem uveljavljal posebne delovne dobe. Mislil sem, kaj mi bo to...«
Kaj naj bi na vse to rekel drugega kot tisto, kar se mi je porodilo v glavi med potjo: skromnost je več kot očitna pri teh naših ljudeh! In k temu še ugotovitev: krajevne organizacije Zveze borcev so bile doslej premalo aktivne! Če bo kdo, ki zasluži ugodnost brezplačnega zdravstvenega varstva, zdaj morda prezrt ali pa ga bo deležen kdo, ki do tega ni upravičen — kdo bo nosil odgovornost?!
Vendar to ne velja samo za Poljansko dolino, za eno ali drugo občino, za to ali ono organizacijo. To velja za vse! Tudi po dvajsetih letih ne sme hiti nič pozabljeno! Ne dobro, ne slabo. Marsikaj je v spominih že obledelo, ni pa pozabljeno, ker ne sme biti, zlasti ne veliko tovarištvo, predanost mnogih naših ljudi stvari revolucije in osvobodilnega boja, njihova neomajna vera v zmago pravice, v svobodo, vera v nov družbeni red, ki ne pozablja tistih, ki so ga pomagali ustvariti. pr
Kočevja (od 18. do 20. novembra), in na odseku Občine pri Trebnjem (od 9. do 12. decembra). V drugi polovici decembra sta se 6. in 11. brigada vrnili na štajersko. V tem času je bila formirana 24. italijanska brigada »Fontanot«, iz vrst nemških ujetnikov, ki so izrazili željo, da se bore proti fašizmu, pa Avstrijski bataljon. Ti dve enoti sta začasno prišli v sestav 15. oziroma 18. divizije. Sovražnik je do konca leta 1944 učvrstil svoje položaje vzdolž komunikacije Šentvid — Novo mesto in vzpostavil nove postojanke, da bolj zavaruje promet v tej smeri. Ker so bile glavne sile 15. in 18. divizije odbite na prostor južno od te komunikacije, se je osvobojeno ozemlje 7. korpusa znatno zmanjšalo.
(Nadaljevanje sledi)
V Sevnici za 1. maj
29. aprila zvečer bo v domu Partizana srednja občinska proslava v počastitev praznika de'.a in obletnice u-stanovitve OF. Akademiji bo sledilo predvajanje jugoslovanskega filma iz obdobja NOV »Abeceda strahu«.
Proslave bodo priredili iu-dli vsi delovni kolektivi in ob tej priložnosti izročili priznanja najzaslužnejšim članom svojih delovnih organizacij. S pohvalami in priznanji se bodo oddolžili predvsem tistim, ki so se izkazali kot dobri delavci oz. prizadevni in nesebični upravljavci.
V prazničnih dneh pripravljajo sindikalne podružnice skupne izlete v znane izletniške postojanke. Nekateri se bodo odločili za pot na Malkovec, drugi bodo obiskali planinski dom na Lisci in tretji so se spet namenili na Bohor ali na Brezovico.
Polno zdravstveno zavarovanje borcev v krški občini
Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju nudi borcem iz NOB, ki . imajo priznano delovno dobo z dvojnim štetjem, pravico do polnega zdravstvenega zavarovanja. V krški občini ima odločbe o posebni delovni dobi zdaj okoli 80 borcev — kmetov, ki lahko zategadelj takoj dobijo zdravstvene knjižice. Za približno 180 borcev — kmetov pa bo treba posebno delovno dobo še letos urediti, da bi tudi oni pridobiili pravico do polnega zdravstvenega zavarovanja. Večina teh kmetov si odločb o posebni delovni dobi doslej še ni preskrbela, ker nimajo dovolj ostale delovne dobe, da bi lahko dobivali pokojnino.
Voščila in pozdravi
Za 1. maj, praznik dela, želijo vsem delovnim ljudem mnogo uspeha, naši fantje, ki služijo vojaški rok v Beogradu: Ludvik Globevnik, Tone Divjak, Franc Pirnar, Martin Črtalič, Branko Kore-nič, Jože Hudoklin in Franc Hodnik.
Pismo vojakov iz Novega Sada
Iskrene čestitke pošiljamo vsej domači mladini, drugim organizacijam in kolektivom, kakor tudi domačim, fantje: Jože Hudoklin, Jože Cimer-mančič, Cveto Kostrevc, Alojz Kolegar, Drago Brezo-var in Jože Nagelj.
Metliški fantje čestitajo
Jože Nemanič, Anton Kolegar, Ivan Kočcvar, Jože Cesar, Slavo Žnidaršič in Jože Helc, ki so pri vojakih v Pan-čevu, pošiljajo za praznik dela prisrčne čestitke in pozdrave vsej domači mladini, zlasti pa vsem domačim.
čestitka iz Vranja
Franc šile, vojak v Vranju, sicer pa doma iz naših krajev, pošilja za.l. maj čestitke in pozdrave vsem svojim znancem in kolektivom iz domačih krajev.
Pred nekaj dnevi so v Črnomlju na zavodu za socialno zavarovanje že začeli izdajati zdravstvene knjižice kmetom-borcem. Navodilo, kdo je upravičen do brezplačnega zdravstvenega varstva, je bilo že objavljeno v Dolenjskem listu in tudi v glasilu TV-15. Na Zavodu za socialno zavarovanje v Črnomlju so povedali še, da ni treba vsakemu posamezniku priti po knjižico v Črnomelj, temveč lahko eden dvigne knjižice za več
kmetov-borcev, seveda pa mora za vse predložiti zahtevane dokumente: 1. odločbo o priznani dvojni delovni dobi; 2. potrdilo matičnega urada o družinski skupnosti; 3. staro zdravstveno knjižico. Morda ne bi bilo napak ponoviti, da vojna knjižica ni dokument, s katerim bi lahko posamezniki dobili zdravstveno knjižico, pač pa mora vsak upravičenec predložiti odločbo.
F. D.
St. 17 (788)
DOLENJSKI  LIST 3
V Črnomlju že izdcšftsf© zdravstvene knjižice kmetom-bercem
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
NOVOTEHNA: promet v aprilu precej manjši
Novomeško trgovsko podjetje NOVOTEHNA je v letošnjem prvem tromesečju doseglo predvideni denarni promet, ki se je od lani v tem času povečal za okroglo 50 odstotkov, precej po zaslugi nove blagovnice v Novem mestu, trgovine v Trebnjem in avtomobilskega servisa v Ločni.
Opazili pa so občuten padec prometa v aprilu, takoj nato, ko so nastopili novi gospodarski odnosi po ukrepih v preteklem mesecu. Podjetje ima na zalogi precej blaga, ki je prišlo v skladišče okrog 22. marca, ter so proizvajalci zanj  poslali  že  nove cene.
NOVOTEHNA cen ni mogla zvišati, tega blaga pa s tako veliko izgubo ne more prodajati, će bo industrija hotela prodati svoje proizvode, bo pač morala poiskati svoje notranje rezerve in cene znižati. Promet je upadel tudi zaradi omejitev pri najemanju potrošniških kreditov, še posebej pa zaradi omejitev pri najemanju kratkoročnih kreditov trgovskim podjetjem za nabavo blaga. Podjetje lahko dobi le toliko kredita, kolikor ima lastnih obratnih sredstev — to pa je skoraj dvakrat manj kot narekujejo potrebe. Podjetje je bilo primorano zmanjšati zaloge in s tem tudi izbiro blaga.
PODJETJE
"NOVOLES"
LESNI KOMBINAT — NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto
STROJNIKA
parnega kotla v Tovarni vezanih plošč v Straži pri Novem meslu
Pogoji: izpit za strojnika parnih kotlov ali strojevodja J2. Osebni dohodek se določi po pravilniku o osebnih dohodkih.
Prijave za zasedbo delovnega mesta pošljite čimprej upravi podjetja »Novoles« — lesni kombinat Novo mesto, Prešernov trg 9. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
SEVNICA: še povečati izvoz!
Dekraie organizacije v občini Sevnica so lani precej izboljšale svoje gospodarjenje in povečale produktivnost pri delu. še vedno pa veliko premalo izkoriščajo delovna sredstva, s katerimi razpolagajo. Ponekod jih ovira obrtniški način proizvodnje, drugod spet iztroše. nost strojev ali pa slaba organizacija dela. Za leto 1965 nalaga družbeni plan prav vsem velike dolžnosti in jih opozarja na rezerve, ki jih do sedaj še niso znali izkoristiti.
Delovne organizacije so lani precej povečale svoje sklade. Na zaposlenega znaša to povečanje 136 odstotkov. Bruto osebni dohodki so se povečali v primerjavi z letom 1963 za 40 odstotkov. V obrti  in  komunalnih de-
javnostih so porasli celo za 91 odstotkov. V trgovini znaša ta porast 30, v industriji 27-8, v kmetijstvu 26.7, v prometu 24.5, v gostinstivu 17 in v gradbeništvu le 2.4 odstotka. Zvišanje osebnih dohodkov za 40 odstotkov je bilo glede na stvarne uspehe in ostale pogoje pretirano in to nujno vpliva na nestabilnost na trgu ipd.
Skupen izvoz je lani pora-stel za 30.7 odstotka. Največji porast je doseglo kmetijstvo (50 odstotkov). Sledd industrija z 42 odstotki, obrt pa je lani nazadovala za celih 54 odstotkov. Obrtne dejavnosti so izpolnile komaj 18 odstotkov planiranega iz. voza. Vsa podjetja, ki prodajajo svoje izdelke na tuja tržišča, torej niso izpolnila plansk'h   obveznosti. Tem-
Ameriški zunanji minister Dean Rusk je nedavno izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene sesti za zeleno mizo in se pogovarjati o tem, kako zagotoviti Kambodži nevtralnost, neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost. No, to so Kambodži zagotovili že na ženevski konferenci, ko se je morala Francija po porazu pri Dien Bien Fuju umakniti iz Indokine; vendar so vpadi na kamboško ozemlje bodi desničarskih sil iz Laosa bodi iz Južnega Vietnama in iz sosednje Tajske zadnje čase vse pogostejši, pa se šef kamboške države princ Sihanuk povsem upravičeno poteguje za to, da bi države, ki so nekoč že obljubile Kambodži neodvisnost, to zdaj znova storile. Zlasti je pritiskal na Sovjetsko zvezo in na Veliko Britanijo — so-predsednici ženevske konference, naj skličeta še eno tako konferenco. Sovjetska zveza je ustregla in poslala Londonu predlog, naj bi skupno določili datum take konference, London pa se je temu upiral, češ da zdaj ni čas dozorel, da je treba počakati toliko časa, da bi bil zagotovljen vsaj minimalen uspeh take konference in podobno.
Z zaostritvijo vietnamske krize pa se je položaj tudi glede tega spremenil. Velika Britanija je poslala v Jugovzhodno Azijo posebnega odposlanca Gordona VValkerja, Id naj bi proučil, kako bi našli izhod iz vietnamske zagate, ter pretipal mnenja vseh prizadetih. Kaže, da njegova pot le ni bila čisto zaman, saj je navsezadnje zdaj tudi London pristal na to, da bi gf pogajali o — Kambodži. Tako bi čisto na druga vrata spravili skupaj vse tiste, ki vedre in oblače v
Vietnamu. Kajti čedalje manj je upanja, da bi sedli za zeleno mizo ter se pogovarjali o Vietnamu. Johnson namreč noče poslušati prav nikogar in venomer zatrjuje le to, da so ZDA obljubile saigon-skemu režimu, da ga bodo branile in da zdaj ZDA le izpolnjujejo to obljubo pa bombardirajo Severni Vietnam, pošiljajo vedno nove čete v Južni Vietnam — po zadnjih ve-
Za las bliže pogajanjem
steh so se na bojnem posvetu v Ho-noluluju dogovorili, da bodo povečali ameriško vojsko v Vietnamu na 100.000 mož itd.
Naj bo tako ali drugače, uspeh bi že bil, če bi vsi sedli za eno mizo. Še zmeraj je to bolje, kot pa da se vojna v Vietnamu širi kot plaz, ki je z vsakim centimetrom širši in večji. »V Jugovzhodni Aziji vmešavanja ZDA v notranje zadeve Južnega Vietnama in vojaške intervencije proti DR Vietnamu ni mogoče podaljševati brez skrajno nevarnih posledic za svetovni mir,« sta predsednika Tito in Ben Bela zapisala v skupno sporočilo o Titovem obisku v Alžiriji, »čas je, da se konča s prelivanjem krvi v tem delu sveta s tem, da se takoj začno pogajanja, da bi dosegli miroljubno in pravično rešitev, ki  bo ustrezala
težnjam vietnamskega ljudstva,« sta še dodala. In kako prav je povedal tovariš Tito v svojem govoru v alžirski univerzi, ko so ga promovirali za častnega doktorja prava, ekonomskih in političnih ved! Dejal je, da hočejo zagovorniki sile vsiliti vsem deželam svojo nadvlado pod krinko boja proti komunizmu, vsiliti hočejo neokoloniali-stične odnose deželam na poti razvoja, preprečiti vsako napredno gibanje v smeri socializma.
Sploh je bil ta Titov govor podrobna analiza sodobnega dogajanja na svetu, posebej pa politike koeksistence, ki si jo najrazličneje tolmačijo. Dandanes jo priznavajo celo imperialistične sile, to pa le tam, kjer so svobodoljubne sile dovolj močne, kjer pa niso, je zanje konec tudi koeksistence. Drugi spet trdijo, da koeksistence z imperialističnimi državami ne more biti. Po tej pameti je možen napredek samo z vojno. Kam bi to pripeljalo, si ni težko predstavljati, k vsesplošnemu uničenju. Toda taisti tudi zatrjujejo, da atomska vojna sploh ni mogoča in da bo tretja vojna bita le s konvencionalnim orožjem. Taka pojmovanja so, je dejal tovariš Tito, popolnoma nestvarna, škodljiva in nazadnjaška, ker omogočajo tistim, ki zagovarjajo uporabo sile v mednarodni politiki, da začenjajo razne lokalne akcije in vojne. Toda če bi vse socialistične sile skupno z vsemi naprednimi in miroljubnimi silami v svetu dosledno izvajale politiko koeksistence, bi bil odnos sil dosti ugodnejši za sile miru in napredka.
Klene Titove besede v tej svetovni zmešnjavi.
bolj se bodo morala potruditi za izvoz v tekočem letu. Ustvarjanja   deviznih sred-
stev ne bi smeh zanemarjati prav nikjer, čeprav je trenutno   donosnejša prodaja
KOČEVJE: v prvi polovici maja volitve samoupravnih organov
V kočevski občini se že intenzivno pripravljajo na volitve novih članov organov upravljanja. Čeprav določa zakon, da morajo biji opravljene volitve še aprila, jih bodo izvedli le v nekaterih kolektivih. V večini kolektivov bodo volili nove člane samoupravnih organov v prvi polovici maja, ker so čakali na republiški predpis o volitvah samoupravnih organov. Tu niso   upoštevali   15. člena
zveznega temeljnega zakona, ki pravi, da je treba izvesti volitve v začetku leta, praviloma po sprejetju zaključnega računa.
O pripravah na volitve samoupravnih organov so minuli petek razpravljali na plenumu občinskega sindikalnega sveta, še prej pa je sindikalni svet priporočil delovnim kolektivom in sindikalnim organizacijam, naj do-
bro premislijo, katere člane bodo izvolili v delavske svete in upravne odbore. Člani organov upravljanja morajo biti res najboljši delavci, široko razgledani, ki bodo poleg problematike delovne organizacije stalno spremljali tudi problematiko svoje občine. Poseben poudarek je treba dati tudi kandidiranju žensk in mladine.
V elektrarni se pripravljajo na volitve DS
16. maja bodo v TE Brestanica volih polovico članov DS, katerim bo potekel mandat. Te dni že razpravljajo po oddelkih o kandidatih in
o tekočih problemih. Prihodnji teden bo sklican zbor volivcev delovne skupnosti, na katerem bodo sestavili dokončno kandidatno Usto, predsednik DS pa bo poročal o dosedanjem delu samoupravnih organov. Na volitve Se pripravljajo zelo resno, i saj čakajo samoupravno organe ob reorganizaciji elektrogospodarstva odgovorne naloge.
JtRATKE,
j IZ RAZNIH STRANI |
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# Na deveti seji glavnega odbora SZDL Slovenije, ki ji je predsedovala Vida Tomšič, so bile besede Borisa Ziherla, člana izvršnega odbora, namenjene Osvobodilni fronti. Spomnil se je te edinstvene množične tvorbe, najpomembnejšega notranjepolitičnega činitelja zmage. Slovenski delavski razred s svojo akcijsko enotnostjo je tvoril borbeno jedro in je dejansko dal najpomembnejši delež gibanju; vtisnil mu je svoj borbeni pečat. Protiimperialistična fronta slovenskega naroda, oblikovana aprila 1941, čeprav je dejansko nastajala že prej, je prerasla v akcijo vsega ljudstva. Tej akciji gre zasluga, da smo iz naroda hlapcev prerasli v narod samostojnih oblikovalcev svojega življenja in svoje prihodnosti. Slovenski narod si je tako sam postavil temelje današnje enakopravnosti v skupnosti jugoslovanskih narodov. Sila enotne ljudske volje, vodena po Komunistični partiji, je ustvarjala, kar se je prej zdelo nemogoče. Ustvarila je državo v državi; v srcu okupirane Evrope je oblikovala oblast upornega ljudstva. Odpravila je kapitalistične in pričela graditi nove, socialistične odnose. Razvila se je v današnjo Socialistično zvezo, prostovoljno demokratično zvezo občanov in najširšo oporo družbenopolitični aktivnosti in družbenemu samoupravljanju delovnega ljudstva, kakor je zapisano v V. poglavju te-mfljnih načel nove jugoslovanske ustave.
O VREDNOTE REVOLUCIJE SO ZAKLADNICA DRAGOCENIH IZKUŠENJ, je med drugim dejal Janko Rudolf na redni skupščini Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Predsednik je v obširnem in tehtnem referatu pohvalil organizacije ZZB, ker so se v večini primerov iztrgale iz ozkosti in zaprtosti vase in ker čedalje aktivneje sode-
lujejo pri urejanju vseh najpomembnejših družbenih vprašanj. Posebej je poudaril pomen negovanja tradicij NOB in socialistične revolucije. To je dejavnost, ki neposredno vpliva na sedanja dogajanja, zlasti pa na mlade generacije. V etično moralnih vrednotah revolucije imamo neizčrpno zakladnico dragocenih izkušenj. To so vedno sveže moralne prvine, s katerimi plemenitimo vse najsodobnejše napore za nadaljnji razvoj v današnjem in prihodnjem času. — Predsednik Janko Rudolf je govoril še o tem, da dragocena pričevanja ne smejo to-
of - sila enotne ljudske volje
niti v pozabo. Treba se je zavedati, da ljudje umirajo in odnašajo s seboj v grob podatke in marsikaj, kar bi bilo za zgodovino naše revolucije neobhodno potrebno. — Za novega predsednika Zveze združenj borcev NOV Slovenije je bil izvoljen Franc Leskovšek-Luka.
O VOLITVE POMENIJO AFIRMACIJO OBČANOV IN PROIZVAJALCEV, je dejala Vida Tomšič v svoji zaključni besedi po poročilu in razpravah o volitvah na deveti seji glavnega odbora SZDL Slovenije. Volitve pomenijo tudi afirmacijo organiziranih političnih sil. Pri teh volitvah je bil opravljen prehod v kadrovsko politiko, kakršna ustreza pojavu novih generacij  in sistemu samo-
upravljanja. V bližnji prihodnosti pa nas čaka naloga, da poglobimo zvezo med odborniki in poslanci ter občani, kar je nemalo odvisno od tega, koliko bo Socialistična zveza dovolj gibčen in živahen instrument delovnih ljudi. Načela demokratične izbire funkcionarjev je treba uveljavljati tudi pri vseh nadaljnjih volitvah v samoupravne organe.
• 8. MAJA ZBOR SAMOUPRAVLJAV-CEV SLOVENIJE. To bo osrednja republiška proslava v počastitev 20-letnice osvoboditve. Zbora, ki bo v novi športni hali v Tivoliju, se bo udeležilo okrog 6.300 predstavnikov delovnih organizacij, predstavniških organov ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Na čelu delovnega predsedstva, ki je bilo izvoljeno na deveti seji glavnega odbora SZDL, bo Miha Marinko. Referat »Ob 20-letnici osvoboditve« bo podal Edvard Kardelj. Nato bodo govorili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij, predstavniških organov in delovnih organizacij.
• VI. KONGRES SZDL SLOVENIJE BO MARCA 1966. Sklep o tem je bil sprejet na deveti seji glavnega odbora SZDL Slovenije. Kongres bi dejansko moral biti že letos spomladi, vendar to ni bilo mogoče zaradi VIII. kongresa ZKJ in republiških kongresov Zveze komunistov. Na seji so sklenili, da je treba takoj začeti z vsebinskimi in organizacijskimi pripravami na kongres. Treba je pripraviti poročilo in okvirno obdelati vse probleme, o katerili naj bi razpravljal VI. kongres SZDL Slovenije. Vse te in druge naloge (pripraviti bo treba tudi izvolitev delegatov) je plenum zaupal izvršnemu odboru glavnega odbora SZDL Slovenije.
• Spopad med Indijo in Pakistanom. Pretekli teden so se nenadno zvrstili hudi spopadi na pa-kistansko-indijski meji. Pakistanci pravijo, da so incidente izzvali Indijci, le-ti pa narobe. Vneli so se hudi boji, v katerih so sodelovali tudi tanki. Baje so v Pakistanu odredili mobilizacijo, v Indiji so pa preklicali vse dopuste v vojski. Torej se en neresen problem in angleški kolonialisti si lahko čestitajo, da so res mojstri v tem.
• Zaostritev na Cipru. V svet Je
priSla vest, da so ciprski Turki že en teden blokirani v svojih naseljih, da jim spet zmanjkuje hrane in podobno. V Ankari -so ostro reagirali ter zagrozili, da bodo izgnali vse Grke iz Turčije, da bodo pravoslavno patriarhijo v Istanbulu posebej ostro nadzorovali, če ne bodo tudi nje izgnali. In tako smo ob Cipru tam, kjer sme bili od začetka, kajti nihče izmed tistih, ki so vse skupaj skuhali, ni pripravljen sprejeti edino možno rešitev, da se ciprski Turki in Grki pač sami dogovore, kako bodo živeli skupaj ter da se taka rešitev najde v okviru OZN
• SEATO brez Francije. V Parizu so povedali, da na bližnji sestanek sveta ministrov pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO) ne bodo poslali svojega zunanjega ministra, ampak le opazovalca, češ, da ni prav nič upanja, da bi druge članice sprejele francosko stališče glede problemov Jugovzhodne Azije. Francija je tudi odpovedala svoje sodelovanje na manevrih tega pakta. V Londonu so sklep Francije »obžalovali« in upajo, da Francija ne bo zapustila SEATO.
• Udar v Dominikanski republiki. Nekaj oficirjev Dominikanske republike v Srednji Ameriki se je uprlo in jim je uspelo zavzeti vladno palačo. Udar je uspel, u-porniki pa pravijo, da bodo poklicali nazaj leta 1963 strmo^iavlje-nega predsednika Boscha. Ta Je vnet zagovornik sodelovanja z ZDA. Vlada se je spremenila, ljudje pa žive tako, kot so doslej. Malo je verjetno, da se bo zanje kaj spremenilo.
Peter sobar iz Kočevja:
1. maj je bil praznik želja
Peter Sobar, upravnik muzeja v Kočevju, živi za preteklost, za zgodovino. Ves je zakopan v orumenele dokumente, ki jih je čas že davno načel; skuša jih ohraniti, urediti, povezati v smiselno celoto. Naporno in zahtevno delo, ki se mu predaja z vsemi silami.
V ozki muzejski pisarni, polni dokumentov, starin in čudnega vonja, se pogovarjava o minulih časih, dogodkih in ljudeh. O časih, ko se je pričel proletariat v ribniškem in kočevskem koncu zavedati samega sebe, ko je pričel nastopati organizirano in se boriti za svoje človeške in delavske pravice.
Spominjam se, beseduje tov. sobar, da so v Ribnici svečano praznovali 1. maj le v letih 1920-21, ko je bil maloštevilni proletariat revolucionaren ter pod vplivom Parfvi in ljudi, ki so se pravkar vrnili iz prve delavske države Sovjetske zveze. Pod vplivom klerikalne politike in zaradi zakona o zaščiti države pa je delavsko gibanje počasi nazadovalo, zavedne komuniste so pričeli preganjati. Spominjam se, da komunisti pri ljudeh niso mogli dobiti niti mleka, ker so se ti bali posledic.
V Ribnici Se je leta 1936 prvič organizirala sindikalna organizacija, v katero je bilo včlanjenih okrog 300 delavcev, v režimski sindikalni organizaciji Jugoras pa je bito ie okrog 100 članov. Jugoras nikdar ni mogel zaživeti, nikdar ni dobil podpore delavcev  in je propadel •..
To so bdh časi nenehnih borb, nenehne bojazni pred hudimi posledicami. Spominjam se, da je bilo treba vsako prvomajsko praznovanje »ukrasti«, priboriti si ga; uporno smo se oklepali našega praznika, pa čeprav le s cvetjem, rdečo kravato, pogumnejšo besedo. Spominjam se tudi 1. maja pri vojakih — 1933. leta. Služil sem pri topništvu in dan pred in po 1. maju sm0 bili v stalni pripravljenosti, nastopiti proti demonstrantom, proti proletariatu.
Ko je šla Partija s svojimi akcijami po letu 1937 širše med ljudi, se je tudi dejavnost zavednega proletariata povečala. Pri nas v Ribnici je bik) to toliko težje, ker je bilo malo pravih prole-tarcev, večina napol kmetov, medtem ko so bolj ztnane akcije kočevskega proletariata . . .Malo pred pričetkom vojne smo v Ribnici organizirali novo sindikalno organizacijo — URS, katere duhovni vodja je bila Partija. Sindikat je izvojeval več akcij: dosegli smo, da so delodajalci delavcem na orožnih vajah dajali plače, da so se uveljavile minimalne plače po zakonu, česar podjetniki niso hoteli sprva priznati, zbirali smo rdečo pomoč za španske borce, utrjevali Partijo, organiziirali društva prijateljev Sovjetske zveze itd.
Z duhovnim vodjem kočevskega proletariata Jožetooim šeškcm sva prvič prišla skupaj v letu 1938 med volilno akcijo- Kot kandidat Partije
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
ČESTITA
VSEM SVOJIM GOSTOM ZA PRAZNIK DELA
IN SE JIM ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA OBISK!
DELOVNI KOLEKTIV
RESTAVRACIJE
NA GRIČU
BREŽICE
SE PRIPOROČA ZA OBISK
MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI, HKRATI
PA VOŠČI VSEM OBČANOM
ZA 1. MAJ IN 20-LETNICO OSVOBODITVE!
VSE OBČANE IN DELOVNE KOLEKTIVE SPOD. POSAVJA POZDRAVLJA ZA 1. MAJ IN JIM ČASTITA
KMETIJSKO
GOZDARSKO PODJETJE
BREŽICE
OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO TUDI ZA 20-LETNICO OSVOBODITVE!
je na skupni opozicijski listi nastopil Janez Tomšič iz Stop pri Velikih Laščah, čeprav ni bil izvoljen, je pomenila sama kandidatura velik uspeh za Partijo, saj je dokazovala moč organizacije.
— Težko bi se spomnil, zaključi sobesednik, kateri prvi maj je bil v preteklosti najlepši, vendar se mi zdi, da je bila najlepše darilo partizanov domovini za prvi maj 1942 osvoboditev Broda na Kolpi in 30 ali 40 vasi v Kolpski dolini ...
E. GRIVEC
Praznik dela in 9. maj
v krški občini
PETER SOBAR, UPRAV-NIK KOČEVSKEGA MUZE. JA: Praznovanje 1. maja je bilo nekoč simbol upornosti zavednega proletariata, znak borbe delavskega razreda za svoje pravice, znamenje novih dni. Praznovanje delavskega praznika je bilo tvegano in vendar so ga povsod praznovali .. .
Občinski odbor Socialistične zveze v Krškem je že razpravljal o praznovanju 1. maja, praznika dela, in 9. maja, dneva osvoboditve. Letošnji 1. maj bodo praznovali predvsem po deloivnih organizacijah, brez večje osrednje proslave, tako da bodo kolektivi na slavnostnih akademijah, ki naj bi imele predvsem delovni značaj, p'regledali povojni razvoj- v gospodarstvu in samoupravljanju. 2. in 3. maja bodo delovni kolektivi prirejali skupinske izlete na razne turistične točke in v kraje, znane iz narodnoosvobodilnega boja. Na predvečer 9. maja bodo slavnostne akademije v Krškem, na Senovem, v Brestanici in v Ko-
Jože Oštir iz Vrbine pri Krškem:
7. maja 1945 zvečer: „Konec vojne"
— V partizane sem šel 19. marca 1942, pripoveduje Jože Oštir iz Vrbine 8 pri Krškem. — Kot begunec sem takrat živel na Dolenjskem pri Beli cerkvi. Partizanil sem v Gor-janskem bataljonu in v XV. belokranjski brigadi.
Doživljajev je bilo na pretek. Vsak dan je bil preizkušnja zase. Težko se je odločiti, kaj je ostalo človeku najbolj v spominu: ali boji, ali juriši ali preboji, ali lakota, mraz in napori, ali tovarištvo in dobri ljudje, ki so nam domala povsod pomagali? Preboj iz obroča na Ilovi gori je bil eden izmed trenutkov, ko mi je najbolj trda predla. Morda se ga zato najbolj živo spominjam.
Bil sem v minerski četi štaba XV. brigade. To je bilo v razdobju 1943/44. Minirali smo progo med Zdensko vasjo in Šentvidom, II. bataljon pa je bil na Veliki Ilovi gori v zaščiti, štab brigade je bil na Mali Ilovi gori nad šolo, pri njem pa je bila vsa komora in del minerske čete, v kateri sem bil jaz. Nemško-
Danes otvoritev novega mizarskega obrala SGP PIONIR
29. aprila ob 17. uri bodo v Bršlinu slavnostno izročili namenu novi mizarski obrat SGP PIONIR. Mizarski obrat, Id se je doslej stiskal v premajhnih prostorih ob Trdinovi cesti na Grmu, bo s tem dobil nove, lepe prostore, v katerih bo svojo dejavnost laže razvijal. Otvoritev ncvegu obrata je lepa slav-nost, tako v okviru praznovanja 1. maja, kot tudi 600-letnice Novega mesta in 20htnice osvoboditve.
Prvomajska čestitka
Za praznik dela želimo vsem domačim prijetno praznovanje in jih prav lepo pozdravljamo: Alojz Mrzel j, Franc Medved, Franc Špelič, domači fantje, ki so pri vojakih v Sarajevu.
domobranska kolona nas je na tiho obkolila in kar naenkrat je zaropotalo. Za boj sposobnih nas je bilo vsega kakšnih dvajset. Prav blizu si niso upali, najbrž so mislili, da nas je več. Nekako smo se razporedili in odgovarjali z ognjem. Komoro je bilo treba rešiti. Med vpitjem in streljanjem se je nekako uredila v zavetju hiš.
Načrt za preboj smo naredili kaj hitro. Najboljše jo je bilo udreti po bregu navzdol proti šoli in proti Veliki Ilovi gori, kjer so bili naši. Z močnim ognjem smo sovražnika najprej osupnili, medtem pa je naša komora že zdrvela proti šoli in mi za njo. Ko smo bili pri šoli, so nam našu iz Velike Ilove gore že lahko pomagali z ognjem, ki so ga usmerili na napadalce. V obroču smo bili kakšne tri ure. Imeli smo
tri ranjence, enega smo rešili, dveh pa nismo mogli. Vsa komora je prišla iz obroča. Hajka je trajala nato ves dan, kolono, ki nas je napadla, pa smo še istega dne počakali, ko se je vračala proti Zden-ski vasi in jo s pomočjo našega tretjega bataljona popolnoma razbili.
Osvoboditev sem pričakal v Starem trgu ob Kolpi. Takrat sem delal na okraju Kostanjevica, ki je imel sedež na Suhorju. Ker se je govorilo, da Se bodo čez Belo krajino umikale proti avstrijski meji ustaško-četniške enote, so naši vso Belo krajino izpraznili. Vse se je nagnetlo v dolini Kolpe pri Starem trgu. Pohlepno smo poslušali skopa poročila, ki jih je lovil vojaški radio oddajnik. Ta so nato krožila od ust do ust. Tako smo zvedeli za osvoboditev Trsta in za ustanovitev
starajevici, v drugih manjših krajih pa bodo vaški aktiva priredili proslave skupaj s področnimi šolami.
79-Ieini Andrej Modic: prvi na volišču na Dvoru
Območje Dvora in okolice je bilo na zadnjih volitvah zeHo razgibano. Na voliščih Dvor, Doljni Kot, Jama, Lašče, Stavca vas in Sadinja vas so zaključili volitve že dopoldne. V Doljnem kotu so končali okrog osmih, na Laščah pol ure pozneje. Najstarejši Dvorjan, 97-letni Andrej Modic, je že pred začetkom volitev čakal volilni odbor na volišču!
S. M.
prve slovenske vlade v Ajdovščini.
7. maja zvečer smo sedeli »okrajevci« v neki sobi, ko je pridrvel vanjo sekretar rajona Franc Šiško. Iz obličja mu je sijalo neznansko veselje. Razklenil je reke in za-vpil: »Hura, fantje! Nemčija je
kapitulirala! Konec vojske!« Prvi trenutek smo onemeli, nato pa ponoreli od veselja. Vse, kar je naš okraj takrat imel, smo hitro naložili na voz in jo še istega večera mahnili proti Kostanjevici. Tja smo prispeli 8. maja zvečer.
»llllllllllllIIIMIHIIi«
Nace Poljanšek iz Brežic:
„Prvi maj smo slavili na Šentvidu"
POSTRANSKI ZASLUŽEK
nudimo UPOKOJENCEM IN UPOKOJENKAM, TRGOVSKIM USLUŽBENCEM, TRAFIKANTOM IN DRUGIM po vsej Sloveniji. Prijavite  se  pismeno na »ED-6«, poštni predal 401, LJUBLJANA
Ignac Poljanšek je eden tistih naprednih Slovencev, ki so se za 1. maj že od nekdaj udeleževali skupnih srečanj in izletov. Zdaj je v 74. letu. še zelo mlad je postal član Sokola. Ta organizacija nemško misleči oblasti ni bila zaželena. O njenih začetkih pripoveduje tov. Poljanšek takole:
»V Brežicah je opravila za Slovence veliko pionirsko delo čitalnica. Iz njenega jedra se je razvil Sokol. Ta organizacija nas je pozneje združevala in noben prvi maj ni minil brez praznovanja. Meščani so se zbrali že oh petih zjutraj, vzeli s seboj južino in se napotili na Šentvid. Nazaj so se vedno vračali s pesmijo. Toda 1. maja niso slavili samo v mestu. Mnogi kmečki ljudje so na ta dan s cvetjem in zelenjem okrasili svoje vozove in konje. Podobno so potekala praznovanja delavskega praznika tudi po prvi vojni. Šentvid je vsako leto znova postal zbirališče vseh tistih, ki so spoštovali 1. maj.«
»V spominu ste se sprehodili skozi obdobje Avstrije in bivše Jugoslavije. Tu je začetek druge svetovne vojne. Kako ste jo dočakali in preživeli?«
»Že 17. aprila 1941 me je gestapo z 11 druglimi Brežičani odpeljal v krške zapore, čez nekaj dni so nas pripeljali nazaj. Sredi noči smo morali zbuditi družine in čez dobro uro smo krenili z avtobusom proti Samoboru. Pustili so nas sredi ceste z besedami: ,V nemški deželi niste zaželeni in kdor se bo vrnil, bo ustreljen.' S Hrvaškega smo se čez kak mesec pretolkli v Ljublja-
no, ker smo zvedeli, da naše ljudi zapirajo tudi v Zagrebu.
V Ljubljani sem med begunci organiziral vključevanje v OF in jih pridobil nekaj čez 40 za narodnoosvobodilno gibanje.«
»Česa se najbolj živo spominjate iz okupirane Ljubljane?«
»Pozimi je bilo. S tramvajem sem se pripeljal po tedanji Prešernovi ulici in izstopil pri tromostovju. Na pločnikih je bilo vsepovsod polno ljudi. Tedaj pride od nekod skupina deklet in fantov, starih 14 do 15 let. Dekleta so imela v rokah velik šopek rdečih nageljnov. Vsi skupaj so se nato ustavili pred Prešernovim spomenikom in položili rože k pesi:'* ovim nogam. Mislim, da je bilo na dan obletnice Prešernove smrti.
Nenadoma smo zaslišali kričanje in zagledali fašiste, kako so tekli s puškami in revolverji z nasprotnega nabrežja Ljubljanice. Skupinica Prešernovih obiskovalcev se je medtem že zgubila, fašisti pa so zlili ves svoj bes na enega izmed delavcev, ki si je ravno tedaj ogledoval rože na spomeniku. Neki vojak ga je s puško udaril po hrbtu, nakar je presenečeni delavec hitro pobegnil pred drugim udarcem. Ta kruti prizor je v trenutku prekinil lepo in iskreno srečanje mladine s svojim slovenskim pesnikom.
Tov. Poljanšek je še in še kakor iz knjige našteval spr/.nine, oživljal dramatične dogodke iz bojev Cankarjevega bataljona in nazadnje opisal svoj povratek v zapuščene in oplenje-ne Brežice sredi poletja 1945. Postal je prvi predsednik občine in vsa nadaljnja leta opravljal najrazličnejše dolžnosti kot družbeno politični delavec.
-EY
Št. 17 (788)
DOLENJSKI LIST 5
TRETJA NOČ
Odlomek iz knjige Franceta Avčina KJER TIŠINA ŠEPETA — Izdala Mladinska knjiga v zbirki GLOBUS — Delo je bilo nagrajeno z eno izmed letošnjih Levstikovih nagrad
Bilo je v tistem apokaliptičnem času, ko se je nek neznaten narodič, zagozden med venomer napa-jočo, zemlje lačno germansko in romansko gmoto, prvič zavedel svojih spečih moči; ko se je njegova doslej neenotna masa pričela kristalizirati v vzgibih, da se jim je sam čudil. Vanj vržena iskra upora je bila netilka, ki je zažgala gorivo, katalizator, ob katerem je plamen odpora plamtel iz tisoč let nabiranih moči. Kdo bi verjel, da je tak, tako premočno inteligentni upor pritlikavca proti velikanom sploh mogoč, pa naj bo David še tako bister in Goljat še tako domišljavo omejen.
Živel sem življenje na najvišjo potenco, čeprav sem premogel le žlico, zobno ščetko in puško. Da, puško, vsakdo bi me lahko ubil, a tudi jaz njega. Kdo bo to vse kdaj opisal izvirno in golo, tako kot je res bilo, v vseh vrhuncih in nižinah, vzponih in padcih, junaštvih in šibkostih? Ga bodo prinesla prihodnja leta, dokler še živimo, ki smo to živeli? Novodobnega Andriča, našega Hemingwaya, da bi napisal izvirno slovensko »Vojno in mir«; ki mu nič ne bi kalilo pogledov; ki bi znal iz svetlih cvetic in trnovih bodic zviti venec, kakor pritiče tej prvi herojski dobi slovenskega naroda, slavolok, ki ga mnogi čutimo, vidimo, naslikati pa ne znamo.
Pomlad 1944 se je dolgo obirala. Zima je bila sicer mila, da smo se januarja kopali v Kolpi, potem pa je zamedlo vso Kočevsko na metre visoko. Živel sem tedaj v bazi 13/23, s prizanesljivim nasmeškom imenovani »Kripelbaza«. Tam sredi zadnjih požganih kočevarskih vasi nad kolenom skrivnostne Kolpe niže Ko-stela se je skrivala v skrbno prikriti kraški vrtači. »Kripelbaza« zato, ker so nas tam zbrali člane Znanstvenega inštituta pri SNOS, same intelektualce, pesnike, muzike in podobno žloto, ki je v borbi le navlaka, po njej pa utegne mogoče kdo le kaj koristiti. Pridejali so ji še nas nekaj inženirjev, menda zato, da bi bilo delo bolj realistično. No, ko bi le povsod bili na duhu in telesu tako malo »kripelni«, kot smo bili mi tam! Ne morem si predstavljati družbe čudovitejših brihtnežev vseh sort kot te, ki me je — tehniški »corpus alienum« — sprejela medse, česa vsega sem se primitivni tehnik naučil od njih! Vzgajali pa so me s kaj svojskimi prijemi, če je tehnik npr. popravil razmajani pisalni stroj, pa se je ta sicer vsem potrebna, a vendar banalna tehniška priprava vseeno še zatikala, je brž slišal takole čez ramo pesniško vzvišeni in hkrati galileijevsko uničujoči »Eppur non si muove!« Če je visoki »direttore« inštituta repetiral svojo italijanko tako, da je ročico zaklepa prijel v levico in nad puško, je bil to kvečjemu suvereni prezir tehnike, ne pa mogoče kako vojaško neznanje. Z nečim pa sem jih le krotil: z ročnimi bombami! Le z njimi v žepu nahrbtnika sem jim lahko obvaroval v svojem razvpitem nahrbtniku skrito slivovko, med, zlasti pa meni smrdljivi tobak. Teh zahrbtnih tehniških napravic so se znanstveniki po zdravem instinktu le bali in so jih raje prepuščali prozaični tehniki. Sicer bi bili popili, polizali, predvsem pa pokadili vse na en mah, saj so nekoč zaradi polovice cigarete, ki je padla v špranjo v podu, hoteli podreti kar celo barako. Tako pa so dobivali vse lepo po malem. Tudi največji duhovi imajo svoje šibkosti...
Iz tega hkrati olimpskega in bu-količnega okolja me je izvlekel poziv, naj pridem za nekaj časa v Črnomelj k Slovenskemu narodnemu gledališču kot — pianist, že niso trenutno imeli boljšega, pa v sili vrag muhe žre. šele ob začetku vojne sem pod vodstvom globoko muzikalne učiteljice res spoznal svet
muzike in ves izrazni spektrum klavirja. V Semiču sem našel Chopino-ve balade, preludije, etude in nok-turne, oguljene in razcefrane, a Cho-pinove. V Črnomlju pa je pri Kore-novih stal črn »Foerster« z angleško mehaniko. Kako bi se ustavljal miku glasbe, mojega drugega dobrega duha, ko prvi, planine, ni bil več dosegljiv. In sem šel.
Moja doba v gledališču je bila najnenavadnejša, kar sem jih živel. Kulturniki so bili zame nov svet, donkihotski in donhuanski hkrati. Vendar je bilo često nenavadno lepo. Doživljal sem spontane vzgibe ljudi, navdušenja, kakršna v miru niso mogoča; zanose, ko so sredi nagrobnega govora padlemu komandantu Stanetu pripravili v jok celo vodjo angleške vojaške misije, trdega polkovnika Intelligence Servi-cea; doživetja, ko črnolasa Primorka s tihim kristalnim glasom mirno poje čudovite pesmi, medtem ko modro nebo skrunijo morilski rafali. In sto drugih, tako nenavadnih, da jih podobno kot vso tisto dobo razume le, kdor jo je sam živel. Razčlenjujejo naj pa drugi, tisti ki so namesto ptičje svobode partizana raje izbrali previdno životarjenje za ljubljansko bodečo žico, naredko navešeno s koščki Hitlerjevega krvavega kruha. Po zmagi je lahko biti vojskovodja.
V gledališču sem staknil gripo. Močno me je bila izmučila, zakaj
nisem je utegnil odležat5. Igralska mi inženirju ni godila, na bazi je čakalo še mnogo pripravljenega dela za veliki trenutek, ko se bo za prvim črnim sesul še drugi, rjavi Mo-loh. Tako sem se nekega dne poslovil; prav, neprav. Bela Krajina je bila kopna, dehtelo je po pomladi,: roški gozdovi pa so bili še mrko sivi. Bele lise so pravile o snegu. Dobil sem si bil tiste zime celo smuči, sila preproste sicer, a imeniten oseben veleslalom sem si napravil z vrha Gač proti črmošnjicam. Znanec, ki mu je bila vražja laška mina odtrgala nogo, mi jih je bil podaril. Bil sem tudi imenitno oborožen. Neki ranjenec, moj učenec iz oficirske šole Gš-NOV in POS, je rad zamenjal za mojo lahko angleško brizgalno krogel svojo strašansko težko puško nenavadne podobe; po-lavtomat na deset ognjev, mauzer municija, je vedel povedati, imenitna reč, čeprav ne deluje. No, meni je brž. Z mojstri mehaniki v Starih žagah, ki sem bil prej z njimi delal razne učene vojaške naprave, smo iz daljnogleda laške svetlobne signalne priprave zgradili za moj top celo merilni daljnogled. Prvi ga je okusil rdeči kočevski srnjak. Naša kuhinja ga je sprejela s huronskim navdušenjem. Ob silni večerji se je potem oglasila himna naše baze: »In sončece je vzhajalo« (besedilo Udovič, glasba Pahor, premiera Ude), da je odmevalo daleč naokrog.
Z vso težko robo na hrbtu sem krenil. Moj stari ekspedicijski planinski nahrbtnik je bil nabit z belokranjskimi dobrotami za tovariše ob Kolpi, pač edini način, da so me, tehnika, vzvišeni humanisti sploh priznavali za homoidno bitje, neke vrste polčloveka. Tako sva hodila namreč moj nahrbtnik in jaz pod njim. Mnogo sva jih slišala na najin račun, toda omagala nisva nikoli, tudi v hajkah ne. Le enkrat bi bila skoraj, in o tem naj bo povedano sedaj.
Pod večer sem prikrošnjaril na Mavrlen. Težko je bilo, neodležana gripa mi je legla na srce, ki zanj sicer še vedel nisem. Bolelo je in zbadalo. Prespal sem pri znancih v zidanici, nekolikanj s pomočjo nektarja v zajetnih sodih. Ko sem se ves težak predramil, je bilo sila svetlo. Sneg, težak cunjast sneg, je bil zapadel ponoči. Ti pa trideset kilometrov skozi gozdove do Kolpe, z vso to težko kramo! »No, bo že kok, še zmeraj je blo kok, če ne tok
pa tok,« sem se tolažil po gorenjsko. Karto imaš in kompas, mnogo si že prehodil sam, v partizanih in prej, spal v gozdu pod strešico iz vej, v listju, zarit v kopico sena. Tako veš, da se zvezdnato nebo res vrti.
In tako se tudi to pot nisem ustrašil. Smuči imam, ha, pa mažo zanje tudi: kos čebelnega voska, imeniten »medium«, kot nalašč za ta sveži sneg in to srednjo temperaturo. Zato sem naposled zavil v čemerni mokri dopoldan. Sprva sem gazil, ko pa se je vdiralo globlje in globlje, sem nataknil smuči. Tedaj se je pričela moja kalvarija. Gola drsna ploskev smuči se je brž ovla-žila, novina se je nanjo pričela lepiti v vse večjih grudah. Nič ni pomagalo, da sem smuči venomer snemal in strgal z njih primrzel sneg, takoj ga je bilo spet polno. Za menoj je ostajala sled, kakor bi bil tam hlačal medved.
Namažem smuči, pa bo šlo, seveda! Pretaknil sem ves nahrbtnik, toda moj »medium« je bil izginil. Pozabljen v zidanici, izgubljen? Peš se je udiralo do kolen, do kobala. Brezupno? Saj ostajam na mestu, sredi te nemarne volhke megle, zamotan v mokre veje, zapleten s smučmi v mrežo pasti tenkega bukovja, ki ga je bil težki sneg pri-pognil v tla. Ni in ni šlo hitreje. Ure so minevale, čeprav se je bila moja spet ustavila. Že drugo vojno je preživljala, za očetom še sina, in peresa je imela sirota le še polovico.
Stemnilo se je povsem, pot sledim le še po svitu med drevesnimi kronami. Je sploh še prava? Vedno pogosteje omahuje mrzlo potno čelo na palico, da se umiri divje bitje v prsih, vse teže je kreniti naprej. Tod je nekam redkeje, kaj če bi poskusil poševno navzdol, tako bo šlo hitreje, mogoče kar samo. Tu doli nekje morajo biti širne kočevar-ske senožeti okrog Nemške loke. Poskusim zdrsati sneg z drsnih ploskev in glej, gre! Res drsi, pomrz-nilo je, vse hitreje drsim skozi temo. Še temnejše ploskve švigajo mimo, roki s palicama držim pred očmi, zaradi oči. Pa me zgrabi nekaj za nogo, da se kar razkrehnem, padam, padam, bisaga na glavo, glava v sneg, puška pa po njej, da se zasveti. Prekletstvo!
Dolgo sem se moral kopati iz snega. Z muko sem se pobral. Konec, nikamor več, tu ostanem, tako ali tako Karkoli poskušam, počilo bo srce, pri kraju je. Obsedim na nahrbtniku. Tiho šelesti vse naokrog, sneži, čutim na čelu. Če bi zakuril? Le s čim, vse je mokro? In nič ne vidim. Mogoče pa le niso daleč ljudje, kaki partizani ali tisti srbski begunci, ki so iz Gorskega Kotara pobegnili pred brati Hrvati, siromašni, da se bog usmili. Če bi klical? Poskusim, dolgo, brezupno. Tako le še bolj zbada v prsih. Mrzel pot me obliva, že spet vročica? V roke zebe, seveda, puško držiš,
... Gore so vselej čiste. Kot žareče plamenice nad somrakom izmjene človekove civilizacije sijejo vzvišeno, prek vseh časov. Tudi v čase, ko nihče ne bo več hodil po njih, po tej zemlji. Ko ne bo ne tebe ne mene in nikogar več, ki bi s Turgenjevim še iskal skritih svetišč, kjer le tišina šepeta.
(Iz uvodnih besed v knjigi Franceta Avčina KJER TIŠINA ŠEPETA. Avtor je knjigo posvetil »Spominu vseh, ki so padli v gorah za gore.)
jeklo, kdo ve, koliko vročih smrti je že siknilo skozenj. Toda s tem zlod-jem mogoče prikličeš ljudi! Kaj boš sicer z vsem bedastim strelivom? Šestkrat pritisneš in vsakič šteješ vmes do deset. Znak »na pomoč«, tako so nas učili pri skavtih, šest plamenčkov je šinilo v noč, šest udarcev v zrak je udušil mehki sneg. Pa so rekli, da ne deluje, moj polavtomat! Meni deluje, pa še kako! Gorje mu, s komer bi se spogledala zares. Doslej ni bilo treba. Da le ne bi bilo treba, da ne bi nikoli moral dvigniti orožja nad sočloveka! Toda sedaj poslušaj mo! Trikrat na minuto je odgovor.
Ni ga bilo. Seveda, ti norec, kdo pa se še gre skavte, v tej vojni noči sredi kočevskih gozdov! Pri kraju je tvoja učenost! Ko le ne bi tako zeblo. Ves moker si od mrliškega potu in sedajle se lepo ohlajaš, počasi, a zanesljivo. Ko ti pade toplota pod petindvajset stopinj, boš »še
Dr. inž. France Avčin, eden izmed letošnjih Levstikovih nagrajencev
topel« mrlič, ki ga nič več ne prebudi, če bi imel tisti svoj angleški plašč! V Črnomlju je, kaka igralka ga nosi sedaj, lepe zlate gumbe ima, pa paradira z njim po trgu. Da, ta bi pomagal. Kaj pa žganje, belokranjska slivovka? Polne čutarice je nosim. Samo malo, samo na konec jezika, srce bo pognalo, zato še ne bom zaspal. Potegnem, še in še. Čudovito, kako greje! Pa če pride konec, bo vsaj topel. Sedaj sedi, uživaj, toplo je, še sneg topel.
Koliko jih je že hodilo po tej slovenski zemlji pred teboj. Davno pred teboj. Z ženami, sužnji, živino, z lokom in sulico, s kamnito, bronasto, železno sekiro v roki. Od štirih pritokov Donave proti morju, Rimski mare velivolum terraeque iacen-tes so jih vlekli z magičnimi močmi. Hodili so in propadali, kot boš danes ti. Vseh tistih ni več. Kaj potem, če tudi tebe ne bo! Smrt je tisto, kar nevede pričakuješ vse življenje. Pravijo, da je v snegu topla, mila. In nebeška godba da jo spremlja, muzika sfer te zaziba v nirvano. Saj, če je to, saj jo slišiš, široki akordi, prav nežni, prav rahli, ko da jih poznam, ko da spet Janko v bohinjski Srednji vasi igra na orgle. Le kje se porajajo ta sozvočja? V moji glavi? Vendar, če jo zasučem v levo, prihaja z desne, če v desno, pa z leve: Svojo smer imajo, jiekje nedaleč od "tod' nastajajo in ne v moji domišljiji. Resnična glasba je, ne le utvara.
Zdramim se, res je, akordi rahlo valove k meni skozi temo, tu pod menoj nekje se rojevajo, nedvoumno. Muzika, k njej! Kjer je glasba, tam je človek, od vsega živega jo pozna le on. Dvignem se, še to poskusim, samo palici vzamem. In puško seveda. Sicer pa, če so ljudje, so le naši. Odtavam za zvoki navzdol skozi gozd. Lažji sem, le malo se udira. Bliže zveni, vse bolje slišim. Kaj ne visi tam v temi nekaj svetlega? Seveda, le naprej, sveti se. Zid je to, za njim nekje zveni. In nekaki križi ob zidu. Cerkev! Odrinem vrata. Iz medle svetlobe done akordi, počasi, slovesno. Vstopim. Na koru igra! Orgle! Le kdo igra? Zvlečem se po stopnicah. Star bradat mož sedi za tipkami, stopa na pedala, ob svitu brljave lojenke, neko v bedne cunje odeto otroče mu goni mehove. Ob tej nočni uri, kdo ve zakaj, zakaj prav danes? Sedaj lahko sedem. Muzika, drugi moj dobri duh, hvala ti!
Zbudil sem se na klopi ob kmečki peči za silo popravljene kočevar-ske hiše, zavit v konjske odeje kot otrok. Dobri ljudje, sami lačni in strgani, celo mleka so mi našli, toplega mleka, kolikor ga je šlo vame. Mislili so, da nimam dna, so pravili. Starca, ki je igral, ni bilo več in njegovega otroka tudi ne. Tako ne vem, kdo je bil, ne vem, kdo so bili. Takrat sem pozabil, pomoč sočloveku do zadnjega je tisti čas bila sama po sebi umevna. Kaj bi dal sedaj, da bi vedel!
Svojo kramo sem brž odkril. Streljaj od cerkve je bilo vse pod snegom. Padlo je za ped novine, rodil se je jasen dan. Moči so se vrnile, kopriva ne pozebe. čez Knežjo lipo in Pokštajn sem drsel proti skritim dostopom do Kripelbaze nad Volčjimi stenami. To bo dogodek, naj le vidijo znanstveniki, da jih njihov »elettrica migrante« ni pozabil, do kraja ne.
Smuči je neslo kot na krilih. Zakaj ko sem iztresel nahrbtnik, sem prav na dnu, v ogalu le našel tisti nesrečni košček čebelnega voska — smuško mažo.
Pred 30-letnico dragatuških dogodkov
Leta 1935 so padle v boju za ljudske pravice kar štiri žrtve iz kmečkih vrst- Prva Miha Gorše je padel 6. maja 1935 v Dragafcušu, za njim je padel 19. avgusta Franc Erlah v Kovorju na Gorenjskem, 1. septembra pa Alojz Mavric v Ljutomeru ter 18. decembra Anton Premelč na Bizeljskem.
Povod za dragatuške dogodke so bile volilne goljufije. Po končanih javnih parlamentarnih volitvah 5. maja 1935 Je namreč skušala volilna komisija v Dragatušu, ne da bi objavila resničen volilni izid —, odnesti volilne spise z očitnim namenom, da jih ponaredi tako kot da bi zmagal pri volitvah eden izmed obeh Jevtičevih kandidatov, čeprav sta dobila oba skupaj komaj toliko glasov kot jih je dobil en sam opozicijski kandidat. To sleparijo so hoteli volivci na vsak način preprečtti. Protiljudska oblast pa tudi ni držala križem
rok, zato je naslednjega dne, to je 6. maja poslala iz Črnomlja še novo skupino orožnikov z nalogo, da omogočijo vodilni komisiji njeno goljufivo namero. Ljudstvo pa ni odnehalo. Začelo je zvoniti plat zvona, ki je privabil somišljenike iz bolj oddaljenih krajev. V trenutku, ko je volilna komisija pod zaščito orožnikov skušala oditi z volilnimi spisi, se je vsulo nanjo kamenje- Orožniki so začeli streljati. Pri tem spopadu je bil smrtno zadet Miha Gorše, 55-letmi kmet.
To je bil šele začetek odpora slovenskih ljudskih množic proti osovraženi diktaturi. Jevtičeva vlada je 24. junija 1935 sicer padla, toda Sto-jadinović — Koroščeva nd bila nič boljša Ta vlada ima na vesti celo tri smrtne žrtve: Franca Erlaha, ki ga je orožnik z bajonetom smrtno ranil na pragu domače hiše, Alojza Mavrica, ki je padel sredi tritisoč glave množice
lupini vabi m krajevni
praznik
Vsako leto 5. maja praznuje Dragatuš z okolico svoj krajevni praznik. Letos bo to praznovanje še večjega pomena, ker poteka 30 let od velikih ljudskih demonstracij proti staremu jugoslovanskemu režimu. Tedaj so zaradi naprednega mišljenja zaprli devet vaščanov iz bližnje okolice Dragatuša. Minilo pa je tudi že 21 let, kar je bil 5. maja 1944 Dragatuš bombardiran.
Glavna proslava je letos prenesena na 2. maj, organizira pa jo krajevna organizacija Zveze borcev. Program pripravljajo člani prosvetnega društva in učenci dragatuške šole. V popoldanskih urah bo domačine in goste zabaval priznani ansambel »Mah-kovic« iz Zagorja ob Savi.
Obiščite 2. maja Dragatuščane za njihov praznik!
M. B.
na Glavnem trgu v Ljutomeru in Antona iPremelča, ki je padel na samem, brez prič.
Ljutomerski dogodki so po svoji dramatičnosti še najbolj podobni dragatuškim. V presledku 14 dni so se volivci kar dvakrat zbrali v Ljuto, meru, da zahtevajo preklic diktatorskih zakonov in uvedbo demokratičnih svoboščin. Na prvem zborovanju 18. avgusta 1935 je bilo okrog 500 ljudi, ki so ob deževnem vremenu, s prepovedano slovensko zastavo, ki jo je nosil Jože Kerenčič, demonstrirah po ljutomerskih ulicah, dokler jim poti ni zastavilo orož-ništvo in jih razgnalo. Na drugem zborovanju pa se je zbralo kar okoli 3000 ljudi, čeprav so bih zastraženi brodi na Muri, v#ržejski most in plitvina na Muri, na desni strani Mure pa so orožniške patrulje zasedle dohode v Ljutomer. Kljub tem ukrepom pa se je glavni trg bolj in bolj polnil. Najprej so poskušali potisniti množico z glavnega trga s prskanjem smrdljive vode- To izzivanje je množice še bolj ogorčilo, zato je vzkliknila protivladna gesla. Tedaj so orožniki začeli streljati na zbrovalce. Alojz Mavric je bil smrtno zadet, v njegovi blazini pa jih je bilo nekaj tudi laže ranjenih.
V znak protesta proti kr-voprelitju v Ljutomeru je bilo pa naslednjo nedeljo, 8. septembra 1935 sklicano zbo-
Prijetno in dobro sem se počutila
V zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, na Linhartovi 51, najdejo mnogi naši državljani svoj drugi dom. Ta čas, ko so tam na zdravljenju, so v oskrbi požrtvovalnega zdravniškega osebja, ki se trudi, da bi se invalidi čimprej opomogli in se spet usposobili za normalno življenje- Dopoldan mine v kope-Hh, v telovadbi, obsevanjih in podobnem, po izdatnem in okusnem kosilu pa se začne popoldan, ki je posvečen družbenemu življenju. V prijetnih pomenkih, ob kinu, televizijskem   sprejemniku, ob
šahu ali biljardu popoldan hitro mine. Mnogi se ukvar-jajo z ročnim delom in pestre stvaritve pridnih rok so v nemajhno veselje ustvarjalcem, pa tudi prodati jih ni težko. Vodstvo zavoda ne pozablja na proslavljanje raznih praznikov, tako je za novo leto vse malčke bogato obdaril dedek Mraz odrasli oskrbovanci pa so dočakali novo leto ob vinu, kisli vodi in kavi. čeprav sem bila na zdravljenju, mi bodo dnevi, ki sem jih preživela tam, ostali v lepem spominu.
ANTONIJA PISANSKY
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, srčno dobre mame in stare mame
ANGELE FISTER
s Slančjega vrha pri Tržišču se toplo zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v velikem številu na zadnji poti, ji poklonili vence in
cvetje in izrazili sožalje Posebno se zahvaljujemo zadružnikom KZ Šentjanž — Tržišče za številne vence, kakor tudi sovaščanom
in vsem, ki so nas v težki uri tolažili. Žalujoči:   mož Janez, otroci Ivan, Franc, Ivanka, snahe Pavla, Iva, zet Alojz, vnučki Stane in Pavlica in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša predraga mama, stara mama in teta
MARIJA GREGOftČiC
Lepa hvala vsem, ki so ji ob bolezni kakorkoli pomagali, prav posebno pa dr. Oblaku, sosedi Mariji Selak za nenadomestljivo pomoč in sorodnici Ani Vrhovec iz Ljubljane. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in za izraženo sožalje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB, ki je poskrbela za lep pogreb, godbo in pevce. Hvala tudi tovarišema, zastopnikoma organizacij ZK in ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat topla zahvala
vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoča hčerka Tončka z možem in sinom ter s sorodniki.
Dobovo,  Otočec,  Ljubljana, Novi  Sad,  Križe in Trebnje.
rovanje pri Vidmu ob ščav. nioi, rojstnem kraju notranjega ministra dr. A. Korošca. To zborovanje je oblast, ne izbirajoč sredstev, pravočasno onemogočila.
Tri mesece po ljutomerskih dogodkih je padel na Bizeljskem kmet Anton Premelč, četrta žrtev krvavega leta 1935, ker ni dbvolil, da bi ga orožniki prijeli in telesno preiskali.
Žrtve, padle leta 1935 iz. kmečkih vrst so delovno ljudstvo še bolj spodbujale: slovensko ljudstvo ne samo, da ni prenehalo z bojem prOti osovraženim lastnim vladam, temveč je pod vodstvom partije vse bolj odločno vodilo tudi boj proti nacistično-fa-šdstični navezanosti in je tako pripravljeno dočakalo napad na Jugoslavijo 1941, napad, ki je pred dvajsetimi leti prinesel nemškemu in italijanskemu fašizmu popoln poraz.
IVAN KREFT
Fantje pozdravljajo
Vsem fantom in dekletom iz okolice Novega mesta, kakor tudi svojcem in delovnim kolektivom čestitajo za letošnji 1. maj in jim žele še mnogo usipehov fantje, ki služijo vojaški rok v Plevlju: Cvetko Zoran, Martin Smolič, Jože Zoran, Alojz Kukman, Rafko Kukman in Anton škof.
VSE KMETIJSKE PROIZVAJALCE
NA SVOJEM OBMOČJU,
ZLASTI PA KOOPERANTE,
LEPO POZDRAVLJA IN JIM VOŠČI
PRIJETNO PRAZNOVANJE
1. MAJA
KMETIJSKA ZADRUGA
BIZELJSKO
KRŠKO: sredstev za stanovanja borcev je premalo
Občinsko združenje borcev v Krškem ima 12 prošenj svojih članov za gradnjo in obnovo stanovanjskih stavb. Če bi hoteli ustreči tem prošnjam, bi potrebovali 115 milijonov dinarjev. Poleg tega pa ima odbor evidentiranih še 171 prošenj kmetov — borcev, ki prosijo za 134 milijonov din, ki bi jih potrebovali za obnovo svojih poslopij in deloma tudi za novogradnje. Občinski odbor Združenja borcev razpolaga letos le s 15 milijoni dinarjev za gradnjo in obnovo stanovanj iz sklada, 5 milijonov pa bodo dobili iz republiškega stanovanjskega sklada. Posebna ko-
misija si je ogledala stavbe vseh prosilcev in stanovanjske razmere, v katerih živijo, sredstev, s katerimi razpolaga, pa je seveda premalo. Za najnujnejše potrebe bi potrebovala vsaj 40 milijonov din. Vse prosilce je še posebej prizadel predpis, da smejo kredite, ki so jim odobreni za gradnjo in obnovo stanovanj, uporabljati le preko gradbenih podjetij. To pomeni, da morajo dela pri gradnji ali obnovi svojih domov prepustiti gradbenim podjetjem, ki so seveda veliko dražja. V krški občini se borci zategadelj vprašujejo, kakšen smisel le ima ta predpis.
„CELULOZA": razumevanje za borce NOV
Aktivni udeleženci iz NOB v tovarni celuloze in papirja v Krškem ne morejo imeti manj kot 47.000 din osebnih dohodkov na mesec — Posebna skrb za dopuste, za izobraževanje, za štipendiranje otrok bivših borcev in za družabno življenje.
V zadnjih letih, ko smo začeli v javnosti pogostneje in bolj določno razpravljati o skrbi za bivše borce NOB, je slišati veliko kritik na račun pomanjkljive zakonodaje. Brez dvoma so takšne kritike upravičene, saj so zakonodajna telesa mnoge pomanjkljivosti v zakonodaji že odpravila. Priznati pa je treba tudi to, da se skrb za borce ne more odvijati samo skozi obstoječo zakonodajo, pač pa mora ta skrb biti plod delovanja subjektivnih sil predvsem v delovnih organizacijah. Da je tako, dokaj zgovorno dokazuje primer iz Tovarne celuloze in papirja v Krškem, kjer so v zadnjih letih skrb za borce zelo razvili.
V omenjenem kolektivu je zaposlenih 76 borcev in aktivistov, ki so razporejeni na raznih delovnih mestih, od najvišjih do najnižjih. Kvalifikacijski sestav borcev je nadvse ugoden. Med njimi je kar 16 visoko kvalificiranih delavcev, 16 kvalificiranih, 8 polkvalificiranih, samo 6 je takšnih, ki so nekvalificirani ali delajo na pomožnih delovnih mestih (vratarji in nočni čuvaji), 18 delavcev je z
visoko in višjo strokovno izobrazbo, 7 s srednjo, preostalih 5 pa z nižjo strokovno izobrazbo.
Če bi si ogledali kvalifikacijski sestav zaposlenih borcev in aktivistov v tovarni celuloze in papirja pred leti, bi bil docela drugačen. Takrat je imel malokateri borec kvalifikacijo. V kolektivu so upoštevali navodila družbeno političnih organov in so kolikor se je le dalo, prepričevali in celo silili borce k izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju. Kvalifikacijski sestav se je prav zavoljo tega tako izboljšal.
Samoupravni organi tovarne so v skrbi za borce NOV šli še velik korak dlje. Pravilnik za delitev osebnih dohodkov so izpopolnili s posebnim členom, ki določa borčevski dodatek za aktivne udeležence NOB. Ta člen nudi posebno ugodnost članom kolektiva, ki imajo za sodelovanje v NOB priznano dvojno delovno dobo. Udeleženci NOB od 1941. dobijo po 58 točk, udeleženci od 1942. po 51 točk, udeleženci od 1943. po 47 točk, udeleženci iz prve polovice 1944. po 43 točk in udeleženci iz drage polovi-
ce 1944. po 39 točk. Po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se število točk množi s številom opravljenih delovnih ur v mesecu in pomnoži z vrednostjo točke. Ker je točka v tovarni vredna vsaj 7 din, je s tem borcem iz NOB zagotovljen skupaj z ostalimi rednimi dodatki najnižji mesečni osebni dohodek v znesku 47.000 din. V tovarni so že izdali 35 odločb o tem borčevskem dodatku. Za delovna mesta, na katerih pripadajo udeležencem višji osebni dohodki, ta dodatek seveda ne pride v poštev.
V kolektivu razmišljajo veliko o tem, da bi borcem omogočili dodatni dopust. Za borce in aktiviste, ki ugodnosti po prej opisanem členu pravilnika ne morejo uporabljati, je dala organizacija ZB predlog   za    namestitev na
boljša delovna mesta in nekaj primerov je na ta način že rešenih. Vsako leto prirejajo tretjega julija že tradicionalno srečanje borcev na družabnem večeru, ko so le-ti tudi obdarjeni s knjižnimi darili. Letos bodo najbrž šli na izlet v Begunje. Vsi borci imajo prednost pri brezplačnem sedemdnevnem dopustu v Materadi ali pa na Lisci, žal pa za to ugodnost ni takšnega odziva kot bi ga bilo želeti. Stanovanjski problem borcev so že v celoti rešili, imajo le nekaj prošenj za po-štipendijska politika je že pravila stavb na podeželju, za kar pa ni sredstev, vsa leta naklonjena otrokom padlih in še živečih borcev. Tu je največ težav z dekleti, ki niso končala osemletke, po obstoječi zakonodaji pa jih ne morejo zaposliti. Ker je v domači krški občini preveč ženske delovne sile, ne morejo vzeti na delo hčerk, članov kolektiva, ki niso končale osemletke in stanujejo v brežiški občini. Ta problem povzroča nemalokrat precej negodovanja.
Svečan sprejem Kurirčkove pošte v Erežsccih
V soboto, 24. aprila, so se vsi btrfcžiški pionirji popoldne zbrali v Prosvetnem domu na slovesnem sprejemu Kurirčkove pošte. Priredili so partizanski miting, združen z nastopom harmonikarjev, pevskih zborov, folklorne skupine in recitatorjev. Letošnji sprejem Kurirčkove pošte je za pionirje brežiške občine izredno pomemben do-
Iz Kruševca nam piše
Dragim domačim, prijateljem In znancem vošči za letošnji delavski praznik Matija Grahek, zdaj vojak v Kru-ševcu.
godek, saj je bil tu začetek republiške pionirske štafete TV-Dolenjska. Iz Brežic je kurir odnesel poštno torbo na Čatež.
Program za miting so prosvetni delavci ob sodelovanju občinske Zveze prijateljev mladine zelo skrbno pripravili. Nagovori in nastopi so ustvarili med pionirji izredno praznično vzdušje. Za začetek in zaključek je zaigrala nekaj koračnic mladinska godba na pihala pred prosvetnim domom. Ob odhodu so zaželeli brežiški pionufi Kurirčkovi pošti srečno pot do Ljubljane.


ZA PRAZNIK DELA
ČESTITAMO
VREM DELOVNIM LJUDEM,
HKRATI PA PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE!
MIRNA
tovarna šivalnih strojev MIRNA na Dolenjskem
Mg


4
10
Lahko se zgodi, da bodo tukaj, v tem kupu tovariševe roke spet prijele sošolca — kakor nekdaj v kolu, ki so ga plesali ob prazniku novega meseca. Zakaj se torej prezirajo? Zakaj se ne poznajo več?
»Natovori ta gnoj! ...«
... SS-ovski šofer se bo vsak čas vrnil, Harry pa postopa naokrog in filozofira. Položil je Pinija ob vznožje gomile in se spustil s tovornega avta, da bi naprej natovarjal.
... Kaj pa ta tovorni avto, ki )© zdajle • pripeljal v taborišče? Nov oddelek SS-ovskih stražarjev? Odkar je tukaj, je že tretjič, da menjajo straže. In novi stražarji so vedno hujši. Videti je, kakor da izstopa nemška svetlolaska.
če takole od daleč gledaš v temi tovornjak, je Pini podoben krompirju, ki se je strkljal s kupa;
čev Luftwaffe v polovici ene izmene. A Zanvil je bil vedno zadnji gotov. Dokler se je še kakšen krojač potil ob stroju za gumbnice, se Zanvil ni ganil od dela. Nadzornik kro-jačnice Poldek je vedno preveril, koliko je naredil Zanvil: če Zanvil ni postoril dodeljenega dela, kvote ni bilo moč povišati. Komu vse je pomagal Zanvil iz Lublina! In koliko Židov je na ta način rešil pred Poldkom! Kdo je razvedril in vlival pogum delavcem v krojačnici? Komaj je stopil Poldek iz krojačni-ce, že se je razlegel njegov glas:
»Židje! Sešijmo jim mrtvaške prte! Preživeli jih bomo — da bi jih vrag!«
Zdaj leži na tleh »mrhovišča«, podoben slabotnemu, mrtvemu embriju. Tako droben, izsušen je. Niti vlakno na njem ni bilo toliko vred-
.   :§i(     KA-CETNK .135633 ' 11


kakor da so ga drugi namenoma vrgli raz sebe: ne marajo, da bi se tujci mešali z njimi. Svojo skrivnost imajo, ki ni za tuja ušesa. Vsako taborišče ima svojo skrivnost — skrivnost, ki jih je obdala kakor stene lonca in jih skuhala. Kakšna sled po njihovem prejšnjem življenju naj bi torej še ostala? Vse je do tal pogorelo. Zdaj imajo svojo skupno skrivnost; iz istega lonca so. Smešno. Mladi Pini že leži v tovornjaku, medtem ko je njegov oče z lopato v roki še na Baustelle. Prej ali slej ga bo Maček spet zapisal v knjigo. Iče-Me-verjeva glava se sveti pod nebom Baustelle kakor baker, čudna barva las. Vzbuja pozornost.
Vse po vrsti je zvlekel iz »mrhovišča«. Vsakokrat pa gre mimo Zanvila iz Lublina, kakor da ga ne vidi. če bi ga vrgel v tovornjak, bi čutil, kakor da ga je ubil z lastnimi rokami. Proti koncu Zanvil ni več prihajal v bolniški oddelek. Zadnjikrat je prišel s čudno prošnjo: »Prelešnik, pomoč, ki mi jo vsak dan nudiš, nič več ne pomaga. V nobenem primeru ne bom več dolgo trpel. Bolje, da pomagaš mlajšim. Samo eno te prosim: ko boš prišel od tod, prosim te, stopi k moji ženi in otrokom in jim povej, da me je med delom po nesreči povozila lokomotiva. Ne bi hotel, da vedo, kako sem strohnel...«
V Schvvecherjevi krojačnici je bil Zanvil krojaški mojster, če je odredil tempo, je obveljala njegova. Imel je močne rjave roke, čvrsto telo in tople, nežne oči. Vsa bolečina geta je odsevala iz njih. Lahko je naredil gumbnice za 175 jopi-
no, da bi ga tovariši ukradli. Proti koncu je hodil na Baustelle bos. Ko bi bil Harry dal Zanvilu svoje čevlje, bi mogoče še živel. Prvi znak muselmonske duše je, da hodiš bos po taborišču. Toda poveljnik taborišča bi dobil napad, ko bi videl svojega »zdravnika« hoditi naokrog bosega. On — »zdravnik« — ni sam svoj gospod. On je postavka v inventarju bolniškega oddelka, njegov nepogrešljivi del. Kakor belo popleskana posteljica; kakor prazna steklenička za zdravila; kakor prazna škatla tablet, ki je ne smemo vreči v smeti. »Zdravnik« ni svoj gospodar. Res je, da nihče tukaj ni sam svoj gospod, a treba je pomisliti, da je bolniški oddelek poveljnikova najljubša igračka. Ni dvoma, da bi bil Zanvil še vedno živ, ko bi imel čevlje na nogah. Mnogi od njih bi še živeli, če bi jim bilo dovoljeno vsaj en dan pre-ležati v bolniškem oddelku. Komu koristi ta postelja? Kakšno korist ima od čevljev on kot »zdravnik«, ki nič ne dela, temveč pohajkuje po taborišču? »Ne bi hotel, da bi moja žena in otroci vedeli, kako sem tukaj strohnel.« Ali je mogoče, da je bila ta stvar, ki leži tu na tleh, nekoč Zanvil iz Lublina ...
»Kako je kaj, doktor?«
SS-ovski šofer je prišel iz nemške kasarne s cvetočim obrazom, pijanimi očmi in s črno SS-ovsko čepico potisnjeno na tilnik. Preko črnega jopiča je zapenjal svoj vojaški pas, medtem ko je gledal v tovornjak.
»Kakšna nemarnost!« je zaren-čal. »Nobenega reda ni. To je kup gnoja!«
SS-ovec je zlezel v tovornjak. Prav nič mu ni bila všeč razvrstitev v njem. Spravil se je nad trupla iz »mrhovišča« in jih zmetal na kup kosti. Nobeno se ni strkljalo dol. Kopica se ni niti malo zamajala. Nak, ni bila podobna kupu krompirja. Pinijeve hlače so bile kakor črn madež na kupu kosti. Njegove hlače so bile še vedno vidne, medtem ko je njega samega kup pri priči vsrkal vase. Nič več ga ni bilo videti. Od odprtine je bil videti kup tak kot prej, kot da mu ne bi bili dodali niti enega okostnjaka, kot da ne bi bil sprejel vase vseh okostnjakov iz »mrhovišča«. Izginili so v gomilo, kakor da bi jih nikoli ne bilo. Sam madež — Pinijeve hlače — je bil viden na gomili okostnjakov kakor čudaška zaplata, ki se ni hotela zliti v belino kosti. Zdaj je bil tovornjak spet kot čedna, čisto pometena prazna hiša. Danes bo treba natovoriti še mnogo »gnoja« iz mnogih taborišč.
SS-ovski šofer je skočil s tovornjaka, vzdignil zadnjo stranico in jo zaloputnil. Delo je bilo opravljeno.
»Še eno truplo je v ,mrhovišču'« je rekel Harry.
V njegovih očeh je zažarel ogenj. Zavrtelo ga je in začutil je trdo zemljo zbornega mesta pod rokami. Udarec v obraz ga je prikoval na tla.
»Gnoj!« je zarenčal Nemec. »Smrdljiv gnoj!«
SS-ovski šofer je stopil v lopo, zgrabil moža za noge in ga zvlekel v tovorni avto. Harryju je donel okoli glave udarec kakor težki zvonovi, pa ni čutil bolečine. Glava Zanvila iz Lublina se je vlekla po tleh za Nemcem kakor bingljajoča glava ubitega ptiča. »Ne bi hotel, da bi moja žena in otroci vedeli, kako sem tukaj strohnel.« Uho, kamor ga je zadel Nemec, je bilo gluho, a prav z njim je zdaj razločno slišal proseči glas Zanvila iz Lublina.
Nemec je pobral Zanvila kakor posušeno zajčjo kožo. Vrgel ga je globoko v tovornjak, zapahnil zadnjo stranico in skočil v kabino. Motor je zabrnel. Tovornjak se je nameril proti izhodu in odpeljal na cesto. Med bodečo žico se je vrtin-čil prah kakor bel dim nad ognjem. Vse naokrog je valovala in se raztezala praznina, a vžgani motor je še vedno brnel v Harryjevih ušesih:
Gonj. Gnoj. Gnoj...
Harry se je s težavo pobral s tal. čutil je, da ga moči počasi zapuščajo, kakor drse iz izpite čaše poslednje kaplje.
S težavo se je zvlekel do vrat barake.
2
V baraki je bilo temno. S težkimi koraki je stopal med pogradi proti bolniški sobi. Za njim je gledal skozi odprta vrata barake dan kakor prej v temni, polni tovornjak. Tri vrste pogradov so polnile barako do stropa. Kot visok kup mrtvih muselmonov.   Poln tovor-

njak. Udarec na njegovem obrazu je skelel in ni mogel dognati, katero izmed njegovih ušes je gluho. Baraka je bila prenatrpana in ta prenapolnjenost se mu je nagnetla v ušesa. Na drugi strani lesene kuhinjske pregraje so popivali Nemci. Njihovo veseljačenje je bilo slišati skozi leseno pregrajo. Sprehajal se je po baraki kakor po potujočem, zaprtem tovornjaku, polnem kosti mrtvih muselmonov.
V bolniški sobi so stali na mizi v treh ravnih vrstah vratovi praznih steklenišč, drug poleg drugega
— nemi, neobčutljivi. Njihova molčečnost je še povečala topo hučanje v njegovih ušesih. Ni mogel več prenašati reda in prenapolnje-nosti na mizi. čutil je, da mu ta prenapolnjenost oklepa možgane. Čez belo prepleskano posteljo je bila pregrnjena bela rjuha — togo, gladko, brez gubic, še nikoli ni noben jetnik legel nanjo. Belina rjuhe mu je bila v oči kakor bela mlaka; mlaka krvi — vendar ne rdeča, temveč bela. Mlaka je plavala po stenah in kotih. Iz steklene omarice je zrl vanj kos kruha
— cel, nedotaknjen; v ozadju so bile velike bele škatle in nizke aluminijaste škatle, vse natančno razvrščene po velikosti. Ni čutil lakote. Ravnodušno se je ozrl na kruh. Tokrat ga to ni razveselilo. Prav nič mu ni bilo mar, če bi ga kdo ukradel... Ne bi ga pogrešal. Zvečer bo dobil nov kos kruha. Dva kosa kruha! Vstal je s stola. Zadnja misel mu ni hotela iz glave: dva kosa kruha? Doslej ni nikoli imel dveh kosov hkrati. Pod pazduho mrtvih muselmonov pogosto najdejo po dva kosa kruha ... Streslo ga je. Mrzlično se je tresel. DVA KOSA KRUHA. Naenkrat je začutil, da ima njegovo srce oči. Velikanske oči. In velike solze so mu privrele iz njih: on — on bo imel DVA kosa kruha . ..
Skozi stekleno medicinsko omarico ga je gledal črn kos kruha. Bolan sem! je pomislil. Kruh je ležal daleč, daleč; njegov — pa vendar ne njegov; brez tistega navdušenja, ki bi ga morala takale rezina kruha vzbuditi v taboriščniku — mrtev predmet. Samo kruh.
Predvsem pazite, da ne postanete duševni muselmoni! Ne obupujte! Ne vdajte se! Potem bodo vaša telesa dlje časa zdržala in ne boste postali telesni muselmoni. Takole dan za dnem pridiga jetnikom. On, ki sedi ves dan v zavetju bolniškega oddelka in nič ne dela; on, ki ga ne bičajo; on, ki dobi dvojno mero juhe — njemu je pač lahko pridigati: Drži se. Ne popusti. Toda ali ni zdaj on na tem, da postane muselmon?
Vrata bolniške sobe so bila odprta. V glavi se mu je vrtelo. Počutil se je, kakor da plava skozi temne valove. Moč ga zapušča in breg se vedno bolj oddaljuje. Drži se! Ne vdaj se! Kdo mu bo tu pomagal? Potaplja se. Obala izginja, zdaj se je razblinila v sivo meglo.

.V

T
-A,








Mešetar je pomolil zavitek onemu; na zunanjem papirju so bile sveže krvave proge.
Miklavž se iz prvega ni hotel pisma ni dotakniti. Prestrašeno je viknil:
»Ali si ga? Ali si ga moral?«
»Kaj pa? Ves dan sem brskal po bajti, vsak kot sem pretaknil, vse deske odkril, vse skrinje in omare preiskal, vse cunje premetal, pod streho za slamo segal — pa nič, nikjer nič! Dejal sem, da dedec to pri sebi nosi, in nisem se zmotil. Eno sem mu dal čez klobuk, pa je bilo! Jutri, mislim, da bo dober — vedel itak ne bo, kdo ga je tako trdo potipal. Tebe bo imel posebno v čislih, Miklavž, he, he, name pa niti misliti ne more. Pa — daj mi malo pijače; ves dan sem se postil; kaj misliš li, da ima kak požirek ali kako drob-tino v koči, ta duša beraška?«
Topolščak je strmel predse.
»Si ga li ubil?« vprašal je zamolklo.
»Menda ne! Jaz mislim, da ima trdo bučo.«
»Tega ti nisem velel — ubijati!«
»I, kaj se boš izgovarjal! če naju zalotijo, bodo naju skupno, brate moj! Sedaj pa daj vina in potem bova brala, kaj je tam notri!«
»Kaj stojiš tu kakor kamen?«
Miklavžu je temna in zlobna misel rojila po glavi. Eno hudodelstvo je bilo za njim — kaj, ko bi se ga znebil z drugim? Pogled, s katerim je nanagloma premeril široko postavo Klandrovo, bil je tako čuden, da je mešetar osupnil.
A dejal je takoj porogljivo:
»Kaj me meriš, prijatelj? Večji sem in krepkejši od tebe in, če to ni dovolj — je pa to!«
Rekši, je izvlekel velik nož iz stranskega žepa in ga zasukal pred Topolščakom, da je gladko jeklo za-lesketalo v odsvitu svetilkinem. Oni je srdito stisnil ustni in molče natočil vina v majoliko, katero je Klander skoro na dušek izpraznil.
»Boš li še?« vpraša krčmar.
»He, he, da bi bil pijan — kajne? Ej, Topolščak, Klandra ne boš prevaril! Ko bi se jaz napil, bilo bi pač zadnjikrat; in potem bi me ti zakopal tja v zadnji kot pod tisto veliko kad — tam, kamor je stari tvoj Francoze zakopaval. Saj menda še leže tamkaj. He, he, Klander ni za takšno družbo! Pa sedaj pogledi, če sem li pravo prinesel — škoda bi bilo —«
Vtem je bil Topolščak, ki je jezno gledal prekanjenega potepuha, toda niti črhnil besedice, razganil krvavi zavitek in vzel iz njega pismo. Bral je le naslov: »testament« in ga potem vtaknil v žep. Zavitek pa je držal nad svetilko, da je zgorel.
»Pokaži, pokaži!« silil je Klander zlobno.
»Kaj ti mar?«
»Toliko ne ko tebi, he, he! Toda, brate, sedaj pa daj, da bom imel malo drobiža za prihodnji teden — ker pogosto ne bom hodil k tebi — to se pravi, po vsak krajcar — rad me tudi ne boš videl, in zato, da bo dalj mir — daj, daj!«
Miklavž je molče izvlekel nekoliko tolarjev iz žepa in jih vrgel na sod pred mešetarja.
»No, bo že, bo že!« kimal je ta zadovoljno. »Sedaj pa pojdiva lepo venkaj, ti naprej, kakor se spodobi, he, he, — in jaz za teboj !<t
Storila sta tako in Topolščak je izpustil mešetarja brez slovesa skozi vrata. Le tiho, ali srdito kletev je vrgel za njim.
Miklavž ni mogel zaspati; premetaval se je po postelji sem ter tja in nestrpno čakal jutra. Vendar, ko se je danilo in ko so že prvi žarki jutranjega sonca posegli v dolino, ni hotel vstati: čakal je nečesa drugega, o čemer je vedel, da ne bo dolgo izostalo, novost o ubitem ali ranjenem Tomažu. Je li ubit ali samo ranjen? Poslednje si je nehote želel, a vendar — ko bi Tomaž znal za to, kar stoji v tem testamentu? Pa — saj ne zna brati in drugega tudi ni povprašal; če je ranjen, okreva in pri Miklavžu bo imel zopet dela in jela dovolj. S tem si je samopridnež tolažil vest, ali zaman; miru ni našel, ni spanja. Naposled pa mu tudi ni trebalo dolgo čakati. Kmalu potem, ko so bila zahre-ščala hlevna vrata in zacvilil škripec ob vodnjaku, oznanjujoč, da je hlapec že pri svojih opravkih, čul se je tudi nenavaden hrum po cesti navzgor, kakor bi teklo nekoliko ljudi z vriščem proti hiši.
Topolščak je bil brzo s postelje in opravljen. Na dvorišču so ga že klicali.
»Miklavž, Omahnetov Tomaž se je ubil,« kričal je eden izmed cestnih delavcev, ki so bili prihiteli naproti krčmarju, stopivšemu iz hiše.
»Ubil se je?« vzkliknil je le-ta osupel — ali takoj bi se bil najrajši v jezik ugriznil.
»I — drugi ga vendar niso! S praga je pal vznak, ko je odpiral vrata, menda je bil pijan ali kaj?«
Topolščak, hlapec, dekla, celo teta Urša in došli dninarji, vse je hitelo navzdol proti Omahnetovi koči. Tam je bilo zbranih že več ljudi, ki so vsi bolj radovedno nego pomiluje gledali na tleh ležečega starca. Tam, kjer je slonela glava, slučajno ob robatem stranskem kamnu, bila je majhna luža krvi, na pol strjene, in vsi so bili složni v tem, da se je Tomaž udaril ob ta kamen. Sopel je še, a ni se zavedal.
Ob uprizoritvi KOVARSTVA IN LJUBEZNI
V nizu proslav ob 600-letnici Novega mesta je bila minuli teden pomembna uprizoritev Schillerjeve tragedije »Kovarstvo in ljubezen« v izvedba gledališča DPD Svobode Dušan Jereb in v režiji Franceta Kralja.
2e pred 14 leti so to delo na istem odru uprizorili dijaki novomeške gimnazije v režiji pokojnega profesorja Toneta Trdana. Tragedijo je napisal Schdller na begu pred samovoljo domačega kneza, ki je pesniku zaradi naprednih idej v njegovi drami »Razbojniki« prepovedal nadaljnje pisanje odrskih del. Med dvomesečnim bivanjem v podeželski gostilni blizu Mannhei-ma je napravil Schiller osnutek tragedije z naslovom »Lui-se Millerin« in jo dokončal januarja 1783. leta. Okoliščine, v katerih je Schiller napisal tragedijo, nam pojasnijo, zakaj je pesnik na tako žgoč način prikazal vso pokvarjenost vladajoče klike tedanje dobe. Značilen je v tragediji tudi ponos revnih meščanov, ki si ne puste omadeževati časti in raje prenesejo preganjanje in grobo nasilje.
Pretresljivo je poročalo komornega služabnika o prizoru, kako so odhajali prodani mladi vojaki v tujino, da so s tem polnili knezovo prazno blagajno. Naravnost odvraten je lik tajnika, ki mu je Schiller dal simbolično ime »Wurm« — črv. Res je bil Schiller pogumen, da si je upal napisati tako uničujočo kritiko tedanje družbe!
Morda je prav, da je novomeška igralska družina ob 600-letnici Novega mesta uprizorila to delo. Gotovo je prebivalstvo Novega mesta nekoč živelo v podobnih okoliščinah kot jih prikazuje Schil-!er v Kovarstvu in ljubezni.
"Vaška Venera« v Mokronogu
4. aprila je v Mokronogu gostovalo KTJD škocjan z ljudsko igro »Vaška Venera« in poželo precej odobravanja. Najboljši vtis sta na gledalcih pustila Joži Progar v vlogi Majde in Lado Luzar v vlogi Matevžka. Igro je naštudiral Roman čelesnik.
Gledalci smo ob vsebini te tragedije začutili, da živimo danes v popolnoma drugačni družbi, v kateri si sami kujemo usodo, ki pa po naši lastni krivdi ni vedno najboljša.
Režiser in igralski ansambel so dostojno opravili svoje delo. Skromna, a učinkovita scena, jasna izgovorjava, dovolj živahen ritem igranja, dobra prostorska razporeditev igralcev, sorazmerno hitra menjava scen ter končno spretno okrajšano besedilo — vse to gre v priznanje režiserju. Igralci so po svojih močeh oblikovali osebe v tragediji. Posebno dognani so bili dvomi maršal (Ivo Pav-šič), lady Milfordova (Marija šah), Luiza (Alenka Bole-Vrabčova), Friderik ipl. Wal-ter (inž. Miha Japelj) in njegov sin Ferdinand (Milan Bratož). Tajnik Wurm (Franc
V sklopu svojih akcij ob 20-letnici obstoja prireja založba Mladinska knjiga z namenom, da približa knjigo slovenskemu bralcu, od 15. aprila do 15.
maja
MESEC KNJIGE.
V tem času daje na vse svoje izdaje 10-odstotni popust.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA f
Kralj) je bil zlasti v maski pretirano odbijajoč. Uspešno sta nastopala godbenik Mil-ler (Ante Kotar) in njegova žena (Rezika Povše). V stranskih vlogah je treba omeniti vestno naštudiran lik komornega sluge (Miro Saje) in dvorjanico Sofijo (Majda Ro-dič).
Prvič smo tokrat videli na našem odru igralko Alenko Bole-Vrabčevo v zahtevni vlogi, ki jo je zgradila v prepričljiv lik mlade žrtve. Odlikuje jo zlasti izredno čista odrska govorica in talentirano, čustveno podajanje notranjega življenja. Na ponovitvi je njeno vlogo odigrala Elica Ke-ber, ki pa Luize razumljivo ni mogla podati tako izdelane. — Nastop novih igralk v novomeškem gledališču je hkrati razveseljivo znamenje, da bomo poslej morda le večkrat videli doma naštudirane
igre.
Priložnost je dana, da bi angažirali poklicno režiserko-absolventko igralske akademije. Sposobnosti novomeških igralcev bi v tem primeru gotovo še bolj prišle do izraza kot doslej. M. D.
V   počastitev 600-letnice ustanovitve Novega mesta nastopijo novomeški gimnazijci z Linhartovo veseloigro Ta
VESELI DAN
ali
MATIČEK SE ŽENI
Komedijo v »petih aktih« bodo uprizorili v petek, 7. maja 1965, ob 20. uri v Domu ljudske prosvete v Novem mestu.
Prizor iz KOVARSTVA IN LJUBEZNI na novomeškem odru
O Lorcovi Cordobi in Granadi

Frederico Garcia Lorca, rojen v eni najbolj pestrih španskih pokrajin, v Andaluziji, je umrl pod streli jaši-stičnega režima pred devetnajstimi leti. Zgodilo se je nekega junijskega dne leta 1936 v Granadi. Utihnilo je grlo pesniku tragike in smrti, trpljenja španskega ljudstva. Utihnilo je sredi neizpe-tih stihov o svobodi in sreči. »Pesem hoče biti luč,« je zapisal pesnik in ta LUČ je spodbujala ljudstvo v boju za osvoboditev. Toda Lorca je čutil, da ne bo dočakal svobode. »Cordoba, daljna in sama.« Umrl je in utihnil je prej, preden je prišel v Cor-dobo, dočakal dan, za katerega je živel. »V Granadi se je zgodil zločin, v Njegovi Granadi,« je povedal ljudstvu sodobnik in pesnik Antonio Machado, ogorčen ob nasilju nad Lorco.
Literarni večer, ki so ga 24.   aprila   zvečer   v domu
JLA v Novem mestu priredili mladinci iz NOVOTEKSA in pripadniki JLA, je hotel vsaj v drobcih predstaviti Lorco novomeškemu občinstvu. V režiji Zvonimirja Kolarja, ki je recital domiselno naštudiral, so brali Lorcove pesmi v slovenskem in srbohrvat-skem prevodu poleg njega še: Majda Smrekar, Matija Stupica, Predrag Glod-žaić, Milena Mavsar, Lada Sečnjak, Cveta Pate in Alenka Bole-V'robec, kot gostja pa je nastopila tudi mala Biljana Filič. Najbolj se je v Lorcov svet vživela Boletova. španskega pesnika je v uvodni besedi lepo predstavil književnik Severin šali. Med poslušalci je bil tudi udeleženec španske revolucije Miha Počrvina in z nekaj besedami o razmerah in bojih v Španiji pripomogel, da je dobil Lorcov večer čimbolj španski pečat. Zato bi prireditev kot taka zaslužila,
da bi jo obiskalo več poslušalcev. Lorcov večer pomeni hkrati začetek sodelovanja med mladico NOVOTEKSA in pripadniki JLA.
DOLENJSKA GALERIJA
je odprta v torek, četrtek in soboto od 9. do 12. in od 16. do
19. ure, v sredo, petek in nedeljo od 10. do 13. ure. V ponedeljek zaprto.
DOLENJSKI MUZEJ
je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 13. ure.
Na obisk vabi UPRAVA DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO
PO ZVEZNEM POSVETOVANJU O KULTURI IN PROSVETI V VELENJU
Dialogi o kulturi
(Nadaljevanje in konec)
Spričo razvitosti samoupravljanja na vseh toriščih našega življenja se prav gotovo ni mogoče vračati k sistemu administrativnega dodeljevanja sredstev za kulturo. Po mnenju večine govornikov na posvetovanju je sprejemljiv samo sistem dohodka in delitve po delu. Sočasno pa ni mogoče pričakovati, da bodo kulturne in prosvetne ustanove brez primernih sredstev lahko vzgojile ljudi tako, da bodo v samoupravnih organih občin in gospodarskih organizacijah glasovali za ustrezno financiranje kakovostnega kulturnega dela. Na videz preprosto vprašanje se v sedanjih razmerah razrašča v krog vprašanj, ki jim bo treba posvečati več pozornosti kot doslej, če bomo v kulturni vzgoji hoteli preiti od besed k dejanjem.
Enako kot v gospodarstvu tudi v kulturi ni mogoče uspešno delati brez natančnega poznavanja sedanjega stanja in tega, kar hočemo doseči. Uspehi so manjši, kot bi glede na vložena sredstva morali biti, tudi zato, ker je v kulturi preveč improviziraneja in premalo načrtnega dela, prevelika poplava doma izdelanega in uvoženega kiča in plaže pa premalo take vsebine in kakovosti, ki bi bila blizu tudi manj izobraženemu človeku. Gotovo ni lahko najti pravo mero, toda za rast naše kulture je boljše poznavanje sedanjega stanja in upoštevanje le-tega kot izhodišča za kulturno delo življenjsko vprašanje. Predvsem je treba vedeti, da se človekova kultura prične v preprostih vsakdanjih stvareh in v medsebojnih odnosih in da je šele v taki sredini, ki že ima osnovno kulturno znanje, mogoče razvijati nadaljnje stopnje kulturnega in umetniškega ustvarjanja, seveda brez delitve kulture na množično in vrhunsko.
Izrečenih je bilo precej kritičnih besed o odnosih občinskih skupščin do kulture, o pomanjkanju denarja v nekaterih občinah in o pojmovanju kulturne vzgoje v mnogih gospodarskih organizacijah, kjer pokažejo novemu delavcu samo najnujnejše delovne postopke in ga nato prepustijo samemu sebi. Predstavniki poklicnih in nepoklicnih kulturnih ustanov so grajali šibko povezavo med poklicnimi ustanovami in amaterji. Slišati je bilo pripombe o premajhni sposobnosti nekaterih izobraževalnih ustanov in njihovih ljudi. Zaostajanje kulture za gospodarskim razvojem ni samo vprašanje sredstev, temveč še bolj vprašanje usposobljenosti in razgledanega človeka.
Kljub temu da so nekateri udeleženci zborovanja odhajali iz Velenja zaskrbljeni, ali ho smernice, ki so jih sprejeli na posvetovanju, mogoče uresničiti tudi v njihovem kraju, je posvetovanje vendarle uspelo. Zanj so po vseh republikah zbrali obsežno gradivo, a na posvetovanju so se delavci v kulturi in izobraževalnih ustanovah za odrasle soočili s tem, kar imamo, in s tistim, kar bi morali najprej doseči. Postavljeni so bili tudi trdnejši temelji za sodelovanje med republikami in kraji ter med ustanovami.
(Iz VEČERA)
1
Johann Sebastian Bach (1685—1750) je najsvetlejše ime v glasbenem življenju nemškega baroka in eden tistih komponistov, ki bodo večno pojem nesmrtnosti genija. Največ in najboljše skladbe je napisal za orgle.
Novomeščanom je Bacha predstavil 21. aprila v frančiškanski cerkvi novogoriški profesor Hubert Bergant. Prireditev je obiskalo nad 400 poslušalcev in ljubiteljev resne glasbe, organizirala pa jo je KUS Janez Trdina.
Če poskušamo najkrajše označiti večer, potem lahko preprosto zapišemo, da smo bili priča, kako je mojster
igral mojstra. Na sporedu so bile najbolj znane Bachove umetnine kot: fuga, preludij, passacaglia, tocatta in druge. Trio sonat v Es-duru in To-catto in fugo v D-duru pa bi vendarle lahko označili kot dva vrhova prireditve. V njiju se je zlila najpopolnejša harmonija skladbe in izvedbe, v kateri je Bergant igral nedvomno virtuozno.
Bergant je do zdaj žel priznanja že v Beogradu in Ljubljani. Večer je pohvalil tudi Marjan Kozina, katerega »Ekvinokcij« so menda črtali (zaradi pomanjkanja sredstev) iz sporeda prireditev ob 600-letnici Novega mesta.
(I. Z.)
Iz preteklih stoletij Novega mesta 4
Na vsem tem ni mnogo spremenila nova gospodarska Politika, ki se je na prelomu XVII. in XVIII. stoletja uve-ijavljala tudi v naših krajih.
novo gospodarsko politiko imenujemo merkantili-sem in je slonela na načelu, da sta v prvi vrsti trgovina F industrija važni za dvig gospodarske moči države. Vedno bolj so tudi na Du-^ju spoznah važnost Jadranskega morja in pričeli graditi boljše prometne zve-glavnega mesta z vedno Važnejšimi pristanišči Trstom xn Reko, ki sta bila 1. 1719 Proglašena za svobodni luki. Najvažnejši trgovsko-promet-fti žili sta postali cesti, od katerih je ena vodila iz ■Er&ta čez Kras v Ljubljano
in dalje proti Gradcu in Dunaju, druga pa iz Reke čez Kapelo v Karlovac in dalje v Podonavje. Najvažnejša vodna pot za trgovino z balkanskimi deželami je bila Donava s Savo. Vse te poti pa so vodile mimo Dolenjske, le savska se je je rahlo dotikala. Vse to je tudi za Novo mesto postajalo vse bolj usodno.
Mestni obrtniki so se v tem času skušali otresti podeželskih tekmovalcev s tem, da so skušali čim bolj razširiti obseg svojega cehovskega področja, kar pa je privedlo le do sporov z graščinskimi gospoščinami, ki so v lastnem interesu ščitile kmetske obrtnike. Obenem so nastajali spori med
enakimi cehovskimi organizacijami, ki so na vse načine skušale omejiti povečanje števila obrt izvršujočih mojstrov.
Vsaj v Novem mestu, Metliki in Višnji gori pa je v tem času prinašala nekaj koristi redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem, ki je bila uvedena 1. 1738.
Sredi XVIII. stoletja naj bi Novemu mestu pomagala v njegovih stiskah 1746 ustanovljena gimnazija, kateri se dve leti kasneje pridruži še okrožni urad ali kresija. Novo mesto je odslej postalo upravno in kulturno središče Dolenjske in res nekaka njena metropola. Leta 1766 je bila ustanovljena še predil-
niška šola, ki pa so jo meščani s svojimi prepiri kmalu zapravili. Leta 1788 je mesto dobilo svojo glavno (osnovno) šolo, leta 1816 pa tudi dekliško šolo.
Vlada je v tem času skušala na Dolenjskem razširiti tudi svilarstvo, vendar brez vidnejšega uspeha. Gospodarstvo z mestnim premoženjem pa je po naših mestih bilo vse prej kot vzorno. Zato ga je vlada vedno bolj nadzorovala.
Propad Novega mesta in ostalih dolenjskih mestnih naselbin spričuje tudi padanje števila hiš in njih nagli prehod iz rok v roke in stalna menjava meščanskih rodbin.
Tako Novo mesto in ostala dolenjska mesta niti v obdobju povečane skrbi za razvoj trgovine in obrta, tega
izrazito meščanskega pridobitnega dela, niso doživela dviga svojega materialnega blagostanja zaradi odmaknjenosti od glavnih žil in kmetske konkurence. Le Novemu mestu je sicer nova upravna politika obljubljala nekaj koristi, centralna lega pa ga je še vedno ohranjala kot najvažnejše dolenjsko tržišče.
V takem položaju so naše mesto zatekle velike politične in kulturne izpremembe na prehodu v XIX. stoletje. Takrat se je razvnel veliki evropski požar, ki ga je zanetila francoska revolucija. Sitari fevdalni svet se je kljub odporu nevzdržno rušil in iz razvalin je vstajala nova moderna Evropa, v kateri je moralo biti mesto tudi za naš zanemarjeni in skoraj nepoznani narod. Prihod Francozov v naše kraje in njih štiriletna vlada je vsaj
za nekaj časa omogočila stik pretežnega dela našega naroda s francoskim in vsaj v nekaterih naših najboljših mož je bakla svobode, enakosti in bratstva razvnela iskre že po reformatorjih in prosvetLjencih netene narodne zavesti. Leto 1848 je Slovencem že dalo poUtični program Zedinjene Slovenije, ki je bil 1870 izpolnjen v znanem ljubljanskem jugoslovanskem programu.
V času velikih napoleonskih vojn je Novo mesto z ostalo Dolenjsko vred prenašalo vse težave nemirnih časov in takoj na začetku štiriletne francoske vlade v naših krajih je prav v Novem mestu prišlo do spopada med upornimi okoličani in francoskimi vojaki, nakar je dal poveljujoči general požgati sosednje vasi Bršlin in Prečno.
Ob 20-letnici osvobod.it/ve skušamo priklicati v spomin dogodke tistih, najtežjih dni pred 9. majem 1945, ko je v naših krajih divjad zadnji okupatorjev bes pred porazom. Za vso Slovenijo so dnevi okoli 9. maja 1945 pomenili prebujenje v nov čas, saj so mnogi kraji prvič pozdravili našo partizansko vojko dn osvoboditelje. V nasprotju s tem pa je bilo v Beli krajini drugače. Osvobojena že od septembra 1943 dalje je bila središče vsega političnega in kulturnega življenja in v njenem glavnem mestu Črnomlju so se pretakale množice ljudi. Pred 9. majem 1945 pa se je vse raz-bežailo. črnomelu je tako rekoč   prazen   dočakal konec
vojne. O tem so nam pred kratkim pripovedovali Zofka Ferlež, Bojan Fabjan in Angelca Kvas, nekdanji aktivisti NOV, danes pa uslužbenci domače občine.
Prvomajska parada v Starem trgu
O Zofka Ferlež: — Med vojno sem bila uslužbenka na okrožnem NOO v Črnomlju, kjer je bila tedaj vrsta republiških, okrožnih, okrajnih in mestnih političnih in drugih institucij poleg raznih vojaških komand. Toliko ljudi v Črnomlju ni bilo nikdar več!
2e ves marec in april 1945 smo vsak dan čakali konec vojne. V bojazni, da bi se
V Črnomlju leta 1944: dekleta šivajo zastave za naše brigade (iz arhiva Belokranjskega muzeja v Metliki)
V Semiču bo 8. maja srečanje kurirjev
Organizacija ZB Semič in Kot se pripravljata na voliko partizansko srečanje, ki bo v soboto, 8. maja letos. Ta dan se bodo zbrali v Semiču nekdanji partizanski kurirji iz vse Slovenije, na prireditev pa vabijo tudi vse Semičane in prebivalce drugih belokranjskih krajev.
Ob tej priložnosti bo poskrbljeno za kulturni spored, ki ga bodo izvajali: domača folklorna skupina, pevci, šolska mladina in drugi. Prireditev bo najbrž na prostem, kjer bo gostom na voljo tudi več jančkov, pečenih na ražnju, in pristna semi-ška kapljica.
D. F.
Prisrčne pozdrave In čestitke
za mednarodni praznik dela — 1. maj, pošiljajo slovenski fantje, ki služijo vojaški rok na Ohridu. Ob tej priložnosti še posebej pozdravljajo vse znance in jim želijo še mnogo uspehov: Otmar Kranjec, Lojze Črne in Vido Senica,
enote nemške vojske in domačih izdajalcev iz Reke umikali proti meji čez naše kraje, kjer je bila pot naj-hližija, smo dobili ukaz za umik. Tako so se vsi uradi in institucije konec aprila selile iz Črnomlja proti Staremu trgu ob Kolpi, medtem ko je naša vojska krenila na Primorsko.
Ko je naš okrožni NOO prišel v Stari trg z vsem arhivom, so bile že vse hiše in skednji polni do zadnjega kotička. Spali smo kar na tleh. čez dan smo plefcli vence, s katerimi smo 1. maja 1945 okitili Stari trg, da nikoli tega. Ta dan je bila v tem majhnem kraju zelo lepa prvomajska povorka. Ljudje so bila veseli tembolj, ker jim je vojska odstopila nekaj zalog angleške hrane. Po dolgem času smo spet enkrat jedli dober kruh!
Na dan zmage v Črnomlju ni bilo mitinga
© Bojan Fabjan je bil konec aprila 1945 kot sekretar mestnega komteja SKOJ in član mestnega komiteja KP zadolžen za umik mladine in starejših pionirjev pred pričakovano zadnjo sovražno fronto.
— Ko sem mladino spravil v Stari trg, poln ljudi in beguncev iz vseh krajev Bele krajine, smo se tam nastanili in čakali nadaljnjih navodil. Minili so dnevi, komande nobene, zato sem začel vsak ve-
čer hoditi v Črnomelj. Ljudem, kar jih je še tam ostalo, sem sproti prinašal informacije o fronti. Tisti dan, ko smo preko radia zvedeli, da je Nemčija kapitulirala in da je vojne v resnici konec, smo se radostni napotili proti domu. Spotoma smo na Gori zažgali velik kres in se pogovarjali, kako bomo zmago slavili v Črnomlju. A ni bilo tako! Se nisem bil doma, ko sem že dobil povelje za odhod v Kostanjevico, kjer so bile takrat še borbe. Podobno kot meni se je zgodilo tudi z mnogimi drugimi aktivisti, ki so morali nemudoma na nova službena mesta v druge kraje. Tako v Črnomlju na dan zmage ni bilo mitinga.
Črnomelj je bil naenkrat prazen. Vsaj tako se je zdelo ljudem, ki so bili dalj časa vajeni vrveža sedemtisočgla-ve množice. Kar je ostalo Belokranjcev doma, so bili brez hrane, brez obleke in vseh najpotrebnejših stvari, ker joTrn jje tvse to vojska sproti odnašala. Ni bilo krompirja, ne moke in vse do naslednje letine so ljudje životarili ob slabi hrani. Pravzaprav so bili razočarani, da se Jih vsaj s pošfjljko hrane niso spomnili tisti, katerim so v najtežjih dneh postregli z vsem, kar so premogli.
Skozi mesto so se valile množice ljudi
0 — Jaz in še štiri tova-rišice — je začela Angelca Kvasova, — smo ob umiku prebivalstva iz Črnomlja dobile nalogo, naj ostanemo doma in opazujemo, kako se ljudje umikajo, hkrati pa naj zasledujemo, če bi se pojav-. Ijala sovražna propaganda. Spominjam se, da je osem dni skupaj padal dež in da smo me mladinke na oknu Aringove hiše uvedle dežur-svo podnevi in ponoči. Mno žice ljudi z otroki in živino so se iz vseh belokranjskih vasi valile skozti Črnomelj proti Ravni gori. Hrane ni bilo nobene in vse štiri smo bile pošteno lačne. Neko noč je bilo vpitje na cesti še močnejše kot sicer, zato smo mislile, da prihaja sovražnik in smo se skrile v klet ter
SSMcč: pc-'iesrifa in Črpalka
V Semiču vedno bolj pogrešajo vsaj zasilno bencin-s'.•:.•> črpalko, zato so predlagali svetu za turizem, gostinstvo in obrt občine Črnomelj, naj bi se zavzeli za tuko črpalko, za njeno ureditev pa bi poskrbel Obrtni servis.
Sanitarni organi so pregledal; prostore seniiške peka-rije in ugotovili, da so sedaj neprimerni. Ce pa bi pro-
store uredili tako, da bi ustrezali najnujnejšim pogojem za higiensko peko kruha, bi pekariija lahko poslovala. Po prvih izračunih bi preuredi-tvena dela veljala poldrugi milijon dinarjev. Ce se za investicijo ne bodo odločili, bo pekarija čez 14 dni zaprta. Kako bo potem s kruhom? Morda bodo našli rešitev v tem, da bi kruh vsak dan vozili iz Črnomlja.       F. D.
? Črnrafju pred dvajsetimi leti
za sodi prečepele noč, v groznem strahu, da nas bodo odkrili. V resnici so se tdsto noč v Črnomlju pojavili sovražni letaki.
Drugi dan smo se tudi me umaknile v Kočevje, vasico blizu mesta. Ker pa smo se pri priči nalezle uši, smo se kljub nevarnosti vrnile do mov.
Črnomelj je bil skoro prazen, le nekaj najstarejših in bolnih ljudi je ostalo doma. Tako je mesto tudi dočakalo tonec vojne. Ko so se domačini po kapitulaciji Nemčije spet zbrali, so znova in zno va ugotavljali, kako je mesto mrtvo, šele čez čas je začel Črnomelj znova oživljati.
Črnomaljska razglednica: ena izmed povojnih proslav v mestu, ki je bilo v letih NOV središče osvobojenega ozemlja
Obrt, turizem in gostinstvo na rešetu sveta
Pred dnevi sc je v Črnomlju sestal novo formirani svet za trgovino, gostinstvo in turizem ter pretresal probleme s področja svojega delovanja. Gostinstvo je v občini na zelo slabi ravni. Razen nekaj izjem (gostilna Bukovec v Semiču) je postrežba razmeroma slaba, gostinci so očividno nezainteresirani za boljše poslovanje. Po mnenju prisotnih je krivda verjetno v družbenem sektorju zaradi nepravilnega plačnega sistema, pri zasebnikih pa temu botruje nezaupanje, čutiti je potrebo po močnejši konkurenci, zaradi česar bi kazalo podpirati zasebni gostinski sektor, do katerega v preteklosti marsikdaj ni bilo pravega odnosa.
Turizem ima v Beli krajini pogoje za vedno večji razmah, zato bi morali povečati število bencinskih črpalk. Kot najnujnejše bi bilo treba urediti črpalko v Semiču in na Vinici. Ob vsem tem pa bomo morali več skrbi posvečati belokranjskim cestam, saj je na primer cesta Črnomelj—Stranska vas v zelo slabem stanju.
V Semiču bi kazalo urediti zasebne zidanice v turistične namene, ob Kolpi urediti camping prostore, v Prelesju pri Starem trgu
pa naj bi v stavbi, namenjeni gasilskemu domu, kjer je že gostinski lokal, uredili prenočišča. Žal ni nikogar, ki bi hotel to gostišče prevzeti. Na seji je bilo poudarjeno, da vsi kraji premalo skrbe za čistočo in da bi morale za to poskrbeti krajevne organizacije. Tudi turistične table ob cestah in znaki za camping in parkirne prostore bi morali urediti vsaj na Vinici.
Člani sveta so ugotovili, da je obrt v občini v splošnem nazadovanju vzroka za to stanje pa niso mogli ugotoviti.
Davčni vijak zadnje čase res nI več hud, ljudje pa kljub temu zapuščajo obrt in se zaposlujejo v industriji.
Med drugim so na seji govorili tudi o tem, da bi kazalo izboljšati in še razširiti domačo obrt, ki pomeni domačinom zaslužek, hkrati pa je velikega pomena za ves turizem.
Iz obravnavanega gradiva te seje je videti, da sc je novi svet s prave strani lotil dela, zato mu želimo čimveč uspehov!
FRANC DERGANC
Samicam, izkoristite priložnost!
Zanimivi podatki
V Beli krajini je bilo lani povprečno 23.898 prebivalcev, od tega zaposlenih 5674. Rojenih je bilo 447, umrlih 229, priseljenih 741, odseljenih 849 in upokojenih 82 občanov. Delovno razmerje je prenehalo 1.320 občanom, od katerih pa jih je 428 samovoljno zapustilo delo. V letu 1964 je bilo zaposlenih 579 sezoncev, pretežna večina teh iz Bosne in Hercegovine.
Že večkrat smo pisali o preurejanju semiških zidanic v turistične namene, kaže pa, da Semičani niso zainteresirani za turizem. Na občini so povedali, da lahko vsak kmet prodaja v svoji zidanici vino lastnega pridelka, ne da bi ga preganjali finančni organi. Kmetom, ki so pripravljeni urediti zidanice v turistične namene (na teto morajo prenočiti vsaj 45 ljudi), nudi Komunalna bank^ Črnomelj kredit, do 750 000 dinarjev s petletnim odplačilnim rokom.
čestitka za 1. maj
Belokranjski fantje, ki so pri vojakih v Podravski Sla. tini, čestitajo vsem domačim delovnim kolektivom za praznik dela, obenem pa toplo pozdravljajo svojce. Stane Čeme, Ivan Jakša, Jože Šolar in Jože Juršič.
To so dokaj ugodni pogoji, zato bi bilo škoda, da ljudje ne bi izkoristili te priložnosti za ureditev in nabavo opreme v zidanicah. V sezoni bi zidanico oddajali turistom v najem, za kar bi dobil; še posebej plačane nočnine.
F. D.
Pozdrav iz Varaždina
Vsem domačim pošiljamo prisrčne prvomajske pozdrave, medtem ko delovnim organizacijam Dolenjske, Bele krajine in Spod. Posavja čestitamo k doseženim uspehom. Anton Godina, Milan štravs, Jože Flajnik, Franc Zupane, vojaki v Varaždiinu.
Belokranjski fantje
ki so pri vojakih na Ohridu, čestitajo vsem delovnim ljudem za 1. maj, posebno pa pozdravljajo domače in mladino iz Bele krajine, V imenu vseh Miro Pavlina.
KOŽE DULAR §^^^S^^^^^^m M  MLINI OB KOLPI U/AlPAJO^BJ
Nobenemu ni več do čaja, kajti na zahodu se je nebo pričelo svet-liti. Hudi naliv se je umirjal in ko je le še rahlo deževalo, je iz vasi z razpetim dežnikom prišel lastnik mlina. Lastnik Simon Štrbenc.
Pravzaprav je prišel samo eden od treh lastnikov, kajti dva kamna v vukovski malenici sta last Jureta Flajnika, po enega pa imata Ivan Kobe in Simon štrbenc.
Mlinar štrbenc je še mlad, toda vse, kar ga vprašamo, nam rad pove. Za vsak delček pri kolesih, pri grodu in skrinji ve. Nekateri izrazi so obarvani hrvatsko, tudi naglas je hrvatski, toda kaj pa naj pričakujemo! Na meji smo, prav na jugu Slovenije!
Celo stran mlinarskih besed in izrazov si zapišem v beležnico.
Potem dež čisto preneha in le še od strešnega napušča padajo na eni strani v lužo, na drugi pa v Kolpo debele kaplje.
Mi pa že spustimo čoln pod jez.
Janez drži v rokah fotografski aparat. Posnetek mlina z vodne strani!
Mlinar stoji na mlinskih grab-Ijah in gleda za nami. Srečno, Simon štrbenc!
Malenica v UČAKOVCIH ima nad vrati vklesano letnico 1828. Dobrodušen mlinar nas malce
začudeno gleda, ko izstopamo iz čolna.
»A, iz Poljanske doline prihajate? Pa malenice popisujete? Pa menda niste od oblasti?«
»Ne, tisto pa ne! Iz lastnega zanimanja popisujemo in fotografiramo. Mlini odmirajo, pa je prav, če se vse ohrani na papirju.«
In potem se kar sproščeno pogovorimo. Ivan Papa se piše ta prijazni mlinar in iz Učakovcev je doma. Tri vodna kolesa ima danes njegova malenica in vsako žene svoj kamen. Lastnik vseh treh kamnov pa je on sam.
»Lej no, vendar en lastnik cele malenice!« se začudi Janez.
Mlinar je razumel, kar meri.
»Zdaj sem. Pred tridesetimi in še več leti pa ni bilo tako. Takrat
Pod viniškiin gradom
je bilo v tej malenici šest lastnikov, ki so imeli štiri kamne. Na enem je mlel moj oče Miko Papa iz Učakovcev 26, na drugem Jure Brozovič s številke 35. Tretjega sta si delila Jože Brozovič in Mate Vrbanec s hišnih številk 2 in 5, četrti kamen pa je bil last Jureta Papa in Lončarjevega, ki sta tudi oba bila iz Učakovcev. Pozneje sem pokupil vse kamne — menda je to bilo leta 1933 in 1938 — danes pa je malenica samo moja.«
Prikrito vesel nasmešek mu zaigra okoli ustnic, ko nam to pove.
»Pa kako se je razumelo toliko lastnikov v eni malenici?« smo radovedni. »Včasih je menda tudi prišlo do prepirov?«
»Bogme, vsega je bilo, res vsega! Kaj bi pravil,« se zvito nasmehne in zamahne z roko.
Razumemo. Težko je šest volov vpreči v en sam jarem, zlasti če vsak vleče na svojo stran. Uča-kovci pa imajo samo 35 hiš. Razen tega je v vasi malo niže še en mlin. Iz okoliških vasi in sosednje Hrvatske pa verjetno tudi ni kanilo kaj prida vreč in mehov v to malenico.
»Da,« pravi mlinar, ko čez čas pod jezom spet sedemo v čoln, »tu spodaj boste na naši strani videli mlin in žago Miketa Prokšlja. Spada še k Učakovcem, pod hišno številko 1. Potlej imate na hrvatski
SESTSTO LET METLIKE
Ob hrvatski meji, komaj poldrug kilometer od Kolpe, stoji staro mesto Metlika. Na dokaj visokem pomolu, ki ga z vzhodne strani oklepa potok Obrh, z juga Sušica in z zahoda hudourna struga Bojice, so se okoli grajske naselbine zgnetli prvi prebivalci, ki so pred pogostimi turškimi napadi pribežali semkaj iz svoje prvotne srednjeveške naselbine v ravnini ob potoku Metli-čici. Da pa je bila Metlika in njena okolica poseljena že davno prej, pričajo številni sledovi Ilirov in njihovih zavojevalcev na Borštku, Mestnem bregu, v Špitalski dragi in drugod.
Ko so proti koncu 6. stoletja to zemljo posedli Slovenci in asimirali domače Hir-sko-keltske prebivalce, so po kratki samostojnosti tudi ti
marki (Nevvnmarcht 'in der Metlich), zmerom bolj uveljavljala, saj je že leta 1300 imela tržna pravice. Izpostavljenost ob meji in vojaškn
Listina goriško-tirolskcga grofa Albrehta iz leta 1365, k.jer se Metlika prvič omenja kot mesto
dobili nove gospodarje. Lepo število se jih je zvrstilo v teku stoletij: ogrski kralji, grofje Andeški, Višnjegorci, češki kralj Otokar, goriški gospodje, modruški grofje in avstrijski vojvode. Vse ta čas je bila Metlika sedež Me-hiške ali Slovenske marke in hkrati sedež deželnih glavarjev, ■ ki so bili odvisni le od deželnega kneza. Tudi potem ko so Habsburžani Metliško marko leta 1374 priključili h Kranjski, je Metlika ohranila svoje deželne glavarje vse do leta 1556.
V tem času se je tudi naselbina ob Metličici, ki se je imenovala Novi trg v Metliki oziroma v takratni Metliški
obrambni razlogi pa so terjali, da se trg povzdigne v mesto. Tako res najdemo listino goriško-tirolskega grofa Albrehta z dne 29. aprila 1365, izdano v Novem trgu, s katero potrjuje listino svojega prednika Henrika, po kateri naj imajo metliški meščani iste pravice, kot so jih bili od avstrijskih- in koroških knezov prejeli kostanjeviški meščani.
To je prvi ohranjeni dokument, ki omenja Metliko kot mesto. Iz teksta samega je razvidno, da gre tu samo za potrditev mestnih pravic, ki j'ih je Novem trgu že prej podelil goriško-tirolski grof Henrik, ki pa je umrl že leta
1335. Iz navedenega spoznamo, da je Metlika prejela mestne pravice že pred letom 1335 in je torej eno najstarejših dolenjskih mest.
Za Metliko je veljalo isto mestno pravo, kot ga je imela Kostanjevica. Mesto je imelo svojo upravo, lastno sodstvo — nekaj časa tudi krvno — z mestnim sodnikom in mestni grb, v katerem sedita dva krokarja, ki naj bi pomenila čuječnost pred turško nevarnostjo. Mesto je imelo tudi bogate letne sejme, ki jih je bilo v Valvasorjevem času devet, in ko je bila leta 1558 uvedena redna poštna zveza med Ljubljano in Karlovcem, je Metlika kot važna poštna postojanka to-stran Gorjancev le še pridobila na veljavi.
Velika nevarnost je mestu pretila od Turkov, ki so se že leta 1408 prvič prikazali pred Metliko, jo zavzeli in izropali. Potem so se večje ali manjše turške vojske v 170 letih prikazale še petnajstkrat pred metliškimi okopi in mesto večkrat zavzele, izropale, požgale in razrušile. Krvni in materialni davek, ki so ga Metličani dali v teh letih, sorazmerno močno presega davek drugih slovenskih mest. K temu moramo prišteti še kugo, ki je morila dvanajstkrat in razne požare, od katerih je bil tisti leta 1705 najhujši, saj je takrat znova pogorela vsa Metlika z gradom, komando, cerkvijo, hišami in mestnimi stolpi in se je zavoljo silne vročine razrušilo tudi mestno
fctisVOBODITVE
ZA DANAŠNJI PRAZNIK METLIKE — začetek spominskih proslav ob 600-letnici mesta in 20-letnici osvoboditve — lepo pozdravljamo vse prebivalce Metlike kot vse naše naročnike, bralce ter sodelavce iz metliške občine! Hkrati jim iskreno čestitamo za visoki jubilej mesta in za vse delovne zmage, s katerimi so v minulih kratkih 20 letih naredili za svoje mesto več, kot so to mogli storiti njihovi predniki v drugačnih pogojih prej v dolgih stoletjih. — Na sliki: Metlika po risbi
Mladene Brancelj
Pečat mesta Metlike iz leta 1444
obzidje. Potem se pač ni čuditi, da v današnji Metliki ni visokovrednih stavbarskih, kiparskih, slikarskih in podobnih umetnin. Meč v eni, zidarska žlica v drugi roki, to je bdi dolga desetletja in stoletja opravek metliških prebivalcev.
Vendar je bila Metlika kljub tem nesrečam v dobi slovenske reformacije kulturno dokaj razgibana, saj so se v njej shajali slovenski in hrvatski protestantski pisci,, snovali nove izdaje in ocenjevali glagolske in ćirilske prevode. Skoraj vsi Metličani so se poluteranila in nova vera je vzdržala tu dlje kot v drugih mestih.
Ko so prenehali turški vpadi, so se ob Kolpi prikazali hajduki. Vse 17. in 18. stoletje so strahovali ljudi v Beli krajini. Takrat so bili čas!, ko si tudi metliški meščan ni upal brez orožja na pot, in če je kmet delal v loza ali na njivi, je zmerom imel ori sebi pripravljen meč ali sekiro.
Napoleonovo dobo je Metlika preživela brez večjih pretresov in prav tako tudi revolucionarno leto 1848 ni zapustilo v njej kakih globljih sledov.
2ivahno pa je Metlika spet zaživela v drugi polovici 19. stoletja, ko je v mestu zrasla vrsta kulturnih in gospodarskih društev in združenj,
strani v Pribanjcih spet mlin in žago drugega Miketa Prokšlja.«
;>Pa sta si kaj v sorodu?«
»Menda sta si bratranca ali kaj. — Tisti mlin v Pribanjcih ne dela več. Samo žaga še gre. No, potlej pa je pod viniškim gradom že Be-neMčev mlin.«
Xo odrinemo, se kar na hitro odločimo. Ne bomo šli do Vinice. Mrači se že in iz nizkega neba je spet pričelo rahlo deževati, še čez en jez spravimo čoln, potem pa se ustavimo v Pribanjcih. Tam je doma Janezov sošolec, mladi Mike Prokšelj. Povprašali bomo, če lahko prespimo kje na krmi. Neradi bi nocoj po mokrih tleh razpenjali šotor.
Pri prvih Prokšljevih se nismo dolgo zadržali. Pet koles ima mlin; žago, ki jo goni veliko kolo, pa je vzela v najem Gozdna uprava iz Črnomlja. Zraven mlina in žage si je gospodar postavil čedno stanovanjsko hišo. Toda na žalost njega ne najdemo doma, ker je odšel po opravkih na Vinico.
Sicer pa se je že pošteno zmračilo. Dež je spet prenehal in zato se kar hitro spravimo v čoln, da nas do Pribanjcev ne ujame še kaka ploha.
In ko veslamo, sklenemo še nekaj: če bo ponoči deževalo in bo jutri mrzlo, čemerno vreme, bomo naše potovanje po Kolpi za nekaj dni prekinili. Naj voda upade in se učisti. Res nima nikakega pomena, da bi vozili po tej kalni brozgi in še v dežju povrh! Pri Prok-šlje bomo spravili vso našo robo in se z Vinice z avtobusom odpeljali v Metliko. Ko se bo zvreme-nilo, se vrnemo v Pribanjce.
Odločitev je bila kar pametna. Prišli smo vendar na Kolpo, da
bomo tu mline slikali in filmali v soncu.. Zdaj pa vse od Damelj kamere počivajo.
Medtem se je mrak zmerom bolj gostil. Skoraj v temi smo pristali nad pribanjskim jezom. Pri-
Župančičeva rojstna hiša na Vinici
klenih smo čoln in vse stvari znesli na mokro travo. Potlej je Ja-r«3z odšel, da pogleda, če je sošolec Mike Prokšelj doma.
Sedimo v sobi nad Prokšljevim mlinom v hrvatskih PRIBANJCIH. če smo do zdaj videli le skromne kamnite mline, brez vsakršne izbe, kjer bi lahko mlinar legel na pograd in se odpočil, da ne govorimo
o kakih stanovanjih, je v pribanj-skem mlinu drugače. Nad prostori, kjer so se še pred leti vrtela mlinska kolesa, stanuje gospodar z družino. Na prostornem dvorišču so celi kupi hlodov in zobje žage zamolklo pojejo, ko se zajedajo v mehko smrekovino.
Mi pa sedimo v prijetni sobi in pred nami so celi kupi novo pečenega kruha, narezka, kokošine, marmelade ... Kar pač hočemo. Ponujajo nam žganje in vino, da se bomo ogreli, kot pravi gospodinja.
Janez in Mike se smejeta na otomani, na nizki mizici pa je gospodar vklopil televizor. Gledamo bežeče slike na ekranu. Gledamo in prigrizujemo.
»če ne marate vina, bom pa mleko prinesla,« pravi gospodinja.
In res je kmalu na mizi lonec mleka in zvrhana skleda koruznih žgancev.
Janez se spet preseli z otomane za mizo in si nalije krožnik kadečega se mleka. In midva z Zvonkom tudi. Pošteno smo vsi odškodovanj za mrzlo konzervo opoldne in za polit čaj v vukovski malenici.
Potem pride gospodinja in pove, da nam bo pripravila postelje. Komaj jo prepričamo, da je za nas dobro na slami ali na krmi. Prav nič ne potrebujemo. Tudi odeje imamo sami.
*
Zaprli smo televizor in Janez se je z Miketom odpravil spat na seno.
Tudi gospodar se je dvignil in odšel na žago. Zvonko pregleduje hrvatske revije, jaz pasem vzel zapiske in jih zdaj urejam in primerjam.
ki so tu zaživela prej kot drugod v Beli krajini in na Dolenjskem. Tako je imela Metlika že pred letom 1850 svojo godbo, eno najstarejših na Slovenskem, v oktobri 1865 pa so ustanovili metliški domorodci Narodno čitalnico, prvo na Dolenjskem. Vanjo so se poleg domačinov vključili tudi mnogi Hrvati in tako je združenim narodnjakom kmalu uspelo izriniti nemščino z njenih postojank, saj je Janez Trdina v svojih Spominih zapisal lepo priznanje, da je ob njegovem prihodu na Dolenjsko (1867) »vladalo skoro v vsej gospo-
V zadnji polovici 19. stoletje je bila Metlika izrazito obrtniško in trgovsko mesto z močnim agrarnim poudarkom. Prav zaradi številnih razdrobljenih obrti se v mestu ni mogla ustvariti močnejša gospodarska osnova. Meščani so se poleg trgovine, obrti in krčmarstva morali ukvarjati še s kmetijstvom, če so hoteli zagotoviti kolikor toliko ugodne življenske pogoje. To žLvotarjenje, M je močno pospešilo tudi izseljevanje, je vzrek, da mesto ni poznalo prave rasti; ni se večal niti hišni fond niti število  prebivlastva,   saj je
J. Clobucciarich: Metlika okoli leta 1601
di in v vseh mestih, razen belokranjske Metlike, naj-grše nemškutarstvo«.
2e leta 1868 so metliški svilioprejci ustanovili Prvo kranjsko svilno društvo v Metliki, naslednjo jesen (1869 leta) pa so Metličani na pobudo graščaka Josipa Savin-ška ustanovila prvo požarno brambo na Slovenskem. Leta 1874 je bila v Metliki osnovana Prva dolenjska posojilnica, 1906 delavsko izobraževalno društvo Danica, naslednje leto pa Belokranjski Sokol in Godbeni klub.
Metlika leta 1910 štela le 1237 ljudi in je v štiridesetih letih število njenih prebivalcev naraslo komaj za 68 ljudi.
Leta 1914 je bila Metlika z belokranjsko železnico povezana z ostalo Slovenijo, po prvi svetovni vojni pa je le počasi izgubljala podobo zaostalega kmečko-obrtniškega mesta. V jeseni 1923 je tudi Metličanom zagorela elektrika, 1934 je bil zgrajen nov most čez Kolpo, naslednje leto pa je mesto dobilo tež-
(Nadaljevan je na 12. str.)
Turki napadajo Metliko. Po sliki v Neuwe Zeytung ^ leta 1578
ŠESTSTO LET METLIKE
Drevi: prva svečana proslava
(Nadaljevanje z 11. str.)
ko pričakovani vodovod. V Metliki so pri železniški postaji zgradili večjo vinsko kist, na Kolpi letno kopališče, na Pungartu pa Sokolski dem in postavili temelje za bodeči de&ji dom. Leta 1931 je Metlika postala tudi središče metilfrSkega sreza, ki pa je bil že pet let nato ukinjen.
Ob itnlij:msko-nemški okupaciji leta 1941 so prišli v Metliko najprej Nemci, ki pa so jih že čez nekaj dri zamenjali Italijani. Splošnemu slovenskemu uporu proti okupatorju se je enodušno pridružila tudi Mehika, saj so že v juliju 1941 odšli njeni prvi borci v gozdove. 2. novembra istega leta pa so v trogecliji na Zgornjih Lazah, kjer je bila izdana Belokranjska četa, prvi Metldčarti žrtvovali svoja življenja za svobodo.
Odslej se je stopnjeval italijanski teror, domačini pa so v še večjem številu odhajali v partizane in akcije so
se nenehno množile, dokler ni septembra 1943 ljudstvo samo ptrevze'o oblasti v roke. Metlika je postala poleg Črnomlja drugo svobodno partizansko mesto, ki je dan za dnem z odprtimi rokami sprejemalo številne partizanske borce in ljudske vodJte-Ije. Bita je sedež okraja in tu so bite osnovane nove šole in tečaji: vojaški, sanitetni, upravno-pol'itični, pro-svetno-vzgojni in drugi. Vrstila so se predavanja, zborovanja, mitingi in kulturne prireditve, tiho in hrapmo delo, nestrpna priprava za življenje v popolni svobodi.
V tem času pa tudi sovražnik ni miroval. V vrsti večjih in manjših napadov, zlasti s hrvatske stremi, je bil najhujši tisti od 10. do 17. julija 1914, ko so Metliko napadli združeni Nemci, u-staši in kozaki-vlasovci. Podivjane sovražne folke so takrat ropale, morile in požigale v okolici Metlike, 16. julija 1944 pa se je sovražniku posrečilo za nekaj ur udreti tu-ti v Metliko. Partizanske eno-
te so ga po hudih bojih od-bSe. Vendar so samo v teh nekaj urah napadalci napravili veliko škodo: požgali so 120 stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Metlika — junaško mesto skozi stoletja — ni klonila. Ljudje so pospravljali ruševine in si obnavljali hiše. Zgrajen je bil most čez Kolpo, obnovljena je bila proga in v januarju 1947 je spet pripeljal vlak v Mef.,;ko. Dve leti kasneje so zgradili novo železniško postajo, v Mestnem logu pa so pričeli melio-lirati obširna zemljišča.
^Metlika ob svojem jubileju vedro gleda v prihod-pSSnost. Mlada industrija naj P*jl zagotovi gospodarsko os-BSSjnovo; zgodovinske zname-R*8tiitcsti starega mesta, bo-Plgati folklorni običaji, pri-Bpjvlačna okolica, zlasti topla j*?Kolpa, bližnji vinogradi in CRJše belokranjska gostoljub-fSJ^nost pa bodo v prihodnje Ppo v večjem številu priva-Pfbili v ta kraj domače in ggtuje turiste.
Na Mestnem trgu v Metliki se stavbe skozi stoletja in desetletja niso veliko spremenile. Bilo je nekaj nadzidav, sicer je pa ostalo vse po starem. Po vojni so trg asfaltirali, uredili parkirišče in zasadili nekaj drevja, svojevrsten okras pa so mu lončnice, kijih postavljajo na rob pločnika. Staro se je združilo z novim na lep in hkrati cenen način. Urbanizma bi se najbrž lahko v Metliki učili mnogi strokovnjaki
Preden začnemo govoriti o povojnem razvoju Metlike, moramo omeniti enega izmed žalostnih dogodkov v vojnem času. Napadu okupatorskih vojska v juliju 1944 pravijo v Metliki »kozaški napad«. Kozaški oddelki so takrat skupaj s svojimi gospodarji, nacističnimi nemškimi vojaki, vdrli na metliško področje in v Metliko. Sovražnikova soldateska zaradi močnih partizanskih protinapadov ozemlja in mesta ni mogla obdržati. Okupator in njegovi hlapci so se bili prisiljeni s težkimi izgubami umakniti, svoj srd pa so znesli nad poslopji in bornim imetjem Mebličanov in okoličanov. Požganih in uničenih je bilo veliko domov, sovražnik pa odtlej m" več prispel v Metliko.
Obnavljali smo domove, ceste, proge...
Osvoboditev in zmaga nad fašizmom in nacizmom sta maja 1945 pomenila veliko olajšanje tudi za Metliko. Toda Metlika je kljub temu z zmago nad sovražniki nekaj izgubila. Partizanske brigade, razni štabi in druge vojaške enote so prej poganjale v hitrejši tek sicer počasno kolesje življenja, kakršnega je živela Metlika pred vojno. Po osvoboditvi so se partizanske enote izgubile proti Ljubljani. Ceste in železnice so bile v  vojnem  času  uničene in
Metlika je bila prvi čas po osvoboditvi skoraj odrezana od ostalega sveta ter je živela v pravem mrtvilu.
Kljub vsemu so že v prvih dneh po vojni začeli z obnovo. Ni se odvijala hitro, ker je primanjkovalo vsega. Ljudje so v letih tja do 1950 eni bolj, drugi manj, pokrpali uničene domove in tudi v Metliki ni bilo storjenega kaj več. Lahko bi celo rekli, da je Metlika teže kot okoliško področje celila v vojni dobljene rane.
Novo življenje se je začelo z večjim utripom, ko je bil popravljen železniški most čez Kolpo in je v januarju
1947 prisopel na metliško železniško postajo prvi vlak po vojni. Obnovljena proga in železniški prevoz sta pomenila za tisti čas veliko, saj je Metlika s tem le dobila boljšo zvezo z ostalim svetom in tudi prevoz blaga je bil nato lažji.
V tišini starega, od sveta odmaknjenega življenja
Povojna družbena ureditev je prinesla marsikaj novega, toda Metlika je vseeno ostala nekako zaprta vase. Leta
1948 je bila edino mesto v Jugoslaviji, ki je nazadovalo po prebivalstvu. Takrat je bilo v Metliki, ki je štela 1290 prebivalcev, le 6 ljudi zaposlenih v industriji in še ti so se vozili na delo drugam. Zaposlenih prebivalcev je bi-
Nocoj bo v Metliki po slavnostni seji občinske skupščine in otvoritvi dveh razstav v Belokranjskem muzeju tudi prva večja svečana proslava ob 600-letnici obstoja Metlike. Med drugim bo nastopil pevski zbor Svobode Dušan Jereb iz Novega mesta, domači tamburaši pa bodo spremljali domačinko Ivanko Kraševec, pevko zabavnih melodij na RTV Ljubljana.
Organizatorji vabijo prebivalce Metlike k obilni udeležbi današnjih slavnostnih prireditev ob visokem jubileju našega mesta.
Metliška komenda
lestje os bili presegli nad nm Mkhm
Metliško prosvetno društvo je ob zadnjem obisku članov seminarja iz Anglije, ki so se zbrali v Metliki zaradi proučevanja raznih oblik zdravstvenega prosvetljevanja prebivalstva pri nas, pripravilo gostom več prijetnih kulturnih prireditev. Po dolgem času je spet zaživela metliška folklorna skupina, ki jo je vodila   nekdanja vojarinka
Marica Zupaničeva. Na prireditvi »Bela krajina v besedi, pesmi in plesu« so goste in domače občinstvo zabavali tamburaši, folklorna skupina in pevci, ki jih je vodil Silvo Mihelčič. Za to priložnost je prosvetno društvo povabilo v Metliko tudi Vesele planšarje; z zabavnim večerom so pokazali tujim gostom tudi nekatere druge
slovenske ljudske plese.
Tujim semlnaristom je predaval o Beli krajini ravnatelj Belokranjskega muzeja Jože Dular in jim pokazal lepote naše deželice z barvnimi diapozitivi. Tako so gostje z vseh kontinentov spoznali Belo krajino, njene prebivalce in običaje, povsod pa so bili hkrati priča gostoljubja naših ljudi. D. N.
RAZMIŠLJANJA OB 600-LETNICI METLIKE

Na proslavah za 600-letnico ustanovitve Metlike ne bodo odpirali novih objektov. Priprave na to pomembno slavnost pa so bile kljub temu obsežne, saj so se odvijale skozi vse zadnje desetletje. V tem času smo lahko bili priča res hitrega in izrazitega gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v deželici onstran Gorjancev, ki jo meji na eni strani Kolpa.
Metlika je v razdobju, ki ga imamo v mislih, dobila industrijo. To prej tako očitno skromno meščansko mestece se je nato preko noči prebudilo in zaživelo v novim utripom. Metličani so upravičeno ponosni na svoje industrijske prvence: na BETI, na NOVOTEKSOVO predilnico in na KOMET. Kljub temu bi vam vsakdo, ko bi ga vprašali, česa so bili v povojni i^radnji najbolj veseli, odvrnil: »NOVE CESTE CEZ GORJANCE!« Cesta čez Gorjance je namreč Metliko povezala z ostalim svetom.
Vinska klet je bila prvi znak upanja
Z večjimi komunalnimi deli so v Metliki začeli šele 1950. Takrat je bila nekdanja telovadnica preurejena v kino dvorano, začela so se preure-ditvena dela na trgu pred gradom, odkrite pa so bile tudi plošče padlim v NOB. Spomeniška dejavnost je pomenila za tisti čas svojevrstno poživitev, zbudila je duhove in pregnala poprejšnjo zaspanost in enoličnost.
Prvi večji premik v gospodarskem razvoju pomeni začetek gradnje vinske kleti v Metliki. Z deli so začeli 1954, klet pa je bila dograjena 1958. V Metliki se je takrat veliko razpravljalo o obnovi vinogradov. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da vinska klet v Metliki pač ni izpolnila velikih obetov, ki so jih polagali vanjo še v času gradnje in priprav nanjo. Največ krivde za to je v tem,


Majhen detajl s Trga svobode v Metliki. Tudi tu je ta, ki je mesto obnavljal, z veščo roko in dobrim okusom očuval staro in dodal na novo to, kar je bilo
potrebno
lo 130. Delali so bodisi v raznih obrtnih podjetjih, bodisi v organih državne uprave.
Metličani so se tačas preživljali predvsem s kmetijstvom. V mestu je bilo takrat največ bivših obrtnikov, bivših trgovcev in bivših gostilničarjev. Zategadelj je bila Metlika tistih dni meščanski obrtniško-kmečki kraj, ki se nikakor ni mogel otresti spon preteklosti in zaživeti na novo.
V razdobju tja do 1954. leta so se na območju občine ukvarjali razen z obnovo še z elektrifikacijo. V Metliki se ni veliko gradilo, zraslo je le nekaj zasebnih hišic. V tem času pa so v občini bila elektrificirana vsa naselja razen dveh.
da je bil v kleti urejen samo kletarski del, do današnjih dni pa je ostala brez proizvodih strojev in naprav in ni za metliško gospodarstvo nikdar kaj prida pomenila. Leta 1954 so se hkrati z gradnjo vinske kleti začela tudi dela na belokranjskem vodovodu, ki so ga v predaprilski Jugoslaviji obljubljali ob vsakih volitvah.
BETI, N0VOTEKS in KOMET so začetek industrije
2e vsa povojna leta je bilo kot na dlani, da se Metlika ne bo mogla razvijati, če ne dobi nekaj industrijskih objektov. Hkrati z gradnjo vinske kleti so začeli z zemeljskimi deli za stavbo tovarne pletenin in zaves. Stavba je
bila dograjena 1955., vendar pa se BETI 1956 iz Črnomlja ni preselila vanjo, pač pa na Pungart, kjer so preuredili nekdanji dijaški internat.
Sorazmerno majhen obrat BETI je pomenil za Metliko pravo revolucijo. To je bil prvi industrijski objekt, ki ga je dobilo mesto v svoji zgodovini. 2e v prvem letu proizvodnje je BETI zaposlila v Metliki 127 delavcev in naredila za 95 milijonov din izdelkov. Kmalu zatem se je industrijski razvoj Metlike nadaljeval.
Prostori, ki so bili zgrajeni za tovarno pletenin in zaves, so bili pozneje namenjeni NOVOTEKSU in 1958 je v teh prostorih stekla NOVO-TEKSOVA predilnica. V njej je bilo najprej zaposlenih 70 ljudi, toda ker so kmalu nato
uvedli delo v dveh in pozneje v treh izmenah, se je število delavcev podvojilo in po-trojilo.
1959. je zaživel v Metliki še tretji pomemben gospodarsko-proizvodni obrat: s štirimi delavkami je začel delati invalidski zavod KOMET. Ta zavod, ki je bil ustanovljen v veliki meri z družbeno pomočjo, pa tudi z lokalnimi sredstvi, je za Metliko in za vso .občino veliko pomenil. Na metliškem področju je namreč okoli 600 invalidnih oseb, ki brez KOMETA ne bi prišle do zaposlitve. Možnosti zanjo je bilo toliko manj tudi zato, ker je bila industrija v Metliki tiste dni slabo razvita in ni bilo na razpoiago primernih delovnih mest.
Industrija se razvija in spodbuja druge panoge
NOVOTEKSOVA predilnica, BETI in KOMET so bili trije temeljni kamni gospodarskega razvoja v vsej občini, v največji meri pa je njihovo prisotnost občutila Metlika, število zaposlenih je hitrb naraščalo, hkrati s tem pa so naraščale tudi potrebe po uslugah obrti, trgovine, gostinstva in po komunalni ureditvi.
(Nadaljevanje na 13. str.)
(Nadaljevanje z 12. str.)
Da so v NOVOTEKSU kmalu nato, ko je proizvodnja stekla, uvedli delo v več izmenah, smo že omenili. Tudi BETI se je dokaj hitro razvijala. Ker so prvotni prostori na Pungartu postali kmalu zanjo premajhni, je preuredila nekdanje vojaške objekte nad železniško postajo. Tja je preselila svojo proizvodnjo leta 1960. V novih prostorih je dobila BETI pogoje za domala neomejen razvoj. Danes zaposluje po opravljeni drugi stopnji rekonstrukcije že 400 delavcev, ki bodo letos ustvarili za več kot tri milijarde din vrednosti! Nič manjši razvoj ni doživel KOMET, ki zaposluje zdaj 210 delavcev in bo ustvaril letos več kot milijardo din bruto proizvoda.
Na vsakem koraku srečanje z novim
Takoj ko se je mlada indu-
strija v Metliki vsaj malo utrdila, so se v mestu začela preureditvena dela. že 1958 je Splošno trgovsko podjetje Metlika uredilo v svoji stavbi delikatesno trgovino z bifejem, pozneje pa še eno sodobno prodajalno tehničnih predmetov in je nadaljevalo z modernizacijo ostalih prodajaln. 1959. je splošno trgovsko podjetje spustilo v promet sodobno bencinsko črpalko v Metliki.
Leto 1959 je za Metliko eno najbolj plodnih: za občinski praznik je hil odprt nov zdravstveni d«m, ki je omogočil hitrejši razvoj zdravstvene 'Južbf. Začela so se dela za ureditev zunanje podobe Metlike in priprave za asfaltiranje ceste skozi mesto. V mestu je bila zgrajena kanalizacija in urejenih več zelenic. Z deli so nadaljevali in do konca 1960 so bile urejene glavne ulice ter trgi ter položen skozi mesto asfalt in urejeni pločniki.
VABIMO VAS
na svečanosti
ob šeststolefnici Metlike
29. aprila 1965
Ob 17. uri — na občini slavnostna seja občin-činske skupščine Metlika
Ob 18. uri — v Belokranjskem muzeju otvoritev razstave o najstarejših dokumentih Metlike in razstave likovnih del Metličana akad. kiparja Julija Papiča
Ob 20. uri — v domu Partizana slavnostna akademija OB ŠESTSTOLETNICI METLIKE; govori prof. Jože Dular
Moški pevski zbor Svobode Dušan Jereb iz Novega mesta; dirigira Tone Markelj Belokranjske pesmi poje Ivanka Kraševec, pevka RTV Ljubljana, ob spremljavi tam-buraškega zbora pod vodstvom Silva Mi-helčiča
Mlada industrija je ustvarjala sredstva in pogoje za stanovanjsko izgradnjo. Prvi 6-st'anovanjski blok za svoje delavce je začel graditi NO-VOTEKS leta 1958., danes pa je v Metliki že več kot 100 družbenih stanovanj. Letos bo dograjenih 20 novih, še 22 stanovanj pa so letos začeli graditi. Metliško komunalno podjetje je v zadnjih letih močno razvejalo svojo dejavnost, saj so k temu pripomogli gradnja vodovodov in ureditvena dela v mestu.
Gorjcnska cesta in priprave na turizem
Ker so razgovori o modernizaciji pomembne turistične ceste čez Gorjance, ki naj bi povezovala avtomobilsko cesto Ljubljana—Zagreb z avtomobilsko cesto Zagreb—Reka, dobivali vedno določnejše oblike, se je bilo treba v deželici onstran Gorjancev pripravljati tudi na turizem.
Od 1960 dalje so hiteli zbirati sredstva za gradnjo novega hotela v Metliki, ki je bil odprt 1963., preurejena je bila Veselica nad Metliko in urejena cesta, ki omogoča dohod z avtomobili do nje in tudi Vinomer je v tem času postal zanimiv gostinsko turistični objekt. V mestu je bila v zadnjih letih urejena tudi pekarija s sodobno prodajalno kruha.
Zdaj že 1336 stalno zaposlenih!
1962. leta so se začela dela na prvih odsekih gorjanske ceste, 1983 pa je bila modernizirana gorjanska magistrala od Novega mesta do Metlike izročena prometu. Za n'.i. činski praznik 1963 je Metlika dobila tudi novo avtomatsko telefonsko centralo.
6 milijard 600 milijonov din bruto proizvoda bo ustvarilo gospodarstvo letos, od tega pa odpade na industrijo, ki
Ob 600-letnici Metlike in 20-letnici osvoboditve pošiljamo vsem delovnim kolektivom in občanom prisrčne pozdrave z najlepšimi željami! Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so doslej nesebično pomagali pri razvoju domače občine in upamo, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za nenehen napredek v gospodarstvu, kulturi, zdravstvu in na vseh drugih področjih javnega življenja!
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA
OBČINSKI ODBOR SZDL • OBČINSKI KOMITE ZKS • OČINSKI ODBOR ZZB 9 OBČINSKI SINDIKALNI SVET © OBČINSKI KOMITE ZMS
čestitkam se pridružujejo tudi delovne organizacije:
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA »BETI«
NOVOTEKS — obrat II.
INVALIDSKI
ZAVOD
»KOMET«
KMETIJSKA ZADRUGA
Splošno trgovsko
podjetje
»MERCATOR«
DOM POČITKA
HOTEL
BELA KRAJINA
LEPIŠ — Suhor
ZDRAVSTVENI DOM
LEKARNA
KOMUNALNO PODJETJE
MESARIJA ter OSNOVNE ŠOLE Metlika, Suhor in Podzemelj
Vlado Lamut: METLIKA
Pogled na sedanjo Metliko, kakršen se vam nudi s poti na znano turistično točko Veselico, kjer vam bodo gostoljubno postregli in od koder boste lahko občudovali lep razgled po belokranjski deželici
je razvita edinole v Metliki, 3 milijarde 922 milijonov din. Kmetijstvo in obrt, ki sta bili še pred desetletjem glavni panog', bosta skupaj ustvarili 2 milijardi 260 milijonov din vrednosti, torej manj kot industrija.
človek ki je zašel v Metliko pred osmimi leti, pa se vanjo nato vse do današnjih dni ni vrnil, bi bil po pravici začuden. Metlika je v tem čnsu postala vabljivo, lepo urejeno in snažno mesto, do katerega pridrčiš z avtomobilom po novi cesti čez Gorjance. Na voljo ti je hotel s sodobno urejenimi sobami, po mestu je dovolj zelenic, spomeniki iz starih dni so skrbno restavrirani in dajejo meotu svojevrsten čar, sodobne stavbe pa se s starim mestom lepo zlivajo v enovito celoto. Belokranjski muzej je pravcata zakladnica dragocenih pr^evanj preteklosti in sedanjosti.
V prvem povojnem desetletju si je razvoj tja do 1965 v Metliki le stežka utiral pot. Ko je mesto dobilo prve industrijske objekte, je sledila sprostitev in Metlika se je v zadn.ih letih prenovila In ozaljšala, tak« da jo le stežka prenoznaš in je nc moreš pozabiti. Svoje bodočnosti ni to sta^-n mesto nikdar kovalo z mflijardnlmi investicijami, pač pa je bilo vse, kar je ustvarjenega, porojeno iz velikih težav, iz odoovedovanja, prav zato Metličani svoj? mesto upravičeno ljubi io in so ponosni na vse njegove pridobitve, visoki obIetn:ca pa jih bo samo še spodbudila, da bodo doslei ustvarjenemu napredku dodajali še nove in nove delovne zmage.
M. JAKOPEC
„Ljudje in dežela, ©boje mi je všeč!66
John Judnich je Slovenec, ki je bil rojen v Ameriki, pa se kljub temu rad vrača v staro domovino, odkar jo je spoznal. V aprilu letos se je spet mudil na obisku v Metliki pri sorodnikih.
— Kaj vas je v starem kraju, ko ste prvič prišli sem, najbolj prevzelo? sem pora-dovedil. S širokim nasmehom je g. Judnič odgovoril:
John Judnich ob zadnjem obisku v Metliki
— Ljudje, ljudje so me najbolj prevzeli, tista njihova prijaznost, gostoljubnost, preproščina, ki ji na svetu ni enake! In tudi dežela mi je
silno všeč! Veliko sveta sem že videl, pa lepšega malo! Ko sem bil pred tremi leti prvič tu, sem začel takoj razmišljati kdaj me bo spet lahko noga zanesla v staro domovino. Tokrat sem začel razmišljati o tem, kdaj bom lahko spet prišel, še preden sem šel v Ameriko na pot.
— Kako to, da tako dobro govorite slovensko, ko ste vendar rojeni v Ameriki?
— Naš oča so doma rekli, da moramo vavek po slovensko govoriti; če ne bo koristilo, škodovalo tudi ne bo, so pravili. Tako smo se vsi, kar nas je bilo otrok, čeprav nismo videli domovine, naučili materinega jezika, če je kdo od nas otrok pri mizi med jedjo spregovoril angleško besedo, je moral takoj od mize!
— Pravijo, da ste tu poizkusili vsa kmečka dela, kar jih je. Ali je to res?
— Kadar kdo nekaj pove in opiše, je to eno, drugo pa je poizkusiti. Kmečko življenje, takšno kot je tu, je zame nekaj novega in mi je v veliko veselje, zato se vsega lotim.
Rojak Judnič je pravkar dokončeval avtomobilsko prikolico, ki jo je sam naredil, zato ga pri delu nisem maral motili. Iz vsega srca sem mu zaželel srečno pot na povratku z zeljo, da bi se v starem kraju spet kmalu oglasil.
M. J.

Pisatelju in pesniku Jožetu Dularju je podružnica Slavističnega društva iz Novega mesta skupaj z odborom metliškega prosvetnega društva pripravila za njegov nedavni življenjski jubilej literarni večer, člani domačega prosvetnega društva so brali njegove pesmi in prozo in tako spoznali delček avtorjevega ustvarjanja, ki ga je posvetil predvsem svoji rodni deželici ob Krki in jo predstavil s tem vsej domovini. Na literarnem večeru so bili tudi predstavniki družbenih organizacij, občinske skupščine ter metliškega javnega življenja. Pesnik Severin Šali je
čestitka iz Kumanova
Jože Jesih, doma iz Orla, Anton Povše iz Vodal in Zelj-ko Bedenikovič, fantje iz naših krajev, ki služijo vojaški rok v Kumanovu, pošiljajo prisrčne prvomajske čestitke vsem znancem in prijateljem, posebno pa domačim-
zelo nazorno predstavil življenje in delo Jožeta Dularja, predvsem pa je obdelal pisateljev delež v opisovanju krajine ob Krki, njenih ljudi, njihovega življenja in ljubezni. — Na lepem večeru smo zaželeli, da bi Jože Dular še prijel za literarno pero, saj ga čaka tudi belokranjska Kolpa in naši prijazni ljudje,
ki imajo tovariša Dularja resnično radi. Ne poznajo ga samo kot prizadevnega javnega delavca in ravnatelja našega Belokranjskega muzeja, temveč tudi kot vsestransko zaposlenega družbenega delavca, kateremu so ta večer tudi izrekli priznanje za njegovo obsežno literarno in družbeno delo. D. NENADIČ
Kmetijska zadruga Žužemberk
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo
PROSTOROV MD GfiRfiŽfiMI
v Prušku pri Žužemberku
Licitacija bo v nedeljo, 16. maja 1965, ob 8. uri na kraju samem. Predmet licitacije so na novo zgrajeni prostori, ki bi se lahko preuredili v 3 družinska stanovanja. Prednost pri nakupu ima socialistični sektor — od 8. do 10. ure, po 10. uri pa ostali interesenti.
NESREČE
1_____-Lil_i—_!__.
Iz sna po nasipu
Med vožnjo po avtomobilski cesti 26. aprila zvečer je za krmilom osebnega avtomobila blizu Dobruške vasi zadremal in se prevrnil po nasipu italijanski voznik Romano Bernardini. Ranjenega voznika so odpeljali v brežiško bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na  150 tisočakov.
Iz škarij v tovornjak
Na cesti v IVIačkovcu se je Sev-ničan Janez Starič z osebnim avtomobilom 26. aprila opoldne zaletel v tovornjak, ki je pripeljal nasproti. Starič je prehiteval neko vozilo, ko pa je prišel v škarje, se nesreči ni mogel izogniti. Škodo cenijo na 180.000 dinarjev.
Mopedist z mostu v bolnišnico
Na mostu v Gradcu pri Metliki se je 22. aprila zvečer mopedist Ivane Vole zaletel v konjsko vprego in se hudo poškodoval na glavi. Odpeljali so ga v bolnišnico.
Sopotnica v bolnišnici
20. aprila popoldne je s ceste pri Lesnici vrglo osebni avto, ki ga je z veliko hitrostjo vozil Mariborčan Andrej Marko. Huje se je ranila sopotnica Marjeta Me-dak z Otočca, ki so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, škodo na osebnem avtomobilu so ocenili na »50.000 dinarjev.
iztirila sta tovorna vagona
Zaradi nepazljivosti strojevodje sta 22. aprila zvečer pri premikanju na novomeški železniški postaji iztirila dva tovorna vagona.
Martin bo brez treh prstov
V gozdu pri Golobinjeku se je 2-1. aprila opoldne hudo ponesrečil učenec četrtega razreda Martin Rus. Eksplozija detonatorja mu je odnesla tri prste na levi roki, tako da se, hudo ranjen po vsem telesu, zdravi v novomeški bolnišnici. Z bratom Leopoldom, tudi učencem četrtega razreda osnovne šole, sta odšla v gozd, da bi zažgala detonator za razstre-Ijevanje kamenja, ki sta ga našla doma v očetovi omari. Pri za-žiganju je detonator eksplodiral. Posledice bi bile lahko hujše, tako pa je nesreča udarila le V Martina, medtem ko je dobil Leopold le nekaj lažjih poškodb.
Kamen ubil otroka
20. aprila ob 14. uri se je v Biški vasi pri Mirni peči smrtno ponesrečil 8-letni Janez Zupančič. Plezal je po razpadajoči škarpi in nesrečno potegnil nase okoli 120 kilogramov težak kamen, ki je otroka ubil.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Angela Holmec, hči kmeta iz Bistrice ob Sotli, je padla na cesti in si poškodovala levo koleno; Ana Gorenc, gospodinja iz Vel. Vodenic, si je pri padcu zlomila levo nogo; Viktor Žučko, sin rudarja s Senovega, je pri padcu dobil poškodbe glave; Štefan Jazbec, sin kmeta iz Zabu-kovja, si je pri padcu na poti poškodoval levo nogo; Jože Ži-bert, upokojenec iz Gaja, je padel z lestve in si poškodoval hrbet; Štefan šafar, kmet iz Movrač, je padel na cesti in si poškodoval desno roko.
USPEŠNO DELO TURISTIČNEGA DRUŠTVA V BRESTANICI
Obiščite ribnik v Brestanici!
Konec lanskega leta je bilo v Brestanici ustanovljeno turistično društvo in v sorazmerno kratkem času je že uspelo uresničiti precejšen del programa, ki je bil sprejet na ustanovnem občnem zboru. Uspelo silvestrovanje, pustna maškarada, dobro organiziran izlet v Celovec, pogozditev golicave nad trgom z mladimi bori, ogled podzemeiljske jame in še marsikaj, so uspele akcije, ki jih je društvo že opravilo.
Razen naštetega pa je drjš-tvo storilo že precej tudi za uresničitev turistične točke in zabavišča pri ribniku v Mačkovcih. S predstavniki ribiške družine Krško — Brestanica so se  pogovorili o
Akademija s harmonikarji
Na svečani akademiji, ki je bila v Trebnjem na dan ustanovitve OF, 27. aprila zvečer, so se prvikrat predstavili harmonikarji oddelka glasbene šole. Akademijo so posvetih spominu na OF in prazniku dela. Večje prvomajske proslave s prireditvami bodo organizirali še v šentrupertu, ki bo praznoval krajevni praznik, na Mirni in drugod.
skupnem delu. Okolico ribnikov bodo urejali z združenimi močmi, točilnico pri ribniku pa bo prevzelo turistično društvo. V točilnici" bo nameščen nekdo, ki bo skrbel, da bo dobro založena z vsem, kar je potrebno. Do 1. maja bo ribiška družina oskrbe lanove čolne, ker so sedanji že dotrajali, za veslanje pa je veliko . zanimanja. Od 1. julija dalje bodo obiskovalci lahko lovili kra-
pe v ribniku in bodo proti primerni odškodnini lahko dobili ves potreben ribiški pribor ter ulovljene, ribe po zmerni ceni lahko odkupili.
Otvoritev sezone bo pri ribniku 1. maja. Do takrat bodo tam postavili klopi in uredili plesno ploščo, točilnica pa bo založena z dobro pijačo in jedili. Pričakujejo veliko obiskovalcev, katere bodo dobro postregli.
Rafko Orožen
Vedno večji obisk v »Dolenjskih Benetkah"
V Kostanjevico prihaja čedalje več domačih in tujih turistov. Tako je v zadnjih nedeljah prišla ena sama kolona osebnih avtomobilov, v kateri je bilo več kot sedemdeset vozil. Nadalje so prišli turisti iz Slovenjega Gradca, kamor tudi Kosta-njevičani vsako leto vrnejo obisk. Teh turistov je bilo štiri velike avtobuse. Posebna skupina turistov je prišla tudi iz Beograda in s Koroške.  Minulo  nedeljo,  ki je
Fudererjeva simultanka v Brežicah
bila vsaj deloma lepa, je prihajal avtomobil za avtomobilom, nastaja pa vprašanje kako dolgo še, zakaj ceste so celo v sami Kostanjevici tako zanikrne, da vsakega mine dobra volja. Poudariti je, da poleg izredno živahnega prometa z osebnimi vozili dan na dan vozijo težki kamioni, ki so obloženi z velikanskimi gorjanskimi hlodi. Ta vozila pa so prava pokora za naše ceste, ki so vsak dan in iz leta v leto slabše. Tudi asfaltiranega priključka kaže. da Kostanjevica ne bo zlepa dobila, čeprav js toliko govora o ji-rizmu, toda za dober turizem je treba tudi dejanj!
Vsem domačim
Voščijo prijetne praznike za 1. maj in jih prav lepo pozdravljajo, prav tako vse znance in prijatelje, naši fantje, ki so pri vojakih v Tetovu: Nace Vodopivec iz Roj, Alojz Zupančič iz Dol. Gradišča, Alojz Pucelj iz Dobruške vasi in Franc .Rus iz Rapljevega.
OPOZORILO IZ BRESTANICE
Kaj pa mlada življenja?
Stara brestaniška šola vedno bolj poka in vedno bolj grozi nevarnost, da se bo stavba nenadoma sesula in pod seboj pokopala učence. Da bi težko stanje vsaj malo izboljšali, so v dveh razredih postavili lesene opornike za zaščito stropa, ki je ves razpokan in grozi, da se bo sesul. Vprašujemo se, kdo bo nosil odgovornost, če pride do nesreče, ki bo terjala življenja učencev?
GOS UBILA JASTREBA
V sadovnjaku Slavka Toplaka v Gornjem Uljaniku se je pripetil nenavaden dogodek. Gos je v spopadu ubila jastreba, da bi rešila mladiče. Ko so Toplakovi odšli na njivo, so gos z dolgo vrvjo privezali k jablani. Mlade go-ske so kljuvale travo okrog matere. Sinku je Toplak naročil, naj od časa do časa pogleda za njimi.
Eden izmed jastrebov, ki često plavajo nad vasjo, ni hotel zamuditi priložnosti in se je pognal nad mlade go-ske. Toda mati se je vrgla nanj, ga trdo zgrabila s kljunom in ga udarjala s krili. Tisti trenutek je prihitel z dvorišča tudi gosak in pomagal goski rešiti mladiče. Jastreb je obležal mrtev na bojišču.
V počastitev 20. obletnice osvoboditve, 20. obletnice enotnih sindikatov in 1. maja so Brežicani organizirali 25. aprila simullanko, na kateri je igral mednarodni šahovski mojster inž. Fuderer iz Zagreba nroti 24 predstavnikom sindikalnih organizacij. Mednarodnega mojstra je piemagal samo Simon Ernest iz AGROSERVISA, remizirali pa so- Marjan Recer iz občinske skupščine, Alojz Valenčak in Ivan Erban iz LJUDSKE POTROŠNJE, Ljubo šteger iz Zavoda za kulturo ter Marjan Gregorič iz občinske skupščine. Inž. Fuderer je po simul-tanki izjavil, da igrajo Brežicani dober šah. Rezen navedenih delovnih organizacij so poilale šahiste na simultanko še: Zdravstveni dom, KZ KGP KB igralce pa so prijavili, a se simultanke niso udeležili šahisti iz'Tovarne pohištva, obrata IMV in Vojne pošte iz Cerkclj. — V tem času je bilo tudi prijateljsko srečanje med namiznotemškimi igralci MARATONA iz Zagreba in Brežic, v katerem so s« Brežicam dobro borili. IVAN 2IMC.
Za potrebe
POČITNIŠKEGA DOMA V PIRANU
iščemo
za čas od 15. junija do 15. septembra 1965:
— VK KUHARICO;
— KV KUHARICO in
— SERV^RKO.
Hrana in stanovanje v domu. Nastop službe 10. junija 1965. Osebni dohodki po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov:  SGP PIONIR, Novo mesto, do 15. maja 1965.
Zima je z mrzlo metlo prejŠnJ1^ potegnila po naših krajih. Na vsf po srednji Dolenjski v nekaj ttffl ga morali marsikje celo plužiti bilo 22. aprila ob 14. uri
Od kod množica pod
Občinski odbor RK Brežice in sta skupno organizirala bolničar-1 obiskovalo 26 slušateljev iz razfl| v občini. V osemdesetih urah, II so bili udeleženci najbolj zac^ dr. Aleksandričeve in majorja izpitih so dobili slušatelji teč8#j bolničarjev prve pomoči in izk^-še letos v jeseni, tako da bo v P, nesreč dovolj usposobljenih b" škovič, Brežice)
Najbolj obiskana nedeljska športna P I blia prav gotovo šaljiva nogometna tefcgS trgom, ki se je končala neodločeno 5:5. Kj le, je bilo še vedno neodločeno 7:7, pa g j tekme, čeprav je streljal v fraku. Ker "J bodo odigrali še eno tekmo, v kateri se , prav tako odpočiti, kot so se tokrat in *
VIHARNA POMLAD * VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0MLA*
65. — Rudi je za borih petdeset metrov, ki so ga ločili od padlega nemškega majorja, potreboval dlje kot pol ure. Medtem se je bil mraz zgostil v temo. Major je ležal na trebuhu, z obrazom, zakopanim v rušo. Rudi mu je odpel torbico z dokumenti in zemljevidi. Hotel se je splaziti nazaj, ko je na tleh poleg Nemca opazil lepo, novo brzostrelko. Pobral jo je in mu vzel še pištolo izza pasu.
66. — Nemški napad je bil na vsej črti odbit. Bojišče se je umirilo. Rudi se je počasi plazil nazaj in zdelo se mu je, da ga od partizanskih položajev loči neskončna daljava. Dvignil se je in sklonjen tekel. Nihče ga ni opazil. Popolnoma se je zravnal in stekel proti položajem. Tedaj se je z nemške strani dvignila v zrak raketa, za hip obvisela v zraku in žarko osvetlila vse pobočje.
67. — Rudi se je naglo vrgel po tleh, toda bilo je prepozno. Nemci so ga v siju rakete opazili. Za trenutek je na bojišču zavladala tišina, potem pa se je z nemških položajev vsula jeklena toča. Svetleči se izstrelki so rezali v temo svetle proge in v ognjenih šopih udarjali v tla okrog Rudija, ki je ležal mirno in neprjemično. Z zamolklimi vzbuhi se je v ropot strojnic vmešal minomei
68. <fl že igp da m sceftfJ
m
fp*k še pošteno !.^Pem je zapadlo «ko snega, da so n sliki: takole je el)njem
I i.  Novem mestu je 'Irn- U.'i° »» Glavnim lliij')al.i kazenske stre" mogel odločiti itjM at na koncu 8:8, p,?!, P°lčasom morali Kazuje naša slika.
Presenečenje v Kostanjevici
Kostanjeviško gostišče »Pod Gorjanci« je te dni presenetilo z izredno privlačno domislico — na dvorišču gostišča so priredili velikanski sod iz zadrižne vinske kleti za bar, v katerem je prostora za majhno zaključeno družbo, ki želi biti sama. Sod ima na enem koncu majhna vrata, na drugem pa dvoje oken. Nad mizo so pilko toliko razširili, da v sodu lahko ves večer mirno kadi vsa družba, ne da bi jo zavoljo tega bolela glava. Sicer pa si to prijetno novost velja ogledati, prizadevne gostince pa pohvaliti!
Delovni obračun posavskih planincev
Planinsko društvo »Lisca« je napovedalo občni zbor vsega članstva za nedeljo, 25. aprila, na Lisci. Zaradi snega in deževja v zadnjem tednu je zbor preložilo na torek, 27. aprila. Planinci se tokrat niso zbrali na Lisci, ampak kar v Sevnici. Upravni odbor je seznanil člane z delom društva in nakazal naloge in načrte za 1965. leto. Planinci so v preteklem obdobju pokazali veliko živahnost in delavnost. Pri tem so se posluževali najrazličnejših oblik in še pozno v jesen so prirejali številne izlete v planinske in druge kraje naše domovine. Pomembno vlogo je društvo o-d:gralo tudi pri vzgoji in pridobivanju mladih članov.
Sipa požira samo sebe
Ogromna sipa v zahodno-barlinskem akvariju kljub izdatni prehrani počas; požira svoje lovke. Vodja akvarija pravi, da se bo žival verjetno kmalu sama uničila. Vzroki tega nenavadnega početja živali, ki so ga že pred mnogimi leti mogli opazovati v leipziškem zoološkem vrtu, so za strokovnjake še vedno popolna skrivnost.
NOVI ZABAVNI MESEČNIK
UMiimi
lahko kupite pri vseh prodajalcih časopisov
POMLAD ★
h $*ie,<< Je dejal komandir, »sicer bi bil gotovo l t»     sem- Popolnoma brez smisla bi bilo,
^ Ij1- Se z minometom so začeli nabijati,
•1^? na kosce.« Partizane je nenadni nemški j^**- Besno so začeli streljati po nemških
Se j Sh je izdajala svetleča se municija in Pobočje razplamtelo v morilnem ognje-
Saša Dobrila :
NAREDILI SO MA3HEN OVINEK IN ZAVESLALI MIMO E&LANE, KI 3£ BILA Ž £ KAR PRAVA VAS IZ BRUN
ARGON AVTI
AR<ONAVTI SO 51 POSTAVILI ZASILNE ŠOTORE, PA P.REBINOĆ. SNCC PA SE 3E BREZ P RES TAKA DStPAL IZ NEBA.
PROTI OUTRU 3€ 5NEC NEHAL PADATI . VENDAR CA 3E BILO ŽE DOVOL3 ZA VLEKO.
[-"T PRIPRAVLJENI SMO. 3AZON I J"
-sr»is:-
(&
innHUflHmopu^
i   SMEH STOLETIJ |
Fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vla- |
g  kom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke. j
I  Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod j
1  njo, toda listka ni nikjer. |
»Bom pa malo pozneje prišel!« reče ljubeznivo spre- |
1  vodnik, ki je prepoznal učenjaka. §
»S tem mi ne bo dosti pomagano,« odgovori povsem §
1 resno ustanovitelj relativnostne teorije, »če ne najdem g I  voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.«
Slavni znanstvenik se je udeležil v Kaliforniji banketa, j I  na katerem ga je soseda za mizo vprašala, katero kemijsko § I  odkritje je po njegovem mnenju najbolj vplivalo na našo j I  dobo. Einstein je brez pomisleka odgovoril: 1        »Barvilo za ženske lase.«
Alberta Einsteina so povabili na večerjo. Gospodinja je bila v globoko dekoltirani obleki in z dragocenim nakitom nenavadno lepa in mikavna. Drugače zelo zadržani fizik jo je zato nenehoma občudoval.
»Zadnjič, ko ste me srečali v preprosti volneni obleki, pa ste bili hladni kakor kamen,« se je spomnila gospodinja.
Einstein se je nasmehnil in rekel: »Volna je pač slab prevodnik.«
Nekoč je ves zamišljen delal v svoji študijski sobi. Nenadoma prihiti k njemu sobarica in vsa preplašena zavpije:
»Hiša gori!«
»Pojdite in sporočite to moji ženi,« pravi mirno Einstein, »saj veste, da se jaz ne vmešavam v gospodinjske zadeve.«
miiiii



— Ne razumem, kako se odrasli tako težko odvadijo kajenja!
rečencev?
'a civilne zaščite teČaj, katerega 3e Ujetij in ustanov ^ je trajal tečaj, 3ni s predavanji nJeta. Po uspelih a*iv prostovoljnih e- — Tak tečaj bo ?eru elementarnih tarJev. (Foto: Ba-O-vič
Prvomajske proslave
v kolektivih
Kakor vsako leto bodo tudi tokrat ob mednarodnem delavskem dnevu v kolektivih v kočevski občini prigodne svečanosti. Tik pred praznikom se bodo vsi zaposleni zbrali in s kratko proslavo počastili 1. maj. V občini se tudi že intenzivno pripravljajo na proslavo 20-letnice osvoboditve. Glavna proslava bo verjetno avgusta v Pari v Kolpski dolini, kjer bodo odkrili spomenik. Letos bodo odkrili spomenike padlim borcem in udeležencem revolucije še v Strugah, Livol-du m Osilnici.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročite na svoj naslov!
V zdravstvenem domu tudi bolniški oddelek
Oddelki zdravstvene službe v Kočevju, raztreseni po vsem mestu, se bodo kmalu preselili pod eno streho. V novem zdravstvenem domu, ki stoji ob Roški cesti, dokončujejo zadnja dela, vendar pa se bo vselitev nekaj zavlekla, ker bodo v domu pripravili tudi prostor za bolniški oddelek. Po prvotnem načrtu so nameravali za ta oddelek zgraditi še en trakt pri novem zdravstvenem domu. Z novim zdravstvenim domom bo zdravstvena služba v Kočevju veliko bolje urejena, nekatere prejšnje prostore ZD pa bo dobilo otroško varstvo in društvo upokojencev. (Foto: M. Cetinski )
OBISK PRI SPLOŠNEM GRADBENEM PODJETJU »ZIDAR« V KOČEV
Problemi stanovanjske izgradnje
O splošnem gradbenem podjetju Zidar iz Kočevja smo že večkrat pisali. Podjetje si je v nekaj zadnjih letih utrdilo ugled solidnega gradbinca, posebno pa ga cenijo na Reki, kjer, kakor smo izvedli, še pri nobeni gradnji niso prekoračili vnaprej določenega roka, pač pa so večkrat dokončali gradnjo precej prej. Prav to — solidna in hitra gradnja — sta dva momenta, mimo katerih ne more noben investitor.
— Ko se je lani zaostrovala investicijska politika, ko smo zmanjševali gospodarske gradnje, pripoveduje direktor Zidarja France Boje,
smo — ne samo mi, ampak vsi gradbinci — pričakovali, da se bodo letos povečale negospodarske investicije, predvsem intenzivnejša gradnja stanovanj, še nedavno so bite zelo živahne razprave okrog tega, če bomo slovenski gradbinci sposobni letos zgraditi 12.500 novih stanovanj in ko smo povedali, da so predvidevanja glede naših zmogljivosti realna, smo ugotovili, da ni dovolj sredstev, da jih v glavnem sploh ni! Vso zimo smo pripravljali načrte in projekte za gradnjo stanovanj za trg, zdaj pa ne dobimo kreditov.
Zaradi  manjših investicij,
Kočevje: 9465 odstotka
Od 10.752 vpisanih volivcev v kočevski občini jih je v nedeljo volilo 10.176, od tega 30 s potrdili. Odstotek, v katerem niso všteti oprav.-ceno odsotni, je dokaj visok — 94,65. Na nekaterih voliščih so že do osme ure zjutraj volili 100 odstotno — v Štalcerjih, Novih lazih. Borovcu, Primožih, Smuki, Ri-bjeku, Petrinji in v Kužlju. mečno pa se je volilni uspeh v primerjavi z letom 1963 povečal v Strugah — na 92 odstotkov, dejanske abstinence
• Bliža sc čas raznih prireditev, v zvezi s tem pa je v Kočevju opaziti vedno več lepakov, ki vabijo na izlete, veselice, športne prireditve, na mladinski ples itd. Lepaki, ki so nabiti po drevju v parkih in nasadih, na pročeljih hiš, ki so nalepljeni po izložbenih oknih trgovin, pač ne prispevajo k lepšemu videzu mesta, ampak ga prej kazijo. Za plakatiranje v Kočevju doslej nismo naredili dovolj, '.-saj za urejeno plakatiranje ne Skrajni čas je, da uredimo nalepne deske, kamor bomo v bodoče lepili lepake in preganjali takšno divje plakatiranje, kot se je že razpaslo. Tudi oblika in vsebina mnogih doma narejenih lepakov je nemalokrat dvomljiva. Ne smemo pozabiti, da tudi plakatiranje kaže kulturno raven kraja, zato bi bilo prav, ko b> se krajevna skupnost, komunala in turistično društvo o tem pogovorili še pred pričetkom turistične sezone.
• Urbanistični program občine Kočevje izdeluje urbanistični zavod PROJEKTIVNI ATELJE v Ljubljani po naročilu občinske skupščine Kočevje. Načrti bodo gotovi do leta 1966, ko bodo o njih razpravljali zbori volivcev in občinska skupščina. Omenjeni atelje izdeluje razen tega še zazidalne načrte za zadružno gradnjo (70 stanovanj), in za soseske Mestni log (100 stanovanj), ob Roški cesti (40 stanovanj) in za del Dolge vasi  (25 stanovanj).
KOČEVSKE NOVICE ""!!&
pa skoro ni bilo. Tudi do 12. ure je bil odstotek udeležbe lep, saj je dotlej volilo že blizu 90 odstotkov volivcev. Na tak uspeh volitev so brez dvoma vplivale dolgotrajne in dobre priprave, v katerih so se izkazale tudi krajevne organizacije Socialistične zveze. Na številnih zborih občanov so že pred tem veliko govorili o volitvah, prav tako pa so dobili odgovore na številna vprašanja, ki tarejo občane v posameznih krajih
• Šc vedno so brez elektrike manjši kraji ob Kolpi, kot so Bezgovica, Zgornji in Spodnji Ca-čič, Vrh, Stajer, Planina, Ajbel itd V kočevski občini je še vedno približno 30 zaselkov s 120 gospodarstvi in 448 prebivalci, ki nimajo elektrike. Letos je v občinskem proračunu predvidenih za krajevne skupnosti 15 milijonov din, zato bo kar prav, če bodo nekaj teh sredstev porabil za elektrifikacijo.
• Komunalnih problemov, ki kličejo po rešitvi, je na podeželju še vedno dovolj. Preskrba z vodo je marsikje velika prepreka, prav tako vzdrževanje krajevnih cest, pokopališč in podobnih komunalnih objektov. O takšnih težavah so zbori volivcev že razpravljali, zdaj bi bilo pa potrebno, da bi o tem podrobneje razpravljala še občinska skupščina.
• Včeraj seja občinske skupščine. Včeraj dopoldan sta se v dvorani družbenih organizacij ponovno sestala oba zbora občinske skupščine Odborniki so obravnavali naslednje točke dnevnega reda: poročilo o aktualnih problemih in nalogah na območju občine, poročilo službe družbenega knjigovodstva o poslovanju delovnih organizacij v letu 1964, reorganizacijo občinskega organa za notranje zadeve, predloga odlokov o upravnih taKsah in sodnih taksah, predlog odloka o premiji na mleko ter nekatere personalne zadeve.
• Le semena in rože. V soboto je nekaj prodajalcev na tržnici prodajalo le semena, sobne rože, največ pa je bilo kičastih spo-minčkov Vse ostalo, kar bi morale gospodinjo dobiti na tržnici, pa (v glavnem) dobijo lahko le v trgovinah
zaradi spošne stagnacije v gradbeništvu in manjših gradbenih del v Kočevju je podjetje letni proizvodni plan povečalo v primerjavi s preteklim letom le za okrog 7 odstotkov, na milijardo in 850,000.000 dli-narjev. čeprav se je gradbeni sektor v Kočevju zmanjšal, pa sta se precej povečali gradbišči na Reki in v Ljubljani. Na Reki gradi Zidar šest stanovanjskih objektov s 139 stanovanji. Glede na večletno dejavnost in zaradi solidno opravljenih del je Zidar na Reki med najbolj iskanimi gradbinci.
V Ljubljani so lansko leto zgradili šolo, prehodni dom za mladino in več stanovanjskih objektov, letos pa pripravljajo v Novih Jaršah gradnjo večjega stanovanjskega naselja z vsemi objekti. Vendar pa za to gradnjo še niso zagotovljena vsa sredstva, odobrena pa tudi ni ce-Loftna lokacija. Lokacije so sploh eden najhujših problemov gradbincev, saj morajo nanje čakati tudi po leto dni aH še dlje.
Gradnja stanovanj za trg dobiva vse večjo vlogo zaradi odmiranja stanovanjskih skladov, gradbena podjetja pa rvmaijo dovdiij obratnih sredstev za financiranje tovrstne gradnje. Nerešeno vprašanje kreditiranja stanovanjske izgradnje je trenutno najhujši problem (tudi) gradbeništva. V Kočevju bo Zidar gradil letos 80 novih stanovanj za trg in če bi jih (zaradi pomanjkanja sredstev ali česa drugega) ne zidal, podjetja in drugi interesenti prihodje leto, ko bodo stanovanja (nekatera že zdaj) goto-tova, ne bi imela stanovanj. Le-teh pa v Kočevju še precetj oasa ne bo dovol'j-Žadjni čas je torej, da se uredi financiranje stanovanjske gradnje, da banke odobrijo kredite gradbincem za zidavo stanovanj za trg. Za gradnjo stanovanj, ki jih na vsakem koraku primanjkuje!
1,200.000 din socialnih izdaškov na mesec
Občina Kočevje izda vsak mesec povprečno okrog 1 milijon 200.000 din za socialne podpore in podobne izdatke. Splošne socialne podpore sprejema 120 občanov, povprečna podpora je 7.000 dinarjev, kar znese okrog 880 tiseč dinarjev mesečno. Za 19 podpor žrtvam fašističnega terorja porabijo mesečno 108.000 dm, povprečna mesečna podpora pa je 6.000 d!-na.riev.
Rezbarja-umetnika
Večkrat sem že občudoval v trgovini Spominkarstvo v Ribnici umetelno izrezljane lesene šatulje, psičke s pipo v ustih in drugo. Kmalu sem zvedel, da mojstra, ki to delata, živita na Gori, v vasi Kračali, da sta to brata Jože in Janez Krže. Nedavno sem ju obiskal in si podrobno ogledal njuno delo.
Od Petrincev naprej se skriva za manjšim hribčkom vas Kračali in nedaleč od tu je že Notranjska. Tu živita in delata brata Kržeta svoje umetniške rezbarije. Delu, ki sta se ga naučila od očeta in od njega podedovala tudi precejšnje umetniško nagnjenje, se posvečata z vsem srcem, saj je to njun edini vir preživljanja. Njun oče, pravita, je pričel rezbariti kar sam, ne da bi se kje učil, pa tudi ona se nista učila. Je pa sitno delo, njuno rezbar jenje, in zahteva potrpežljivost, dobre oči in veliko spretnost. No, vsega tega jima ne manjka, kakor tudi ne vedno novih idej in zamisli. Kadar se nekega dne naveličata, ko postane preveč enolično, stakneta glavi in pogruntata kaj novega, bolj zanimivega in morda še lepšega.
V njuni skromni delavnici brni nekaj strojev, s katerima začrtata lesu osnovne oblike, nato pa mu dasta dokončen izraz z drobnimi dleti in noži. Delovna miza je polna miniaturnih lojtrnih vozov in drobcenih krav in konj, ki jih bosta vpregla v vozove. Steno krasi čudovit relief predsednika Tita, enakega sem videl v dvorani v Grčaricah, v Sodražici in še kod. »Samo slika je potreb-
»Veselje do rezbarjenja sva podedovala po očetu rezbarju — samouku,« pravita brata Jože in Janez Krže iz Kračalov na Gori. Rezbarjenje je njun edini vir preživljanja, dela pa imata vedno dovolj.
na,« sta dejala, »pa napraviva tako stvar. Takle relief iz lipovega lesa (večino delava iz lipe) stane do,6.000 dinarjev, zahteva pa precej dela ...«
Odšli smo v hišo, kjer je bilo v sobi veliko zabojev, polnih psičkov s fajfami in pepelnički, veveričk, ki držijo storž, izoblikovan v etui za zobotrebce, drobcenih ptičk, umetniško okrašenih in izrezljanih šatulj itd. Pripravljala sta pošiljko samih lepih izdelkov, od katerih sem komaj odvrnil pogled. Vse to prodajata ljubljanskemu Galisu in Spominkarstvu v Ribnici, tujci pa po njunih izdelkih kaj radi segajo. Gc.
Na volitvah smo 18. aprila opravili svojo državljansko dolžnost in dolžnost do skupnosti Žal so bili med volivci tudi takšni, ki so šli mimo tega in so trdovratno vztrajali doma na zapečku, ne da bi volili. Kaj so dosegli s tem? Sami sebi so napisali slabo spričevalo. Takšni zapečkarji naj si zapomnijo tudi to, da še vedno velja načelo: kolikor skupnosti daš, toliko lahko od nje pričakuješ!
Nekaj pa v organizaciji volišč na ortneškem koncu tokrat le ni bilo v redu. Ni prav, da morajo nekateri volivci daleč pešačiti na volišča. Prav nerazumljivo je na primer to, da morajo volivci iz štirih hiš v vasi Prap-rošee, ki stoje ob cesti v Ortneku, na  volišče  h Gregiorju, od
koder je eno uro peš hoda v hrib-
Prizadeti predlagajo, naj bi te štiri hiše pripisali k naselju Ortnek, saj so že tako sestavni del Ortneka. Tako bo volivcem iz Praprošč prihranjen marsikateri nepotrebni korak.
Ortneški vodovod
Priprave za gradnjo novega vodovoda v Ortneku gredo h koncu. Zbiranje dokumentacije in izdelava načrtov vzameta precej časa, dokler to dvoje ni v redu, pa z gradnjo ni moč pričeti. Režijski odbor za gradnjo vodovoda želi, da bi nova zdrava voda steVa po ceveh še
REŠETO
letos v za^„v o-jstvo vseh prebivalcev. Prepričani smo, da bo novi vodvod povečal ugled Ortneka in pripomogel tudi k razvoju turizma. T.tdi pri našem vodovodu so sredstva kočljiva stvar. Treba bo zbrati precej denarja, preden bo vodovod zgrajen, vendar se tega ne smemo ustrašiti. Z dobro voljo, s sodelovanjem in pogumom bomo vse težave prebrodili. Za odlašanje ni več časa, hitro je treba poprijeti za delo in s skupnimi napori bo naš trud prav gotvo nagrajen z uspehom.
Povpraševanje po milu
Milna mrzlica je zajela tudi ribniške vasi. Gospodinje so v trgovinah na veliko kupovale detergente in milo, ne glede na znamko in ceno. Posamezniki so nakupili tudi za 10.000 dinarjev pralnih praškov!
Pri trgovskem podjetju »Jelka« v Ribnici pa smo zvedeli, da je na našem trgu res prišlo do pomanjkanja nekaterih vrst detergentov, predvsem tistih, za katerih izdelavo je treba nekatere snovi uvoziti. Te težave pa so le začasnega značaja, zato se ni treba bati, da bomo hodili umazani!
Pojdimo na majniški izlet v Pulo!
Počitniška zveza iz Ribnice priredi 1. maja izilet v Pulo. Udeleženci si bodo mimogrede ogledali tudi Postojnsko jamo. Pula je zelo lepo obmorsko mesto, polno zgodovinskih zakladov in zanimivosti in sredozemskih lepot. V bližini Pule je tudi Banjola, kamor odhajajo na počitnice člani ZB. Z majhnimi stroški, izilet bo veljal posameznika le 1.400 din, šj boste v dveh dneh lahko ogledali veliko lepega. Zato ne zamudite priložnosti in se takoj priglasite, še je čas!
So Velike Poljane res »rscsp^I Ljubljane«?
RsBNiCA: ustanavljajo ljudsko telmiko
Pred kratkim je bil v Ribnici prvi sestanek za ustanovitev občinske ljudske tehnike. V Ribnici aktivno delujejo avto - moto, jamarski klub, radio in foto klub. Njihovo delo bi bilo lahko se uspešnejše, če bi ga usmerjal odbor občinske ljudske tehnike, predvsem pa bi lahko izdatneje pomagal številnim šolskim krožkom. Na tem sestanku so izvolili tudi iniciativni odbor za ustanovitev občinske ljudske tehnike, ki ga vodi predsednik Ivan Pe-trič.
Velike Poljane so nekdaj slovele kot zelo snažna vas in so si s tem pridobile prislovico, d;i so: »Poljane napol Ljubljane«. Dandanes pa je žal od te »pol Ljubljane« ostalo bore malo, Povsod po vasi je dovolj nesnage in kamenja po poti, skladovnice drv kraja ne lepšajo in tudi vnetljlve-ga materiala in odpadkov i? po vsod dovolj. Letos bomo pra nova-li 20-letnico osvoboditve 22. juliju na Zukovem in na Grmadi z odkritjem obeležij in spominske plošče. Ribniška občina bo urrdila pot iz Ortneka skozi Vel. Poljane do Grmade tako, da bo prevozna za motorna vozila. 22. julija se bo na Grmadi zbralo veliko horerv, tujcev in domačinov, ki bodo pri-
Ribniške razglednice
Turistično drjštvo v Ribnici je dalo napraviti zanimive barvne razglednice z ribniškim krošnjarjem. Razglednice bi morale biti gotove že pred dvema mesecema, pa se je nekaj zataknilo pri devizah. Tiskarna je namreč da-dala delati kliše v Italijo, potem pa je zmanjkalo deviz za plačilo. Predvidevajo, da bodo barvni ribniški kroš-njarjti pripravljeni do junija.
šli od blizu in daleč. Poljanci bi pač morali za to priložnost urediti in očistiti vas in okolico hiš ter okna okrasiti s cvetjem. Prav bi bilo, ko bi ustanovili posebno komisijo, v kateri bi bili predstavniki krajevne skupnosti, SZDL, turističnega društva, gasilcev in pionirjev, ki bi akcijo vodila. N e čakajmo samo na ob"insko pomoč, pač pa slmšajmo t>:di sami prispevati k ureditvi svojega kraja in k temu, da bodo Velike Poljane spet dostoMie nrislovice »Po; Ijane so napol I.inbljane«'
Vaščan
Pripadniki JLA pridno pometajo
Komaj je skopnel sneg na športnih igriščih v Ortneku, že so jih začeli urejati vojaki enote kapetana Kranjca. Igrišča so že polna vaške in vojaške mladine. Kapetan Kranjc namerava z vojaki sodelovati pri obnovi kopališč.-? in krepko pomagati tudi pri gradnji vodovoda. Ortnečani upamo, da bo pri vodovodu pomagala tudi gozdna uprava, saj sta zdravo voda in čist zrak osnova ljudskrga zdravja, čeprav kapetan Kran.ic ni naš roiak, kaže za napredek pripeka veliko zanimanja. Želimo, da bi še dolgo ostal med nami in z veseljem sprejemamo vse njegove kritike in ćpOdVrtvi« V. P.

Volitve in volilni okoliš
NIČ VEČ ODLAŠANJA
Z gradnjo novega zdravstvenega doma v Brežicah je treba čimprej začeti — Delo v sedanjih pogojih je izredno težko — Povsod je stiska za prostor — Zobna cmLulanta nima čakalnice in pacienti stoje kar na stopnišču
Zdravstveni dom v Brežicah je namenjen 23.000 prebivalcem. Pri tem ni upoštevan bi-zeljski okoliš, ki ima svojo zdravstveno postajo. Zdravstveni dom v Brežicah bo sredi poletja praznoval 10-letnico obstoja. V tem obdobju so zdravstvene storitve izredno porasle. Leta 1936 so jih zabeležili 104.490, leta 1959 159.536, leta 1961 209.000 in lani že 285.000.
Podatki za minulo desetletje torej kažejo, da se je število zdravstvenih storitev povečalo za 150 odst., a število zaposlenih zdravstvenih delavcev za dobrih 100 odst., od 27 na 55. To dokazuje precejšnjo obremenitev zdravstvenega osebja, zlasti še zaradi tega, ker se delovni pogoji med tem sploh niso spremenili.
Prostori zdravstvenega doma v Brežicah so veliko pretesni in tudi sicer neprimerni za današnje zahteve. Da bi potekalo delo kolikor toliko normalno, se je zavod po-služil najrazličnejših impro-vizacij od prezidav do prede-litve prostorov z zavesami, vendar so to le začasne rešitve, ki le za silo povečujejo uporabnost prostorov.
Stavba, v kateri ima zdravstveni dom svoj sedež, je staro stanovanjsko poslopje iz prejšnjega stoletja. 1917. leta jo je hudo prizadejal potres. Zrušila se je vsa severna in delno tudi južna stran. Ob potresu 1963 so spet nastale v njej precejšnje razpoke, razen tega pa se počasi, komaj opazno pogrezajo temelji. Zaradi vsega tega je vzdrževanje zgradbe zelo drago. Od leta 1956 do sedaj je bilo vanjo vloženih 16 milijonov investicijskih sredstev. Kolektiv se je sicer zavedal, da te naložbe ne bodo vračale tega, kar bi morale, vendar brez njih delo sploh ne bi bilo mogoče. Poslopje zdaj že spet kliče po temeljitem popravilu in zamenjati bi bilo treba vso vodovodno in električno napeljavo. Medicinskih aparatov sploh ne morejo vseh priključiti, ker ni trofaznega toka.
Kako utesnjeno je vse v zdravstvenem domu, vedo povedati pacienti, ki dan za dnem čakajo na preglede v premajhni in zakajeni čakalnici splošne ambulante. Zobna ambulanta čakalnice sploh nima in ljudje stoje kar na stopnišču pred ordinacijo. Za-
radi tega so nerazpoloženi in nezadovoljni. Za šolske in predšolske otroke bi bila nujno potrebna ločena zobna ambulanta, vendar zanjo ni prostora.
Ordlnacijskih prostorov nasploh primanjkuje, pa tudi vseh vzporednih prostorov za previjanje, laboratorijsko de lo in administracijo.
V brežiškem zdravstvenem domu je zaposlenih 5 sploš-nih zdravnikov in trije honorarni specialisti. Na enega zdravnika splošne prakse pride 5200 ljudi, kar je visoko nad republiškim povprečjem. Nujno potrebno bi bilo zaposliti več medicinskega kadra in zavod nekaj ljudi že štipendira. Toda se poraja vprašanje, kje bodo novi zdravniki lahko delali. Zaradi pomanjkanja prostora je zavod celo že odklonil dva zdravnika, ki sta želela nastopiti službo v Brežicah.
V zobni ambulanti je stiska največja. Štirje zobni terapevti imajo na razpolago tri or-dinacijske stole. V jeseni pride peti, štipendist, ki je potreben, a bo le težko dobil svoj delovni prostor. V ordinaciji 5.80 x 4.85 m delajo zdaj hkrati trije zobni tera-
DANES SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V SEVNICI
POTREBHEIO SE IN IILUMOV
Občinska skupščina v Sevnici ima za današnjo sejo obsežen dnevni red. Pretresala bo analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij 23 lansko leto in ocenila njihov poslovni uspeh. Ob tem se bodo odborniki zadržali tudi pri svojih planih in nalogah za 1965. Sledila bo razprava o nekaterih odlokih, ki jih bo skupščina tokrat sprejela.
To so: odlok o uporabi taksne tarife v postopku pred občinskim sodiščem v Sevni-
Slovo od Franca Vidrina na Bregu
• Ni Se minilo leto, odkar je kot žrtev železniške službe preminil Mirko Golob iz Račice, ko je odgovorno železničarsko delo terjalo novo žrtev. 16. aprila se Je smrtno ponesrečil sprevodnik tovornega vlaka Franc Vidrih z Brega. Od njega smo se poslovili 18. aprila, na dan volitev, ob 15. uri Popoldne. Pogreb, katerega se je udeležilo okrog 2O0 železničarjev z železničarsko godbo in lepo število občanov iz Loke, Vrhovega, Sevnice in drugod, je pokazal, da je bU pokojni zelo priljubljen. Ker je bil gasilec, so se od njega Poslovili tudi gasilci. Užaloščeni vdovi in dvema nepreskrbljenima otrokoma naj bo v uteho zavest, da njen pokojni mož in skrbni oče ne bo ostal pozabljen med stanovskimi tovariši in vaščani.
S. Sk.
ci, odlok o upravnih taksah, odlok o samoupravljanju, delovnih razmerjih in delitvi sredstev ter osebnega dohodka v občinski upravi, odlok o spremembah odloka o obč. prometnem davku pri prodaji na drobno v trgovini, odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov, sprememba odloka o občinskem prometnem davku in odlok o dodatni premiji na kravje mleko v občini Sevnica.
Na seji bodo razen tega sprejeli še odlok o odpravi občinskega sklada za investicije ter izglasovali soglasje k zaključnemu računu tega sklada v preteklem letu. Raz-
pravljali bodo o najetju posojila za dograditev osnovne šole v Sevnici in potrdili finančni načrt sklada za šolstvo za 1965.
Za dograditev upravnega trakta pri osnovni šoli in za dokončanje telovadnice je treba najeti kredit v znesku 109 milijonov. Nekatera podjetja v občini so odstopila del sredstev občini za njeno lastno udeležbo in ji tako omogočila, da se bo udeležila natečaja pri republiškem šolskem skladu. Pri najetju kredita bo imela prednost tista občina, ki bo ponudila največji odstotek lastne udeležbe. Ta mora znašati vsaj 50 odst.
Iz Lončarjevega dola, Zabu-kovja in Podgorja prevaža že več kot štiri leta šolske otroke v Sevnico voznik šolskega avtobusa tovariš Stanko Trupi iz Šmarja pri Sevnici. Prizadevni voznik vozi iz Sevnice na pošto v Zabukovje poleg ostalih poštnih pošiljk tudi Dolenjski list. V službi je zelo vesten, med vožnjo zelo
TRŽIŠČE: uspešne volitve
in proslove
Na območju Tržišča je bilo 18. aprila 13 volišč, med katerimi je 10 volišč končalo volitve pred 12. uro; Trščina, Malkovec in Pijavice so volili že do 10. ure. Volivci želijo, da bi jih izvoljeni poslanec Božidar Gorjan večkrat obiskal.
Letos bodo v Tržišču in okolici organizirali več proslav. Proslave se bodo začele s   praznovanjem krajevnega
praznika Tržišča in bodo osrednje svečanosti v počastitev tega dne, 1. maja in 20 obletnice osvoboditve skupaj 9. maja. V osnovni šoli bo dopoldne akademija, kjer bodo sodelovali učenci iz Tržišča in Telč ter ZB, popoldne tega dne pa bo komemoracija pri spomeniku na Malkovcu. Dne 4. julija 1965 se bodo udeležili slavnosti ob odkritju spomenika v Šentjanžu. V spomin na opustošenje Mal-kovca bo 1. avgusta na Malkovcu velika proslava z vrtno veselico in srečolovom. Vse to bo organizirala organizacija ZB Tržišče. L. U.
pevti, 3 zobne asistentke, na stolih sedijo trije pacienti in trije še čakajo na vrsto. V njej se tlači po 12 ljudi hkrati in oh takšnih pogojih res ni mogoče pričakovati, da bo delo kvalitetno, čeprav to želijo tako pacienti kot zdravstveni delavci.
Vse našteto torej dokazuje, da bo nujno treba nekaj ukreniti. Kolektiv je o tem že večkrat razpravljal in se odločil za gradnjo novega zdravstvenega doma. Vsako nadaljnje vlaganje v sedanjo zgradbo bi bilo brez koristi. Četudi bi zgradbo obnovili, v njej pacientom ne bi mogli nuditi tistega, kar omogoča sodobna medicina. Gradnjo so predvideli v dveh etapah, ki bi bila vsaka zase zaključena celota. V prvi etapi bi sezidali pri-tlični paviljon za splošno ambulanto s tremi ordinacijami in ostalimi prostori in v tem paviljonu naj bi bil še proti tuberkulozni dispanzer ter laboratorij. Tako bi začasno rešili tudi problem zobne ambulante, ki bi se z izselitvijo splošne ambulante lahko razširila v vsem prvem nadstrop-ju.
Letos predvidevajo, da bi sami lahko zbrali 15 milijonov din, potrebovali pa bi jih za prvo etapo 90. Brez kredi tov torej ne bo šlo. V občini kažejo razumevanje do njiho vih načrtov, zato upajo, da bodo še v tem letu lahko postavili temelje novega zdravstvenega doma. Načrti so pripravljeni in treba bo začeti čimprej. Vsekakor naj bi 10-letnica obstoja zdravstvenega doma dala pobudo za prelomnico pri dosedanjem delu, ki si jo želijo tako zdravstveni delavci kot vsi tisti, ki dan. za dnem iščejo njihovo pomoč. J. T.
Šofer Stanko Trupi je deležen številnih zahval šolarjev in njihovih staršev
previden, ves čas kar prevaža otroke pa še ni imel najmanjše nesreče ali okvare na vozilu. Vsi vemo, da je vozniška služba zelo odgovorna, še posebej pa je odgovorno voziti šolske otroke. Prizadevnemu tovarišu Stanku Trupiju želijo šolska uprava, starši in vsi potniki, da bi še dolgo tako srečno upravljal svoje vozilo in da bi še naprej nudil tako lep zgled svojim stanovskim tovarišem. S. Sk.
Lepo urejen zdravstveni dom v Krmelju. V istem poslopju je tudi lekarniška postaja, kar je za občane zelo ugodno. Vsa zdravila lahko dobe v njej in prihranjena jim je pot v Sevnico
Priprave na 20-lelnlco osvoboditve v Dobovi
Proslavljanje 20-letnice osvoboditve se je na Dobovi že začelo. Pred kratkim smo slavnostno sprejeli in odpre-mili Kurirčkovo pošto, zatem pa je spomine na partizanske dni lepo pripovedoval bivši partizanski borec Lojze Vučajnik. Radovednim pionirjem je rad odgovarjal tudi na vprašanja.
V kratkem bodo še prosla-
V Cerkljah zahtevajo primernejši prostor
Volivci cerkljanskega področja zahtevajo pomoč občinske skupščine za postavitev hleva za osemenjevanje živine. Krajevna skupnost za to nima denarja in te naloge ne more prevzeti. Zdaj oseme-njujejo živino v neki napol podrti šupi kar je skrajno neprimerno in občani se zgražajo zaradi tega. Pravijo tudi da jim ni nihče pojasnil zakaj se je pred dobrim mesecem povišal prispevek za skočnino od 1.500 na 2.000 dinarjev.
ve za L maj, pripravljamo akademijo za dan zmage in proaCavo za dan mladosM. Medtem bomo gledali še lutkovno predstavo, PGD Loče pripravlja igro Domen, nastopili pa bodo še pionirski pevski zbori iz šol brežiške občine. R. K.
0 (Jobovski razsvetljavi
Dobava je bila dolgo časa brez javne razsvetljave. Pred meseci smo dobili prvih pet luči, nato še dve svetiljki, vendar je vse to še vedno premalo. Nujno bj potrebovali vearj še tri cestne svetilj-ke na cesti proti cerkvi in na cesti do železniške postaje. Marsikdo je ponoči že zašel v mlake, ko je šel s postaje. Zvečer bi luči lahko prižigali malo pozneje, zdaj j:h že pred šesto prižgo, zato pa bi bilo bolje zjutraj malo prej razsvetliti Dobovo, da bi ljudje, ki hodijo na prvi vlak ob štirih, ne hodili v temi. R. K.
Deževje ovira sajenje trte na Bizeljskem
V Janeževi gorici na Bizelj-skem so že preorani stari vinogradi in napravljene terase za nov nasad vinske trte. Poleti bodo uredili odvod vode, poskrbeli za zeleno gnojenje in pripravili zemljo za novo kulturo v prihodnjem letu.
V Drenovcu sadijo vinsko trto že to pomlad. Delo ovira slabo vreme, ki je nastopilo v drugi polovici aprila. Upajo, da bo v maju vreme ugodnejše in da bodo lahko še nadoknadili zamujeno. Na območju Drenovca bodo posadili 11 ha vinogradov. Tam bo rastel laški rizling, mu-škatni silvanec in žametna črnina. V Janeževi gorci pa bodo prihodnjo pomlad sadi-
BREŽIŠKE KRATKE VESTI
• 22. aprila je bila v sejni sobi družbenih organizacij prva seja upravnega in nadzornega odbora novo formirane občinske turistične zveze. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Ludvik Hren, za podpredsednika Marjan Vizjak, za tajnika Maks To-plišek, za blagajnika Stane Lindič, član pa Je Marjan Uratarič.
• Pred dnevi je bila v Brežicah zadnja seja Sveta za turizem v starem sestavu, na kateri so razpravljali o razporeditvi sredstev iz proračunskega sklada. Največ teh sredstev bo dodeljenih občinski turistični zvezi. V razpravi o financiranju objektov pa so sklenili, da se nekaj sredstev dodeli področni Turistični zvezi Dolenjske in Turistični zvezi Brežice za ureditev lovskega in turističnega doma v Pišecah, za potrebe gostišča v Kapelah, za ureditev kopališča ob Krki ter za informativne  table  in propagando.
• 20. aprila so na seji sveta potrošnikov v imenu vseh potrošnikov in zbora volivcev zastavljali vprašanja predstavnikom občinske skupščine o nekaterih nerešenih problemih s tega področja. Potrošniki zahtevajo čimprejšnjo otvoritev mesnice ln mlečne restavracije, ki naj bi nudila pasterizirano mleko, po želji pa bi ga tudi dostavljala na dom Svet potrošnikov je zahteval tudi non-stop poslovanje kioska za prodajo sadja in zelenjave, zatem pa so razpravljali o kontroli cen.
li modro frankinjo in žametno Črnino.
Z drugim pomladanskim delom je zadruga na tekočem. Zdaj odkupuje tudi živino za kmetijsko gozdarsko
Borce seznanjajo z novimi predpisi
Te dni seznanjajo po posameznih krajevnih organizacijah ZB člane s postopkom za pridobitev zdravstvenega zavarovanja borcev in njiho. vih družinskih članov, o davčnih olajšavah, zdravljenju in posojilih z- gradnje. Tudi na zadnjem sestanku članov ZB v Artičah so v sredo govorili o teh vprašanjih. Navzočih je bilo okrog 50 članov, kar je dokaz velikega zanimanja borcev za rešitev teh problemov. V nadaljevanju so govorili še o prispevkih za razvitje društvenega prapora, ki bo 4. julija letos.
Jurjevanje bo 2. maja!
Jurjevanje v Kapelah je bilo zaradi slabega vremena preloženo na nedeljo, 2. maja. Vsi, ki se želite za prvomajske praznike prijetno razvedriti, pridite v gozd na Ravnah! Igrala bo kapelska godba. D. V.
Na brežiškem sejmišču
24. aprila je bil na brežiškem sejmišču živahen promet. Živinorejci so pripeljali na sejem 1.700 manjših in 100 večjih prašičkov, od katerih je bilo 940 prodanih. Do tri mesece stari so šli v pr met po 600 din kg žive teže, večji pa so veljali 380 din kg.
podjetje v Brežicah. V zadnjem tednu je napravila izredno velik promet. Odkupila je za 28 milijonov din živine. Do 22. aprila je vsem prodajalcem takoj izplačala ves denar, tedaj pa se je to zaustavilo. Zadruga se je znašla v težkem položaju, ker ji primanjkuje obratnih sredstev. Zaprosila je za 71 milijonov obratnih kreditov in upa, da bo banka ugoidila njeni prošnji. Brez kreditov ne bo mogla redno poslovati, kajti večino lastnih sredstev ustvari šele jeseni.
Novo v Brežicah
Ji V ponedeljek, 26. aprila, zvečer je na stadionu zagorel taborni ogenj. Ob njem so se zbirali pionirji in mladina, da bi slavili obletnico Osvobodilne fronte in dan tabornikov. To je bil del programa, ki so ga taborniki pripravili že za minulo soboto, a jim Je slabo vreme to preprečilo. Vzdušje ob ognju je bilo zelo prijetno in večer so taborniki poživili s pesmijo in recitacijami. Odred Matije Gubca pripravlja program tudi v počastitev prazni-dela in 8. maja.
St Prvomajski prazniki so pred vrati. Mesto dobiva lepšo podobo, vendar še ne teče tako, kot bi želeli. Novo lice je te dni dobilo pročelje zgradbe na Milavčevi 5, za kar so poskrbeli podjetja SAP. slaščičarna in čevljarstvo. Nekaj je prispeval zraven hišni svet. Tudi dvorišče so očistili. To so napravili stanovalci s prostovoljnim delom.
Potniki, ki se vozijo z avtobusi, se bodo prav gotovo razveselili preurejene čakalnice. Do sedaj ni bila prav nič privlačna in ljudje se niso radi zadrževali v njej. Preureditev je bila nujna.
. 4 V gostišču pri kinu so ta mesec podražili kosilo na 400 dinarjev in tako so bili abonenti prisiljeni, da se preselijo v Narodni dom. Tam velja kosilo Se 300 dinarjev, še vedno pa imajo na razpolago samo ene vrste me-nu, čeprav si abonenti že dolgo želijo, da bi lahko izbirali vsaj kosilo.
brežiške Vesti .
DOLENJSKI LIST 21
SEVNIŠKI VESTNI K
Srečno vožnjo tudi vnaprej!
Letos se obeta umirjeno investiranje
Uskladitev investicijske potrošnje z ostalo potrošnjo je v gospodarstvu brez dvoma eden izmed pogojev za stabilizacijo gospodarstva. V družbenem načrtu občine Krško za 1965 je zategadelj posebej poudarjeno, da bo investicijska politika letos bolj umirjena in usklađena z materialnimi možnostmi. V gospodarstvu bodo skušali z njo doseči stabilizacijo, v nego-
Plenum ObSS v Krškem
20. aprila jc bil v Krškem plenum občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o vzrokih visokih izdatkov v skladu zdravstvenega zavarovanja ter o vzrokib nesreč pri delu in izven dela in še o zaposlovanju invalidov. Plenum je bil sklican zategadelj, ker se problematika, o kateri bo razpravljal, v krški občini nikakor ne more premakniti iz mrtve točke. O sklepih plenuma bodo pozneje razpravljale vse sindikalne podružnice v občini in izdelale konkretne programe dela po njegovih smernicah.
spodarskih dejavnostih pa bodo z novimi naložbami skušali reševati predvsem najbolj nujne primere standarda.
V družbenem načrtu so se trudili ustvariti ustreznejša razmerja v investicijski potrošnji tako, da so dali prednost naložbam v razvoju družbenih služb, zlasti šolstva in v stanovanjsko izgradnjo. Investicije v gospodarstvo so namenjene predvsem naložbam, ki bodo imele za posledico večjo proizvodnjo, povečanje izvoza in uslužnostnih dejavnosti, kot sta trgovina in obrt.
2 milijardi 119 milijonov din investicij je po družbenem načrtu razporejenih takole: 1 milijarda 204 milijone din bo porabljenih za poslovna sredstva v proizvodnji, 330 milijonov za stanovanjsko izgradnjo, 300 milijonov za komunalno dejavnost, 220 milijonov za šolstvo, 13 milijonov
Tudi letos bo sprejem ekonomskih izseljencev
Stalna komisija za izseljence pri Občinskem odboru Socialistične zveze v Krškem tudi letos zbira podatke o ekonomskih izseljencih in pripravlja analizo dela za 1964 ter program dela za 1965, Komisija bo tudi letos priredila že tradicionalni sprejem za predvojne ekonomske izseljence, ki bo v Krškem. Na takšnih sprejemih, ki so v času, ko se največje število izseljencev mudi v domovini na dopustu, seznanijo izseljence z gospodarskim in družbenim razvojem v stari domovini, izseljenci pa povedo, kako se počutijo v tujini.
500 tisoč za spomeniško varstvo. 48 milijonov za gasilstvo in 3 milijane za rekreacijo.
Od 1 milijarde 204 milijonov din, namenjenih naložbam v gospodarstvo, bo porabila industrija 556 milijonov, kmetijstvo 227 milijonov, gozdarstvo 22 milijonov, promet 24 milijonov, gradbeništvo 210 milijonov, gostinstvo 15 milijonov, trgovina 130 milijonov in obrt 19 milijonov.
Sredstva za investicije v gospodarstvu bodo v industriji porabljena za dopolnitev opreme v Tovarni celuloze in papirja, za rekonstrukcijo v rudniku Senovo, za izgradnjo napajalnih, prenosnih in razdelilnih naprav pri TE Brestanica in Elektro Krško, za Li-scin obrat v Senovem, za Kremenov obrat Ravno pri Raki in za manjše dopolnitve opreme v Papirkonfekciji ter tovarni Imperial v Krškem.
Pretežni del sredstev, namenjenih za komunalno dejavnost, bo porabljen za gradnjo mostu v Krškem ter za vodovode in druge komunalne objekte; s sredstvi, namenjenimi gradnji stanovanj, pa bo zgrajenih 40 družinskih stanovanj v Krškem, 20 družinskih stanovanj v Senovem, 6 družinskih stanovanj v Brestanici in preurejenih 5 družinskih stanovanj in 4 samske sobe v Podbočju.
2 milijardi 119 milijonov din za investicije bodo zbrali iz sredstev medobčinskih skladov, iz sredstev delovnih organzacij in skupščine ter občinskih skladov; preostanek pa s posojili.
Danes plenum 0b0 SZDL
Danes bo v Krškem razpravljal plenum občinskega odbora Socialistične zveze o turizmu in spomeniškem varstvu v občini. Gradivo za razpravo o turizmu je pripravilo turistično društvo Krško, gradivo za razpravo o spomeniškem varstvu pa strokovnjaki z tega področja. Na plenum so povabljeni predstavniki republiškega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane in Dolenjske turistične zveze iz Novega mesta ter delavci, ki se ukvarjajo z obema dejavnostima v krški občini. Na plenumu bodo skušali izdelati skupen program za razvoj turizma in spomeniškega varstva, saj sta obe dejavnosti že po naravi povezani.
Pevci »Staneta Žagarja« so nam zapeli
Učiteljski zbor »Staneta Žagarja« iz Kranja, ki nam je v soboto in v nedeljo pel skupaj s komornim orkestrom Glasbene šole iz Kranja pod taktirko ravnatelja in zborovodje profesorja Petra Liparja, nas je prijetno presenetil. Gostje so odpeli 14 umetnih in narodnih pesmi, med njimi tudi dve deli skladatelja Petra Liparja. Povsod, kjer so nastopili, tako v Domu svobode na Vidmu, kot v Podbočju in v Kostanjevici ter v Leskovcu, so poželi buren aplavz. Gostovali so v okviru proslav 20-let-nice osvoboditve, ssj je bil narodni heroj Stane Žagar, po katerem nosi zbor Ime, nekaj časa pred vojno učitelj v Leskovcu pri Krškem.
S. SKOCIR
Zanesljiv uspeh: mali oglas v domačem tedniku!
Kako bomo na Senovem praznovali 1. maj
Koordinacijski odbor za proslave na Senovem sc je že sestal in sprejel program proslav za 20-let-nico osvoboditve. Dogovorili so se, da bo praznovanje 1. maja ter 3. in 4. julija priredila sindikalna podružnica rudarjev s Senovega, praznovanje 9. maja in 22. julija ZB Senovo, 29. novembra odbor SZDL, 22. decembra pa organizacija ZROP. Vse ostale proslave v okviru mladinske in pionirske  organizacije  bodo prireje-
»Poznaš pionirsko organizacijo?« v Kostanjevici
26. aprila je bila v Kostanjevici na Krki občinska pionirska prireditev pod naslovom »Poznaš pionirsko organizacijo?« in tekmovanje pionirjev o družbenih službah v občini. Predstavniki pionirskih odredov iz vseh šol v občinj so odgovarjali na vprašanja o pionirski orga-nizaoiji in o družbenih službah v občini. Prireditev šteje med vrsto praznovanj, s katerimi se pionirska organizacija pridružuje proslavljanju 20-letnice osvoboditve, hkrati pa je bilo srečanje v Kostanjevici prirejeno tudi v okviru letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger.
Seminar delavske univerze
V prvi polovici maja se bo začel v Krškem seminar o notranji zakonodaji podjetij, o novem zakonu delovnih razmerij in o temeljnem zakonu o varstvu pri delu. Seminar pripravka delavska univerza v Krškem. Udeležili se ga bodo vcdt.lni uslužbenci delovnih organizacij, predsedniki sindikalnih podružnic in predstavniki socialno-ka-drovskih služb.

ne s pomočjo šole Senovo. Organizacije, ki so prireditelji proslav, nosijo stroške iz svojih sredstev. Ker terjajo proslave denarna sredstva, so se dogovorili, naj upoštevajo vse organizacije takšne stroške že pri izdelavi predračunov.
Za 1. maj bo pohod na Bohor, kjer bo velika proslava, v kateri bo sodelovala rudarska godba na pihala. Po proslavi bo rajanje na prostem, udeleženci pa bodo lahko obiskali najvišje točke na Bohor ju. Za praznično podobo Senovega bodo poskrbele delovne organizacije, občinska komunala in stanovanjska skupnost, rudarska godba pa bo z budnico naznanila praznični dan.
RADO KOZOLE
Takšna predavanja so zelo koristna
24. marca letos je v tovarni celuloze in papirja v Krškem v okviru tovarniškega programa za družbeno ekonomsko izobraževanje in študij smernic kongresa ZKJ in kongresa ZKS predaval dekan ekonomske fakultete iz Ljubljane dr. Janez Stanovnik. Predavatelj je govoril o stabilizaciji jugoslovanskega tržišča, o deviznem poslovanju o ukrepu za zamrznjenje cen in odgovarjal na številna konkretna vprašanja, ki so mu jih poslušalci zastavljali iz problematike svoje tovarne. Vsi odgovori so bili zelo izčrpni, poslušalci pa zelo zadovoljni. Predavanja se je udeležilo več kot sto članov kolektiva tovarne celuloze in papirja. Lepo pobudo tovarniškega ko lektiva velja pozdraviti, saj sta bila predavanje in razgovor, ki mu je sledil, neposredno navezana na vsakdanje težave v proizvodnji. Ne bi škodilo, ko bi lepi pobudi tega kolektiva sledili tudi jst&li!
čestitka vojakov iz Beograda
Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Beogradu, čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela ter ob tej priložnosti pozdravljajo vse domače: Štefan Bartol), Janez Gorišek, Maks Gorenc in Anton Felhar.
Dolenjski fantje
ki so pri vojakih v Slavonskem Brodu, čestitajo našim kolektivom k doseženim uspehom, svojce pa lepo pozdravljajo: Jože žibert iz Skopic, Milan Jordan iz Malene, Milan Jakša iz Semiča, Martin Švalj iz Gilobočic in Stane Fabjan iz Gor. Kamenja.
POSLEJ LE OSEM SVETOV
Občinska skupščina v Trebnjem je 22. aprila zmanjšala število svetov na osem, potrdila ustrezno spremembo v statutu občine in imenovala člane v svete. V vsakem svetu je po sedem članov. Svet za splošno upravo in notranje zadeve bo vodil odbornik Bo-jan Bukovec; svet za družbeni plan in finance Lado Saje; svet za gospodarstvo odbornik Ivan Gričar; svet za kmetijstvo in gozdarstvo Nace Dežman; svet za delo Engel-bert škufca; svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve Alojz Zupančič; svet za izobraževanje in kulturo odbornik Vladimir Sil. vester in svet za zdravstvo in socialno varstvo Jana Hil-mayr.
Trebanjska skupščina in njeni letošnji načrti
Občinska skupščina y Treb. njem je 22. aprila sprejela načrt razprav za posamezna četrtletja 1965. V času, ko se leto že nagiba proti polletju, se zdi bolj potrebno omeniti obravnave za zadnja trome-sečja. Omejili bi se zlasti na najvažnejša področja. Tako vidimo v programu skupščine, da bo poleg rednih pretresov gospodarjenja in drugih važnejših vprašanj kmalu po polletju razprava o gospodarskem razvoju do leta 1970. Na sejah v tem obdobju bo skupščina razpravljala tudi o reformi šolstva, kultur, noprosvetnih zadevah, investicijski izgradnji, urbanistič-
ni dokumentaciji za troje največjih krajev v občini, izvajanju sanacijskega načrta KZ, družbeni prehrani, ciganskem vprašanju in drugem.
V zadnjem četrtletju bodo odborniki obravnavali kadrovsko problematiko v delovnih organizacijah, podružbljanje gozdnega gospodarjenja, delo krajevnih skupnosti, socialne zadeve, izvozni plan in smernice za plan in proračun prihodnjega leta.
TREBANJSKE NOVICE
ZAPISKI S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 22. APRILA
Manj svetov in 17 krajevnih skupnosti
Zaradi nezadostne razprave do prišlo poročilo komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah znova na dnevni red, najprej na seji zbora delovnih skupnosti, nato pa pred oba zbora na prvi prihodnji skupščinski seji.
Ob navzočnosti predsednikov svetov in republiškega poslanca Uroša Ruprehta so odborniki potrdili spremem bo v tistih poglavjih občinskega statuta, ki govori o svetih. Več svetov so namreč združili, v obrazložitvi pa je Ciril Pevec poudaril, da bo zdaj samo osem svetov, ki pa bodo kadrovsko okrepljeni. Janez Oven je obrazložil na men odloka o območjih krajevnih skupnosti. Skupščina je potrdila predlog komisije za krajevne skupnosti, naj bo v občini 17 krajevnih skupnosti. S tem sta odpadli varianti o 10 in 19 krajevnih skupnostih z ustreznimi območji, o čemer je skupščina razpravljala pred volitvami. Kraljevne skupnosti bodo potemtakem obsegale pretežno tista območja, ki so jih nakazali na zborih volivcev. Zatem je bil sprejet odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje. Franc Zidar je rekel, da predvideva ta odlok olajšave pri popravilih hiš in manjših novih gradnjah, na sploh pa skrajšuje pot do dovolje-
nja za gradbena dela. Ugodnosti bodo veljale samo pod pogoji, o katerih govori odlok.
Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah je pripravila zajetno poročilo o delu in ugotovitvah v letu 1961. Poročilo razčlenjuja med drugim poslovanje v de lovnih organizacijah in gibanje neto osebnih dohodkov Kljub večkratnim predsednikovim spodbudam odborniki v razpravi niso dali ustreznega mnenja o tem poročilu, zato ga skupščina ni sprejela, temveč je sklenila, da bo o ugotovitvah komisije za izvajanje predpisov govora na prihodnji seji, pred tem pa bo moral gradivo samostojno pretresti zbor delovnih skupnosti. Vse to bodo obravnavali hkrati s poročilom o gospodarskih uspehih ^ letošnjem  prvem četrtletju.
Odbornika Franc Režun in Janez Mihevc sta v razpravi o delovnem programu skupščine priporočila, da b; letos odborniki razpravljali še o kulturno prosvetni problema-
tiki in samoprispevku občanov za popravilo poti Trebnje—Repče in Trebnje—Grmada—Vrh Trebnje
Na koncu je skupščina potrdila zazidalni načrt za del Trebnjega, finančni načrt sklada za preživninsko varstvo kmetov in gasilskega sklada, potrdila dodatno pogodbo o ustanovitvi in financiranju oddelka za medobčin-sk3 inšpekcijske službe, imenovala člane v nove svete in razpravljala še o drugih vprašanjih.
V jubilejnem letu nad 10 prireditev
Občinski odbor SZDL v Trebnjem je imenoval komisijo za proslavljanje ob 20. obletnici osvoboditve. V njej so predstavniki občine, Socialistične zveze, Zveze komunistov, Zveze mladine, Združenja borcev, Društva prijateljev mladine, Sveta kulturno-prosvetnih organizacij in drugi. Komisijo vodi Janez Gartnar. Sodeč po okvirnem programu, ki ga je naredila komisija, bo letos v raznih krajih trebanjske občine nad 10 večjih in raznih prireditev, ne upoštevaje tiste prireditve, ki bodo ob proslavljanju krajevnih praznikov.
RESOLUCIJA PROTI POUUKUIVOSTU
Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah je 13. aprila obravnavala poslovanje v lanskem letu in priporočila občinski skupščini, da s posebno resolucijo, naslovljeno na organe upravljanja in delovne kolektive v celoti, opozori na napake in pokliče k odpravljanju pomanjkljivosti. O namenu resolucije, potrebnih ukrepih, dejanskih možnostih gospodarskih organizacij, da se ravnajo po predpisih in drugem je v razgovoru obrazložil tajnik komisije za izvajanje predpisov Jože Kastelic.
— Kaj je napotilo komisijo, da je predlagala resolucijo?
»Komisija je na podlagi periodičnih obračunov in zaključnih računov ter analiz o poslovanju gospodarskih organizacij, ki jih pripravljajo za razpravo svetom in drugim skupščinskim organom, izluščila najrazličnejše ugotovitve in zaznala poglavitne hibe v sistemu delitve dohodkov.
Najbolj zaskrbljujoča je ugotovitev, da gospodarske organizacije ne poznajo zmernega merila za delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Opaziti je skrajnosti. Tako porabijo prene-katera podjetja ves čisti dohodek za osebne prejemke, druga (kot DANA) dajo na sklade toliko kot za osebne dohodke. Delitveno razmerje v sredini pa je več ali manj neugodno. Dosledna je namreč težnja, da bi podjetja povečevala samo plačne sklade.
Komisija hoče vplivati na gospodarske organizacije, da bi delile dohodke v primernejših razmerjih. Osebni dohodki bi se morali zvečati predvem, če je storilnost večja. Praksa kaže prav nasprotno, namreč na to, da so se osebni dohodki povečevali na račun raznih podražitev, torej administrativno. Nekatera podjetja pa so bila prisiljena povečati osebne dohodke, če so hotela obdržati zaposlene. Tako zviševanje je, četudi je bilo marsikje izhod iz zagate, nepravilno, zato je komisija zlasti podčrtala, da je treba preprečiti administrativno povečevanje osebnih dohodkov. V proti-
utež temu je opozorila, kako neznatno je ponekod še odkrivanje notranjih rezerv, kako so drugod nepopolno izkoriščeni stroji in podobno.«
— Kakšni ukrepi bodo riujniV Kakšno vlogo bo imela pvi tem komisija?
»Bistveni poudarek v r; soluciji bo na sprejemanju ukrepom ki naj zagotovijo večjo produktivnost, dohodek in kvaliteto tisla. Osnovni ukrep naj bi izoodbudil v samih delovnih kolektivih in sa-
moupravnih organih zanimanje za problematiko, proizvodnjo, delitev dohodka. Ukrepi v delovni organizaciji bi morali biti rezultat de-tajlnejše obravnave, pri čemer naj bi sodelovali ne le ožji krogi, ampak vsi proizvajalci, to pa bo potrebno zlasti tam, kjer so pomanjkljivosti največje. Resolucija sama bo torej spodbujala ne le k ugodnejšemu delitvenemu sistemu, temveč tudi k dograjevanju samoupravljanja.
Za izvajanje ukrepov, ki jih bo prinesla resolucija, bodo zadolženi kolektivi v celoti, predvsem oa organi samoupravljanja in politične organizacije v podjetjih (ZK, sindikat).
Komisija bo po svojih močeh rada pomagala pri izvajanju ukrepov v gospodarskih organizacijah. Će se bo posrečilo, da se bodo podjetja sama zavedla napak in jih poskušala odpraviti, bo delo lažje. Komisija meni, da bi resolucija v sedanji stopnji gospodarstva in delitvenega sistema v občini lahko privedla do pomembne prelomnice.« (i- z.)
Na osnovi 278  člena statuta
ZADRUGE TRENJE
razpisuje upravni odbor zadruge naslednja presta delovna mesta:
1. šefa gospodarsko računskega saktorja
z višjo šolsko izobrazbo in 5-letng prakso na vodilnih mestih ali s srednjo izobrazbo in z 10-letno prakso na vodilnih delovri'h mestih;
2. šefa komercialnega sektorja
z višjo šolsko izobrazbo in s 5-letno prakso ali srednjo izobrazbo in z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Osebni dohodek po pravilniku zadruge: Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Martin Virag iz Škocjana j@ lil mM

Medobčinski! zavod za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu prireja že od ^963 dalje vsako leto tekmovanje učencev osnovnih šol v   matematiki.   S tekmova-
Izpiti in seminarji na oddelku VEKš v Novem mestu
Izredni študenti na oddelku VEKŠ, ki deluje pri Zavodu za izobraževanje odraslih in produktivnost dela v Novem mestu, pridno študirajo. Letos je 10 slušateljev iz starejših letnikov uspešno položilo izpit iz politične ekonomije, zdaj se pa na seminarju za splošno gospodarsko pravo že pripravljajo na izpit, ki bo v maju letos. Novi slušatelji so opravili letos izpit iz gospodarske matema^ke, v maju bo izpit iz gospodarske statistike, do konca junija pa se bodo pripravili na polaganje izpita iz politične ekonomije.
POPRAVEK
Popravljamo tiskarski napaki v članku »Udri paša Budalovič« iz zadnje številke našega časnika. Četrti stavek v uvodu članka se mora pravilno glasiti: »Pisanje pa, kot ga je . . .« (in ne »pikanje«), medtem ko je sredina drugega stavka v drugem odstavku 3. stolpca članka takale: »pomeša vse: zasedbo in bombardiranja, organiziranje odpora in oboroženi upor«, medtem ko je bilo v listu po pomoti tiskano »bombardiranje odpora«, kar je seveda brez smisla. — Bralce tudi tokrat prosimo, da oprostijo napakam, ki nastajajo v tiskarni brez krivde uredništva!
UREDNIŠTVO
njem skušajo mladino v osnovni šoli spodbuditi k večjemu zanimanju za ta predmet. Po šolah se najprej vsako leto odvijajo izbirna tekmovanja, na katerih ugotovijo najboljše učence, ki se nato udeležijo medobčinskega tekmovanja v Novem mestu.
Na letošnjem tekmovanju, ki je bilo v nedeljo, 25. aprila v vajenski šoli v Novem mestu, je sodelovalo 18 osnovnih šol iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj s tekmovalci iz osmih razredov in 11 šol s tekmovalci iz sedmih razredov. Tekmovanja učencev osmih razredov se je udeležilo 28 tekmovalcev in tekmovalk. Vsak udeleženec je moral v dveh urah (od 9. do 11.) rešiti 5 nalog, če upoštevamo dejstvo, da na večini osnovnih šol na našem področju poučujejo matematiko v višjih razredih učitelji, lahko smatramo tolikšno število tekmovalcev za razveseljiv uspeh. Učenci, ki zasedejo prva tri mesta, prejmejo denarne nagrade, ostali pa spominska potrdila. Letos je bila na tekmovanju dosežena naslednja razvrstitev:
Tekmovalci 8. razreda: 1. Marti Virag iz osnovne šole škocjan; 2. Irena Urh iz osnovne šole Novo mesto; 3. Marko Kocjan iz osnovne šole Mirna; 4. Tatjana Jug iz osnovne šole Metlika; 5. Mal-či Bevc iz osnovne šole šmarjeta; 6. do 8. mesto pa so zasedli enakovredni učenci Milovan Dimitrić iz osnovne šole Novo mesto, Ana Kranjec iz osnovne šole Mirna peč in Matjaž Verbič iz osnovne šole Novo mesto.
Tekmovalci 7. razreda: 1. in 2. mesto si delita Tone Kos in Peter Tomazin iz Novega mesta; 3. Anica Sekora-nja iz osnovne šole Novo me-
ffovomcška kronfe
B OBE RAZSTAVI V DOLENJSKI GALERIJI privabljata številne obiskovalce. Do zdaj si ju je ogledalo že več kot 2000 ljudi, kar je za Novo mesto nedvomno lepa številka in dokaz, da smo galerijo zares potrebovali. Precejšnje zanimanje za razstavi kažejo še posebej šole iz mesta in okolice. Razstavi bosta odprti do vključno 4. maja, potem pa bodo v zgornji dvorani postavili retrospektivno razstavo pokojnega slikarja in grafika Franja Stiplovška, v spodnji pa razstavo domačih likovnih amaterjev.
13 NA VRTL VANETA MURNA v Kandiji so našli pri prekopavanju vrta železno orožje — sulice in dele mečev — iz nekega keltskega groba. Prizadevni lastnik vrta zasluži vso pohvalo, ker je predmete nepoškodovane prinesel v Dolenjski muzej.
3 OTROŠKO IGRIŠČE NAD LOKO je spet urejeno in navzlic slabemu vremenu je na njem dopoldne in popoldne polno otrok. Te dni bodo začeli urejevati tudi otroško igrišče v naselju Majde Šile. Naprave so že kupili, treba jih je le še postaviti.
T3 LOKACIJE ZA GRADNJO individualnih stanovanjskih hiš bo mogoče dobiti v maju. Načrti za sosesko Volčičeva in šmihelska cesta so že skoraj narejeni, prav tako bo na razpolago še nekaj lokacij na Grmu. Načrti bi bili lahko narejeni že prej, če ne bi bilo dolgotrajnega in kompliciranega postopka pri odvzemu zemljišč. Tudi ni še jasno, kako se bo plačevalo komunalni prispevek, ker renublika in občina še nista Izdelali predpisov za novi način po-b;ranja komunalnih dajatev, kot Jih predvideva zvezni zakon.
Q NA    CESTI KOMANDANTA
STANETA, nekako v sredi sporne-niSkera centra, je ostal tudi spo-minčpk na eno izmed prekopavanj cestišča. Vse kaže, da ga ni takega mojstra v Novem mestu, ki bi znal (ali hotel) z deževnico napolnjeno odprtino zadelati t~.ko, da ne bi bilo treba skakati pešcem na vse strani, kadar se nribližuje usodni točki avtomobilist ali motorist. In še: tudi vorniki motornih vozi! hi bili lahko malce bolj obzirni!
!3 V PETEK ZJUTRAJ SO V MUZEJSKI ULICI našli na pločniku pod oknom kup otroškega perila in gospodinjskih cunj: žabice, trenirko,   bombaževinast žemper.
brisačo, hlače in drugo. Perilo še ni bilo čisto suho, zraven pa sta bili tudi dve ščipalki za obešanje Vse kaže, da si je blago nekdo »sposodil« z vrvice na vrtu ali verandi, pa so ga okoliščine prisilile, da je plen v Muzejski ulici odvrgel.
■ V NOVOMEŠKI PIONIRSKI KNJI2NICI je bilo doslej 1740 obiskovalcev, ki pa pravijo, da so že vse knjige, kolikor jih knjižnica premore, prebrali, in da bi bilo dobro postaviti na police tudi kaj novega. — Ljudska knjižnica ima na dan 30 do 40 ljudi, ki si običajno sposodijo po več knjig naenkrat. — študijska knjižnica, ki je med največjimi v Sloveniji, saj ima več kot 100.000 knjig, pa je imela na primer 22. aprila 86 obiskovalcev, dva tovariša pa sta si izposodila knjige na dom. Do tega tedna je v letošnjem letu obiskalo knjižnico nekaj manj kot 6000 ljudi: med njimi največ dijakov, študentov, profesorjev in uslužbencev. V semestralnih počitnicah je čitalnica sploh premajhna za vse obiske.
E3 KULTURNE   PRIREDITVE v
počastitev 600-letnice se vrste dan za dnem. V zelo kratkem času smo si lahko ogledali kar dvoje gledaliških del. Prejšnji teden so se uspešno predstavili igralci domačega društva s premiero Schil-lerjeve tragedije »Kovarstvo in lju-bezent(, v ponedeljek zvečer pa je gostovala ljubljanska Drama z dramo Miroslava Krleže »V agoniji«.
O NOVOMEŠKA TRŽNICA je bila zadnji ponedeljek prav dobro založena, vendar je bilo skoro več drugega blaga kot pa zelenjave in poljskih pridelkov. Jajca so prodajali po 35 din. solato berivko po 80 din krožnik, regrat po 50 din merico, Jabolka po 150 din, krompir po 60 din kg, smetano.v skodelicah po 150 din, sirčke po 3G0 dinarjev kg itd.
□ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodil« so: Katica Mirtič z Nad mlini 24 — Ireno, Jožefa Plantan z Ragovske 21 — Zdenko in Ana Drgnnc iz Kastelčeve 5 — Mojco. — Poročili so se: Marijan Sulic, kemilski tehnik, in Nada Horvat, kemijska tehničarka, oba iz Novega mesta; Viktor Kastelic, krojač z Vrha pri Liubnu, in Marija Koš-mrlj, krojačica iz Novega mesta; Janez Podboj, profesor tz Novega mesta, in Silva Kozoglav, učiteljica iz Stranske vasi. — Smrti ta teden v mestu ni bilo.
sto; 4. Ivan Bele iz osnovne šole šmihel pri Novem mestu; 5. do 8. mesto pa so zasedli Marko Borštnar iz osnovne šoile Mirna; Vanja Fa-leskini iz osnovne šole Vavta vas ter Stanka Gorenc in Ivo Ferkolj iz osnovne šole Novo mesto.
Danes skupna seja ObSS in zbora delovnih skupnosti
Danes ob 9. bo v sindikalnem domu skupna seja plenuma ObSS in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto. Razpravljali bodo o gospodarskem u-spehu v 1. tromesečju, o problematiki, ki so jo načeli občni zbori sindikalnih podružnic, sprejeli bodo pravilnik o delu občinskega sindikalnega sveta ter določili ključ za volitev delegatov za občni zbor ObSS.
Orehovica vabi za 1. maj
Krajevna organizacija ZB iz NOV v Orcho-vici prireja 1. maja ob 10. uri proslavljanje praznika dela in obletnice ustanovitve Gorjan-skega bataljona. V programu sodelujejo učenci osnovne šole in mladinski pevski zbor, organizacije pa bodo položile vence pred spomenik padlih v Orehovici in pred spomenik na kraju, kjer je bil ustanovljen Gorjanski bataljon. Po programu bo ljudsko rajanje, za pijačo in prigrizek pa bo dobro preskrbljeno. Na prireditev vabimo vse preživele borce Gorjanskega bataljona in vse prebivalec, zlasti pa Novomeščane!
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB OREHOVICA
Zaključni izpiti iz strojne stroke
V sredo, 28. aprila, so na oddelku za zaposlene tehniške šole, ki deluje v okviru zavoda za izobraževanje odraslih in procluktiv-
Zmagovalec Martin Virag iz 8. razreda osnovne sole v Škocjanu s svojo učiteljico Katarino Topolovec. Oba sta vesela in nasmejana, saj je Martin zasedel 1. mesto v tekmovanju matematikov. Povedal je, da ima veselje do matematike že od prvega razreda dalje in da bi rad šel na elektrotehnični oddelek STŠ. Stipendije še nima, v škocjan pa je prišel iz Bratoncev v Prekmurju. Obema, tako zmagovalcu Martinu Vi-ragu kot njegovi učiteljici Katarini Topolovec (na sliki), naše iskrene čestitke!
nost dela v Novem mestu, opravili zaključne izpite. Od 28 slušateljev, ki so se na oddelek vpisali pred tremi leti in pol, jih je polagalo zaključne izpite 12. Izpite polagajo po novem načinu in sicer tako, da delajo 14-dnevno, takozvano klavzurno nalogo vsak dan od 7. do 13. ure. Poleg tega so polagali še pismen in ustmen izpit iz slovenščine ter ustni izpit iz strokovnih predmetov, čeprav je tak način polaganja zaključnega izpita ogromna obremenitev za šolo, da najbolj jasno sliko in najbolj objektivno oceno sposobnosti, ki jo je slušatelj med študijem dobil. Razen tega zahteva klavzurna pismena naloga od gojenca veliko samostojnosti, prav to pa ho najbolj potreboval v poklicu. Šola je pripravila naloge, ki so jih dobili gojenci dva dni pred pričetkom polaganja, da so lahko zbrali potrebno literaturo. Celotno nalogo pa morajo opraviti v zavodu in vse koncepte in čistopis delati na posebej žigosane liste.
Predstavniki matične šole, ki so slušatelje obiskali med opravljanjem naloge, so bili z njihovim uspehom zelo zadovoljni in presenečeni. Poudarili so, da so naloge dobro izbrane in da so zelo primerne tako po teži, kot tudi po vsebini gradiva. Gojenci so brez dvoma pokazali izreden napredek, saj mnogi med njimi, ko so pred tremi leti in pol začeli obiskovati pripravljalni seminar, niso dodobra obvladali niti osnovnih računskih operacij. Gospodarstvo bo z njimi spet dobilo 12 strojnih tehnikov, ki bodo lahko v proizvodnji veliko koristili.
Zaradi slabega vremena slab promet na sejmišču
Na ponedeljkovem prašičjem sejmu v Novem mestu ni bilo posebnega prometa, ker je zjutraj močno padal dež. Naprodaj je bilo 1.167 prašičkov, od katerih so jih le 618 prodali. Manjši so veljali od 8.000 do 13.000 d:n, večji pa od 13.500 do 24.500 dinarjev.
Obratovalni čas trgovin v Novem mestu za prvomajske praznike 1965
Obvestilo kmetovalcem
Zaradi prvomajskih praznikov
NE BO SEJMICE
v ponedeljek, 3. maja 1965. Sejmica bo v ponedeljek, 10. maja 1965.
V PETEK, 30. aprila 1965, bodo vse prodajalne odprte po običajnem delovnem času, v SOBOTO, na dan 1. maja, pa bodo vse prodajalne zaprte. Na dan 2. in 3. maja bodo odprte sledeče prodajalne:
1.  Prodajalna kruha in peciva:
— v nedeljo, 2. maja in v ponedeljek, 3. maja: prodajalna kruha št. 1 na Glavnem trgu 10 od 7. do 11 ure in slaščičarna na Glavnem trgu non-stop.
2.. Prodajalna Sadje-zelenjava na Glavnem trgu:
— v nedeljo, 2. maja, in ponedeljek, 3. maja od 7. do 11. ure.
3. Prodajalne mesa:
— v nedeljo, 2. maja, prodajalna št. 1 v Kandiji od 7. do 9. ure;
— v ponedeljek, 3. maja, prodajalna na Glavnem trgu od 7. do 9 ure;
— v ponedeljek, 3. maja, prodajalna v Bršljinu (Osolnik) od 7. do 10. ure.
4. Delikatesi in Samopostrežna prodajalna:
OBVESTILO KMETOM
Kmetijska zadruga KRKA Novo mesto opozarja vse davčne zavezance od kmetijstva na olajšave v III. proizvodnem okolišu, ki je predpisan za davkoplačevalce od kmetijstva. Olajšave in seznam vasi, ki spadajo v III. okoliš, so objavljene v Uradnem vestniku Do-lenjske z dne 5. marca 1935, št. 4. kot priloga Dolenjskega lista. Odlok o prispevkih in davkih občanov (člen 8 in 14) nudi možnost znižanja davkov v III. proizvodnem okolišu. Zavezanci morajo skleniti pogodbe o oddaji živine po odloku do 15. februarja vsako leto. Ker pa ie bil odlok letos sprejet kasno, opozarjamo davčne zavezance, da to naredijo do 31. maja na proizvodnih okoliših Novo mesto, Dol. Tonlice, Mirna peč, Škocjan in Šentjernej, proizvodni okoliS Novo mesto pa tudi v svojih poslovalnicah Brusnice, Stopiče in Birčna vas.
— v nedeljo, 2. maja, in ponedeljek, 3. maja (zgornja) delikatesa na Glavnem trgu in samopostrežna prodajalna pri mostu od 7. do 11 ure;
— v ponedeljek, 3. maja (spodnja) delikatesa Ekspres na Glavnem trgu od 7. do 10. ure.
Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini NOVO MESTO
Material za pokritje stolpov žužember-škega gradu kopni
V letih 1958 in 1959 je bivša občina Žužemberk pripravila gradbeni les in opeko za pokritje vseh stolpov žužem-berškega gradu. Material so zložili v gradu, a ga zaradi pomanjkanja denarja niso vgradili. Lesa in opeke je iz leta v leto manj. Vodilni delavci bivšega Remonta Žužemberk pravijo, da je Zavod za spomeniško varstvo SRS nekaj lesa porabil za pokritje ko-stanjeviškega gradu, vendar so si les »sposojali« tudi zasebniki. Prav tako so porabili tudi večino strešne opeke. Tako kopni težko pripravljeni material, stolpi gradu pa so izpostavljeni nadaljnjemu propadanju. S. M.
šport!?.i dan v Novem mostu
Na Športnem dnevu gimnazije in učiteljišča so zmagali učiteljiščni-ki z E:6. Učiteljiščniki so zmagali v štafetj pri fantih in dekletih ter v rokometu s 23:0 in 8:1. Gimnazijci pa so zmagali v moški košarki s 103:43, v nogometu s 4:1 ter v žcnski odbojki z 2:0
Razširjajte domači pokrajinski tednik DOl.RtJJSKI LIST!
Urejena mirnopeška
dvorana
Ihrorana TVD Partizana v Mirni peči še nikoli ni bila tako lepa, kot je zdaj. Lepo je pob al j ena, popravili so luči ter jo lepo opremili. Ljubljansko k'ilturno društvo je mimop?5kemu Partizanu kot najboljšemu društvu Partizan v bivšem ljubljanskem okraju podarilo lep športni rekvizit — telovadnega konja z ročaji. Kljub temu da lepo urejeno dvorano uporabljajo v naj različne j še namene, je vedno čista in v najlepšem redu.
A. Š.
Lahko še pričakujemo kino predstave?
Glede kino predstav v Mirni peči je v vasi slišati več pikrih besed. Ljudje se sprašujejo, če res ne bodo več gledali kina. Vemo, da Potujoči kino obiskuje razne kraje, še bolj odročne, kot je naša vas, v Mirno peč pa ga ni več. Mirnopeški »mulci« so baje naredili nekaj škode na avtomobilu pred vaj alcev Potujočega kina in pravijo, da je zdaj zavoljo tega vsa vas kaznovana s tem, da ni več kino predstav. Ljudje pa s'i kina tako želijo!
A. Š.
POKOPALI SMO LEGANOVEGA OČETA
Pogrebni sprevod, kakršnega v Žužemberku menda še ni bilo, je minulo soboto pokazal, kako priljubljen je bil pokojni tovariš JOŽE LEGAN starejši, ki ga je nenadna smrt iztrgala iz srede njegove družine in iz vrst številnih prijateljev ter znancev.
Pokojni Jože Legan je bil tudi eden izmed tistih tisočev naših ljudi, ki so morali v svet za kruhom. Dolga leta je garal v Ameriki, kjer je pustil vse svoje življenske sile in tudi zdravje. Samo v eni tovarni je dolgih 17 let rezal železo in ga prenašal. Prislužil si je sicer pokojnino, ki pa je žal ni dolgo užival. Umrl je zaradi srčne kapi.
Hiša žalosti v Žužemberku številka 111 je bila minuli petek stalno polna številnih znancev in prijateljev Leganove družine, ki so se prišli poslovit od pokojnika in izrazit sožalje družini. V soboto popoldne se je zbralo pred hišo več sto ljudi, ki so se uvrstili v žalni sprevod z zastavo, za katero so nosili prijatelji številne ven ce. Pred domačo hišo se je od pokojnika poslovil Milan Senica, moški pevski zbor Svobode Dušan Jereb iz Novega mesta pa je zapel žalostinko. Sprevod je nato krenil ob žalnih zvokih straške godbe na pihala čez Krko na pokopališče v Zafari, kjer so Leganovega očeta položili v prerani grob. V imenu domačinov se je od njega poslovil Franc Lavrič, ki je opisal pokojnikov lik, njegov napredni značaj in vzorno skrb za družino, ki jo je vzgojil v naprednem duhu. Omenil je tudi njegov vedri in dobrodušni značaj ter splošno priljubljenost, ki bosta poleg drugeaa ohranila med domačini topel spomin na prezgodaj umrlega. Moški pevski zbor iz Novega mesta in godba na pihala sta tudi ob grobu z žaloshn-ka-vi nočastiln pokojnikov spomtoh nato pa so številni venci s spomladanskim cvetjem vred prekrili sveži grob Leaanovega očeta.
Št. 17 (788)
DOLENJSKI LISI
Ž3
ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
„ROG" je že premajhen
Preteklo poslovno leto je novomeški Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ROG uspešno zaključil. Celotna fakturirana realizacija je bila po zaključnem računu 173,7 milijona dinarjev, od tega pa je 115 milijonov ustvaril obrat lažje konfekcije. Ta uspeh je zavod dosegel s povprečno zaposlenimi 64 ljudmi, med katerimi je bilo 47 odst. invalidov in za delo manj sposobnih ljudi. Zavod je letošnji plan povečal na 240 milijonov dinarjev, četudi so število zaposlenih le malenkostno povečali. Že prvi meseci so pokazali, da tak plan ustreza. Uspeh bo nedvomno odvisen od tega, ali bo zavod dobil stalna obratna sredstva in ali bo usklađeno delo vseh zainteresiranih organov na področju Novega mesta.
Letošnji načrt zavoda se razen nekaterih podrobnosti ne 'razlikuje od lanskega. Malenkostne spremembe so le
Želje za 1. maj
Vsem občanom, podjetjem in ustanovam novomeške občine želim vse najboljše in še mnogo uspehov ob letošnjem prazniku dela. Domačim lep pozdrav! Tone Fab-jančič, doma iz Zagorice pri Šmarjeti. zdaj vojak v Centi.
Naši fantje čestitajo
Slovenski fantje, ki so pri vojakih v Slavonskem Brodu, pozdravljajo za 1. maj vse znance in prijatelje, posebno pa domače: Lojze Miketič iz Goleka, Jože Mohorčič iz Hruševja, Ivan Gašperlin iz Jesenic, Bogomir Fabjan iz Lopate, Jože Breznik, iz okolice Domžal, Franc Brezovnik iz Luč, in Jože Hrvolič iz Bcsiljevega.
Lepe želje iz Skopja
Jože Vovko in Tone Starčič, oba iz Mokronoga, zdaj pa vojaka v Skopju, lepo pozdravljata domače in jim voščita za delavski praznik.
v specializaciji konfekcijskega obrata, medtem ko bo radioservis organiziral popravilo televizijskih in drugih sprejemnikov na domu. V ta namen so nabavili kombi. Na letošnje poslovanje bo prav gotovo znatno vplivala uredba o zamrzovanju cen. Uredba se nanaša predvsem na  konfekcijske  izdelke, ki
Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov
»ROG« - NOVO MESTO
čestita
ob 1. in 9. maju
vsem   svojim poslovnim prijateljem, naročnikom in odjemalcem.
letos niso bili občutneje pori raženi. Mimo tega si bo zavod prizadeval posvetiti večjo skrb rehabilitaciji invalidov in boljšemu sodelovanju z zavodom za zaposlovanje delavcev, s komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in z dr-jgimi.
Zavod posluje kot gospodarska organizacija, ugodnosti po zveznih predpisih pa niso dovolj, da bi lahko odpravili posledice zaradi številnih bolezni. »Večkrat nam razne organizacije in ustanove očitajo, kako lahko je poslovati ob takih ugodnostih,« menijo v zavodu, »prav zavoljo tega pa se često zastavljajo vprašanja, kdo je dolžan zagotoviti zavodu stalna obratna sredstva ali pa mu sicer kakorkoli pomagati.«
V perspektivi: bazenski center
» zavod je bil v letu 1959 u-stanovljen za rehabilitacijo in zaposlovanje manj zmožne delovne sile,« ugotavljajo predstavniki zavoda in dodajajo, da je na »našem področju vedno več invalidnih ljudi.« Po pravilniku in zveznih prchVsih mora imeti zavod vsaj 50 odst. za delo manj zmožnih ljudi, zato zaposluje v svojih delavnicah invalide tudi po opravljeni rehabilitaciji.
Podatki dokazujejo, da invalidnost narašča, namesto da bi upadala. To je problem, ki ga zavod sam ne bo znal rešiti. V bodoče naj bi v njegovih delavnicah delali sami težjii invalidi, tisti, ki potrebujejo večjo pozornost pri delu. Za lažje invalide pa bi morali poiskati mesto v gospodarskih organizacijah. Razumljivo je torej, da bi bilo treba novomeškemu zavodu omogočiti hitrejši razvoj in obseg, morda v obliki manjših bazenskih centrov, kot so v Gorici, Mariboru in Celju, skratka to, kar predvi-
deva stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov v Sloveniji. Potrebno bi bilo u-gotoviti, katere stroke so najbolj primerne za invalide ter za delo manj zmožne o-sebe. S tem v zvezi ima zavodov konfekcijski obrat največje možnosti; ima namreč to prednost, da lahko po končani rehabilitaciji organizira delo na domu ter predvsem rešuje zaposlovanje žensk. Nikakor ne bi smeli zanemariti drugih dejavnosti, ki jih zavod razvija v svojih delavnicah po obratih.
Vse to se zdi potrebno poudariti zlasti zategadelj, ker zavod nima težav s plasmajem svojih uslug. Slabše je s surovinami, ki jih je iz dneva v dan težje dobiti. Konfekcijske izdelke, nad 40 vrst, so do zdaj dobro prodajali, to pa predvsem po zaslugi ljubljanskega združenja ZETEKS. ki ima po vsej državi organizirano potniško službo.
Potrebni so posveti
Kljub vsemu pa novomeški zavod ROG v obliki, kot je, ne bo mogel sam reševati tako težke in odgovorne naloge, kot je rehabilitacija, če ne bo sodelovanja z že omenjenimi ustanovami. Do zdaj je bila običajna oblika posvetovanje. Prevelike so razlike v predpisih, ki urejajo vprašanja rehabilitacije in vračanje človeka na delovno mesto. Na širšem posvetu ali konferenci za rehabilitacijo bi lahko začrtali razvoj in perspektivo zavoda. To, ali je zavod potreben ali ne, je bilo razčiščeno že ob njegovi ustanovitvi, pomeniti bi se bilo treba le, kakšen obseg naj v bodoče zavzame.
Iliji I llilhllli M i   i     T—........     «1177    1111     I TU
TEKOČI TRAK v konfekcijskem obratu so uvedli lani in tako poenostavili način izdelovanja. Obrat je opremljen z najmodernejšimi šivalnimi stroji.
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Janez Vidic, član kolektiva Pionir Novo mesto; Viktor Avsenik, Pavle Fifolt, Franc Jožef, člani kolektiva Novo-les Straža; Anton Fink, član kolektiva Agrokombinat Krka Novo mesto; Zofija Klcmenčič, gospodinja iz Ločne; Julka Rupar, Jožica Kovačič, Alojzija Škrbec, Janez Blatnik, Alojzija Furar, Malči Grubar, Malči Rebzelj, Tončka Mihalič, Angela Novak, Terezija Gregorič, Marija Škedelj, Danijel Vrhovnik, Pepca Kos, Angela Judež, Ivan Zidarič, Jože Zagore, Marija Simončič, Avgust Cvelbar, Srečko Furlan, Janez Udovč, Ivanka Luštck, člani kolektiva Iskra Šentjernej.
mm
Delovni kolektiv, organi upravlinnjc in utirava
KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE
RIBNICA
PODJETJE ZA PTT PROMET
NOVO MESTO
JESTITA ZA 1. MAJ, iO-LETNICO OSVOBODITVE N 600-LETNICO USTANOVITVE NOVEGA MESTA!
Novo mesto
ČESTITA V IMENU VSEGA KOLEKTIVA
ZA 1. MAJ, 20 LET OSVOBODITVE IN VISOKO OBLETNICO USTANOVITVE NOVEGA MESTA!
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL
Metropol
Novo mesto
PRIPOROČAMO SE CENJENIM GOSTOM IN JIM VOŠČIMO ZA PRVI MAJ!
PRIJETNO PRAZNOVANJE!
VSEM DELOVNIM LJUDEM
IN KOLEKTIVOM
NA DOLENJSKEM
VOŠČI
ZA TROJNO
PRAZNOVANJE
VOŠČIJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SORODNIH STROK
IN VSEM DRUGIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM V DOMAČI OBČINI, ŽELEČ JIM NOVIH PROIZVODNIH USPEHOV!
KOMUNALNO PODJETJE
Novo mesto
NAJ ŽIVI PRVI MAJ, NAŠ NAJVEČJI DELAVSKI PRAZNIK!
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO
SE PRIPOROČA SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
TRGOVSKO PODJETJE
H M E L J N I K
se priporoča vsem svojim poslovnim znancem in strankam ter jim čestita za trikratno praznovanje!
NOVO MESTO
Kmetijska zadruga
NOVO MESTO
čestita vsem kmetovalcem na svojem področju!
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
Prvomajska nagradna križanka
illllllllllillliiSIlIlllM
Čaka vas 30 lepih nagrad
čez prvomajske praznike bo nekaj več časa tudi za zabavo in oddih, pa smo spet pripravili našim bralcem nekaj veselja s spodnjo križanko. Na izžrebance čaka tokrat 30 nagrad:
1. NAGRADA — 10.000 dinarjev
2. NAGRADA —  5.000 dinarjev
3. NAGRADA — 3.000 dinarjev
4. NAGRADA — 2.000 dinarjev
5.—30. NAGRADA — 26 lepih knjižnih daril Izrezana križanka je kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve pošljite najkasneje do ponedeljka, 10. maja 1965, na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33, v spodnji levi kot kuverte pa posebej pripišite: KRIŽANKA.
UPOŠTEVAJTE: zamazanih, raztrganih, nečitljivih ali sicer popackanih križank ne bomo . upoštevali. Ne pozabite na rob križanke napisati svoj točni naslov! — Lep pozdrav vsem reševalcem križank!
UREDNIŠTVO LISTA
blagajna, 3. spoznati, predstaviti, napraviti znanstvo, 4. snov za strojenje, 5. bankovec za sto dinarjev, 6. tukaj, 7. kraljevska ptica, 8. indijanska zanka, 9. nedomači, 10. znak za prvino neptunij, 11. pripadnica evropskega naroda, 12. naziv monarha v nekdanji Rusiji, 13. avtomobilski šport, 14. nasprotno od vse, 15. določiti carino, 16. začetnici priimka in imena slovenskega pesnika, 17. nasprotno od veliko, 18. f;:dma črka grške abecede. 19. majhna sekira, 20. &6ii za sekanje drv, 21. dva samoglasnika, ki tvorita v nemščini en glas;
24. navodilo, napotilo, 26. votla palica, 29. šesta in osma črka 31. spodnji deli rok, 35. vneti, navdušiti, spodbujati, 37. oma-
VODORAVNO: 1. jubilej, ki ga letos praznuje slovensko mesto, 14. ime mesta, ki praznuje ta jubilej (dve besedi), 22. po-kveka, klečeplazen človek, 23. upraviteljica, 25.prebivalec glavnega mesta sosednje države, 27. zadnja točka dnevnega reda, 28. razprava, 30. priprava za čiščenje, 31. varuje živali pred mrazom, 32. nauk o ptičih, 33. okrajšava za op- riba, 34. majhen plug, 35. ilovnat, 33. žensko ime, 39. smolnat les, 41. vrela voda, 42. naelektren delec, 44. vrsta blaga, 46. pred-Icg, 48. vsipanje, 50. obe-dve, 51. posnetek, ponaredek, 54. kdor se ukvarja z naukom o svetlobi; izdelovalec in prodajalec očal, 56. zbadati, 58. obrežja, 59. ječmenček s fižolom, 61. podoba, 65. gorata pokrajina v Avstriji, 67. desni Pritok Save, 69. dva različna samoglasnika, 70. izbruh ognjenika, 71. stik v pesmi, 73. prva in zadnja črka;
74. kratica mednarodnega klica na pomoč, 76. spodaj, 78. latinski veznik, 79. nevezana beseda, 80. ženska, ki se ukvarja z lepim slogom, 82. velikan; pogan, 83. mesto na Dolenjskem, 86. samec domače živali, 88. nacija, 89. pripadniki ljudstva, ki je včasih živelo tudi na tleh Slovenije, 91. svetiti, dajati sij, 93. žensko ime; tovarna keksov, 94. vprašal-nica, 95. naziv, 96 pripadnica evropskega naroda, 98. pripomoček za taljenje, 100. del volovske vprege, 102. nekdajšnji, prejšnji, 104. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja, 105. dragi kamni, 106. osebni zaimek, 107. kratica slovenskega podjetja za letalski promet; dva enaka samoglasnika, 108. neljuba zadeva, spor,
110. znak za prvino astat,
111. tovorni avtomobil, 115. apetit, 117. okrajšava za imenovalec;
.19. žensko ime, 120. kraj blizu Novega mesta (odcep z avtoceste), 122. stalnica, nespremenljivka v matematiki, 128. znak za prvino iridij, 130. najmanjša številka, 132. izraz pri tenisu, 133. sto kvadratnih metrov, 134. nasprotno od nizek, 135. grška boginja zemlje, 136. isto kot 130. vod., 137. svojilni zaimek, 138. zaključek tekmovalne proge, 140. biciklist, 142. služben, 144. domača žival, 145. bolezen, pri kateri nas trga po sklepih, 146. po vinogradih znan hrib blizu Novega mesta (dve besedi).
NAVPIČNO: 1. sredstvo za zatiranje škodljivcev (raztopina),   2. državna
men, 39. neradodaren, 40. samo, kar, 43. sprednji del, kar je spredaj, 45. koralni otok, 47. pritrdilnica, 49. neizdaten, 52. drug izraz za Etiopija, 53. opremiti s slikami, ponazoriti, poslikati, 55. lončarska umetnost, 57. otroški izraz za oče, 60. inozemske, ne domače, 61. ozdraviti, iz-celiti, 62. železniška postaja na progi Ljubljana — Zidani most, 63. dve zaporedni črki abecede, 64. curljati, teči, cepati, 66. tesen prehod, 68. član najvišjega znanstvenega zavoda, 69. spremeniti v zakon, 71. nasilna tatvina, 72. najožja sorodnica, 75. bodeča žuželka. 77. kdor prejme posebno priznanje;
80. nagon. 81. zvezda repatica, 84. oznaka za avtomobile iz Trsta, 85. naslov duhovnega vodje muslimanov, 87. znak za prvino erbij 90. solidno, čvrsto, 92. pripadnik ilirskega gibanja, 97. južni sadež, 99. očanec, 101. medmet, 103. majhno jajce, 108. če, 109. hlapljiva tekočina, ki jo uporabljajo nji. narkozi, 112. koc, pokrivalo, 113. kratica za Reichsmark (nemška marka), 114. sku-
pina, osnovni del organizacije; tvorni glagolski način, 116. rabljena, ostarela, 118.   delavec,   ki minira,
121. naloga, vežba, vadba,
122. kilogrami;
123. glavni števnik, 124. del obraza, 125. električna riba, 126. znak za prvino srebro, 127. neveden, neizobražen, 129. poškodba telesa, 131. žensko ime, 134. prevozno sredstvo, 136. krajši izraz za Edvard, 137. kratica za narodna republika, 139. kratica za ljudska milica, 140. kateri, 141. dva enaka soglas-nika. 143. isto kot 126. navpično.
(R. G.)
Nekaj okroglih
Dirigenta Wilhelma Fiirt-locinglerja so povabili na lov. Ko so rogovi zatrobili začetek pogona, je glasbenik jezno zacepetal, si zatisnil ušesa in za-grmel:
»To, gospoda moja, bomo morali še temeljito vaditi!«
— Zdaj, ko si ravno v vudi, bi lahko pomil še tole!
Znana filmska igralka Mar-lene Dietrich se je udeležila predavanja o moški in ženski inteligenci. Po predavanju se je predavatelj obrnil k »najlepši babici na svetu« in jo vprašal, če ima kaj pripom niti k tej temi. Marlene mu je odgovorila:
»Morda je res, da so moški inteligentnejši od žensk, toda jaz še nisem videla ženske, ki bi tekala za neumnim moškim in občudovala samo njegove lepe noge.«
# -
»Priznam, da so žene večinoma bolj nečimrne kot moški,« je dejala Marlene Die trich skupini prijateljev, »vedno pa tudi ne. Zdaj, na pri mer, vidim med vami nekaj, česar si nobena ženska ne bi dovolila: najlepši med vami ima samoveznico površno za vezano...«
Okrog igralke je bilo pet moških in vsi so naenkrat dvignili roke, da bi se polepšali.
Marlene Dietrich se je sprla s svojim prijateljem, ker ni imel nobenega razumevanja za njeno umetniško kariero. Ogorčeni možak je zahteval, naj mu vrne dragocen prstan, ki ji ga je podaril. Marlene se je podvizala, da bi to storila. Na zavojček pa je prilepila še list in nanj z velikimi črkami napisala:
»Pozor! Ne premetavajte! Steklo!«
Skupiiuj bivših angleških vojakov je obiskala fašistično Nemčijo. Ob tej priložnosti je propagandist Gobbels razkazoval gostom Berlin in jim pojasnjeval, kako se je v Nemčiji vse izboljšalo. Ko se znajdejo pred borzo dela, zagledajo, kako se brezposelni delavci pretepajo. Angleži vprašajo, kaj to pomeni, Gobbels pa jim odgovori:
»To so poslodajalci, ki so se stepli za zadnjega brezpo-seh->pnn delavca <>
si prizadeva zadovoljiti cenjene stranke-investitorje, katerim za letošnji 1. maj prisrčno čestita!
Gradbeno podjetje
SAVA
KRŠKO
Novih delovnih uspehov  želi vsem kolektivom, hkrati pa vošči
delovnim množicam naše domovine za 1. MAJ
ČASOPISNO
ZALOŽNIŠKO
PODJETJE
KOČEVSKI TISK
KOČEVJE

PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA VSA V STROKO SPADAJOČA DELA IN ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
OBRTNO PODJETJE
OPREMA
KOČEVJE
Delovni kolektiv, organi samoupravljanja in uprava
LITOŽELEZNE INDUSTRIJE
V
LIC
ČRNOMELJ
želi vsem Belokranjcem doma in v tujini novih uspehov pri delu, kolektivom domače občine pa uspešen boj za dvig storilnosti!
Občinska
skupščina KRŠKO
Občinski odbor SZDL ® Občinski komite ZKS © Občinski odbor ZZB £ Občinski sindikalni svet in Občinski komite ZMS
pošiljajo prisrčne prvomajske pozdrave vsem občanom in kolektivom v vseh delovnih organizacijah! Dosedanji uspehi nas zavezujejo, da bomo še nadalje v prvih vrstah boja za socializem, mir in družbeni napredek na svetu!
OB
PRAZNOVANJU
MEDNARODNEGA
DELAVSKEGA
PRAZNIKA
ČESTITAJO
IN
POZDRAVLJAJO:
PODJETJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI
KOMUNALA KOČEVJE
čestita
za praznik dela in 20-letnico osvoboditve!
ČRNOMELJ
PARNA PEKARNA — TAPETNIŠTVO IN DEKO-RATERSTVO — VALJČNI MLIN — EJ5IVSK0-FRIZERSKO PODJETJE
Vsem odjemalcem se tudi vnaprej priporočamo in jim v imenu vseh svojih prodajaln voščimo za 1. MAJ!
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
POTROŠNIK
ČRNOMELJ
NAJ ŽIVI NAŠ
DELAVSKI PRAZNIK!
Vlagajmo tudi vnaprej vse naše sile in sposobnosti ra napredek kmetijstva! Naj živi 1. maj! Naj živi 20-letnica osvoboditve!
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
ZA IZLETE V PRVOMAJSKIH DNEH BO OTROKOM IN ODRASLIM
ZELO DOBRODOŠLA ČOKOLADA
TOVARNA ČOKOLADE IN PECIVA
KRŠKO
ZA SLAVNO OBLETNICO OSVOBODITVE IN LETOŠNJI PRAZNIK DELA ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM
TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE

TOVARNA INDUSTRIJSKIH NAPRAV, LADIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ
KRŠKO
pozdravlja za 1. MAJ vse kolektive v Spod. Posavju, v Beli krajini in na Dolenjskem, želeč jim še mnogo proizvodnih uspehov!
INDUSTRIJA ZA PREDELAVO PAPIRJA, KARTONA IN LEPENKE
PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO
POŠILJA PRVOMAJSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM, ŠE POSEBNO PA SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM!
VELIKE ZMAGE DELAVSKEGA RAZREDA NAŠE DOMOVINE VZBUJAJO UPRAVIČENO OBČUDOVANJE PO VSEM SVETU, NAS PA ZADOLŽUJEJO, DA VZTRAJAMO NA TEJ POTI IN SE BORIMO ZA NOVE USPEHE V PROIZVODNJI, GOSPODARSTVU, KULTURI, PROŠVETI, ZDRAVSTVU IN NA VSEH DRUGIH PODROČJIH NAŠEGA ŽIVLJENJA!

Al
NOVO MESTO
■ • • 9 m m m •
■ ■ ■ ■
■ » P ■


1
GOSTIŠČE
GRAD
SE PRIPOROČA SVOJIM GOSTOM ZA OBISK MED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI, HKRATI PA JIM ČESTITA!
DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI UPRAVLJANJA IN i UPRAVA
TOVARNE ZDRAVIL
KRKA
NOVO MESTO
POZDRAVLJAJO
ZA TROJNI JUBILEJ
VSE DELOVNE
KOLEKTIVE
NA DOLENJSKEM,
VSE OBČANE IN
DRUŽBENO POLITIČNE
ORGANIZACIJE, 2ELEČ
JIM PRI DELU
V PRIHODNJE
ŠE VEČJIH USPEHOV!
PRISRČNE ČESTI T K E ZA TROJNO PRAZNOVANJE POŠILJA .
PREFRIČANI SMO, DA   SE   BODO SILE SOCIALIZMA NAVZLIC VSEM TEŽAVAM NENEHNO KREPILE, DA BO ŽEL SOCIALIZEM
NOVE ZMAGE IN DA BO NAŠEL MOC IN SREDSTVA ODSTRANITI VSE, KAR JE NEGATIVNEGA.
INDUSTRIJA STEKLA
INIS
SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM IN   VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM VOŠČI IN SE PRIPOROČA
ZAVOD ZA UPRAVLJANJE DRUŽBENEGA PREMOŽENJA NOVO MESTO
NOVO MESTO


ZAVOD ZA IZGRADNJO
UREJANJE NASELIJ NOVO MESTO
I SKR-A
KRANJ
tovarna usmerniških naprav
NOVO MESTO
PODJETJE
VODOVOD
NOVO MESTO
ČESTITA ZA DELAVSKI PRAZNIK, 20-LETNICO OSVOBODITVE IN 600-LETNICO NOVEGA MESTA!
Pozdravlja m o vse delavce: kmete, ljudsko inteligenco, mladino m vse druge delovne ljudi na Dolenjskem, v Beli krajini in v Spod. Posav-ju! Prizadevajmo s* tudi vnaprej za nenehen gospodarski razvoj, ki pomeni izboljšanje življenjske ravni delovnih množic!
SGP
PIONIR
NOVO MESTO
NAJ ŽIVI 1. MAJ!
NAJ ŽIVI
20-LETNICA
SVOBODE!
NAJ ŽIVI SLAVNA
OBLETNICA
USTANOVITVE
NOVEGA MESTA!
pošilja prisrčne prvomajske pozdrave kolektivom vseh delovnih organizacij, hkrati pa vošči za 20-letnico osvoboditve in 600-letni-co Novega mesta!
ZA TROJNI PRAZNIK POŠILJA
DELOVNI KOLEKTIV
TRGOVSKEGA PODJETJA
DOLENJKA
NOVO MESTO
PRISRČNA VOŠČILA!
Vse industrijske kolektive v Sloveniji toplo pozdravlja
KREMEN-NOVO MESTO
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
z željo, da bi tudi v bodoče uspešno premagovali vse težave v proizvodnji in jim ob tej priložnosti čestita k doseženim uspehom!
ŽIVEL L MAJ — MEDNARODNI DELAVSKI PRAZNIK!
DELOVNI KOLEKTIV LESNEGA
NOVOLES
OVO MESTO
KOMBINAT/!
čestitkam delovnih kolektivov se pridružuje tudi podjetje
KOVINAR
NOVO MESTO
ki opravlja vsa strojna in stavbno ključavničarska dela, vsa naročila kovaške stroke, popravlja tehtnice ter se ukvarja z mehaniko in galvanizacijo.
vošči vsem delovnim ljudem naše domovine za praznik dela in 20-let nico osvoboditve, vsem kolektivom Novega mesta m Novomeščanom pa še posebej Čestita za 600-letnico usta novitve mesta!

JXI5^/+%++$/$++%$^+T$/%/$/+%$%I^I
17^351924107552954991192^^^^824594457314995^42^64399559501672095414901764^99559^529884997^
4497199941991499^1961509148^6351900699
OW$%O9^Z%%$/+SAS+%$/+/$^^P/^^
OBČINSKA
SKUPŠČINA TREBNJE
DELOVNI KOLEKTIV
TOVARNE KONDENZATORJEV
OBČINSKI ODBOR SZDL - OBČJNSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR ZZB - OBČINSKI KOMITE ZMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET
čestitajo za praznik dela in 20-letnico osvoboditve vsem občanom!
Prelita kri, napori in trpljenje naših narodov niso bili zaman: izbojevali smo si svobodo in gradimo svoj dom in svetle perspektive!
ISKRA SEMIČ
POŠILJA PRISRČNE PRVOMAJSKE POZDRAVE!
CENJENIM STRANKAM VOŠČIMO ZA LETOŠNJI PRAZNIK DELA IN SE JIM PRIPOROČAMO TUDI V PRIHODNJE!
MERCATOR
LJUBLJANA - POSLOVNA ENOTA
TRŽAN - MOKRONOG
DELOVNI KOLEKTIV, ORGANI SAMOUPRAVLJANJA IN UPRAVA
INDUSTRIJE OBUTVE
Vse delovne kolektive in delovne ljudi naše domovine prisrčno pozdravljamo in jih vabimo na obisk v prvomajskih praznikih!
NDUSTRIJA OTORNIH OZIL


vošči za trojno praznovanje vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine, posebno pa prebivalstvu domače občine!
Naš boj za svobodo in napredek nas je v zadnjih 20 letih privedel do pomembnih uspehov, zato vztrajajmo na tej poti dalje!
NAJ ŽIVI 20-LETNICA OSVOBODITVE! NAJ ŽIVI 600-LETNICA NOVEGA MESTA!
NOVO MESTO
toplo pozdravljajo vse svoje odjemalce, posebno pa občane novomeške občine in jim čestitajo za mednarodni delavski praznik 1. maj!
i.moj
ZA 1. MAJ IN 20-LETNICO OSVOBODITVE VOŠČI TRGOVSKO PODJETJE
MERCATOR
LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA
Delovni kolektiv
ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA NOVO MESTO
se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov za trojni jubilej!
OBČINSKA SKUPŠČINA ČiNOMELJ
DELOVNI  KOLEKTIV  OBRTNEGA PODJETJA
ELA
NOVO MESTO
ČESTITA VSEM KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN ZAVODIH IN JIM ZELI PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
GOZDNO GOSPODARSTVO
NOVO MESTO
z gozdnimi obrati: Novo mesto, Straža, Podturen. črmošnjice, Črnomelj, Metlika, Trebnje z gradbenim obratom in z obratom za gozdarsko načrtovanje vošči delovnim množicam socialistične Jugoslavije za 1. maj!
Hkrati pozdravljamo 20-letnico  osvoboditve in 600-letnico Novega mesta!


Priporoča se in čestita
ZAVOD ZA
STANOVANJSKO . IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KOČEVJE
Ljubljanska 19, tel. 86-394.
; TREBNJE
ČESTITA IN POZDRAVLJA TUDI
Vod 118 mmmmmmmmKmmmmm
skupnost Dolenjske Novo mesto
OBČINSKI ODBOR SZDL ® OBČINSKI KOMITE ZKS © OBČINSKI SINDIKALNI SVET © OBČINSKI KOMITE ZMS © OBČINSKI ODBOR ZZB © OBČINSKI ODBOR RK
POZDRAVLJAJO PREBIVALCE NA OBMOČJU DOMAČE OBČINE, ŽELEČ JIM NOVIH USPEHOV V SOCIALISTIČNI IZGRADNJI!
PRVOMAJSKI ODDIH BOSTE NAJLEPŠE PREŽI VELI NA OTOČCU, ENI NAJLEPŠIH TURISTIČNIH POSTOJANK V SLOVENIJI! PRIDITE!
DELOVNI KOLEKTIV HOTELA
GRAD OTOČEC
ČESTITA ZA TROJNI PRAZNIK IN SE PRIPOROČA!
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE
NOVO MESTO
Avtomobili IMV na lanski prvomajski paradi v Beogradu
PEKARNA
EN
SLAŠČIČARNA l(OČE¥JE
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
GRADBENIK - RIBNICA
ZA 1. MAJ IN 20-LETNICO OSVOBODITVE PRISRČNO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM V NAŠI DOMOVINI!
čestita svojim strankam
in jim želi prijetno prvomajsko praznovanje!
Slavnostnim čestitkam ob dvojnem praznovanju se pridruži tudi
ZAVOD ZA
ZAPOSLOVANJE DELAVCEV RIBNICA
DELOVNI KOLEKTIV
KOMUNALNE BANKE KOČEVJE
čestita  svojim  komitentom  za mednarodni delavski   praznik  in  20-letnico svobodnega ustvarjalnega delovanja, hkrati pa se priporoča vsem vlagateljem hranilnih vlog za nadaljnje zaupanje!
KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE
OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME
Občinski odbor SZDL ® Občinski komite ZKS 9 Občinski odbor ZZB © Občinski sindikalni svet @ Občinski komite ZMS
Boj za uvajanje sodobnih tehnoloških procesov v kmetijsko proizvodnjo in za znižanje stroškov v gospodarskem poslovanju nam bo zagotovil obilne pridelke in nenehno izboljševanje življenjske ravni!
Za dvojni praznik najlepše čestitke in pozdrave!
pošilja lepe prvomajske pozdrave svojim poslovnim prijateljem in znancem, kakor tudi vsem občanom kočevske občine!
I--'
POZDRAVLJA VSE
KOOPERANTE . |9 NA SVOJEM I
Razvijamo kooperacijo in veliko družbeno proizvodnjo kot podlago bogatejšega in kultur-nejšega življenja in socialističnih družbenih odnosov na naši vasi!
KMETIJSKA ZADRUGA
SEVNICA
LESNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA
ZORA
Razvoj socialističnih družbenih odnosov pri nas dobiva znova obeležja boja za pogumno in odločno odstranjevanje vsega, kar ovira krepitev vloge delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih zadevah
NAJ ŽIVI 1. MAJ!
SVOJE USLUGE ŠE NADALJE PRIPOROČAMO IN VOŠČIMO ZA l.MAJ!
OBRTNO SERVISNO PODJETJE
POSAVJE - BREŽICE
OPEKARNA BREŽICE
vošči za letošnje praznovanje 1. maja in 20-letnico osvoboditve!
TRGOVSKO PODJETJE
PRESKRBA KRŠKO
VSA V STROKO SPADAJOČA DELA OPRAVLJAMO V ZADOVOLJSTVO STRANK!
PREPRIČAJTE SE O TEM!
VSEM DELOVNIM LJUDEM DOMAČE
OBČINE VOŠČIMO ZA l.MAJ
IN 20-LETNICO OSVOBODITVE!
SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE
KRŠKO
ČESTITA
VSEM POTROŠNIKOM SPOD. FOSAVJA, ZLASTI PA SVOJIM STRANKAM, KATERIM SE TUDI NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP V VSEH SVOJIH PRODAJALNAH!
Za 1. maj in 20-letnico osvoboditve toplo pozdravljamo vse delovne ljudi naše domovine, zlasti pa kmetijske proizvajalce na našem območju!
KMETIJSKA ZADRUGA KRŠKO
Delovni kolektiv in organi samoupravljanja pri
SPLOŠNEM MIZARSTVU KRŠKO
čestitajo vsem delovnim organizacijam
za praznik dela, želeč jim novih, še vidnejših uspehov!
SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
se tudi v prihodnje priporoča, hkrati pa čestita za mednarodni delavski praznik!
PRVOMAJSKA POZDRAVE POŠILJA VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DOBOVA
INKOP
KOČEVJE
VSEM ZAVAROVANCEM IN ZDRAVSTVENIM DELAVCEM VOŠČI ZA PRVI MAJ 1965
ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
NOVOMEŠKA OPEKARNA ZALOG
ŽELI VSEM INDUSTRIJSKIM KOLEKTIVOM DOMAČE OBČINE NADALJNJIH USPEHOV!
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
OBČINSKI ODBOR SZDL # OBČINSKI KOMITE ZKS # OBČINSKI ODBOR ZZB & OBČINSKI KOMITE ZMS * OBČINSKI SINDIKALNI SVET
čestitajo vsem delovnim ljudem v novomeški občini!
Veliki uspehi v razvoju socialistične demokracije, industrije, kmetijstva, življenjske ravni in znanstvenih dosežkov so mejniki na naši poti v socializem, zato se jih vesele vsi delovni ljudje Jugoslavije!
Vse potrošnike s področja Straže prav lepo pozdravljamo in se jim še nadalje priporoča mo! Naš prvomaj ski pozdrav pa ve lja vsemu delav skemu razredu so cialistične Jugosla vije in vsem našim delovnim ljudem!
MFRCATOR
Ljubljana — poslovna enota STRAŽA
Za 20-letnico osvoboditve, 1- maj 1-
in 600-letnico Novega mesta pozdravljajo:
DELOVNI KOLEKTIV
SPLOŠNEGA MIZARSTVA
DVOR
KMETIJSKA ZADRUGA ŽUŽEMBERK
z obratom gostilno
prisrčno pozdravlja vse občane iz Suhe krajine, posebno pa kmetovalce, katerim želi mnogo še večjih uspehov pri njihovem napornem delu!
Delovni kolektiv, organi samoupravljanja in uprava
ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM V SOCIALISTIČNI IZGRADNJI
VSEM DELOVNIM LJUDEM!
ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
AVTOPROMET TUZEMSKA ŠPEDICIJA
GORJANCI STRAŽA
želi prijetno potovanje vsem potnikom na svojih avtobusih, še nadalje pa se priporoča vsem poslovnim prijateljem!
NAJ ŽIVI 1. MAJ!

CESTNO PODJETJE
želi ob trojnem praznovanju vsem delovnim kolektivom na Dolenjskem, v Beli krajini in Spod. Posavju novih uspehov pri delu, ob tem pa kar največ osebnega zadovoljstva!
t LEKTRO
LJUBLJANA -ENOTA
NOVO MESTO
VOŠČI
VSEM POTROŠNIKOM
ELEKTRIČNE
ENERGIJE
DRUŽBENEGA
IN ZASEBNEGA
SEKTORJA!
SVOJE USLUGE PRIPOROČA IN ČESTITA

KOMUNALNA
BANKA 10V0 MESTO
SE PRIDRUŽUJE MANIFESTACIJAM IN ČESTITKAM DELOVNIH KOLEKTIVOM DOMAČE OBČINE ZA TROJNI PRAZNIK TER OB TEJ PRILOŽNOSTI POZDRAVLJA VSE SVOJE KOMITENTE IN VLAGATELJE HRANILNIH VLOG!
KROJAŠKO PODJETJE
KROJAČ
NOVO MESTO
čestitajo
za 1. MAJ vsem cenjenim gostom in jim žele prijetno praznovanje!
Medobčinsko prvenstvo v krosu
Na medobčinskem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo v Novem mestu, je tekmovalo skoraj dvesto tekačev iz Novega mesta, Krškega, Črnomlja, Trebnjega, Žužemberka, Vavte vasi. Brusnic, Otočca, Prevol, Podzemlja, Vinice, Dolenjskih Toplic, Šmarjete, Mirne peči in Šentjerneja. Niso prišli le tekmovalci iz Kočevja, če ne bi bilo slabega vremena, bi bila udeležba še večja. Proge so bile speljale v bližini stadiona, tako da so gledalci lahko ves čas spremljali tekmovanje.
Pionirke so bile najštevilnejše, saj jih je teklo kar 60. Na 400 m dolgi progi je zmagala Mikčeva (Žužemberk) z 1.35,1 pred Sladi-čevo (Mirna) z 1.36,0 in Brajerje-vo (Trebnje) z 1.37,0. Med ekipami so zmagale tekačice iz Šentjerneja, ki so bile že lani med najboljšimi, sledilo jim je Novo mesto in Trebnje.
Med mlajšimi mladinkami so se izkazale dijakinje ESS iz Novega mesta, ki so zmagale pred SKS Grm in gimnazijo Črnomelj. Med posameznicami je zmagala Pluto-va (ESS) v času 2.39,4 pred Ne-maničevo (ESS) 2.40,0 in Novakovo (gimnazija Novo mesto) 2.42,0
Pri starejših mladinkah je v teku na 600 m z veliko prednostjo zmagala znana novomeška atletinja Rogljeva (2.29,1). Sledile so ji Bukovčeva (gimnazija Novo mesto; 2.50,0) in Penca (učiteljišče; 2.51,0). Med ekipami je tudi tu zmagala ESS pred novomeškim učiteljiščem.
58 pionirjev je teklo na 600 m. Najboljši so bili Novomeščani, ki so zmagali pred Šentjernejem in Dolenjskimi Toplicami. Prvi je pritekel v cilj Kovačič iz Novega mesta v času 2.08,1. Sledila sta mu Markovič (Dolenjske Toplice) 2.11,0 in Krtačič (Šentjernej) 2.14.0.
Mlajši mladinci so v dveh skupinah tekmovali na 800 m. V prvi
JUGOSLAVIJA
SPENT 1965
Uspeh, ki mu
ni primere
svetovno prvenstvo v najinem tenisu je končano! •ffralci so pospravili loparje In se _ razšli, da se bodo čez dve leti spet zbrali v daljnji Avstraliji, ko bodo skušali pokazati še kaj več, kot so te dni v Ljubljani, ko so navduševali ljubitelje celuloidne žogice. Športna dvorana v Tivoliju je videla revijo najboljših mojstrov in zmage mojstrov nad mojstri — Kitajcev. Medtem ko so v Pragi vsaj Japonci enakovredno šli v korak s Kitajci, pa so tokrat igralci iz dežele vzhajajočega sonca morali priznati njihovo popolno premoč. Eden izmed gledal-cve finalnega dela je rekel: »Azijci igrajo namizni tenis, Evropejci pa ping-pong!« S tem je zadel žebclj na glavo! Eropski igralci so daleč, daleč za Azijci; ti jih prekašajo v vseh bistvenih elementih na-miznoteniške igre.
Ml smo lahko veseli, saj smo dokazali, da smo še vedno prvi
v Evropi! Naš uspeh se ni zmanjšal niti po tekmovanju posameznikov: dva para med osmerico najboljših, dva med šestnajstimi ter Markovič, Vec-ko in Pirčcva med šestnajstimi najboljšimi namlznoteni.škimi mojstri sveta; to jc za nas uspeh brez primere (če odštejemo zlato dobo Dolinarja in Harangoza)! Prebiti se med množico Kitajcev, Japoncev in Korejcev je bilo isto. kot priti skozi šivankino uho! Evropa je med 40 čctrtfinalisti imela le 9 svojih predstavnikov, v pnlfinalu pa jc kot poslednji Mohikancc ostal le Schoeler! Kitajci so pobrali pet naslovov: dvakrat ekipno, zraven pa še ChuangClic-tung pri moških, Liu Hui-ching in Oen Min-chin pri ženskih parih in Cu-ang Chc-tung ter IIsu Yin-sheng pri moških parih. .Ia-poneem sta kot obliž zt Izgubljene pozicije ostala dva naslova: Fukazitjcve pri ženskah in Kimure ter Sekijcve pri mešanih narih. Drugim ni o>-'nlo ničesar!
Za deset nepozabnih dni v novi športni dvorani v Tivoliju gre zahvrda najboljšim mojstrom bele žigice, najboljšim Jugoslovanskim igralcem, srn'lite! jem dvorane in izvrstnim organizatorjem ter Sr>"r!nim In objektivnim gledalcem, ki so z zanimati.i"m ^rem'iftli nrvenstva. Dvorana Je ostala prnzna. da si odno-clje do naslednjega leta, ko
brvlo ro':?7n!i svoie zna"i" n>-
vi mojstri, mojstri drsalk in male gumijaste pio"ice, najboljši hokejisti sveti*
J. splthal
skupini je zmagal Smerdu z 2.54,6 pred Marnom (oba gimnazija Novo mesto) 2.55,0 in Cvelbarjem (gimnazija Črnomelj) 2.57,0. Med ekipami je zmagala gimnazija iz Novega mesta pred ESS in vajensko šolo.
V drugi skupini je zmagal Vidmar (SKS Grm) z 2.54,7 pred Lekšetom (TSS Krško) 2.58,0 in Smodejem (gimnazija Novo mesto) 2.58,0. Le vajenska šola je imela popolno ekipo.
Pri starejših mladincih (1000 m) sta prva pritekla v cilj Zupančič (4.06,9) in Camlok (4.14,0) iz Kr-
škega, tretji pa je bil Pezdirc (4.17,0) iz vajenske šole. Ekipe ni bilo nobene.
V teku na 2 km sta med člani tekla le dva: Istenič je zmagal v času 7.38,0, Span iz Krškega pa je za progo potreboval 8.28,0.
Ta kros je bil obenem izbirno tekmovanje za sestavo mestnih reprezentanc v štafeti 3 X 1000 m »Po poteh partizanske Ljubljane«. Novo mesto bosta zastopali kar dve štafeti, če bodo pridno vadili, potem upamo, da nas bodo atleti dostojno zastopali na tej prireditvi. J. G.
Lep uspeh kočevskih keglja!
H Po prvem delu šahovskega ženskega prvenstva v kegljanju so kočevske kegljavke s 4.658 keglji na drugem mestu, če bodo tako dobre tudi čez 14 dni v Celju in Mariboru, bodo zasluženo prišle v zvezno ligo. Sercerjeva je v dveh nastopih podrla 820 kegljev, An-doljškova 793, Henigmanova 780, pa tudi ostale so bile zelo solidne.
Bi Na domačem kegljišču je bil
končan spomladanski del sekeij-skega prvenstva v kegljanju. Med 11 sekcijami je zmagal Komet pred Itasom. Oba imata po 18 točk.
B Zelo zanimivo je bilo srečanje med starimi in mladimi. V prvi polovici so vodili stari, nato pa so. mladi vseeno zmagali. Rezultat je bil 8059:7868, Bončina pa je postavil nov rekord kegljišča z 893 keglji. S. J.
Novo mesto : Kočevje 118:62
Prijateljska košarkarska tekma. Sodnik Petrič. Na Loki se je v lepem vremenu zbralo okrog 70 gledalcev. — Novo mesto: Knoll 31, Kopač 8, Jereb 12, Pire 4, Blažič 25, Splihal 38. — Kočevje: Pire 4, Kersnič 32, Levstik 4, Kaj-tna 6, Fajdiga, Atač 8. Gornik 2, Obranovič 6.
Turnirja ni bilo, ker Spodnja Šiška in Jezica iz neznanih vzrokov nista prispeli v Novo mesto, v prijateljski tekmi so nato Novomeščani zabeležili stotico proti gostom iz Kočevja. Domači so igrali hitro in so veliko metali na koš ter tudi precej zadevali, medtem ko smo pri gostih pogre-
šali učinkovitost, ki je sicer njihova največja odlika. Tokrat so igrali slabo v obrambi, zato so tudi doživeli naravnost katastrofalen poraz. Da bo gostom predla huda, smo opazili že v prvih minutah: v osmi minuti je bil rezultat 14:4, v 15. pa že 41:19, in ob polčasu celo 54:23. Kaj kmalu je bilo jasno, da bodo Novomeščani danes dosegli blizu sto košev. Napoved se je uresničila že v 15 minuti drugega polčasa, ko je bilo 101:51. Do konca se je razlika še povečala na 56 košev. Gledalci so bili prav gotovo zadovoljni z množico košev, ki so kar deževali skozi oba obroča.
Na slovenskem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži je mladi dvigalec Jože Smolič iz Kočevja v srednji kategoriji osvojil odlično drugo mesto. Dvignil je 250 kg (80, 70, 100) In premagal mnoge tekmovalce iz močnejših slovenskih klubov. Ta uspeh ponovno dokazuje, da Ima dviganje uteži v Kočeju ugodne možnosti za razvoj, čeprav jc trenutno ta šport v krizi. Ekipa, ki je bila pred dvema letoma med najboljšimi v Sloveniji, je skoraj razpadla, zato Je Smoličev uspeh toliko bolj presenetljiv.
Partizan naj skuša pritegniti v ta  šport   še   več   mladine, pred-
vsem delavske, ki tudi kaže največ zanimanja. Morda bi jim pomagala tudi težkoatletska zveza Slovenije. Lahko bi tudi priredili kakšen propagandni dvoboj: skratka, možnosti so, treba jih je le izkoristiti, razen če ne bo denar prevelika ovira.
•jam-

ŠAH
m
Maribor: Novo mesto 3:0
V drugem kolu slovenske odbojkarske lige so novomeški od-bojkarji izgubili v Mariboru z domačini, ki so skupaj s Kanalom najresnejši kandidati za naslov prvaka. Mariborčani so gladko zmagali v treh setih, ko se jim gostje niso dosti upirali (15:3, 15:7, 15:10).
Tabor : ELAN 2:1
Nogometaši novomeškega Elana so v nedeljo izgubili v prvenstvenem srečanju z ekipo Tabora z najtesnejšim izidom — 2:1. Kaže, da mlada novomeška ekipa igra v gosteh vse preveč oprezno in boječe in da zaigra šele takrat, ko Je tekma že odločena. Tako je bilo tudi tokrat; po vodstvu domačih je šele Kranjcu uspelo doseči častni zadetek za goste.
Cerklje : Dobrepolje 21:24
V prvenstveni rokometni tekmi LCL so Cerkljani doma podlegli gostom z 21:24 (14:12). V lepi in hitri tekmi so domači v prvem polčasu igrali dobro, ko pa se je poškodoval najboljši igralec Kukavica, so popustili in izgubili. Pred 300 gledalci je dobro sodil Bergant iz Ljubljane. Gole za domače so dali Kuželj in Kukavica po 7. Bevc 4, Mazinjanin 2 in Svetce 1. Najuspešnejši pri gostih je bil Strehovec z 12 zadetki.
-ob-
Vstzk planinec gorski stražar
Na občnem zboru planinskega društva v Radečah so nedavno ugotovili, da je lani obiskalo Lovrenc nad 1300 turistov, od tega v maju 40 članov PD Matica iz Ljubljane. Društvo Radeče ima že nad 260 članov, od tega jih ima okolica Loke 32. Sklenili so, da bodo letošnjega aprila in maja posebej pazili na planinsko rastje na območju društva, pri čemer naj bi bil vsak planinec tudi stražar.
S. Sk.
ESš in JLA za medsebojni prestiž
21. aprila so se med seboj pomerili šahisti in igralci namiznega tenisa iz ekonomske srednje šole v Novem mestu in pripadniki oddelka JLA v Pogancih. Obakrat so bili zmagoviti vojaki, ki so dvoboj v namiznem tenisu odločili v svojo korist s 5:1, v šahu pa so zmagali s 3:2. Najlepša dvoboja sta bila v namiznem tenisu med Bukovcem (ESS) in Hamidovičem (JLA), kjer je zmagal prvi z 2:1, v šahu pa med Markovičem (ESS) in Fistričem (JLA), kjer je zmagal Fistrič z 2:1.
Uspeh najmlajših kočevskih šahistov
V Grosupljem je bilo 22. aprila sektorsko tekmovanje pionirjev v šahu, ki so se ga udeležile ekipe iz občin Grosuplje, Ribnica, Kočevje in Ljubljana-Center. Tekmovanje je potekalo dobro, čeprav ga organizatorji niso jemali resno. — Rezultati — mlajši pionirji: 1. šola Jože šeško Kočevje, starejši pionirji: 1. šola Kopriv-nik, mlajše pionirke: 1. šola Majde Vrhovnik Ljubljana (3. šola Jože Šeško Kočevje), starejše pionirke: 1. šola Sodražica (3. šola Jože šeško Kočevje).
To je bil lep uspeh najmlajših šahistov in prosvetnih delavcev. Zmagovalno ekipe bodo tekmovale na okrajnem prvenstvu v Ljubljani.
A. A.
Velik uspeh mladih šahistov Posavja
Na okrajnem ekipnem prvenstvu pionirjev in mladincev so v Celju mladi šahisti iz občin Brežice, Krško in Sevnica dosegli velik uspeh. Rezultati — mladinci: Senovo, Sevnica, Šmartno ob Paki, Hudinja, Brežice, Slovenske Konjice, Gnže, Ponikve. Mladinke: Brežice, Griže, Dramlje, Boštanj, Celje — os. šola II., Šoštanj — Ravne, Krško. Starejši pionirji: Krško ln Sevnica, Zreče, Velenje, Rečica, Brežice, Teharje, Polzela, Ponikve — Grobelno. Stare iš« pionirke: Šoštanj, Rečica, Krško, Brežice, Šentjanž. Mlajši pionirji: Krško, Nazarje, Celje, os. šola II., Žalec, Brežice, Velenje. Mlaj. še pionirke: osn. šola Celje II., Dolenja vas — Krško, Brežice, Orla vas. Zmagovalci so se uvrstili  na  republiško prvenstvo.
D. B.
Želja: naslov slovenskih prvakov
Brežiški Partizan ima 10 panog: nogomet, kegljanje, namizni tenis, tenis, košarko, rokomet, odbojko, šah, orodno telovadbo in splošno telesno vzgojo. Brez dvoma je rokomet najbolj popularen. V Brežice je ta športna panoga prišla pred 10 leti, njeni nosilci so bili gimnazijci. Zdaj sta v moški ekipi le dva gimnazijca in dva študenta, jedro moštva pa tvorijo vajenci in fantje s poklici. Redni treningi so zato otežkočeni, saj je težko zbrati na trening celo ekipo. Ko bo igrišče osvetljeno, bo šlo mnogo lažje. Če bodo rokometaši v jeseni prišli v slovensko ligo, bodo prav gotovo tudi podjetja priskočila na pomoč. Rovan, Lapuh, Glogovšek, Lešnik, Blatnik, Šetinc II., Ko-stanjšek, Avsec, Jurišič, Brglez, Deržič, Bršec, Pavlov, Knežević in Šetinc I. so še zelo mlada ekipa. Vogrinčeva, Bahova, Bo-žičnikova, Mišičeva, Molanova, Vebletova, Kolarjeva, Juričiče-va, Preskarjeva, Lesova, Pa-vloničeva, Merslavičeva, Englo-va, Butanova, Bužančičeva, Lončaričeva, Podgorškova, Ma-lusova, Zurova — so mlajše in po zatrjevanju trenerja bolj marljive na treningih.
Darko Šetinc igra v Brežicah že tri leta.
— Kje ste začeli z rokometom? — smo ga povprašali.
— Leta 1953 v Šentvidu, ko sem bil v industrijski šoli. Naslednje leto sem že igral v prvi zvezni ligi za sarajevsko Mlado Bosno. Leta 1962 sem prišel v Brežice, ko sem pred tem igral še za Olimpijo in Branik.
— Najboljša rokometna tekma, ki ste jo videli?
— Leta 1959 v Bukarešti. Tekma Praga — Bukarešta je prinesla vse kar lahko prinese rokomet. Takrat so se Romuni šele začeli prebijati na svetovni jakostni lestvici.
— Najboljša vaša tekma?
— To je bilo na prvomajskem turnirju 1960 v Sarajevu na tekmi Sarajevo — Bukarešta, ko smo z 21:18 nepričakovano premagali Romune, ki so pred tem osvojili svetovno prvenstvo. Takrat sem dosegel 8 golov.
— Brežiški rokomet?
— Brežice bodo povsem zanesljivo prišle v slovensko ligo in bodo z vrnitvijo Pavlica iz JLA uigrana ekipa, ki bo
■prav gotovo ostala v ligi.
— Rokometna želja?
— Da bi moška ali ženska ekipa osvojila prvenstvo Slovenije. Ženske imajo več možnosti, še posebej ker bodo letos poleti šle na skupne priprave.
-Alj.
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
Zrak nam je potreben, njegove primesi pa ne
Zrak, ki nas obdaja, je sestavina med seboj pomešanih plinov. Najvažnejši za nas je kisik, ki ga je 20,8 odstotka. Ta plin se pri vdihanju veže z barvilom v rdečih krvničkah in dospe s krvjo do vsake posamezne celice v telesu, kjer se porabi. Končni produkt izgorevanja pa je ogljikov dvokis, ki ga kri na podoben način prenese iz celic do pljuč, kjer ga izdihamo. Izmenjavo plinov v pljučih imenujemo pljučno dihanje, izmenjavo plinov v celicah pa celično dihanje. Če kisika v zraku zmanjkuje in ga je le še 12 odst., se začnemo dušiti, če ga je manj kot 7,2 odst., pa se zadušimo. To se dogaja v globokih rudnikih ali pa v tesno zaprtih prostorih brez ventilacije.
Narava skrbi za to, da je kisika v zraku dovolj in da je njegovo kolebanje neznatno. Ljudje in živali vdihavajo kisik in izdihava jo ogljikov dvokis, rastline pa porabijo ogljikov dvokis in sproščajo kisik.
Ogljikov dvokis pa ne izdihava j o samo ljudje in živali, nastaja tudi pri vsakem izgorevanju, gnitju in vrenju, izbruhajo ga vulkani, najdemo ga tudi pod zemljo in v minerailnih vodah. Včasih ga je v zraku preveč. Ker je težji od zraka, se drži pri tleh. če ga je v zraku 2 odst. (v podmornicah in v globokih rudnikih), privajeni ljudje še lahko delajo, le dihanje se poglobi. Vendar pravimo, da pomeni že količina 1,5 odst. plina slab zrak. Pri množini okrog 15 odst. tega plina nastopijo znaki zadušitve, če ga je še več, je nevarnost za življenje. Take množine tega plina najdemo včasih jeseni v zidanicah, ko vre vino, kar je že večkrat vinogradnike stalo življenje.
še bolj nevaren plin, ki je včasih primešan zraku, je ogljikov monoksid. Ta nastaja pri nepopolnem gorenju. Najdemo ga v pečeh, izpušnih plinih motorjev, tlenju različnih materialov in drugod. Je brez duha in okusa, brez barve in se približno tristokrat raje veže na rdeče barvilo v rdečih krvničkah kot kisik. Zato so že majhne količine tega plina smrtno nevarne. Dostikrat smo že brali, da je šofer ogreval mrzlo garažo tako, da je pustil teči motor vozila, pa so ga našli mrtvega, da je nekdo naložil peč, ki ni vlekla in je zaradi tega umrl. Ti so bili žrtve ogljikovega monoksida.
Drugi škodljivi plini so lahko žveplo vodik, žveplov dioksid, nitrozni plini, amonijak in podobni, ki jih oddaja skozi tovarniške dimnike industrija ali pa nastajajo pri gnitju. Sem spada še metan, ki ga najdemo v močvirjih in v rudnikih. Ker v glavnem vemo zanje ali pa jih lahko spoznamo, niso tako nevarni.
V zraku je lahko mnogo prahu. V zaprtih prostorih, pa tudi na prostem ga je dovolj. Ta prah je lahko tako droben, da ga niti ne vidimo in prav zato zaleže povsod. Če se praše strupene snovi, je to seveda zdravju nevarno, posebno še, če je prah radioaktiven. Na prašnih delcih so lahko bakterije in virusi, ki prah okužijo. Drobni delci različnih snovi, ki so v zraku, lahko povzroče preobčutljivost telesa na tisto snov, pa dobivamo napade naduhe, izpuščaje po koži in podobno.
Vidimo torej, da je čist zrak za naše življenje nujen, njegove primesi pa večinoma škodujejo zdravju.
Dr. B. O.
Je to pomoč podeželju? - sprašujejo v Kočevju
Po razformiranju OZTK se je nogometna podzveza odločila, da je uvrstila v podzvezno ligo 12 klubov (10 v konkurenci in 2 izven). Ne bi razpravljal o kvaliteti, pač pa o dveh bistvenih vprašanjih: o krajevni oddaljenosti med klubi in njihovih finančnih možnostih.
Krajevna oddaljenost je tako velika in vezana s skrajno neugodnimi prometnimi zvezami, da pomeni resno finančno obremenitev vseh klubov. Igralci potujejo na tekme vsako nedeljo do pozne jeseni; člani in še mladinci. Le tisti, ki se ukvarja s finančnimi problemi teh društev, ve kaj to
Popravek in opravičilo Metliki
V 16. št. našega časnika se Je v članku »Zamrznjen športni barometer v Metliki« primerila neljaba pomota. Namesto stavka: »Poglavitni vzrok za nedelavnost je ta, da vsi, ki sodelujejo v telesno-vzgojnih organizacijah, gledajo le na denar«, bi moralo stati: »Tisti, ki bi lahko sodelovali v te-lcsnovzjojnih organizacijah, pa ne sodelujejo, raje delajo tam, kjer lahko zaslužijo.« Obenem se opravičujemo vsem tistim amaterskim športnim delavcem v Metliki, ki nesebično delajo v ObZTK in Partizanu.
UREDNIŠTVO
pomeni: avtobus iz Kočevja v Hrastnik in nazaj stane 75 tisoč dinarjev, tu pa ni všteta preskrba za 25 tekmovalcev, če bi potovali z vlakom, bi bile cene skoraj enake, razen tega bi izgubili več časa in zaradi slabih zvez bi morda morali celo prenočevati. Približno enako je stanje pri potovanju v druge kraje.
Potrebe so torej velike, že če teče tekmovanje v ligi redno in disciplinirano. Če pa tega ni, nastane zmešnjava, ki pripelje do nevzdržnega stanja. Klubi so šli v to ligo nepremišljeno: spet navajam primer iz Kočevja. Ta klub se je z velikimi finančnimi žrtvami disciplinirano udeleževal vseh tekem izven Kočevja. V Kočevje pa niso prišli kar štirje klubi! — Tako so izkoristili ligo, da so imeli tekme doma brez stroškov, ko pa bi morali gostovati, so izstopili iz lige. Tako so kočevski nogometaši s precejšnjimi stroški zabavali publiko v drugih krajih, domače igrišče pa je sedaj prazno, ker povratnih tekem ni. Gledalci so ostali brez športne zabave, zaradi katere so kočevski nogometaši tudi šli v ligo. Tukaj nekaj ni v redu: ali jc vodstvo NK Kočevje premalo pretehtalo situacijo za vstop v ligo, ali pa je bilo od ostalih klubov nešportno izigrano. KS Kje so zdaj SportnJ organi, ki P. se vedno hvalijo, da pomagajo C? in razvijajo šport na podeže-t£ lju? Kdo naj nosi odgovornost
f& B vre a'J.ejC   fclllflR&J ^\3r'^5   L:£3f .?H <S{|
O Brežicam so doma brez večjega napora premagali Duplje z 22:15 (12-9). Največ golov za domače je dal Šetinc I. (9), za goste pa Mr.rinšek (5). Po mokrem igrišču je dobro sodil Zibret iz Trbovelj.
Prvenstvena tekma ženske lige med Brežicami in Luko Koper nI registrirana, ker so se Brežičanke pritožile. V Brežicah pričakujejo ugodno rešitev.
* V Krški vasi so dobili parcolo za rokometno igrišče. MIr.dinci bodo večino del opravili s prostovoljnim delom. Začeli bodo meti šolskimi počitnicami, do jeseni pa, mislijo, da bo igrišče nared. če bo
šlo po nnčrtih, bodo v jeseni igrali v zasavski ligi.
• V spomladanskem delu LCL so fizično poskušali obračunati s sodnikom v Medvodah, Šiški, Brežicah in drugod. Taki primeri se dogajajo tudi v višjih ligah. Organizatorji bi morali poskrbeti za varnost sodnikov, o nepravilnostih pa bi morala razsojati tekmovalna komisija.
• V tekmi zasavske lige je Sevnica premagala Kekca s 17:16. Gostje so bili fizično močnejši, najboljšega moža pa so imeli v Fi-leju L, ki je dal 6 golov. Kolesnih je bil s 7 goli najuspešnejši pri Brežicah. O-vlč
B za neresno tekmovanje v ljub-B ljanski nogometni podzvezi? — b čas je, da pričnemo trezneje b gledati na razvoj telesne kul-b ture na podeželju, še posebej b v nogometu. Zdrav razvoj do-B raščajoče mladine nam mora B pomeniti več od zvezdništva!
A. ARKO
Občinske delavske športne igre v Krškem
1. maja se bodo v Krškem slovesno začele letošnje delavske športne igre, ki se bodo končale 4. julija letos. V številnih tekmovanjih se bodo predstavniki posameznih delovnih organizacij v občini pomerili v nogometu, rokometu, odbojki, lahki atletiki, namiznem tenisu, plavanju, streljanju, kegljanju, balinanju in šah« Delavske športne igre so v krški občini postale že tradicionalna prireditev, ki je spodbudila mnoge delovne kolektive k šnortne-mu udeistvovnhi. Tudi letos se je prijavilo za razna tek* movanja precej ekip.
Novo mesto : šmihel 63:18
V prvenstveni rokometni tekmi medobčinske lige so Novomeščani premngrM Smihel z rekordno visokim rcultfitom 63:18 (2o:6). Partizanovci so igrali izvrstno: hitro so podalnli ter uspofino streljal! na pol. SmUiel ie kar lf.-krat z?del vratnico: četudi bi vsi ti streli "adeli mrežo, bi bila razlika v golih še vedno zelo visoka! šm'hel ni pokazal ničesnr, ekipa ie bila le bleda senca tiste ekipe, ki ie preteklo nedeljo remizlrala s Crnorhltem. Vidmar s 15, Kobe z 12 in šetina z 9 so bili najboljSi strelci zmagovalcev.
Št. 17 (788)
DOLENJSKI LIST 31
Smolič iz Kočevja: drugi v Sloveniji!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski koledar
Petek, 30,  aprila   — Katarina Sobota,  1. maja —- Praznik dela Nedelja, 2. maja — Boris Ponedeljek, 3. maja    - Saša Torek, 4. maja — Florijan Sreda, .r>. maja — Miran Četrtek   li   maja — Jane/
ČESTITKE
Dragima Malčki in Rudiju Možicu iz Kostanjevice želi na novi življenjski poti obilo sreče Tilka z družino.
Dragi Mariji Jožef iz Herinje vasi 11 pri Otočcu želijo za njen rojstni dan vse najboljše Anica, Marija, Slavka, Marinka in Nada, ki se je vedno spominjajo.
ti
Mladima novoporočencema Mirku in Tonki iz Zemlja pri Gradcu želijo mnogo sreče in medsebojne ga razumevanja na novi življenjski poti Zupančičevi in Brudarjevi iz Novega mesta.
PREKLIC
Ivan Jurkovič s Hriba 3, p. Vas — Fara obžalujem in preklicu jem, kar sem govoril o Leopoldu Majeti-ču iz Fare.

Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
FRANCA RAČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in zasuli njegov prerani grob s cvetjem in številnimi venci. Hvala tov. Francu Butari, tov. Križaju in Jožetu Veglju za poslovilne besede ob odprtem grobu, številnim lovcem za častno salvo, godbi iz Brežic in pevskemu zboru iz Krške vasi, kakor organizacijam Zveze borcev iz Cerkelj in Dobo ve ter Lovskim družinam Cerklje, Čatež, Dobova in Krško, ki so se pogreba udeležile s svojimi prapori.
Hvala vsem, ki so nas v težkih dneh tolažili, z nami sočustvovali ali nam kako drugače izkazali svoje razumevanje in pomoč. Za posebno pomoč se zahvaljujemo Občinskemu združenju borcev Brežice, kolektivu KGP Brežice, Krajevni  organizaciji  ZB Cerklje in
Lovski družini Cerklje. Posebna zahvala dr. Teppevu m zdravnikom Zdravstvenega doma Brežice ter upokojeni sestri Jam-nikovi, ki so mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se Antonu Račiču za vsestransko razumevanje in Fonzi-ju Vahčiču za pravočasno pomoč pri organizaciji pogTebnih svečanosti.
Žalujoča    žena    Slavka, hčerke:
Slavka. Verica in Nada Dolenja    Pirošica    pri Cerkljah ob Krki
Ob bridki izgubi   našega ljubega moža, očeta in starega očeta
FRANCA ČRETNIKA
iz Gradišča
se zalival ju jemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. mu darovali
VSAK DAN: poročila ob S.15, 6.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored ob 5. do 8.00.
PETKK, 30. APRILA: 8.05 Mir — sproščenje . . . Blaž Arnič: IV. stavek iz simfonije Vojna in mir. 9.25 Koračnice igra pihalna godba Ljudske milice. 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje slovenske narodne pesmi. 10.35 Novo na knjižni polici. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Igor Peternelj: Dobra rastlinska proizvodnja — osnova za razvoj naše živinoreje. 12.30 Odlomki iz Verdijevo Traviate. 14.35 Variacije in fuga na Hšindlovo temo v B-duru skladatelja Johannesa Brahm-sa — izvaja avstrijski pianist Wal ter Klien. 15.30 Rado Simoniti: Kolednica madinskih brigad. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Pozdravi delovnih kolektivov za 1. maj. 18.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 20.00 Na predve'.......iznfka Tw'ian
V.reme
od 29. IV. do 9. V.
Padavine z ohladitvi- f jo okrog 30. aprila in I 5. maja. Vreme bo lepo f nekako od 6. do 8. ma- | ja. V ostalem deloma I sončno s pogostni- I mi krajevnimi ploha- I mi ali nevihtami.
vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za vso nego in skrb v času bolezni. Iskrena hvala tov Zagorcu in Tisu za poslovilne be.-ede., godbi iz Novega mesta ter g. župniku in pevcem iz Šentjerneja. Topla hvala za vse sosedom ir. vaščanom, podjetju GORJANCI Straža, kolektivu OBRTNIK
in STANDARD Novo mesto. Žalujoči:    Sena     Marija, hčerke Minka,  Panika, Milena z družino, sin   Branko   in   ostalo sorodstvo
Ob tragični smrti
IVANA UREKA
iz Kapel
se vsem darovalcem vencev, govorniku in kolektivu Tovarne pohištva Brežice, pevcem in godbi iz Kapel ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, zahvaljujejo žena in sinova z družinama
Ob  nenadni   izgubi   najine ljube mame
KATARINE MUC
iz Drašič
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in poklonili cvetje in vence. Posebno zahvalo za pomoč in pozornost izrekamo dr. Evgenu Binenteldu, zdravniku v Metliki, dr. Smrečni-ku, primariju novomeške bolnišnice, organizaciji Združenja borcev občine Metlika in Črnomelj, podpredsedniku ObS Metlika tov. Francu Jakljeviču, zastopniku Občinske skupščine Črnomelj Janezu zuniču, govornikom Tonetu Vergu, Marku Bajuku in Jožetu Plescu. Iskrena hvala tovarišu Jožetu Borštnarju in Niku Belopavlovi-ču, vsem vaščanom, bivšim borcem in aktivistom, še posebej pa tov. Enici   Skof   iz   Črnomlja, kakor
tudi pevcem in metliški godbi. Neutolažljivi    hčerki    Marija in Ivanka v imenu sorodnikov
Ob bridki izgubi našega dragega
LJUDEVITA PAPEŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, ga spremili na zadnji poti ter -mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo govornikom dr. Ivanu Va-siču, Tonetu Valentinčiču in zastopniku sindikalne podružnice Izvršnega sveta SRS; za nesebično pomoč sosedu tov. Šmidu s soprogo, ObO ZB Novo mesto, ObZTK Novo mesto, osnovnim organizacijam SZDL, ZB in ZK Novo mesto III. teren, TVD Partizan Novo mesto, pevcem in godbi ter vsem, ki so kakorkoli pomogali in sočustvovali z nami. Družini Papež in Smerdu Novo mosto, 26. aprila 1965
Ob tragični izgubi našega ljubega sinka in bratca
JANEZKA ZUPANČIČA
iz Biške vasi se prično zahvaljujemo sosedom za pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja, vsem, ki so ga počastili na domu, mu poklonili toliko krasnih vencev in cvetja, ga spremili na zadnji poti  ter z nami sočustvovali. Lepa hvala č. g. p. Gabrijelu za spremstvo. Posebna hvala vodstvu in učencem osemletke v Mirni peči za vence, spremstvo, žalostinke in poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča družina Zupančič in sorodstvo
Marija Škerjanc: Slavnostna uvertura Miroslav špiler: Praznična skica. 20.15 »Kontinenti pojo«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 23.15 V plesnem ritmu.
SOBOTA, 1. MAJA: 8.00 Veseli tobogan. 9.05 Praznik radosti . . . 10.00 »Bratje le k sonem svobodi«. 10.30 V pomladnem ritmu. 11.30 Lepe melodije. 12.05 Prvomajski pozdravi delovnih kolektivov. 13.30 Zvone Kržišnik: Ob 1. maju. 14.00 V svetu opernih melodij. 15.30 »Glasba združuje narode«. 16.00 Ob 10-letnici ustanovitve simfonič nega orkestra RTV Ljubljana. 18.30 Iz narodne zabavne zakladnice. 20.00 »Ljudje v belih rokavicah«. 21.15 Vedri zvoki. 21.30 »Na prvem mestu«. 22.10 Oddaja za naše izseljence. 23.05 V prijetnem razpoloženju.
NEDELJA, 2. MAJA: 8.00 Mladinska radijska igra Barbara -Vink-ler: Zadnji bedak iz leta 2.000. 9.05 Prvomajski pozdravi delovnih kolektivov. 10.00 Se pomnite tovariši . . 10 45 Nekaj partizanskih oesmi. 11.00 Rezervirano za prenos proslave 20. letnice ustanovitve prve slovenske vlade ob navzočnosti občinske skupščine. 12.30 Iz slovenske orkestralne glasbe. 13.30 fiober: Tudi izleti so dopust 15.05 Za vsakogar nekaj v pomladanskem razpoloženju. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.00 Pomladni preludij. 21.15 Aleksander Glrmmov: I.etni čast, radijska priredba baleta. 22.10 Plesni zvoki. 23.05 Nočni akordi.
PONEDELJEK, 3. MAJA: 8.00 Konjar-šomen: Prva gimnazija na Slovenskem. 8.25 »Pozdrav pomladi«. 8.40 Z narodnimi pevci in ansambli. 9.05 Mali koncert godbe Ljudske milice p. v. A. Hriberška.
Ob nenadni, prerani izgubi naša drage mame, sestre, tete in stare mame
MARIJE MERHAR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,' ki so nam v dneh žalosti pomagali ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala najbližjim sosedom Gregorčičevim, Moharjevim in Mihaličevim. Nadalje se zahva 1 ju jemo vsem, ki so se poslovili od nje ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, Trgovskemu podjetju DOLENJKA, IMV, PIONIR, bolnici ter tovari-šicam in učencem III. razreda šole Mali Slatnik. Še enkrat hvala vsem, ki so počastili njen spomin in nam izrekli sožalje in nas tolažili!
Žalujoči:   mož   Janez,   sin Tone z družino, sin Ciril, Ivan, Mirko, hči   Martina   in   Dani   ter sestre in bratje
Smolenja vas, 26. aprila 1965
Za  izraze  sočutja  in  sožalja, za poklonjene   vence   in   cvetje ter številno sremstvo na poslednji poti nageša dragega očeta
ANTONA PLESK0VICA
z Muhabcrja
izrekamo vsem duhovnikom, pevcem, podjetjem INIS, IMV in PIONIR Novo mesto prav prisrčno zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo zdravnikom, ki so mu v času
bolezni pomagali. Žalujoče hčerke: Milka z družino, Anica,   Mari   z   možem. Tončka z družino, Zinka in Jožica.
Ob težki izgubi moje drage žene, naše dobre mame, sestre in stare mame
ANE JAKLIČ
rojene Krašovec iz Slanine vasi št. 16 pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja Trgovskemu podjetju MER-KATOR Metlika in tovarni BETI v   Metliki   za   izrečeno sožalje
in vence. Žalujoči: mož Jože. otroci Murička. Ivanka,  Karla  z družinami, Ivan in Angelca, sestri Rezka in Marija brat Jože in ostalo sorodstvo
Ob bridki izgubi drđgega očeta
ANTONA KASTELICA
Iz šentjošta
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence. Posebna hvaln sindikalnim podružnicam IMV, OPREMALES in NOVOLES iz Novega mosta. Prav lepa hvala gasilskemu pevskemu društvu in vsem, ki so pomagali ob njegovi kratki bolezni.
Žalujoči: sinovi Alojz, Jože, Franci z družinami, hčerke Pepca, Mirni, Rozka in Ivi z družinami, sin Vide, bratje Jože. Franci, Lojze z družinami, sestri Francka z družino in Ivana ter ostalo sorodstvo
Ob bridki smrti, ki nam je vzela iz naše srede našega najdražjega moža, očeta, starega očeta, brata strica in svaka
FRANCA MARCA
aktivista    NOV    in    člana Z» iz Mihovega 14, p. Šentjernej
se iskreno zahvaljujemo vsem so rodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, posebno pa čukaj-
10.00 Pianist Marijan Lipovšek koncertira z orkestrom RTV Ljubljana. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Tone Krašovec: Sadovi dela 12.30 Ena novosti v našem arhivu domače orkestralne glasbe. 13.30 Popoldanski konenert lahke in zabavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 V narodnem tonu . . . 17.05 Iz festivala mladinskih zborov v Celju. 17.35 Boža Novak: Spomini na kurirske poti. 18.30 V tihem mraku in druge starejše in novejše slovenske skladbe. 20.00 Zvočni mozaik. 20.30 Skupni program JRT — Studio Ljubljana. Slavnostni koncert ob 20. obletnici osvoboditve. 22.10 Od popevke do popevke. 23.05 Literarni konturno.
TOREK, 4. MAJA. 8.05 Ansambel Rudija Bardorferja in ansambel Boruta Lesjaka. 8.20 Jutranji zabavni zvoki — madžarska zabavna glasba. 9.25 Renata Tebaldi v operah italijanskih veristov. 9.45 četrt ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana, dirigent Jože Priv-šek. 10.15 Glasbnei sejem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Herman: Setveni načrt na družbenih obratih Kmetijskega kombinata Barje. 12.30 Iz koncertov in simfonij. 14.35 Pet minut za novo -pesmico. 15.30 V torek nasvidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Pol ure s slovenskimi pevci zabavnih melodij. 18.45 Na mednarodnih križ-potjih. 20.00 Majhen recital so-pranistke Sonje Demšar, Trst, pri klavirku Gojmir Dernšar. 20.20 Radijska igra. 21.20 Serenadni večer. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev.
SREDA, 5. MAJA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Domače pesmi in napevi. 10.00 Rezervirano za prenos proslave v Ajdovščini ob 20-letnici prve slovenske vlade. 11.30 Igrata pihalna orkestra JLA in Ljudske mrlilice. 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Mastnak: Kooperacija v ovčereji. 12.30 Iz oper
ne tovim za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Posebna hvala za posla ne vence Trgovskemu podjetju DOLENJKA — Novo mesto, organizaciji ZB Šentjernej, Gasilskemu društvu Vrpolje in družini Blatnik iz Novega mesta. Iskrena hvala za izraženo sožalje vsem, posebno še za poslana pismena sožalja tov Slavku in Jelki Kastelic iz No-•ega mesta. Se enkrat iskrena ala vsem, ki ste počastili njegov , omin, nam pa pomagali in nas
tolažili v najtežjih trenutkih. Mihovo,   Gor.   in   Dol. Vrpolje, Novo   mesto,   Ljubljana, Kočevje
in Cleveland. 26. aprila 1965 Žalujoči: žena Marija, sestra Pepca, sin Frane z družino, hčerke: Marija, Ncžka, Pepca, Anica, Fanika in Tilka z družinami ter družine Marc, Petrov, Zupan, Jesih, Golob, Skerelj, Fine in Oklešen
Ob nepričakovani smrti naše ljube žene in mame
ALOJZIJE B0HTE
iz Hrušice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji podarili vence. Posebna zahvala dr. Jenku in vsemu zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka, kirurški kuhinji, stopiški šoli in tovarni NOVOTEKS. Lepa hvala sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih   pomagali   ter gospodu
župniku za ganljive besede. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Štefka, Marija, Martina, Anica in Lojzka z družino ter ostalo sorodstvo
Ob izgubi drage mame
FRANČIŠKE TEKST0R
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence ter govornikoma za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki so nam ob bridki izgubi izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju, zlasti pa še dr. Vodniku za dolgoletno skrb in lajšanje bolečin. Sinovi Tone, France in Ivau z druži nami

PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750 in dva nova akumulatorja zanjo.   Naslov   v   upravi lista
(396/65).
FIAT "50 v odličnem stanju prodam. Informacije v trgovini AV-TODELI, Novo mesto, telefon 21-570.
L GODNO PRODAM primo NSU pretiš, odlično ohranjeno. Infcr-maeije na telefon 21-560 do 14. ure.
PRODAM MOTORNO KOLO DKW, letnik 52, v voznem stanju. Ivan Kocjan, Ljubljanska 15, Novo mesto.
UGODNO PRODAM dve postelji, dvodelno omaro in nočni omarici. Cena 30.000 din. Informacije in ogled pri Alojzu Ovničku, Karlovška 5, Novo mesto.
PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo in radio aparat. Mirko Eržen, Nad mlini 24, Novo .mesto, ■ ■
POCENI PRODAM klavirsko harmoniko, rabljeno, na 120 basov. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (387/65).
PRODAM vzidljiv štedilnik na dve plošči in pol, z dvema pećnicama in bakrenim kotličkom. Brš lin 4, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov desni štedilnik na drva. Papež, Paderšičeva, nova hiša.
mojstrov ruske peterke. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu. 15.30 Tako poje naša dežela . . . 17.05 Glasbena ustvarjalnost, v dvajsetih letih od 1945 do 1965 pri Slovencih. 18.15 Iz fo-noteke Radia Koper. 20.00 Mešani zbor KUD Pošta iz Maribora p. v. Cirila Rakuše. 20.30 Matija Brav-ničar: Hlapec Jernej, opera množice v 8 slikah. 22.10 Nočni zvočni mozaik. 23.05 Literarni konturno.
ČETRTEK, 6, MAJA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.41 Slovenske narodne pojeta Ileana Bratuž in Miro Kornjak. 10.15 Glasbeni sojem. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Ce-gnar: Pakiranje jagodičja za samopostrežbo. 12.30 Opoldanski diver-timento. 14.05 Odlomki iz francoskih oper v slovenski izvedbi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pihalna godba Zagrebške vojne oblasti, dirigent Vilim Markovič. 15.40 Literarni sprehod E. V. Smith: Preludij. 18.15 Odskočna deska, 27. oddaja; 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov. 21.00 Literarni večer Pesem svitanica. 22.10 Popevke se vrstijo. 23.05 Novejša glasba z domačimi in tujimi izvajalci.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK, 29. APRILA: 18.00 — šolska oddaja — Miško Kranjec: Stara jablana. 18.25 — Obvestila. 18.30 — Izbrali ste sami — glasbena oddaja.
SOBOTA, 1. maja: 9.00 — Prvomajske čestitke delovnih kolektivov. 10.30 Ob 1. maju — Poročila iz naše komune — Mnenja drugih — Naš prispevek — Za naše kmetovalce — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov.
NEDELJA. 2. MAJA: 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
POROČNE   PRSTANE   po zadnji
modi izdeluje zlatar. Gosposka 5, Ljubljana.
K 4-ČLANSKI DRUŽINI sprejmem takoj pošteno in pridno dekle, lahko začetnico. Ponudbe poslati na: Marija Mohorič, Kmetijsko živilski kombinat Kranj.
PEKARNA OMERZEL Krško sprejme takoj vajenca. Hrana in stanovanje zagotovljena!
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje z vrtom v Novem mestu za stanovanje v Ljubljani. Naslov v upravi lista (390/65).
ZAMENJAM kletno sobo v Bršlinu za enakovredno kjerkoli. Hra-star, Bršlin 17, Novo mesto.
PROSIM NAJDITELJA ključev na rumenem obročku, da jih odda proti nagradi v upravi lista (397/65).
OBVEŠČAM cenjeno prebivalstvo, da bo 1. maja otvoritev nove gostilne v Beli cerkvi, bivša gostilna pri Zorku. Vljudno vabljeni! — Marija Gotlib
VELIKO ZABAVO priredi FRATA 1. in 2. maja. Ne zamudite razvedrila. Jedača in pijača priskrbljena, solidna postrežba, ples. Odprto vsak dan. Vljudno vabljeni!
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim in učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Tr-goskem podjetju HMELJNLK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158.
PRAZNO SOBO iščem v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v.upravi lista (412).
TAKOJ SPREJMEM mizarskega pomočnika ali priučenega mizarja. Samsko stanovanje priskrbljeno. Slavko Boc, Zupanova 9, Ljubljana.
PRODAM MOTORNO kosilnico v odličnem stanju. Anton Berus, Ločna 19, Novo mesto.
Matični urad Novo mesio
V času od 21. 4. do ii(i. 1. je bilo rojenih 21 dečkov in 22 deklic.
Poročili so sc: Franu Golob, šofer iz Birčne vasi, in Martina Mu renče; kuharica, iz Ljubljane; Jož;. Škufca, uslužbenec z Otočca, in Antonija Golobic, uslužbenka z Dol. Kamene; Anton Grabnar, delavec iz Žabnice, in Ana Smrke, delavka iz Podnarta; Franc Luk šič, strojni ključavničar, in Marija Mavsar, delavka, oba z Igleni-ka; Franc Lobe, delavec iz Vel. Brusnic, in Marija Luzar, delavka iz Gabrja; Viktor Brulc, delavec iz Gor. Suhadola, in Marija Kle-menčič, poljedelka iz Hrušice; Mihael Macedoni, čevljar iz, Orešja, in Vida Gričur, delavka z Otočca.
Umrli so: Ana Jaklič, gospodinja iz Slanine vasi, 67 let; Franc Cretnik. osebni upokojenec iz Gor. Gradišča, 66 let; Jože Legan, upokojenec iz Žužemberka, 68 let; Ivana Razpet, delavka iz Nunskega loga, 35 let; Anton Peskovic, posestnik z Muhabera, 69 let; Alojzija Bohte, gospodinja s Hrušice, 55 let, in Marija Mohar, gospodinja iz Smolenje vasi, 56 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Roginič iz Črnomlja — Nevenko, Ljudmila Božič iz Regrče vasi — Janjo, Majda Greznik iz Štefana — Majdo, Pepca Kovačič z Vrha — Jožico, Štefka Dular iz Prečne — Bernardko, Ana Novak iz Sahovca — Bojana, Marija Vidmar iz Če-levca — Romana, Katarina Mur-gelj iz Dolnje Dobrave — Sonjo, Kristina Cvetan iz Gornjih Kamene — Franceta, Marija Trem-pus iz Ogulina — Željka, Ivanka Čopič iz Brusnic — Natašo, Anica Cimperman iz Kokrice — Lidijo, Ana Gorše iz Drganjih Sel — Vesno, Marija .zugelj iz Curil — dečka, Slavka Koplan iz Stranske vasi — deklico, Marija Malus iz Tržišča — deklico, Štefka Erpič iz Mirne — dečka, Ivanka Župa-nič iz Radošev — dečka, Stanislava Strmec iz Bršlina — deklico,
Vsem    znancem    in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da Je 20.   aprila   nenadoma preminila moja draga žena
ANGELA GRGIČ
na Jesenicah na Dolenjskem. Pogreb je bil 22. t. m. Žalujoči: mož Anion, hčerki Hermina in Iva ter sin Jože z družinami
UGODNO PRODAM raztegljiv kav«
in žensko kolo. Naslov v upravi lista (415/65).
KMJ\0
Brežice: 30. 4. in 1. 5. jugoslovanski film »Nikoletina Bursač«. 2. in 3. 5. ameriški barvni film »Plamteča zvezda«.
Brod na Kolpi: 1. in 2. 5. ameriški barvni film »Borba za obstanek«.
Črnomelj: 30. 4. in 2. 5. ameriški barvni film »Zabranjene strasti«. 4. in 5. 5. sovjetski film »Rdeča jadra«.
Dol. Toplice: 1. in 2. 5. angleški film »Plamen na ulicah«.
Kočevje — »Jadran«: 30. 4. francoski film »Kdo ste vi, dr. Sorge«. 1. in 2. 5. jugoslovansko-nemški barvni film »Zaklad v Srebrnem jezeru«. 3. in 4. 5. ameriški barvni film »Nuna«. 5. in 6. 5. jugoslovanski film »Nikoletina Bursač«.
Kostanjevica: 1. in 2. 5. ameriški barvni film »Aprilska ljubezen« 5. 5. angleški film »Bilo jih je sedem«.
Metlika: 30. 4. jugoslovanski film »Ne razdiraj sreče!« 1. in 2. 5. ameriški film »Vojni heroj«. 3. in 4. 5. francoski film »Potovanje z balonom«. 5. in 6. 5. angleški film »Nikoli ne popuščaj«.
Mokronog: 1. in 5. 5. nemški barvni film »Poslednji akordi«.
Novo mesto — »Krka«: 29. in 30. 4. jugoslovanski film »Izdajalec« .
Predgrad: 2. 5. češki film »Romeo, Julija in tema«.
Ribnica na Dol.: 1., 2., 3. in 5. maja: angleški film» »športno življenje«.
Sodražica: 1. in 2. 5. ameriški film »2ena v obsedenosti«.
Stara cerkev: 1. in 2. 5. ameriški barvni film »Alamo« — I. del.
Straža: 1. in 2. 5. ameriški film »Zlata trobenta«.
Trebnje: 1. in 2. 5. angleški film »Valček toreadorja«.
Florjana Bučar iz Otočca — dečka.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Jože Sclak, vnuk posestnika iz Dobo ve, je padel v ogenj in se opekel po obrazu in rokah; Zdravka Uhana, sina posestnika iz Rodin, je ugriznil pes v desno nogo; Zvonko Skedelj, sin delavca iz Brezja, je padel približno meter globoko in si poškodoval levo nogo; Marija štrlekar, delavka z Otovca, je padla in si poškodovala levo koleno; Adolf Rupert, upokojenec iz Gabrja, je padel in Si   poškodoval   desno   roko; Stane
Uhan, električar iz Dolnje Nemške vasi, je padel pod voz in si poškodoval prst leve roke; Anton Vodopivec, posestnik s Kra-sinca, je padel z voza in si poškodoval levo nogo v kolku.
Solidno in hitro očisti oblačila
KEMIČNA ČISTILNICA NOVO MESTO
Germova ulica 5
^^^^^^
Delo zobne ambulante v Straži
Zdravstveni dom Novo mestu obvešča prebivalce z območij Straže in Dol. Toplic, da bo z majem začela delati zobna ambulanta v Straži. Delovni čas bo ob torkih in četrtkih od 7. do 13. ure.
Prodaja osnovnih sredstev
KRAJEVNA SKUPNOST KOČEV-JE-MESTO proda sledeča osnovna sredstva Servisa Krpalnice:
— štiri šivalne stroje in ostalo opremo.
Licitacija bo 4. maju ob 8. uri ea družbeni sektor in po 10. uri za zasebnike. Interesenti si lahko ogledajo omenjena sredstva na dan licitacije v prostorih servisa na / Ljubljanski c. št. 19, Kočevje.
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinsk. odbori SZDL Bre-ilce, Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika Novo mesto Ribm ca, Sevrnca tn Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošnlk (glavni m odgovorni uredn-k), fti« Bsčei. France Grivec, Miloš Jakopec Marjan Moškon  Jožica r*ppey in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrte* - Posamezna številki 40 din — Let oa naročnina 120." din. polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za Inozemstvo 24«' din — Tekoč, račun pri podružnici NB i Novem mestu: 60o-l 1-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto Glavni trg 3 - Poštni predal 33 -Telefon 21-227 - Rokopisov m fotografij ne vračamo -TISKA Časopisne podjetje DELO V Ljubljani
RADIO LJUBLJANA