NAS ČASOPIS Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLI, 421. številka tregfg* t 24. november 2014 Variante trase daljnovoda Intervju z Vinkom Tomšičem S čolnom proti ujmam Gostilna Bistra z novimi sobami Kamenčki v cokli Borovniščica, grozeča reka Tekla je kri Gradijo oddajnik Intervju z novim županom Novi metri asfalta v Ligojni Obnova vodovoda v Žažarju Miklavžev sejem vabi Ujma zopet ni prizanašala Zadrževalnik - (ne)varnost? Župan nadaljuje z delom Srečanja starostnikov QOO Občinski svet začel z delom Rastejo protihrupne ograje Gasilci v boju s poplavami Čipke za brezjansko Marijo stran od 2 do 15 stran od 16 do 21 stran od 22 do 25 stran od 26 do 34 stran od 35 do 39 Pripravljajo osnovne trase daljnovoda Pripravljavci državnega prostorskega načrta so proučili pripombe in pobude z javnih razprav o gradnji 400 kV daljnovoda v »naših« občinah. Predvidoma spomladi prihodnje leto bodo študije variant v javni obravnavi. Več na 2. strani. Nov videz pokopališča na Urhu Tisti, ki so prvega novembra obiskali grobove na pokopališču na Svetem Urhu, so bili prijetno presenečeni, kajti vaščani so v sodelovanju z Občino Horjul poskrbeli za novo ureditev prehodov na pokopališče. Več na strani 23. Prebivalci Dola in Laz, pozor! Z Našim časopisom ste prejeli tudi vprašalnik o izgradnji optičnega internetnega omrežja. Izpolnjenega vrnite na naslov Laze 1 (Igor Trček). Lahko pa ga prenesete tudi s spletne strani borovnica.eu. Namesto križa oddajnik Streljaj od nekdanjega evharističnega križa na Griču nad Borovnico »raste« 24-metrski oddajnik - nova bazna postaja enega od slovenskih ponudnikov mobilnih storitev. Slab signal v borovniški dolini naj bi bil tako le še preteklost. Več na strani 16. Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si Prihaja veseli december Skoraj vsaka občina je za veseli december pripravila bogat program, prvi višek pa mu v večini primerov dajejo Miklavževi sejmi. Na »svojih« straneh v Našem časopisu poiščite, kdaj bo v vaši okolici, če pa ga slučajno zamudite, potem lahko obiščete še božično-novoletne sejme, ki jih ravno tako organizirajo nekateri kraji. (Foto: finance.si) Več fotografij k posameznim člankom si lahko ogledate na www.mojaobcina.si. Ш1М0 KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 бб 22 I I V roku treh dni okrog praznika spomina na mrtve je med borovniškimi ovčjimi čredami kar dvakrat mesaril volčji trop z Menišije. Volkovi so v ogradah na Pakem in v Zabočevem poklali enajst ovac in jagnjet, še več je bilo poškodovanih. Več na borovniških straneh. Naslednja številka bo izšla 19. decembra, prispevke zbiramo do ponedeljka, 8. decembra. v Zal mi je Že tretji mesec začenjamo prvo stran s poplavami in škodo, ki so jo prizadejale. Tokrat se je na udaru znašla tudi Občina Borovnica, katere novoizvoljeni župan je, kot je zapisal v svoji kolumni, takoj doživel precej moker krst. Dobrova - Polhov Gradec jo je kljub zadnjemu rdečemu alarmu dobro odnesla, česar pa ni mogoče trditi za neurja pred tem. Kot piše naša dopisnica na dobrovskih straneh, je povzročena škoda od občinskega proračuna zahtevala že skoraj milijon evrov sredstev. Koliko jih bo dobila nazaj s strani države, je vprašanje. Vlada obljublja, da ne bo nič več tako, kot je bilo, da bo bolje na področju protipoplavne zaščite, a ljudje trepetajo ob vsakem napovedanem nalivu. Občina se je že sedaj znašla na tnalu medijev, da je krivec za poplave v Ljubljani, ker ne dopusti zadrževalnika na Dobrovi. Naj še enkrat voda zalije Ljubljano in župan bo imel opravka s silno neprijetnim pritiskom medijev, ki bodo vzeli v bran prestolnico. Ne vem, ali mediji vedo za uradni dokument strokovne delovne skupine na MOL, ki ugotavlja, da bi zadrževalnik zadržal le 4 % visokih voda in da po mnenju hidrologa Veharja obstaja resna nevarnost dviga podtalnice, ki bi zalila objekte zunaj zadrževalnika? Žal mi je, da nekateri mediji, ki že sedaj s prstom kažejo na dobrovsko občino, ne upajo priznati ali pa ne vedo, da že lep čas obstaja državni dokument za poplavno varnost dela Ljubljane, ki predvideva tri ukrepe, vsekakor ne gradnjo zadrževalnika, a noben od njih ni bil izpeljan - ker država zanj ni našla denarja. Ali bo kaj bolje, bo še najbolje pokazal čas. Resnično upam, da je letošnje leto »zgolj« posebno in da se ne bo več ponovilo. Podobno, kot se ne bi smelo ponoviti, da bi država varčevala pri zanemarjanju protipoplavne varnosti. Gašper Tominc, urednik in novinar 2 NAŠ ČASOPIS Občina f3J Vrhnika 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Priprava dokumentacije za daljnovod napreduje Mineva približno eno leto, odkar so potekali posveti s prebivalci lokalnih skupnosti, ki živijo ob predvidenih trasah daljnovoda. Organizirani so bili zato, ker je želelo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor že v zgodnji fazi predstaviti načrte za prehod 220 kV omrežja na 400 kV ter omogočiti soočenje mnenj in predlogov lokalne javnosti glede načrtovanega daljnovoda z izhodišči stroke in države. Prav tako je želel investitor - ELES - pridobiti mnenja lokalne javnosti o obeh variantah. Vseh posvetov se je skupno udeležilo več kot 550 udeležencev. Daleč največ vprašanj in izraženih mnenj udeležencev se je nanašalo na vplive daljnovoda na zdravje in premoženje ljudi. Pogosta so bila vprašanja o sevanjih, o nadomestilih za zmanjšano vrednost nepremičnin pod daljnovodom in ob njem, o merilih za izbor najustreznejše variante in morebitnih optimizacijah. Poleg splošne zahteve, izražene na vseh posvetih, naj se daljnovod umakne od naseli, je bilo nekaj konkretnih predlogov glede poteka ali izboljšav trase. Med glavnimi razlogi za nasprotovanje daljnovodu je strah ljudi pred njego- vimi negativnimi vplivi na zdravje, predvsem elektromagnetnega sevanja in hrupa. Podrobni zapisi posameznih delavnic in tudi zaključno poročilo o posvetih je objavljeno na spletni strani investitorja: http:// www.eles.si/prehod-22-0kv-na-400kv-bericevo-di-vaca-sodelovanje-javnosti. aspx Pripravljavci DPN so vse prejete pobude in prispevke skrbno proučili in trenutno obdelujejo optimizacije znotraj študije va- riant in okoljskega poročila. Optimizacije bodo nato vpeljane v osnovne variante tras, nato bosta študija variant in okoljsko poročilo prišla v javno obravnavo, ki je predvidena spomladi 2015, potekala bo v vsaki občini in na pristojnem ministrstvu za prostor. Pripravljeno gradivo bo razgrnjeno in bo tako v času javne razgrnitve 30 dni na voljo za pripombe in predloge. Temu bo sledila javna obravnava. Takrat bo ponovno priložnost, da se bodo zainteresirani krajani vključili v postopek in podali svoje pripombe. Ponovna javna razgrnitev z zbiranjem mnenj in pobud bo organizirana v fazi osnutka Državnega pros- torskega načrta (DPN) za prehod 220 kV omrežja na 400 kV od Beričevega do Divače, to bo predvidoma konec leta 2015. Celoten postopek je prikazan na sliki. Na spletnih straneh družbe ELES je na voljo številno gradivo, ki pojasnjuje različne vidike umeščanja daljnovoda v prostor. Med drugim so navedene tudi informacije o najpogostejših vprašanjih z odgovori (http://www. eles.si/pogosta-vprasanja. aspx), ki zajemajo podatke o načrtovanju in gradnji daljnovodov, lastnostih električnih in magnetnih polj, hrupu in dovoljenih obremenitvah, meritvah in drugih zanimivih podatkih. Vabljeni k ogledu. PRVIH 200 KUPCEV PREJME DARILO NOVO NA VRHNIKI OD 20. NOVEMBRA SPAR I VRHNIKA www.kompas-shop.si f * laoaljevanje projekta Cista Ljubljanica v občini Vrhnika Centralna čistilna naprava v Občini Vrhnika že poskusno obratuje -Kanalizacijski sistem v izgradnji po planu JUBLJANIC Projekt izgradnje Centralne čistilne naprave Vrhnika obsega izgradnjo sekvenčno biološke čistilne naprave z aerobno stabilizacijo blata, nitrifikacijo denitrifikacijo, z biološkim čiščenjem fosforja in dodatnim kemijskim čiščenjem fostorja. Za ta namen so se ob obstoječem predčiščenju zgradili bazeni in upravno tehnološki objekt. Dela vezana na proces čiščenja (bazeni, upravno tehnološki objekt) so zaključena, izvaja se le še zunanja ureditev in sanacija mehanskega dela čistilne naprave. Projekt izgradnje centralne čistilne naprave v občini Vrhnika je trenutno v fazi poskusnega obratovanja. V skladu s programom preskusov je potrebno izvesti preskus pred zagonom, preskus zagona in samo poskusno obratovanje, kjer se vzpostavi sistem čiščenja ter izvedejo meritve emisij v vode. V času poskusnega obratovanja se bo izvedlo tudi šolanje za bodoče upravljavce čistilne naprave, za vse zainteresirane pa bo organiziran tudi dan odprtih vrat z vodenim ogledom delovanja čistilne naprave. Na kanalizacijskem omrežju so dela zaključena na območju Verda, Notranjske ceste in Gabrč v skupni dolžini ca 3 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Trenutno se dela zaključujejo na Mirkah, medtem ko se dela intenzivno izvajajo še na Stari Vrhniki. Tudi pri gradnji kanalizacije dela potekala nemoteno in po terminskem planu. V okviru skupine projektov Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice se izvajajo investicije v odvajanje in čiščenje odpadne vode z namenom izgradnje ustrezne infrastrukture na območjih, ki so v državnem operativnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo do konca leta 2015, skladno z evropskimi direktivami Čistilna naprava - upravna stavba na področju izvajanja in čiščenja odpadnih voda in s predpristopno pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na okolje. Skupna vrednost celotnega projekta Cista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov. Vrednost projekta, ki je vezan na Občino Vrhnika glede na izdano odločbo znaša 9.884.935,00 evrov, od tega so upravičeni stroški 8.028.834,00 evrov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda.« Ker imamo za obaprojekta sklenjene pogodbe o sofinanciranju nas v času izvajanja projekta redno obiskujejo kontrole. Tako je bila ponovno v skladu z Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v prog.obd. 2007-2013 dne 16.10.2014 izvedena kontrola s strani Ministrstva za okolje in prostor (prej Ministrstva za kmetijstvo in okolje). Kontrola na kraju samem ni ugotovila nepravilnosti, vendar bomo kljub temu pred zaključkom projekta takšne kontrole še imeli. Z izgradnjo kanalizacije s končnim čiščenjem na čistilni napravi se bo zmanjšalo onesnaževanje okolja, saj se bo preprečilo iztekanje neprečiščenih odpadnih vod v Ljubljanico. Problematika, ki jo s pomočjo projekta rešujemo, predstavlja pomembno točko v razvoju sodelujočih občin. Naložba v vašo prihodnost " Operacijo deino financira Evropskaunija Kbhezijsrc ikad OPERACIJO DELNO FINANCIRA REPUBLIKA SLOVENIJA đt X r v S • 1« 1 • • v v Končana prva faza izgradnje parkirišča Park & Ride v Sinji Gorici Občina Vrhnika je v začetku avgusta 2014 začela graditi parkirišče Park & Ride v Sinji Gorici. Izvajalec gradbenih del je podjetje Hidrotehnik, d. d., iz Ljubljane. Predvidena vrednost celotne investicije znaša 630.000,00 evrov z DDV, od tega bo 70 % sredstev zagotovila Evropska unija. Operacijo Park & Ride v Sinji Gorici delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija poteka v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 2. razvojne prioritete Cestna in pomorska infrastruktura, področje javnega potniškega prometa. Parkirišče bo urejeno na dveh platojih. Plato 1 je med Ljubljansko cesto in cesto Sinja Gorica in zajema izgradnjo štiridesetih parkirnih mest za osebna vozila, dvajset parkirnih mest za kolesa in urejen odprt javni prostor z navezavo do obstoječega avtobusnega postajališča. Plato 2 je med cesto Sinja Gorica in primorskim avtocestnim krakom in zajema 109 parkirnih mest za osebna vozila. Parkirišče bo opremljeno z javno razsvetljavo, video nadzornim sistemom in urbano opremo. Urejena bo povezava z LPP, na skupnem javnem pros- toru bo postavljen avtomat za nakup vozovnic. Dela potekajo skladno s terminskim načrtom. Končana je prva faza izvedbe, narejena so vsa zemeljska dela in predo-bremenilni nasip. Predvideni čas konsolidacije predobremenilnega nasipa je šest mesecev. Gradnja se bo nadaljevala predvidoma v aprilu 2015. Zahvala za obnovo avtobusnih postajališč v KS Podlipa - Smrečje Avtobusna postajališča v KS Podlipa - Smrečje so ponovno dobila lepo podobo, saj so jih že pošteno načela leta in predvsem dolgoletno plakatiranje. Veliko truda je bilo potrebnega, preden so bile hišice v stanju, da smo jih lahko ponovno pobarvali. Že pred obnovo smo ob vseh postajališčih postavili ob-vestilne table, ki so sedaj namenjene plakatiranju. Ob tej priložnosti pozivamo vse, ki se poslužujejo tovrstnega obveščanja o aktualnih dogajanjih in drugih pomembnih obvestilih, namenjenih seznanitvi krajanov, da upoštevajo prepoved plakatiranja na objektih avtobusnih postajališč. Na prepoved plakatiranja sicer opozarjajo tudi tablice, ki pa je na eni od postaj že bila prezrta v času nedavne volilne kampanje. Vsem krajanom Podlipe in Smrečja, ki ste v letošnji jeseni s prostovolj- nim delom prispevali k urejanju, čiščenju in obnovi avtobusnih postajališč, se iskreno zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem: Kamnolomu Verd, d. o. o., za pesek, Francu Železniku, s.p., za prevoz, Vrtnarstvu Hlebec za rože in podjetju N Stil stavbno pohištvo Denis Nagode, s.p., za obnovo table Pajsarjev kot. Svet KS Podlipa - Smrečje 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Nekoč... Vrnitev odpisanega: Kino Vrhnika Vrhnika, 2. november - V Cankarjevem domu na Vrhniki se je odvila prva projekcija risanega filma, in sicer v tako imenovani digitalni tehniki. Čeprav gre samo za tehnični podatek, ki mogoče večini bralcem ne pomeni veliko, se za tem vendarle skriva zanimiva vsebina. Doslej so v Kinu Vrhnika vrteli filme na 35 mm traku, ker pa ti počasi gredo v pozabo, so se morali novim tehničnim zahtevam prilagoditi tudi v Zavodu Ivana Cankarja, pod okrilje katerega sodi Kino Vrhnika. Na zunanjem razpisu so pridobili 20 tisočakov, 25 tisoč pa jih je pritaknila še občina, pravi direktor omenjenega zavoda Boštjan Koprivec. Preko razpisa so kupili digitalni projektor v vrednosti dobrih 47 tisoč evrov. Kaj to pomeni? »Na nove filme ne bo več potrebno čakati mesec dni, temveč bodo pri nas že dan ali dva po premieri,« pravi Koprivec. Kino Vrhnika se je torej s tehnično posodobitvijo postavil ob bok ostalim slovenskim kinematografom. Dolgo pričakovani drugi del trilogje Hobit si bo tako mogoče ogledati med prvimi v Slovenji tudi na Vrhniki - le dan po svetovni premieri! Kinematografi s počasnim zatonom ljubljanskega Koloseja znova dobivajo na veljavi, kar bi v praksi lahko pomenilo, da se Kino Vrhnika vrača na pota stare slave. Začetna statistika temu pritrjuje, kajti prvih pet predstav je v povprečju obiskalo okoli dvesto ljudi. Na prvi, to je animiranem filmu Čebelica Maja, pa jih je bilo celo toliko, da so za šestdeset obiskovalcev morali zapreti vrata, ker v dvorani ni bilo več prostora. »Veseli smo takega obiska, kar nam potrjuje pravilnost naše odločitve, da smo se odločili nadaljevati s kinom na Vrhniki. Na premierni projekciji nam jo je zagodel tonski škrat, zato so bile težave z zvokom, kar pa smo pri naslednjih projekcijah s tehničnim posegom odpravili,« pravi Koprivec in dodaja, da bo program temeljil na družinskih in otroških filmih, ki veljajo za najbolj priljubljene med občani. Še vedno pa bo del programa namenjen art filmom, pri katerih je poudarek na vsebini in so nemalokrat dobitniki številnih nagrad na svetovnih filmskih festivalih. Digitalni projektor je tako napreden, da omogoča predvajanje filmov v 3D tehniki, kar pa zahteva tudi posebno platno. Koprivec pravi, da je v načrtu nabave prihodnje leto. Kaj pa kokice, ki nekaterim povečujejo filmske užitke? Zaenkrat še ne, odgovarja Koprivec, vsekakor pa razmišljajo, da bi mogoče ponudili kakšno vrhniško posebnost, ki bi dala Kinu Vrhnika še lokalni pečat. Program kina si lahko ogledate pod kulturnimi stranmi Našega časopisa, na spletnih straneh www.zavod-cankar.si ali www.kino-vrhnika.si. Vstopnica stane samo pičle 3 evre. Gašper Tominc, foto: www.kino-vrhnika.si ... in danes. Operaterja^ ki skrbita za predvajanje filmov, sta Žiga Novak in Gregor Janežič. Gostilna Bistra s V gl g » • • • f V • V V» šestdesetimi novimi lezisci Bistra, 24. oktober - Vrhniški turizem je bogatejši za šestdeset novih ležišč, ki jih ponuja Gostilna Bistra v Bistri. Kot so dejali v družbi Avtotrade, ki upravlja z omenjeno gostilno, želijo, da je rdeča nit hotela kulinarika, sprostitev v naravi in turizem. Gostilna Bistra je dobila šestnajst dvoposteljnih sob in manjši hostel s tremi večposteljnimi sobami in skupnim prostorom s čajno kuhinjo. Preuredili so tudi pritličje objekta. Tako so dobili šestdeset ležišč za goste. Objekt verjetno ne bo imel težav s turističnim potencialom, kajti je se nasproti tehniškega muzeja, tik ob samostanu, ki je do leta 1782 zelo zaznamoval življenje v tej dolini. Ko je za menihi prostore samostana zasedla družina Galle, pa je »pristava«, kot so tedaj imenovali zdajšnjo Gostilno Bistra, že dobila namembnost gostilne s kegljiščem. »Leta 2006 je začela zoreti ideja o hotelu oziroma hostlu. Mami je začela zbirati različne stare predmete, za katere sem imela pomisleke, a kot se je izkazalo, je imela še kako prav, kajti danes so ti nepogrešljiv dodatek k hotelu,« je dejala Mateja Bajc iz družbe Avtotrade, ki je po župnikovem blagoslovu objekta v družbi z bratom Maticem in županom Stojanom Jakinom prerezala slavnostni trak. Zadovoljstvo nad pridobitvijo je izrazil tudi slednji, kajti vsaka tovrstna pridobitev, ki ponuja nova delovna mesta, je v občini še kako dobrodošla. Gašper Tominc, foto: gt Zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve OPN Občine Vrhnika Občina Vrhnika bo v letu 2015 začela postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14,50/14 - teh. popr.). Občina Vrhnika zato poziva vso zainteresirano javnost, da od 8. 9.2014 do 31.12.2014 podajo pobude za spremembo namenske rabe zemljišč, spremembo prostorskih izvedbenih pogojev ali druge spremembe občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN). Popravek: Ostal je brez kalašnika in raketometa Po objavi članka Ostal je brez kalašnika in raketometa (Naš časopis, 27. oktober 2014 (let. 41, št. 420), str. 4) se je v našem uredništvu oglasil g. Boštjan Skubic in pojasnil oz. demantiral nekaj trditev iz omenjenega prispevka. Izkazalo se je, da so bili nekateri zapisi večjih slovenskih medijev, na katere sem se naslonil pri članku, kot tudi informacije, pridobljene s strani mojih virov, v več primerih neresnične. Tako z ga. Skubic v resnici ni govoril noben novinar. G. Skubica pripadniki kriminalistične policije iz Ljubljane ob preiskavi niso vklenili in so bili pri postopku tako oni kot v poznejšem delu vrhniški policisti izjemno korektni. Med preiskavo stanovanja na Vrtnarji ni bilo najdenih nobenih kuvert z denarjem, najdeni »raketomet« pa je bil tipa M80 Zolja, z enkratnim delovanjem in seveda že uporabljen. Slednje naj bi pred leti Slovenska vojska množično odvažala na deponjo, od tam pa ga je g. Skubic kot strasten zbiralec militarj tudi prinesel. Zbi-rateljska žilica je po besedah g. Skubica, sicer veterana vojn na Hrvaškem in v BiH, tudi glavni krivec, da se v članku omenjenega »raketometa« kot tudi sporne vojaške jurišne puške z naboji ni že davno znebil. Nikakor pa da tega ne gre povezovati s kakšnimi tajnimi načrti ali zlimi nameni, ki naj bi jih imel po vrnitvi iz nekajmesečne udeležbe v sirski državljanski vojni. Enako, zatrjuje, velja tudi glede njegove zaposlitve v borovniškem Fenolitu, kjer da se je zaposlil zgolj kot človek, ki je pripravljen poprijeti za vsakršno pošteno delo, da le prehrani svojo družino. Damjan Debevec Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP, 43/01 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) občina pripravi osnutek OPN na podlagi: • prikaza stanja prostora, • splošnih in posebnih smernic državnih nosilcev urejanja prostora, • smernic lokalnih nosilcev urejanja prostora, • usmeritev iz državnega strateškega prostorskega načrta, • strateškega dela OPN, • razvojnega programa Strategija razvoja občine Vrhnika za obdobje 2006-2020, • lastnih razvojnih potreb in izraženih razvojnih potreb drugih oseb. Razvojne potrebe morajo biti ustrezno obra- zložene, utemeljene in dokumentirane. Pobuda mora biti podana na priloženem obrazcu Vloga za spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika. Obrazec je dostopen: na spletni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si, pod rubriko Vloge in obrazci,v sprejemni pisarni Občine Vrhnika in Upravne enote Vrhnika (Tržaška cesta 1, pritličje, desno), na Občini Vrhnika, Oddelek za prostor (Cankarjev trg 11, tajništvo v pritličju ali oddelek v prvem nadstropju). Občina bo pobude pregledala, analizirala in do njih zavzela stališča o izpolnjevanju pogojev za upoštevanje pri pripravi osnutka sprememb in dopolnitev OPN. Vlagateljem pobud bo Občina izdala pisno opredelitev glede njihove pobude po končanem zbiranju pobud in zavzetju stališč. Župan Stojan Jakin Vinko Tomšič, nekdanji župan in dolgoletni svetnik v Zal mi je, ker Vrhnika postaja spalno naselje Z zadnjimi lokalnimi volitvami je politično kariero končal tudi Vinko Tomšič z Vrhnike, ki je bil v letih 1994-2002 župan, kasneje pa še tri mandate občinski svetnik. Župansko mesto je začel kot član tedanje SKD, končal pa ga je na listi SLS. Z njim smo obudili nekaj spominov na čas njegovega županovanja, ko je, kot je dejal, bilo v primerjavi z zdajšnjim časom povsem drugačno razpoloženje na lokalni in državni ravni. Po mojem mnenju je županski poklic v dvajsetih letih doživel veliko evolucijo. Je bilo zato v županovanju v vašem času več romantike kot dandanes? Pa ne samo romantike, to je preblag izraz. Tedaj je vladala kakovostna miselnost. Ljudje so imeli zaupanje v občino, v župana. Zdi se mi, da je bilo podobno kot leta 1945, takoj po vojni, ko so ljudje bili voljni delati in spreminjati. To je bila prelomnica, tako kot leta 1991. Prišle so mlade generacije, polne idej, edini manko je bil, da niso imele izkušenj. Zadnja leta sem v občinskem svetu zasledoval strankarska prepričevanja. Tedaj tega ni bilo. Sam sem imel dva mandata brez koalicije, ker sem menil, da če so pametne ideje, potem so sprejemljive za vse, za leve in desne. Zakaj ste se leta 1994 odločili za župansko kandidaturo? Leta 1992 sem nasledil Kvaternika kot podžupan, dve leti kasneje pa so bile volitve. Nagovarjali so me, naj kandidiram, pa mi ni bilo dosti do tega. Ampak potem so me vendarle pregovorili. Že takoj se je začel pritisk, če lahko tako rečem, glede nove šole. Pokojni ravnatelj Sodja je bil trdno prepričan, da Vrhnika potrebuje novo šolo. Takoj smo šli v iskanje lokacije. Ljudje so bili pripravljeni takoj pomagati. To je bil čisto drug duh časa kot danes. Verjetno je bilo tudi birokracije manj in je bilo mogoče marsikaj postoriti na lažji in hitrejši način? Seveda, tedaj nas je bilo na občini 21, pa sta bila del nas še Borovnica in Log - Dragomer. Spominjam se, da je bila ena vročih tem mandata tudi zapiranje deponije pri komunali. Postopek je trajal kakih pet ali šest let, ko smo iskali novo lokacijo. Bila je ideja, da bi jo imeli na Verdu, kjer so bila trdna tla, za razliko od barjanskih. Treba se je zavedati, da ni samo smrdelo, deponija je zaradi mehkih tal tudi pritiskala na infrastrukturo avtoceste. Z Darsa so nam večkrat dejali, da jo bodo brž ukinili, če ne bomo našli rešitve. Potem smo se po hitrem postopku odločili za njeno zaprtje. Tedanji direktor Jakin se je dobro znašel in začel smeti ločevati. Še kako leto smo se pogovarjali z Logatcem in Postojno o skupnem odlagališču, potem pa so stvari zvodenele. S tedanjim podžupanom Beuermannom sva potrkala na ničkoliko vrat ministrstev, a niti s strani države ni bilo pravega odziva. Zgolj obljube. Dve leti ste bili podžupan, kot ste dejali, preden ste si nadeli župansko lento. Na nek način ste bili v politiki vendarle skoraj popoln novinec. Da, popoln novinec. Nikoli nisem računal, da bi stopil v politiko. Zdelo se mi je, da za to nisem primeren, ker sem preveč resnicoljuben. Poleg tega sem imel s svojo obrtjo - graverstvom - veliko dela. Ampak usoda me je peljala svojo pot in sem se znašel v politiki. Po čem se vas bo zapomnila Vrhnika oziroma zgodovina. Prej sva že rekla nekaj besed o zaprtju deponije. V vašem času je Vrhnika dobila spremembo v njenem centru, kajti zgrajen je bil sedanji trgovski center Mercator. Pri tem je bila občina kar vključena v dogajanje. Po propadu Kovinarske smo želeli na tem prostoru Mercatorju konkurenčno trgovino. Loka iz Ško^e loke je malo pred tem zgradila center v Medvodah in izrazila je pripravlje- PRAZNIČNI KOMCERT EROIKA MAU1GRAD . 12 2014 OB 18. uw NED. 7. 1 „.И1ШЛ SLOMŠKA V WI0RAH1 АНТОНА МА«™Л HAVRHHIKI VSI0PMCASAM015« nost, da bi nekaj takega zgradila tudi tu. Vesel sem, da je iz tiste podrtije zrasel tak sodoben objekt. Potem je tu še gradnja Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Poimenovana je po škofu, kar bi bilo lahko kar drzno. Je bilo tedaj to lažje izpeljati kot dandanes? Za zdaj si tega ne predstavljam najbolje. Že takrat je bilo težko. V Našem časopisu smo objavili nagradni poziv za najboljše ime, nagrada pa je bila, zdi se mi, okoli 500 mark. Če se spomnite, je bilo po drugi svetovni vojni tendenca, da je bilo vse poimenovano po borcih, kasneje v začetku devetdesetih pa obdobje, ko so dajali nevtralna imena, predvsem geografska, na primer Na livadi ali Pod Hruševco. Na občinskem svetu je prišlo na koncu do glasovanja, kjer se je večina, to je trinajst svetnikov, odločilo za poimenovanje po Slomšku. Na odprtje sem povabil mariborskega škofa Kram-bergerja, za katerega sem slišal, da je dejal nekako tako: »Iz tega ne bo nič, saj bodo napis že v štirinajstih dneh odstranili.« No, res se ni motil. Tisti četrtek pred odprtjem so s pročelja potrgali nekaj črk. Dobil sem tudi zajeten kupček protestnih pisem. Predlagali so poimenovanja, na primer, »Med njivami« ali pa »Pod Hruševco«, »Med razori«, torej imena, ki šoli nikakor ne pritičejo. Vse to samo zato, da ne bi bilo po Slomšku. Moram pa reči, da sem bil ob petnajsti obletnici šole zelo vesel, da v šoli veje Slomškov duh. Zaposleni in učenci res živio s tem narodnim buditeljem, kar me izredno veseli in opravičuje naše vztrajanje. Šola je bila zgrajena tudi s samoprispevkom, ki je bil eden zadnjih na Vrhniki. Ložani so bili tedaj proti, češ, kaj bodo imeli od tega. Dejal sem, da tisti del denarja, ki ga bodo prispevali, bo na Logu ostal in bo iz njega zgrajen športni park ob OŠ Log - Dragomer. Potem ni bilo več pripomb na ta račun. Glasbena šola je tudi pomemben projekt, ki je nastal pod vašim županstvom. Glasbena šola, ki je tedaj domovala v objektu sedanjega vrtca Komarček, je pokala po šivih. Ravnatelj je vztrajal, da bi se preselila v večje prostore. Tedaj je bila ideja, da bi se v Dom JLA preselila občina, v njeno stavbo na Tržaški 1 pa glasbena šola, a pokazalo se je, da to ne bi bilo v redu. Dom JLA je začel samevati. Bali smo se, da bo podobno kot dom vojne uprave - zraven pošte - postal tarča vandalov. No, nato pa je prišla odločitev obrambnega ministrstva, nekako v slogu, da lahko stavbo kar začnemo prenavljati, plačali pa bomo že kasneje. No, kmalu za tem je objekt zasedla glasbena šola, vse drugo pa je samo še zgodovina. Je bilo vam kdaj žal, da Vrhnika ni dobila več od odhajajoče vojske? Da, to me pa zelo boli. Obrambno ministrstvo je sprejelo odločitev, da je na Vrhniki dovolj ena sama vojašnica, to je tista na Raskovcu. Vojašnico na Stari Vrhniki pa naj bi prepustili ljudem, če se tako izrazim. Tedanji sekretar mi je dejal, naj sporočimo, če smo jo sposobni v pol leta prevzeti. Dejal sem, da bomo že nekako zavarovali objekte, samo da se bo le zgodilo. Mislili smo, da bo podobno, kot je pred tem Drnovšek razprodal tankovske garaže, kjer je sedaj poslovna obrtna cona. Nekako smo imeli v mislih, da bi objekte v vojašnici na Stari Vrhniki namenili za vrhniško srednjo šolo. No, potem pa je država tudi pri tem projektu začela počasi pozabljati na obljubljeno in spreminjati svojo miselnost. Verjetno so bili posredi drugi interesi, v igri so bili lobiji. Na zemljiščih vojske smo načrtovali mondeno sosesko z okoli 150 hišami. No, na koncu smo se obrisali pod nosom, zemljišča so šla v druge roke. Kaj je nastalo iz njih, si lahko ogledate na Gabrčah. Omenili ste srednjo šolo. Gimnazijo sem zasledil tudi v vašem programu, ko ste bili župan. Večkrat sem se posvetoval glede razvoja Vrhnike s Petrom Habičem, ki mi je polagal na srce, da mora Vrhnika imeti intelektualni potencial, ki naj bi bil protiutež nekdanji »umazani« industriji, kajti srednja šola prinaša neko kakovost. Ravnatelj Mohorič s Slomškove šole mi je bil tedaj v veliko oporo. Zajeli bi okoliš od Polhovega Gradca do Logatca in do Preserja, kar naj bi zadostovalo gimnaziji. Verjetno bi kdo prišel tudi iz Ljubljane. A na žalost je ravno tedaj začela upadati nataliteta in ljubljanske srednje šole so se zbale za dijake in posledično za svoj obstoj. Tako iz te zgodbe ni bilo nič. Danes mi je žal tega, ker poglejte na primer gimnazije v Vipavi ali Že-limljah, kako spoštovani in dobri so ti dijaki. Zakaj ne bi mogli imeti nekaj takega na Vrhniki? To so bili drugi časi. Danes takšen projekt, ki potrebuje blagoslov države, ne more ugledati luči sveta. Verjetno res. Lahko nanizate pluse in minuse Vrhnike? Čas se je zdaj spremenil v primerjavi s tistim, ko sem županoval jaz. Tedaj so bili vsi pripravljeni delati za spremembe, zdaj ni več tega in to me boli. Boljo me tudi strankarski boji ali pregovarjanja, ki sem jim bil priča v zadnjem času. Boli me, ker je Vrhnika izgubila velike vlečne konje gospodarstva, kot so Liko, IUV, Kovinarska, Iskra ... To so bili direktorji, ki so vedeli, kako se boriti, njihovi nasledniki pa jim niso dorasli. Nekateri niso znali, drugi niso bili kos spremembam ali pa so zaspali, številne je presenetila tudi globaliza-cija. Seveda pa so nekateri imeli tudi figo v žepu oziroma skrite načrte. Seveda, vse to. Večkrat sem Stojanu, sedanjemu županu, očital, da mora bolj prisluhniti gospodarstvenikom. Iti mora mednje in jim prisluhniti ter pomagati po zmožnostih občine. Boli me tudi, da je Vrhnika tako podlegla nepremičninarjem, ki so pokupili njene površine, ona pa je lahko samo nemo opazovala. Bili so tako drugi kot domači nepremičninarji, gnal jih je samo zaslužek, ki pa ni ostal na Vrhniki. Na eni strani imamo vdor nepremič-ninarjev, na drugi pa propad Primisa. Tudi zanj mi je zelo žal. Večkrat sem dejal, da bi ga morala občina ohraniti pri življenju, da bi projektiranje na Vrhniki imelo v domeni domače podjetje, ki bi za projekti stalo z dušo. Tako pa posle dobivajo urbanisti od drugod, ki se jim gre samo za zaslužek. Žal mi je tudi za vrhniško mlekarno, ki je streljaj stran od Primisa. Z njo so propadle vrhniške blagovne znamke, kot sta vrhniška klobasa in sir. Vrhnika bi lahko hranila Ljubljano, kmetom pa bi to nudilo možnost za soliden zaslužek. Prav tako mi je žal za vrhniški bazen, ki ne obratuje več. Danes je vse več družin, ki si ne morejo privoščiti morja. No, da ne bova samo kritična ... Življenje na Vrhniki pač poteka v okviru danih možnosti. Za družbene dejavnosti je dobro poskrbljeno, gradimo tudi kanalizacijo in čistilno napravo, kar je dobro. Ker je denarja, kolikor ga pač je, se je treba projektov lotevati izredno premišljeno. A žal, ko zadnje čase skrbno spremljam Logatec in Cerknico, ne morem mimo ugotovitve, da jima daje glavni impulz gospodarstvo. Na tem področju je Vrhnika zamočila, saj je postala spalno naselje. Nekoč smo to očitali Logu - Dragomerju, sedaj pa smo sami postali to. Vi ste se že zgodaj odločili in izučili za obrt graverja. Nazadnje je bil o vas članek v Delu, v katerem je pisec ugotavljal, da klasični graverji, kot ste vi, počasi izginjajo. Na žalost so tudi tukaj vstopili računalniki in prevzeli vlogo človeka. Na srečo računalniki še niso tako pametni, da bi vedeli, kaj je lepo, zato je še vedno potreben človek z občutkom za estetiko. Toda po drugi strani pa srednje šole, na kateri bi se lahko izobraževali za graverja, ni več. Škoda, ker je med mladimi zagotovo kakšen talent in navdušenec nad tovrstnim poklicem. Gašper Tominc, foto Blaž Tomšič 24. november 2014 Občina И Vrhnika NAŠ ČASOPIS 5 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sosedje včasih stopimo skupaj! Mrakova in Sušnikova na pikniku pri Mojci in Miru Leta 1905 so naši pradedje in prababice, sposobni in častivredni ljudje, pozidali Novo vas. Moj praded Gašper, zidarski mojster, ki je postavil hišo, v kateri zdaj živim z družino, je po velikem potresu leta 1896 obnavljal Ljubljano. Leta 2005 je njegova vnukinja, Ančka Pet-kovšek, ob veliki pomoči gospe Mete Žig-man in drugih sosedov organizirala obletnico nastanka naše soseske in izdala brošuro s kratkim povzetkom življenja v vseh novo-vaških družinah skozi stoletje. Istega leta je Slovenija vstopila v Evropo. In priznajmo si: zaradi tega ne živimo dosti bolje, če sploh kaj, le vsak dan bolj smo zaskrbljeni in bolj odtujeni v neusmiljeni tekmi za preživetje v najboljšem med najslabšimi družbenimi redi. Zato smo se 4. 10. letos z velikim navdušenjem odzvali prijaznemu vabilu sosede, gospe Mojce Purger Drašler in njenega soproga na srečanje starih in novih Novovaš- čanov z Mrakove in Sušnikove ulice pri njih na domačem dvorišču. Zbralo se nas je toliko, da se kar nismo mogli načuditi, koliko nas je. Pokramljali smo in prigriznili, obujali spomine in se veselili ob vrišču in smehu naših otrok. In obrazi, ki vsak dan hitijo drug mimo drugega, vsak s svojimi skrbmi, so postajali vse bolj domači in prijazni. Mojci in Miru, Jelki in Slavcu, Sonji in Marču, vsem sosedam, ki so napekle pecivo in slaščice, in sosedom, ki so poskrbeli za pijačo, se toplo zahvaljujemo v imenu vseh, ki smo bili tam. Sosedska pomoč in dobri odnosi so bili in ostajajo temelj solidarnega in spoštljivega sobivanja! Špela Petkovšek Obnovili kapelico v Verdu Januar 2013, seja Krajevne skupnosti Verd. »Kapelico na Verdu moramo obnoviti, počasi nam propada,« so se strinjali krajani in sestanek zapustili z odločno željo, da bodo obnovili enega izmed svojih objektov kulturne dediščine, ki že vrsto let vztrajno kljubuje času, na poti proti Bistri in jugozahodnemu robu Barja. Pot je prizadevne krajane sprva pripeljala do vrhniškega župana, ki je njihova prizadevanja podprl in projekt je pod nadzorom Zavoda za kulturno dediščino Slovenje stekel. »Najprej se bomo prijavili na razpis, ki nam lahko omogoči pridobitev sredstev za sakralne objekte!« Rečeno, storjeno! Prve aktivnosti za pridobitev dokumentov in soglasi so stekle in tako je bilo zadnje soglasje v sredini novembra že na mizi. »Zdaj pa lahko začnemo!« so si rekli in v mrzlih decembrskih dneh so nemudoma stekla dela, ki so iz neopazne in slabotne kapelice streljaj od Cankarjevega rojstnega kraja naredila pravo presenečenje, ki zdaj razveseli prav vsake oči, še posebno tiste, ki se ustavio, se povzpne-jo po kamnitih stopničkah in si kapelico dobro ogledajo. Med obnovo je kapelico ogrozil tudi žledolom, ki je takrat pustošil po pokrajinah poglej, koliko ljudi prihaja na otvoritev,« je bilo slišati med množico, ki pa se je še kar krepila. Kmalu je pred kapelico stopil tudi predsednik Krajevne skupnosti Verd, Tomaž Gorišek, ki je slavnostni del odprtja tudi povezoval in poleg Antona Dobrovoljca -Mežnarjevega z Verda ter kaplana Martina Goloba, ki sta poskrbela za blagoslov, pred kapelico gostil tudi vrhniškega župana Stojana Jakina, ki je projekt dobrodušno pozdravil. Oglasili so se tudi vrhniški pritrko-valci - pinkači, ki so množici sto petdesetih ljudi pričarali pravo nepozabno doživetje. Po koncu slavnostnega dela je sledilo še nepozabno br-botanje divjačinskega golaža, ki so ga skuhale pridne roke vrhniških lovcev. Tudi iz pečic gospodinj je zadišalo, saj so na mize na dvorišču enega izmed krajanov postavile številne dobrote, ki so poleg okrepčilnih pijač po brbončicah imela okoli 250-300 let«, sem zaslišal enega izmed obiskovalcev. »Točnega datuma izgradnje sicer naj ne bi bilo«, mu je dodal sogovornik, »a naj bi bila v njej po ustnem izročilu pušca, v katero so ljudje dajali božji denar za prašiče in njihovo dobro vzrejo«. Pri sosednji mizi sta se starejša krajana pogovarjala o članku, ki je bil objavljen v Našem časopisu med obnovo kapelice, in s ponosom sta dodala:. »A vidiš, kaj bo lahko pisalo zdaj, ko je obnovljena!« Tudi sam se pridružil skupini krajanov med pogovorom in s ponosom so mi povedali, da je številna udeležba na odprtju pravzaprav le Notranjske, a pridne roke krajanov so najhuje preprečile in poleg del, ki so jih deloma opravili izbrani izvajalci in tudi krajani sami, projekt pripeljali do slavnostnega odprtja, ki je bilo v zadnjih dneh letošnjega oktobra. »Poglej, pobožale številne obiskovalce, ki so odprtje izkoristili tudi za druženje in klepet s sokrajani, česar dandanes v hitrem življenjskem tempu nismo več vajeni. »Veš, kapelica je bila postavljena ob petstoletnici bistriške kartuzije in naj bi Prejeli smo! Vandalizem na vrhniškem pokopališču V spomin na najinega brata, očeta in preostale pokojne sorodnike sva s sestro na praznik vseh svetih na grob prinesli ikebano in sveče. Naslednji dan je ikebana izginila z groba. Iskali sva jo po pokopališču, vendar zaman. Potem sva pogledali še v zabojnik, ki stoji ob vhodu na pokopališče in ikebana je bila tam. S težavo sva jo vzeli iz zabojnika in jo vrnili na grob. Pri naslednjem obisku sva šokirani ugotovili, da je ikebano ponovno nekdo odnesel z groba. Meniva, da je to pravi vandalizem in se sprašujeva, kakšen človek je to, ki zagreši tako podlo dejanje. Marija Kozamernik, Milena Mesarič dober pokazatelj, da ljudje take projekte podpirajo in spoštujejo. Povedali so mi tudi, da je v oltarju črn marmor in da na razpelo ter podobo Jezusa Kristusa še čakajo, da pa je tik pred tem, da zapusti pridne roke restavratorja in pride na svoje mesto; torej v kapelico. »Veš, v kapelico smo vložili več kot štiristo ur prostovoljnega dela«, so mi povedali krajani pri sosednji mizi. Na koncu so s ponosom zaključili: »Ampak se je resnično izplačalo! Druženje je ob toplem čaju in prigrizku trajalo še dolgo v sobotni večer, kapelica pa bo zdaj še uspešneje kljubovala času in s ponosom kazala na narod, ki ni pozabil na kulturno dediščino in njene vrednote, ki so v današnjih časih vse prevečkrat pozabljene. Besedilo: Blaž Uršič, fotografije: Blaž Uršič in Barbara Zadravec Pismo sv. Miklavžu Le še dober mesec nas loči od novega leta. Mesta so že pravljično osvetljena, izložbena okna so polna bleščečih ponudb, na ulicah diši po kuhanem vinu, ob stojnicah se ustavljajo mimoidoči in ogledujejo izdelke, prinesene od vsepovsod, mediji nenehno oglašajo, kaj je najcenejše in najboljše za nas. Nekateri hitijo po prazničnih nakupih, nekateri posedajo po lokalih in spet drugi se vesele kako drugače. Otroci bodo vsak čas napisali pisma z željami in jih poslali prvemu dobremu možu, sv. Miklavžu. Praznično obarvan konec leta se je začel. Pa vendar ni za vse tako. Mnogo je takih, ki ne poznajo takega načina življenja. Tisti na primer, ki so jim letošnje pogoste ujme prizadejale ogromne škode na domovih, pa tisti, ki so izgubili službe, ali mladi, ki zaman iščejo delo. Tisti, ki po žepih iščejo drobiž, da si kupijo kruh in mleko. Oči teh ljudi so po navadi uprte v tla, globoko v sebi skrivajo nemoč, plamen upanja ugaša. In če že oni sprejemajo to revščino, kako to razložiti otroku, predvsem takemu, ki hodi v šolo. Tam se srečuje s sošolci, ki ne vedo za stisko staršev, ki imajo vsega v izobilju, ki dobio vse, kar si želio in še več. Dolgo se že govori o revščini nasploh in tudi o revščini otrok, vendar še kar traja. Vlade pa, katera koli že, vseskozi obljubljajo lepšo prihodnost in boljše čase. Ja, za nekatere, za tiste druge pa na pasu zmanjkuje lukenj. Med ljudmi postaja vedno večji razkol. Vsak stoji na svojem bregu: eni na bregu bogatih in drugi na bregu revnih, mostovi vmes pa se rušijo. Stiska je še hujša in izrazitejša v času decembrskih praznikov, ko si dobri možje kar podajajo kljuke in nosio darila. Te si želimo vsi, tudi tisti, na bregu revnih. V misli se mi prikrade pismo sv. Miklavžu, ki ga je za šolsko nalogo napisal osemletni deček iz Smrečja pri Podlipi v času med prvo in drugo svetovno vojno, leta 1928. Tudi takrat so bili težki časi. Imel je le nekaj skromnih želja, rad bi zvezke, peresa in nekaj drobnih stvari, da bi se v šoli bolj z veseljem učil in lepše pisal. Takole je napisal: Ljubi sv. Miklavž! V šoli so nam povedali lepo povestico o Tebi. Ta povestica mi pravi, da si zelo radodaren. Vem, da prineseš le pridnim otrokom dosti darov. Jaz pa nisem vedno priden. Obljubim Ti pa, da se bom poboljšal. Nikar mi ne prinesi tiste grde šibe. Prosim te lepo, prinesi mi mapo, peresa, zvezke, škatlico za peresnike in še nekaj slaščic navrzi. V šoli bom potem zelo priden. Tudi pisal bom lepo, ker bom imel nova peresa. Zvezke bom spravil v mapo, da ne bodo kazali oslovskih ušes. Ti, starši in gospodična učiteljica me boste veseli. Pozdravlja Te Janez, Št. Jošt, dne 19. december 1928 In kakšna pisma bodo otroci pisali sv. Miklavžu te dni? Verjetno bo vsakih nekaj. Nekaj bo takih, v katerih bodo pisali, kako nadvse si želio videoigric, tabličnih računalnikov, barbik, dinozavrov in drugih pravljičnih junakov, nekaj pa jih bo gotovo tudi s podobno vsebino kot takrat pred več desetletji. Nekateri jih morda sploh ne bodo napisali, da si bodo prihranili razočaranje. Sonja Malovrh Big Band Vrhnika Vas v nedeljo 7. decembra vabi na koncert v Horjul. Člani Big Banda Vrhnika pripravljamo Miklavžev koncert v Prosvetnem domu ob 18. uri, naš program pa bo kot gost še dodatno začinil stand up komik Aleš Sečnik. Ker nas zagotovo ne boste imeli dovolj, bomo v nedeljo 21. decembra ob 18. uri koncert ponovili tudi v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na obeh koncertih boste poslušalci imeli priložnost slišati glasbo aranžerja Gašperja Krž-manca, že znan glas Andreja Jesenovca ter mogočen vokal osemnajstletne pevke Julie Aljaž. Zagotovo se bo za vsakega našlo nekaj, saj bo po dvorani zazvenelo vse od popa, fusiona, disca do swinga. Slišali bomo glasbo Michaela Jacksona, Robbia Williamsa, The Pointer Sisters, Glorie Gaynor in pa v duhu z letnim časom tudi nekaj božičnih. Prisrčno vabljeni! NAPOLNITE URBANO v TIC-u na Vrhniki. Uporabite jo lahko za >w vožnjo v Ljubljano in za TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika mestne avtobuse. T 01 755 10 54 M 051 661 063 E Pon-pet: 8h - 18h. Sobota: 8h - 14h. S plesnimi koraki v praznični december Vabimo vas na Dobrodelno druženje S plesnimi koraki v praznični december v torek, 9. 12. 2014, ob 17. uri v telovadnico Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. PROGRAM: razstava izdelkov naših učencev dobrodelna prireditev božično-novoletni bazar Praznično vzdušje bodo ponovno pričarali naši učenci, ki se bodo predstavili z razstavo svojih izdelkov, ki bodo v nadaljevanju tudi na prodaj, ter v okviru interesnih dejavnosti in plesne skupine Vesoljski polžki. Prireditvi bo že tradicionalno sledil božično-novoletni sejem, na katerem boste lahko kupili izvirna praznična darila (zanimive okraske, slastne dobrote, unikatne voščilnice in še mnogo več) izpod ustvarjalnih rok naših učencev. Prireditev in sejem sta tako kot lani namenjena zbiranju denarja za učence iz socialno šibkejših družin, da bomo tudi njim lahko zagotovili udeležbo na nadstandardnih dejavnostih. Prostovoljne prispevke lahko tudi nakažete na naslednji račun: SI56 01340 6030 723 780 (sklic: 00 2998200). Za finančno ali kakršno koli drugo pomoč se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Lepo vabljeni! Učenci in zaposleni na OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki Zahvala Že kar skoraj četrt stoletja je, odkar sem začel delati kot predsednik Krajevne skupnosti Vrhnika - Vas. V tem obdobju so se menja- li župani, občinski in krajevni svetniki, jaz pa sem kar vztrajal. Zato bi se rad zahvalil vsem, ki so kdaj koli sodelovali z menoj. Mogoče je bilo včasih tudi nekaj nesoglasij, a se je na koncu vse lepo uredilo. Ko pogledam nazaj, se je ogromno postorilo. Na primer: infratsruktura po skoraj celotni KS Vrhnika - Vas, kot je od Dobovičniko-ve, Hriba, Voljčeve, vse območje Raskovca, Gabrče z Notranjsko, Idrijska cesta. Uredili smo javno razsvetljavo, pločnike, Turnovše ... In še bi lahko našteval. Obdobje mojega predsedovanja se zdi dolgo, a ko se ozrem nazaj, je, kot bi minilo hipoma. Vem, da je nekaj projektov še nedokončanih oziroma bi jih bilo treba izvesti, kajti kraj mora napredovati. Velik izziv bo pločnik Betajnova, dokončanje Butajnove-Tonik, asfaltiranje ceste na Gabrče 2 (zgornji del). Potrebovali bi otroško igrišče, za kar je nekaj lokaci že ogledanih. Tudi na Sveti Trojici bi bilo treba postaviti otroška igrala. Skupaj s krajevnima skupnostma Vrhnika - Center in Vrhnika Breg bo treba dokončati podstreho na Domu krajanov na Tržaški 11. Še bi lahko našteval, a na žalost so sredstva omejena. Upam, da bo novi predsednik krajevne skupnosti in moj naslednik Mirko Turk hitro »padel« v delo, vsekakor pa mu bom vedno pripravljen tudi pomagati, če bo potrebno. Vsem se še enkrat zahvaljujem in že sedaj voščim lepe praznike ter srečno in zdravo 2015. Karol Jurjevčič, dolgoletni predsednik KS Vrhnika - Vas Na Stari cesti odprla vrata hiša lepote in harmonije telesa Vrhnika, 10. november - Nasproti bara Urška po novem obratuje hiša lepote in harmonije telesa, ki ga vodijo tri »grške boginje« - »moire«, po katerih je hiša z besedno igro dobila ime: Mojraj. Gre za Nešano Arnaut, Mo-niko Langen-walter in Emo Valmajer, ki so vsaka z lastnim espejem združile moči pod isto streho in obiskovalcem ponudile širok asortima storitev. Frizerski salon Neška, ki ga vodi Nešana, med drugim poleg klasičnih sto- ritev ponuja tretmaje za nego las in lasišča, ter dnevno, nočno, poročno in svečano ličenje. Monika v okviru »Glamour salona« poskrbi za lepotni tretma trepalnic in nohtov, med drugim tudi za permanentno lakiranje (gelish harmony) in podaljševanje trepalnic. Ema pa v okviru salona »Geja« ponuja terapevtsko masažo, limfno drenažo in Bowenovo terapijo. Do leta 2009 je na območju hiše lepote in harmonije Mojraj deloval le frizerski salon Neška, nakar je začela zoreti ideja o povečanju ponudbe. Ko so se izpraznili sosednji prostori, je nastopil ugoden trenutek, da sta Nežana in Ema staknili glavo, kasneje pa se jima je pridružila še Monika ter uredile še dodatnih 55 m2 površin. Odprtje nove pridobitve, ki združuje pod isto streho vse tri dejavnosti deklet, je bilo ob peti obletnici salona Neška. Kot pravijo dekleta, je Mojraj edini center na Vrhniki, ki vključuje tret-maje tako za telo kot za dušo. Napovedujejo različne dogodke, tečaje in akcije, vse to pa boste lahko spremljali na facebook profilu, ki bo zaživel v naslednjih dneh. (nč) Skavti in Luč miru iz Betlehema 2014 Tudi letos bomo Argonavti - vrhniški skavti, prinesli Luč miru iz Betlehema (LMB) v naše kraje. Iz Novega mesta, kjer bo regijski sprejem za ljubljansko regijo, jo bomo prinesli na lokalni sprejem na Vrhniko. Uradni sprejem za občino Vrhnika bo v soboto 20. decembra. Plamen LMB bo tako na voljov župnijski cerkvi Svetega Pavla od sobote zvečer do božičnega večera, 24. decembra. Sveče in plamen LMB bomo skavti delili tudi na stojnici na Sodnjiskem trgu na Vrhniki v torek, 23. decembra od 14. do 19. ure. Od torka dalje bodo sveče na voljo tudi v župnijski cerkvi Svetega Pavla. Plamen bomo ponesli tudi v sosednje kraje in sicer bodo sprejemi LMB v Borovnici, Zaplani in Podlipi v nedeljo 21. decembra med nedeljsko sveto mašo. Skupaj s skavti z Brezovice pa bomo LMB sprejeli tudi v Horjulu in Sentjoštu, prav tako med nedeljsko sveto mašo. Hkrati bi vas radi spomnili, da pomen LMB ni v sveči. Pomen je v opominjanju in zavedanju, da lahko le skupaj, drug z drugim, z roko v roki, ne glede na veroizpoved, ne glede na raso in narodnost, dosežemo boljši in mirnejši svet. Bodite pripravljeni! Skavti z Vrhnike že 15 let! Nova ekipa kluba Zakon V klubu Zakon je bil 4. 11. 2014 l Občni zbor, na katerem smo izvolili nove funkcionarje. V sezoni 2014/2015 bodo tako vodilne predstavljali: Žiga Petrič - predsednik, ki poleg pavziranja na faksu rad stopi za mešalno mizo in malo popraska po platah. Če si želite izvedeti kaj več o klubskem dogajanju, imate kakšno svežo idejo ali pa bi ga radi le povabili na kavo, mu lahko pišete na: predsednik.kvs@gmail.com Matevž Mrak - podpredsednik, sicer študent višje gradbene šole v Ljubljani, ki se zaveda, da zdrav duh lahko živi le v zdravem telesu, zato ga boste največkrat našli kar na nedeljski Zakon rekreaciji. Miha Garafolj - blagajnik, ki najbolj uživa v spopadanju z računi. Zneski, bilance in druge finančne tegobe mu pomenijo izziv, zato se je odločil za študi finančne matematike, v klubu Zakon pa teorijo preliva v prakso. Po srcu matematik, po duši filozof se v prostem času prepušča ritmom dobre glasbe, odličnega piva in sproščene družbe. Anja Sluga - tajnica. Letos se je začela na fakulteti spopadati s pravnimi akti, v klubu pa skrbi za prenašanje novic. Če so le-te dobre ali slabe, je odvisno od vsebine v kuverti. Nejc Krašovec - peti član upravnega odbora, sicer pa stari maček Zakon ekipe, ki ima na zalogi veliko uporabnih informacij. Ker se dobro znajde med papirji, tudi ekipi mnogokrat pomaga pri birokratskih zapletih. V prostem času se rad posveča jahanju jeklenega konjička, merjenju zemljišč in popravljanju računalnikov. Ekipo bodo letos nadzorovali: Tamara Lacič, Lea Ogrin in Urban Drašler, za disciplino pa bodo skrbeli: Hana Troha, Neža Sluga in Matevž Ogrin. Ne pozabite! Vsi, ki bi radi sodelovali pri oblikovanju mladinske kulture na Vrhniki, ste vabljeni, da se nam pridružite na katerem izmed sestankov, ki so ob sredah, ali pa nam pišete na: program.kvs@gmail.com. 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vedili decembe* naV*thniW, 2014 )v ZIC Zavod Ivana * • ■ i i Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika £ 4 ю / OBČINA VRHNIKA Uftk . v7*- ^^ ' ' У \ V. ш Vrhnika NAŠ ČASOPIS m я * sreda 3. dec. . 9.00-17.00 Ta veseli dan kulture - dan odprtih t vrat Cankarjeve spominske hiše na Klancu ^ Cankarjeva spominska hiša л četrtek, 18. dec. 19.00 Novoletni koncert orkestrov Glasbene šole Vrhnika ^ Cankarjev dom Vrhnika pet. 5. dec. * petek, 19. dec. 15.-19.00 Miklavžev in Smučarski sejem 15.-19.00 Božično-novoletni sejem Sodnijski trg 1 Sodnijski trg 16.00 Otroški program: pevski zbor Cofki 1 17.00 Pravljica o božičkovi deželi, in plesna skupina iz OŠ Ivana 1 animacija, predstava in obisk Božička Cankarja, učenci Glasbene šole 1 Sodnijski trg + Vrhnika -> Sodnijski trg 1 18.00 Sekstet Odoica, koncert in še malo več 17.00 Pohod otrok z baklami na sv. Trojico 1 Sodnijski trg zbor pred Cankarjevo spominsko hišo 1 19.00 Božično-novoletni koncert 17.30 Moj prijatelj Miklavž, predstava za ' 1 Pihalnega orkestra Vrhnika otroke -> Sv. Trojica 1 -> Cankarjev dom Vrhnika 18.00 Prihod sv. Miklavža z angleli 1 Sv. Trojica I гьоЬЫа, 20. dec. 7.00-13.00 Božično-novoletni sejem bobota, 6. dec. i ^ Sodnijski trg 7.-13.00 Miklavžev in Smučarski sejem 7.00-13.00 Redni mesečni sejem (JP KPV) ^ Sodnijski trg i ^ ParkiriščepriCH Redna tržnica (JP KPV) i 11. in Zvezdica Zaspanka, lutkovna Parkirišče pri CH ' 12.15 predstava Cankarjev dom Vrhnika 9.00 Otroci za otroke, Montessori delavnica i Sodnijski trg i nedelja, 21. dec. 10.00 Čarobni prazniki, otroška predstava i i 8.00 Novoletni koncert Big Banda Vrhnika Sodnijski trg I ^ Cankarjev dom Vrhnika 10.30 Okraševanje smreke na Sodnijskem i trgu Sodnijski trg \ petek, 26. dec. 18.00 Letni koncert Društva invalidov ^ i 7 00-7.30 Pohod Po poti Cankarjeve matere Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika \ od Vrzdeilca do Vrhnike Zbor pred nedelja, 7. dec. ! 1/nn PGD Vrhnika JeiovškovaS * 1 14.00 Proslava ob dnevu samostojnosti in 18.00 Veliki praznični koncert Eroika in i nnn .„„ .. _v c . Klapa Mali grad Dvorana pri OŠAMS \ enostnost, ЩШрЫщ tertfik, 9. dac. 1 äujböta- «eda, »7.-31. dec. -.non п.-..«.■ u о . 1700 Festival filmov za otroke in 19.30 Gledališki abonma: Sedem let skomin, , . . . .. x _ . . . ... .. MGL -> Cankarjev dom Vrhnika J mladostnike -> Cankarjev dom Vrhmka Mteda,11.dec. 1 »*àa, 18.00 Beremo Cankarja ! 22 00 ^strovanje s skupino Livada Cankarjeva spominska hiša SodmJskl tr9 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Informacije: TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, T: 01 75510 54,051 661 063. Bakle lahko jo kupite na zbirnem mestu pred pričetkom prireditve. V četrtek, 5.12. 2013 bo od 17. do 19. ure zaprta Stara cesta ob hišni številki 1, cesta Na klancu od hš 1-10a ter makadamska pot, ki vodi do Sv. Trojice. Soorqanizatorji: SMUČARSKO DRUŠTVO VRHNIKA, JP KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Štirideseta obletnica valete Saj ni res. Pa je! Pred štiridesetimi leti sta bili na Vrhniki dve osnovni šoli, in sicer Osnovna šola Janeza Mraka, t.i. »stara šola« in Osnovna šola Ivana Cankarja, t.i. »nova šola«. Učenci, ki smo takrat obiskovali eno ali drugo šolo, smo bili »hudi rivali«. Neprestano smo merili moči na raznih področjih, od športnih tekem do občinskih prvenstev v znanju matematike ali česa drugega. Na zunaj so se dogajale težke bitke, na znotraj pa smo se očitno imeli radi. Zagotovo je prav ta ljubezen, ki smo jo tajili vso osnovno šolo in naslednjih štirideset let pripeljala do tega, da smo se letos prvi petek v oktobru prvič skupaj zbrali učenci obeh takratnih osnovnih šol in praznovali to okroglo obletnico valete. Datum smo prilagodili prihodu naše sošolke Nevenke, ki že več kot dvajset let živi v Avstraliji in ki se je z velikim veseljem udeležila srečanja. Z nami sta bili naši razredničarki ga. Štefka Pirnat in ga. Mateja Grom ter razrednik g. Ivan Kalič. Spomnili smo se tudi našega razrednika g. Janeza Sodie ter vseh sošolk in sošolcev, ki so mnogo prezgodaj odšli od nas... Na slavnostni prireditvi v Gostišču Bajc v Sinji Gorici, kjer sta obujanje spominov z glasbo naše mladosti popestrila Azmir in Borut, ni bilo nobenih dolgoveznih govorov, bilo pa je veliko prijetnih pogovorov. Skoraj neverjetno je, da smo v uvodu ugotovili, da je najboljša generacija daleč naokoli tista, ki je leta 1974 končala osnovnošolsko šolanje na Vrhniki. Nadaljevali smo z ugotovitvama, da smo še vedno mladi in da se imamo zmerom bolj radi Zaključek je bil pričakovan: rivalstvo se je nadaljevalo. Okrog četrte ure zjutraj smo ugotavljali, da smo tisti iz »stare šole« boljši, saj nas je zdržalo več tako absolutno kot relativno. Zaradi velike ljubezni in želje, da se čez pet let ponovno srečamo, smo popustili, objavili neodločen rezultat in skupaj zapustili prijetno prizorišče slavnostne prireditve. Bilo je tako lepo, da komaj čakamo, da se spet srečamo. V imenu organizatorjev: Irena Tekmovanje ob 20-letnici Kovinoplastike SD Kovinoplastika Lož je ob svoji 20-letnici delovanja priredila strelsko tekmovanje na strelišču v Ložu. Tekmovanje je potekalo na šestmestnem strelišču s serijsko zračno puško v kategoriji moški in ženske. Ker z organizatorjem že kar nekaj let sodelujemo, smo se vabilu prijazno odzvali z ekipo moških in ekipo žensk. tesni, tako da so za razvrstitev odločale malenkosti. Tudi v moški kategoriji sta bila na stopničkah dva vrhniška strelca, in sicer na najvišji Bojan Lampreht, drugi je bil Dejan Della Torre z Vremščice in tretji Bojan Lampreht ml. Matija Japelj kot tretji član ekipe je osvojil 22. mesto. In še razvrstitev ekip: 1. mesto SD Vrhnika - moški, 2. mesto domačini Kovinoplastika Lož, 3. mesto SD IX. korpus - Piran in 4. mesto ženska ekipa SD Vrhnika, ki je le za krog zgrešila stopničke. Ker je bilo za nameček še lepo vreme, smo svoje polne trebuščke prenesli še na balinarsko igrišče, kjer pa nismo bili tako uspešni kot v streljanju. Z nami so pometli kočevski strelci, katerim smo se zahvalili za učne ure, ampak vtis na igrišču pa je ostal. Ker so nekateri za nagrado dobili tudi hodulje, so svojo hojo po modni pisti preizkusili najpo-gumnejši. Ob tej priložnosti bi se organizatorju Tonetu še enkrat zahvalil za prijeten dan, dobro pogostitev in mu zaželel še nadaljnje uspešno sodelovanje v strelskem športu. Bojan Lampreht V prijateljskem vzdušju smo se zvrstili na strelišču, Tone in njegova ekipa je ocenila tarče, druga ekipa pa se je pripravljala na pogostitev. Ko so tekmovanje končali zadnji strelci, smo se vsi skupaj odpravili na rezervno lokacijo, kjer so nas že pričakovali z malico. V prijetnem kramljanju in izmenjevanju izkušenj so opravili še zadnje popravke in priprave na razglasitev. Tekmovanja se je udeležilo enajst ekip. Najuspešnejši smo bili strelci z Vrhnike, kjer je v ženski konkurenci zmagala Benjamina Rudolf, pred Mojco Rus in Dolores Šuštar iz Izole, naša tretja članica Katarina Jilek je bila četrta. Rezultati so bili r Ustanovljen LO Solidarnost Vrhnika V ponedeljek, 3. 11. 2014, je bil ustanovljen lokalni odbor Solidarnost Vrhnika, ki obsega območje občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Za predsednika lokalnega odbora je bil izvoljen Nejc Škof. Novoizvoljeni predsednik lokalnega odbora Solidarnost Vrhnika se je članom zahvalil za podporo. Kot je dejal, je bil na prejšnjih lokalnih volitvah narejen velik korak za lokalni odbor Solidarnost Vrhnika: dobili smo enega svetnika v občinskem svetu in ustanovitev lokalnega odbora je bila logičen korak naprej. Lokalni odbor bo usmerjal delo našega svetnika v občinskem svetu in nadgrajeval program in članstvo. Občinski svetnik Solidarnosti v občini Vrhnika Anže Slabe je bil izvoljen za podpredsednika lokalnega odbora. Nejc Škof B* p-r« Цлф i-r-J-J't"». Vabilo na restavratorske delavnice Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje vabi vse krajane, še posebej pa ljubitelje starin in ostale predmetne zapuščine naših prednikov, da se nam pridružite na restavratorskih delavnicah. Spoznali bomo postopke ohranjanja lastnih zapuščin in dragih predmetov. Na delavnicah lahko skupaj podaljšamo življenje predmetom od orodja, manjšega pohištva do artefaktov (slik, okvirjev, keramičnih, lesenih, kovinskih skulptur ipd.), ki jih je že načel zob časa. Tako kot že nekaj let doslej, bodo srečanja potekala ob četrtkih ob 18. uri v prostorih stare šole v Podlipi. Prva delavnica bo v četrtek, 20. novembra. Vljudno vabljeni! Politično pravosodje hromi gospodarski in družbeni razvoj Slovenije Slovenija je obtičala. Skoraj štiri mesece po predčasnih državnozborskih volitvah se leva koalicija ukvarja predvsem sama s seboj in z Janezom Janšo, na gospodarsko opešano državo pa pozablja. Požvižga se na Ustavo in zakone, za polnjenje državnega proračuna pa namesto reform napoveduje višje davke in dajatve. V ospredje postavljajo predvsem strankarske interese in ne interesov celotne države. To se odraža na vseh gospodarskih, ekonomskih in družbenih kazalnikih. Zgolj za primer naj navedemo, da je Slovenija na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja samo letos nazadovala za pet mest; nazadujemo pri odpravljanju nesolventnosti, pri plačevanju davkov, pri pridobivanju posojil, daleč najslabša pa je učinkovitost sodstva pri reševanju sporov. Dokaz za to, da so v ospredju dnevnopolitične agende parcialni interesi vladajoče elite, pa je tudi politični obračun koalicije in njenih satelitov z vodjo opozicije Janezom Janšo. Ker jim mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, da bi bil odvzem mandata Janezu Janši ustavno sporen, ni bilo povšeči, so angažirali preverjene »neodvisne« pravnike, ki so omogočili nadaljevanje političnega pogroma v Državnem zboru. Ta se je nato 15. oktobra zgolj seznanil s sklepom, da Janezu Janši preneha mandat. Toda, kot pravi vodja poslanske skupine Jože Tanko: »Državni zbor potrjuje mandate poslancem z glasovanjem in na tak način se v parlamentarni demokraciji mandate tudi odvzema. Državni zbor tega postopka ni opravil z glasovanjem. Da je to blamaža Državnega zbora, opozarjajo številni pravniki, tudi nekdanji ustavni sodniki. Glede na te razlage mandat poslancu ni prenehal.« Prav zato so tako Janez Janša kot njegovi volivci sprožili ustavno pritožbo. Podpisniki peticije Z resnico in svobodo nad laž in prisilo s prvopodpisanim Davidom Ta-sićem, enim izmed obsojenih v procesu JBTZ leta 1988, opozarjajo na zaskrbljujoče režimske trende v Sloveniji, ki spominjajo na tiste iz svinčenih komunističnih časov. Ob tem tudi zavračajo in ostro obsojajo vse regresivne trende v demokratični Sloveniji, ki se kažejo v poskusu odstranitve vodje opozicije iz političnega življenja, ki je bil eden od najbolj vidnih znanilcev demokratičnih sprememb ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - Odbora 2014 pa v Peticiji za pravično družbo in državo vladavine prava ugotavlja: »Stanje v slovenskem pravosodju je eden izmed glavnih vzrokov za moralno, soi »(«m____ / SDS cialno in gospodarsko krizo v Sloveniji ter pomeni glavno oviro za vzpostavitev svobodne, pravične in demokratične družbe.« Zato zahteva javnost in preglednost sodniškega dela, vzpostavitev sistema odgovornosti med funkcionarji v pravosodju, materialno in moralno zadoščenje žrtvam pravosodja in vzpostavitev neodvisne preiskave stanja in zlorab v slovenskem pravosodju. Peticijo lahko podpišete na spletni strani http://www.pravapeticija.com/ emb/101760. Prizadevanjem odbora pa se lahko vsak dan pridružite tudi na shodih ob 17. uri pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani. In kot pravi poslanka Eva Irgl: »Vredno se je vsakič znova boriti za človekove pravice in za resnico.« OO SDS Vrhnika Klub seniorjev in seniork SDS Vrhnika organizira vsako prvo sredo v mesecu ob 19.00 uri (v poletnem času ob 20.00 uri) v prostorih SDS v Črnem orlu na Vrhniki Cankarjev trg 4 Debatni večer 5. novembra je bil gost večera poslanec Vinko Gorenak na temo »Aktualno o Patriji in slovenskem sodstvu« (slike spodaj) Naslednji debatni večer bo v sredo, 3. decembra, ob 19.00 uri na temo »Izvor Slovencev in spomeniki Karantanije« (ter slike z izleta po Koroški) Vabljeni vsi, ki vas to zanima (brez vstopnine, a ne brez domoljubja) M SS 8. kongres NOVA SLOVENIJA Vrhnika, 29. november 2014 Ob dnevu mrtvih na Drči Na dan mrtvih se je na Drči že tradicionalno zbralo lepo število Vrhničanov. Tako se slovesnosti ob grobnici padlih partizanov zberejo in poklonijo tisti, ki vedo, da so prav žrtve doprinesle svobodo Vrhniki in Slovenji. S polaganjem venca se je žrtvam prva poklonila delegacija treh predsednikov: OZ ZB NOB Jani Kikelj, veteranov Vrhnika - Borovnica Marjan Rihar in policijskega veteranske- Delegacija Zdravko Godnjavec, Marjan Rihar in Jani Kikelj so položili venec Slavnostni nagovor župana Stojana Jakina ga združenja Sever Zdravko Godnjavec. Nato pa je zbrane nagovoril župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je med drugim povedal: »Današnji dan je tudi priložnost, da se za hip ustavimo in zazremo vase, ter v miru razmislimo o sebi in tistih, ki so zaslužni za to, da smo dosanja- li tisočletne sanje slovenskega naroda o lastni domovini, v kateri končno živimo. Obenem pa se zavedamo, da bodočnost ne bo vedno obsijana s soncem, pač pa bo s seboj prinesla tudi oblačne dni. In tisti, ki so tiho odšli, in ki jim dolgujemo zahvalo za naše lepše in ponosnej-še življenje, naj ne bodo nikoli izbrisani iz našega spomina. To so očetje in matere, hčere in sinovi slovenskega naroda, katerih življenje je ugasnilo v bojih v naših gozdovih, taboriščih in ječah. Vedeli so, da klečeplazenje in klanjanje okupatorju slovenskega naroda ne bosta rešila, zato so se pogumno uprli. Slovenski upor nima primere v celi Evropi! Cena osvobajanja pa je bila visoka: marsikatero mlado življenje je, še preden se je razplamtelo, ugasnilo. In v prostranosti gozdov je vrsta neopaznih krajev, poraslih s travo in grmovjem ter prepojenih s krvjo najboljših hčera in sinov naše domovine. Tiha in mirna so njihova zadnja pribežališča, ki pripovedujejo, da je nekoč nekdo živel in dal življenje za nas...! Na enem takšnih krajev smo se danes tudi zbrali. Tu na Drči, obhajamo spomin na temne dni, na dni zatiranja in raznarodovanja ter na posledice okupacije. Zato ohranimo spomin na junake našega časa, ki je našemu ljudstvu povzročil toliko gorja, a na koncu z zmago slovenskih partizanskih sil prinesel tudi olajšanje. Zavedajmo se, da brez njihovega žrtvovanja ne bi bilo ne miru, ne svobode in ne samostojne in neodvisne Republike Slovenije!« Za lep kulturni program pa so poskrbeli mladi recitatorji Osnovne šole Antona Martina Slomška, Mešani pevski zbor Mavrica in Pihalni orkester Vrhnika ter Mirjam Suhadolnik. Simon Seljak Spoštovane občanke in občani Občine Vrhnika, Nova Slovenija bo imela svoj 8. kongres na Vrhniki, ki se ga bo udeležilo preko 500 predstavnikov iz celotne Slovenije ter ostali simpatizerji in prijatelji Nove Slovenije - krščanskih demokratov. Kongres bo potekal v soboto, 29. novembra 2014, s pričetkom ob 10. uri v Športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška na Vrhniki. Na kongresu bomo pregledali naše dosedanje delo, izvolili vodstvo stranke ter programsko začrtali našo prihodnjo pot. Vodstvo stranke, poslanci v Državnem zboru, evropski poslanec, župani in številni drugi, ki bodo prisotni na kongresu, verjamemo, da je krščanska demokracija tisti odgovor, ki ga Slovenija potrebuje. Nova Slovenija je stranka blizu ljudem. Vabimo Vas, da nas obiščete in se udeležite 8. kongresa krščanskih demokratov na Vrhniki. ! Sebastian Kovačič predsednik OO NSi Vrhnika Ljudmila Novak predsednica NSi 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Nova pridobitev gasilcev PGD Stara Vrhnika v boj z ujmami tudi s čolnom Stara Vrhnika, 30. oktober - Spremembe vremenskih razmer terjajo prilagajanje gasilskih vrst. Na vrhniškem koncu so tri gasilska društva specializirana za »posebna« posredovanja, med drugim tudi starovrhniško, ki ni samo tehnično-reševalna enota, marveč ima tudi potapljaško. Le-ta ima od konca oktobra v lasti čoln gumenjak, ki so ga uradno sprejeli pred Domom krajevne skupnosti v družbi župana, Civilne zaščite, predsednika krajevne skupnosti in gasilskih stanovskih kolegov. Mogoče je na prvi pogled malce neobičajno, da imajo na Stari Vrhniki čoln, a nevarnost poplav v luči spreminjanja podnebnih razmer vendarle obstaja. Potrebno znanje za reševanje iz vode ima dober ducat potapljačev, ki so lani znotraj društva ustanovili posebno potapljaško enoto. Izkušenj - vsaj nekaterim - zagotovo ne manjka, saj so bili številni pred tem sestavni del državne istoimenske enote. Čoln je ena od glavne opreme, na katerih je enota začela graditi, je povedal vodja potapljaške enote Boštjan Turk, v nadaljevanju bodo dokupili še potrebno opremo. Gumenjak sta financirala občina in lokalna Civilna zaščita, katerih predstavniki so izrazili upanje, da bo čim manjkrat v operativni uporabi. Predstavnika Gasilske zveze Vrhnika, Vinko Keršmanc in Benjamin Svenšek, sta dejala, da je čoln odgovor na nove izzive, ki smo jim reševalci priča v zadnjih letih. Predsednik KS Stara Vrhnika Jani Krvina pa ju je dopolnil s predlogom, da bi mogoče del zapuščene vojašnice namenili gasilski opremi, kajti po njegovem mnenju jo imajo osrednja vrhniška gasilska dru- štva vedno več. V luči tega velja omeniti, da trenutno starovrhniški gasilci gradijo k obstoječemu gasilskemu domu prizidek. Po besedah Borisa Remžgarja, predsednika društva, bo prostor namenjen novemu gasilskemu vozilu z dvigalom, ki ga bodo dobili leta 2016. Tako se bo njihova tehnično-reševalna »moč« od dveh trenutnih vozilih še povečala. Slavnostni trak na novem plovilu je pre-rezal župan Stojan Jakin, ki mu je obenem pripadla tudi čast, da ga je pobriz-gal s šampanjcem. Gašper Tominc, foto: GT Gasilci na Drenovem Griču ne počivajo Jesenske aktivnosti v PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Po zasluženem poletnem premoru so gasilci na Drenovem Griču nadaljevali svoje delo na številnih področjih. Z začetkom novega šolskega leta smo v svoje vrste povabili prvošolčke. Že stare člane pionirskih in mladinskih selekcij smo seznanili s termini treningov in pionirskega krožka, ki poteka v prostorih gasilskega doma. Vse selekcije so takoj začele s treningi, ki so jim omogočili uspešne nastope na bližajočem se gasilskem tekmovanju za pokal Drenovega Griča. Tekmovanje je bilo uspešno organizirano 20. septembra. Iz našega društva so se ga udeležile štiri članske ekipe, tri pionirske ter ekipa veterank. Mladinsko tekmovanje je bilo okrnjeno, saj ga zaradi premalo prijavljenih ekip v kategoriji mladincev ni bilo. Kljub temu sta mladinski desetini nadaljevali intenzivne treninge, ki so jim 27. septembra v Šentjurju pri Celju omogočili uspešen nastop na izbirnem tekmovanju za gasilsko olimpijado 2015. Enota mladink, ki je sploh prvič nastopila na tako velikem tekmovanju, se je uvrstila na 14. mesto, mladinci pa na odlično četrto. Kljub eni napaki so se uvrstili med prvih pet ekip ter izpolnili pogoje za drugo izbirno tekmovanje, ki bo spomladi prihodnje leto. Mladinci se intenzivno pripravljajo na drugo izbirno tekmovanje, ki bo izločilo najboljšo ekipo s pravico udeležbe na mladinski olimpijadi. Ekipa pionirk je sodelovala še na tekmovanju v gasilskem kvizu, pripravnice pa so tekmova- le na državnem tekmovanju v gasilski orientaciji. Z rednimi četrtkovimi usposabljanji so začeli tudi člani operativne skupine. Letošnjo jesen so operativci namenili predvsem pripravam na intervencije v večstanovanjskih objektih. Nadaljevali pa so tudi usposabljanje iz tematike prve pomoči, kjer nam je strokovno pomagala naša veteranka Vera Gruden. Na družabnem področju smo bili gasilci aktivni konec septembra, ko smo gostili gasilce iz GZ Šalovci. Med februarsko ledeno ujmo so nam prek GZS na pomoč priskočili gasilci iz vzhodnoštajerske regije. Tako je dvanajst operativcev iz GZ Šalovci en dan sodelovalo pri odstranjevanju posledic žleda v KS Drenov Grič - Lesno Brdo. Že naslednji dan so odšli v druge kraje notranjske regije, kjer so še naslednje tri dni pomagali lokalnim gasilcem. Spomladi smo domači gasilci obiskali Prekmurje in se zahvalili gasilcem iz Šalovcev za njihovo nesebično pomoč. Deležni smo bili toplega sprejema, kot je v Prekmurju v navadi. Tokrat pa so nam vrnili obisk. Po jutranjem okrepčilu v našem GD smo se odpravili na vodeni ogled po Vrhniki. Gospa Marija Iskrenovič nam je predstavila znamenitosti Vrhnike in doživeto opisala življenjsko pot največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Po osvežitvi v mini pivovarni Človeška ribica smo pot nadaljevali do GD Verd. Poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek nam je predstavil organiziranost naše zveze, člani osrednjih društev pa so gasilcem iz Prekmurja predstavili svojo tehniko. Sledil je še ogled TMS v Bistri in vrnitev do našega GD, kjer smo domači gasilci pripravili dobrote na žaru in slaščice, ki so jih napekle naše gospodinje. Druženje smo izkoristili tudi za pogostitev sodelujočih pri pripravi letošnjega praznovanja 90-letnice društva in tekmovanja za pokal PG DG - LB. Naši veterani so se udeležili srečanja veteranov, ki ga je letos organiziralo PGD Log. V prijetni družbi stanovskih kolegov so poklepetali o trenutnih razmerah. Letošnji oktober, mesec požarne varnosti, je bil v znamenju izreka "Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi!" Tako smo gasilci pripravili predstavitev naših aktivnosti v podružnični šoli. V soboto, 18. oktobra, pa je sledil dan odprtih vrat, ko so krajani lahko kupili ali prinesli na servisni pregled svoje gasilnike, si ogledali praktičen prikaz gašenja začetnih požarov in se seznanili s praktično uporabo avtomatskega defibrilatorja. Popoldne je sledila še prikazna vaja gašenje in reševanje iz večstanovanjske stavbe DG 10a. Naše najmlajše člane smo 9. novembra popeljali na strokovno ekskurzijo na letališče Brnik. Pod vodstvom Boštjana Turka smo si ogledali letališko gasilsko enoto in njihovo tehniko. Boštjanu se zahvaljujemo za izčrpno predstavitev. Obisk smo nadaljevali še pri letalski enoti policije in dežurni helikopterski posadki Slovenske vojske. Otroci so bili najbolj navdušeni s praktično vožnjo z novim gasilskim vozilom Rosenbauer Panther in ogledom helikopterjev. Narava gasilcem letos ni najbolj naklonjena. Po februarski ledeni ujmi nam je jeseni prinesla še poplave in visoke hudourniške vode. 25.okto-bra smo operativci skupaj s še sedemnajstimi operativci iz GZ Vrhnika sodelovali pri odpravljanju posledic poplav v Gorenji vasi. Ni še minilo štirinajst dni, pa je močno deževje ponovno prizadelo osrednjo Slovenijo. Tokrat so bile zelo hude poplave v Cerknici in njeni okolici. V petek, 7. novembra, smo odhiteli na pomoč kolegom iz notranjske regije in prečr-pavali vodo iz zalitih kleti in podzemnih garaž ter polnili in nameščali protipoplavne vreče. Po celodnevnem črpanju vode iz podzemnih garaž smo uspeli izvleči približno dvajset zalitih vozil, narava pa nam je dobesedno odplaknila celodnevni trud. Ko je popoldanska ekipa že pospravljala opremo, je v nekaj minutah narasla reka Cerkniščica ponovno zalila podzemno garažo. Na prizorišču je tako celo ostal del opreme, ki je še vedno pogrešan. Zalito podzemno garažo so ponovno izčrpavali po umiritvi razmer. Krajanom se zahvaljujemo za podporo in jih pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »Na pomoč!« Za PGD Drenov Grič - Lesno Brdo povzel Igor Oblak. Za vedno nas je zapustila Drina Kvočka У Slovenijo je prišla z možem Radenkom iskat službo in jo tudi dobila. Skupaj sva delali in se tako bolje spoznali. Bila mi je prijetna, prijazna in vedno urejena, tako sva se spoprijateljili. Bila je delovna garaška. Rodili so se nama otroci: meni dve hčerki, ona pa je ostala pri enem, sinu Siniši. Imela ga je neizmerno rada. Zanjo je bil njen sine sonce, voda in zrak. Delale smo nadure popoldan ali ponoči, da smo čim več zaslužile. Ko je prišlo poletje, čas za dopust, sem jo vprašala, kam bo šla na počitnice, pa mi je odgovorila: »V Bosno delat hišo.« Vsa srečna in zadovoljna. Leta so minevala, otroci rasli, se pridno učili in izučili. Med tem je prišla nesrečna vojna. Bilo je hudo njej in meni, skupaj sva jokali. Rekla mi je: »Veš, Vera, to je že druga generacija, da smo morali iskati službo v drugi državi. Najprej moj oče, ko sem odrasla, pa še jaz.« Rekla mi je: »Veš, Vera, jaz imam mojo Bosno zelo rada, ampak sem jezna na naše politike, ker mi niso omogočili službe v moji domovini. Večkrat slišim: 'Ti južnjaci so nam prevzeli delo.' To me zelo boli. Ampak jaz sem Slovenijo vzljubila. Imam službo, moža in sina ter veliko prijateljev vseh narodnosti. Postala sem babica.« Pripovedoval je, da je to nekaj najlepšega, kar lahko doživiš. Gledali sva fotografije, se smejali in obujali spomine. Počasi so prihajale bolezni, boleč hrbet in boleče roke, ampak to ni bilo najhujše. Jaz sem zbolela za rakom v 40. letu starosti. In sem ga tudi premagala. Drina je zbolela pri 49 letih. Borila se je, iskala pomoč povsod, kjer je slišala, da bi ji lahko pomagalo. Žal je bolezen napredovala. Prišla sem k njej na obisk, bila je vesela in nasmejana. V eni besedi srečna.. Zavpila je: »Vera, danes jaz častim. Ženila bom mojega sina, če bo šlo vse po sreči, bom tudi jaz postala babica in pričakala vnuka.« Tisti trenutek je pozabila na bolezen in skrbi. Poročila je sina, postala babica, a bolezen je neizmerno napredovala. Hodila sem jo obiskovat ter ji nosila juhe in sadje. Začele so ji ote-kati noge. Masirala sem jo. Vprašala sem jo, če sem pregroba, odgovorila je: Ne nisi, tako mi je prijetno.« Med tem je zaspala. Prebudil jo je telefon. »Sine kliče,« je odgovorila. Slišala sem: »Da, sine, dobro sem, Vera je pri meni in me masira.« Odložila je telefon, si obrisala solzne oči ter dejala: »Veš, nočem ga preveč obremenjevati s to mojo boleznijo, mora biti zbran v službi.« Predzadnji dan, ko sem prišla, je imela ob sebi sestro Ranko, moža in sosede. Komaj sem zadrževala solze. Pozdravila sem jo in vprašala: »Drina, bova začeli z masažo?« Odgovorila je: »Da, danes ne bi noge, ampak roke in čelo.« Ko sem prenehala, je dejala: »Sedaj sem tako utrujena.« Pobožala in poljubila sem jo in se poslovila. Takrat sem jo videla zadnjič. Drugo jutro sem v trgovini izvedela, da je Drina umrla. Na njeno željo so jo odpeljali v njen rojstni kraj Prijedor k večnemu počitku. Počivaj v miru, nikoli te ne bom pozabila. Vera Bikar Pj ■■> i v n -л p J7Ш Uspešen dobrodelni koncert PGD Vrhnika Letos smo se gasilci odločili za organizacijo in izvedbo dobrodelnega koncerta, saj smo imeli slabe izkušnje v zadnjih letih, ko smo organizirali dve veselici, pa nam je slabo vreme (dež) ponagajalo in ves naš trud, vložen v priprave, je bil zaman. Pogosto prebivalci naše domovine sklepajo, da gasilci organiziramo veselice sebi v zabavo, v svoji zmoti ne prepoznajo, da je to le eden od načinov pridobivanja sredstev za nabavo, obnovo in zamenjavo zastarele opreme. Člani društva in simpatizerji za take dogodke prispevamo veliko dela in svojega prostega časa. S takim načinom pridobivanja sredstev omogočamo večjo varnost občanom, občini in županu pa pomagamo, da »privarčevana« sredstva v proračunu uporabijo za druge projekte, tako pa spet koristijo občanom. Po načrtu Občinskega poveljstva Vrhnika v Gasilski zvezi Vrhnika naj bi PGD Vrhnika predvidoma v letu 2017 nabavila novo gasilsko vozilo GVC 16/25, kar bi stalo 290.000,00 evrov. Del sredstev, 90.000 evrov, naj bi zbralo društvo samo. V ta namen vsako leto raznašamo koledarje, prihodnje leto načrtujemo izvedbo veselice in verjetno bo potrebna še kakšna druga oblika zbiranja sredstev. Organizacijo dobrodelnega koncerta je prevzela naša gasilka Nadja Malovrh. Vsi, ki jih je nagovorila, so ji pomagali pri izvedbi koncerta. Iskreno se zahvaljujemo Zavodu Ivana Cankarja, IT100, d. o. o., za ozvočenje in osvetlitev ter Tomažu Simetingerju za povezovanje programa. S svojimi donacijami, izdelki in storitvami so sodelovali: Siliko, d. o. o., Kemis, d. o. o., Partner graf, d. o. o., Zavas, d. o. o., Unichem, d. o. o., Gostilna in pizzerija Papatek, Uniplast inženiring, Krement, d. o. o., Gostinstvo Dolinar, Gostilna Kranjc, Rula Ivan Lapuh, s. p., Trgovina Štirn, M-Orel, Cvetličarna Karmen, Potokar, d. o. o., Kavarna Park, Kara, Pizzerija Boter, Fast food M, Jan Sport, Fotocopy rM, Mirko Malneršič, družina Trubačev in Marinka Grom. Vsi glasbeniki, pevci in plesalci so nastopili brezplačno. Sodelovali so: Pihalni orkester Vrhnika, Adi Smolar, Same babe, kantavtorica Simona Černetič -Aynee, Sekstet Odoica, Vokalna skupina Diversa, gasilci s harmoniko iz Borovnice in Brezovice pri Borovnici, Mladi godci, Ansambel Livada in Ansambel Jurčki. S svojim nastopom se je posebno izkazalo tudi najuspešnejše evropsko plesno društvo Žabice cheerleading in cheer iz ŠŠD Log - Dragomer - Frogs Cheer Team Slovenia, s plesno-akrobatsko točko. Po nedeljskem koncertu, ki je naključno sovpadal z volitvami, smo gasilci pospravili prizorišče in pripravili telovadnico za ponedeljkove učne ure telesne vzgoje. Samo na koncertu smo zbrali 2022,78 evra, skupno s prispevki donatorjev pa 3522,18 evra. Gasilci se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim, vsem, ki so kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi koncerta, darovalcem in dragim obiskovalcem za njihov prispevek v sklad za novo vozilo. Letos smo se med drugim preizkusili tudi v dveh večjih akcijah, in sicer v času žleda in v zbiranju pomoči za poplavljence v Bosni in na Hrvaškem. Še naprej se bomo po najboljših močeh trudili pomagati vsem pomoči potrebnim. Vabimo pa vas, da se številčno vključite v naše vrste! Na pomoč! PGD Vrhnika Poklon in spomin na pokojne člane ZŠAM Vrhnika Prvi november je dan spomina na mrtve. Tudi člani ZŠAM Vrhnika se na prav poseben način vsako leto spomnimo pokojnih članov našega združenja. V četrtek, 30. oktobra 2014 smo jih obiskali na njihovih grobovih, se jih spominjali in jim poklonili nagelj v znak spoštovanja in ponos slovenstva. Tako smo v letošnjem letu obiskali pokopališče na Vrhniki, Verdu, Borovnici, Sinji gorici, Logu, Blatni Brezovici in Stari Vrhniki. V letošnjem, letu smo se poklonili tudi našemu dolgoletnemu prijatelju in članu ZŠAM Dolomiti gospodu Stanetu Žerovniku, ki počiva na Viču. Nismo pozabili tudi na vrhniške kulturnike in se jim v znak spoštovanja poklonili. Pred Cankarjevim spomenikom smo obeležili tudi spomin na vse naše pokojne člane združenja, ki niso pokopani na omenjenih pokopališčih in so razkropljeni drugod po Slovenji. Na dan mrtvih, 1. novembra, smo z društvenim praporom in poveljnikom, g. Slavkom Jerebom, sodelovali na komemoraciji pri spomeniku padlim na Drči. Pokojnim članom smo se poklonili: gospa Marina Šraj, g. Slavko Jereb, g. Karol Jurjevčič, g. Janez Šuštaršič, g. Dušan Rodošek, g. Nace Jerina in Franjo Čretnik. Člani ZŠAM Vrhnika obeležil »Svetovni dan žrtev prometnih nesreč« V soboto, 15. novembra 2014 ob 17 ih, smo člani ZŠAM Vrhnika obeležili Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Prireditev je potekala v središču Vrhnike, pred spomenikom našega rojaka, Ivana Cankarja. Ob tem dogodku smo osveščali o pomenu Svetovnega dneva spomina na žrtve v prometnih nesrečah. Kljub zmanjševanju žrtev na cestah, je potrebno strmeti za še večjo varnost v prometu. S pomočjo osveščanja, opozarjanja, krepitvi samozavedanja bomo lahko sami udeleženci počasi in z malimi koraki pripeljali do rezultata. Cestna infrastruktura je tudi ena izmed dejavnikov v sklopu vzrokov za nezgode. »V okviru akcije programa »Desetletje za večjo prometno varnost 2011-2020« bodo letošnje aktivnosti po vsem svetu potekale pod sloganom »Hitrost ubija! Predvidi svojo hitrost.« Na slovesnosti nas je nagovoril župan Občine Vrhnika, g. Stojan Jakin. V svojem nagovoru je poudaril, da moramo na cestah biti pazljivi in si ne smemo zatiskati oči pred nesreča- mi. Trenutno so vrhniške ceste varne, vendar moramo biti kljub temu previdni v prometu. Del varnosti v cestnem prometu poizkuša občina realizirati tudi z obnavljanjem in izgradnjo nove cestne infrastrukture. Poudarek bo na sproščanju in razbremenitvi središča Vrhnike in vpadnic iz smeri Verda in Logatca. S pridobitvijo parkirnih mest v Sinji gorici in avtobusne povezave v smeri Ljubljane pa bomo razbremenili tudi parkirna mesta v samem centru Vrhnike. »Današnji spomin na žrtve v prometnih nesrečah, naj bo za nas opomin in napotek, zakaj je potrebno upoštevati pravila, kadar smo udeleženi v prometu, naj si bo to kot pešec, sopotnik ali voznik. Vemo, da na cestah nismo sami, vendar, če bi se vsak zavedal odgovornosti in se ravnal po normah, potem bi bilo takšnih nesreč bistveno manj, hkrati pa bi dajali tudi dober zgled našim mlajšim. Misli mi uhajajo k družinam, katerim današnji dan pogreva grenke spomine. Želim jim, da najdejo pravo pot pri prebo-levanju izgube, vsem nam pa veliko mero strpnosti in odgovornosti, ko smo udeleženi v prometu.« Zahvaljujem se uniformiranim članom ZŠAM Vrhnika, županu Občine Vrhnika, g. Stojanu Jakinu občinski svetnici in predstavniku PP Vrhnika, g. Željku Carju, za sodelovanje na spominski slovesnosti. Srečno vožnjo! Predsednik ZŠAM Vrhnika Franjo Čretnik Spoštovane članice, člani ZŠAM Vrhnika in občani! Vabim Vas, da skupaj preživimo prijeten večer ob božično-novoletnem druženju, ki bo v soboto, 13. decembra 2014 s pričetkom ob 18. uri v gostišču »Pri Kranjcu.« Imeli se bomo prijetno Vabljeni! Vsem članicam in članom ter občanom želim varno vožnjo. Informacije telefon 01/755 22 36 ali 031/ 348-160(Jože). Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik. Vesela jesen v Gimnastičnem društvu Vrhnika Meseca oktober in november sta našemu dru- Akrobati so se udeležili Odprtega Sokolskega štvu zopet pričarala nove izzive in doživetja, prvenstva v skokih z male prožne ponjave in si- Lahko rečemo, da sta bila to Sokolsko obarvana cer 8. novembra 2014, v glavnem mestu Srbije, meseca. Beogradu. Z velikim veseljem oznanjamo, da smo enako kot lani, domov prinesli medaljo. Srečna dobitnica srebrne medalje v kategoriji deklet 7. - 8. razred je bila Nika Kogovšek. Takoj za stopničkami, četrto mesto je zasedla Iza Šraj Miklič, uspeh pa je potrdila še Laura Drašler z 12. mestom. V kategoriji dečkov 7. - 8. razred je Jan Šraj Mklič prav tako zasedel odlično 4. mesto, 8. mesto pa Nik Poličnik. V mlajši kategoriji 1.-4. razred pa so se izvrstno izkazali Ivan Šraj s 4. mestom, Rok Šraj Miklič z 11. in Matevž Malovrh z 12. mestom. V kategoriji 5. - 6. Razred sta Ožbe Kuhar ter Erazem Jazbin-šek zasedla 5. in 6. mesto. Celotni delegaciji 10 tekmovalcev našega društva iskreno čestitamo in se že veselimo Državnega prvenstva v akrobatiki konec meseca novembra. O vseh rezultatih vas bomo obveščali v decembrski številki Našega časopisa. Naše najstarejše ritmičarke pa je v oktobru čakalo prav posebno presenečenje. S svojo novo skupinsko sestavo brez rekvizita so nastopile ob 110-letnici sokolskega gibanja in ustanovitve Telovadnega društva Sokol Brežice. Slavnostno prireditev so prireditelji pripravili v novi brežiški športni dvorani in sicer s telovadno akademijo, na kateri so se ob številnih domačih telovadcih predstavili tudi iz drugih društev ter slovenske gimnastične reprezentance. Dekleta so bila nastopa izredno vesela, saj so se imele moč spoznati s člani Sokolske zveze Slovenije, člani Gimnastične zveze Slovenje in celo s šampioni nekdanje jugoslovanske gimnastične reprezentance. Za konec pa bi omenili še izredno zadovoljstvo ob letošnjem vpisu, saj so se našemu društvu pridružili še novi člani in članice. V društvu imamo tako že več kot 100 članov. V kolikor vas zanima naše delo, ste vljudno vabljeni, da nas obiščete na naši prenovljeni spletni strani, kjer dobite vse potrebne informacije: http://5k. amadeus.si/gd/. Urša Cvetko (GD Vrhnika) Kakšne so dobre prakse obratovanja kompostarn? Ministrstvo za okolje je letos izdalo zanimiv dokument Načela obratovanja kompostarne z nizko emisijsko obremenitvijo. Gre za smernice dobre prakse, kako naj bi delovalo obratovanje kompostarn, da ne nastaja nepotreben smrad. Pravzaprav je to napotek in pripomoček vsem upravljavcem kompostarn v Slovenji. Dokument je narejen po zgledu avstrijskega, kar jasno kaže na razvitost te industrije čez mejo. V Slovenji pa smo še daleč od zglednih praks drugih razvitih držav. Povzemamo nekatere bistvene smernice dobre prakse iz omenjenega dokumenta. Celoten dokument je dostopen na naslednji povezavi: http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/nacela_obratovanja_kompostarne.pdf Naj na kratko povzamemo: če bi »kompostarji« v Slovenji upoštevali te smernice, zagotovo ne bi nastajal tak smrad. Če v okolici kompostarne nastajajo vonjave zaradi nepravilnega delovanja naprave za čiščenje odpadnega zraka, so vzroki po navadi naslednji: • biofiltrski material je izrabljen, zaradi česar postopno popušča učinek čiščenja, • uporabljeni filtrski material ne zadostuje zahtevam in stremi npr. k neprepustnosti, se ne razgrajuje enakomerno ali pa je vzdrževanje preveč zahtevno (velika izguba tlaka, predrtje filtra, pogosto rahljanje), • vodno ravnovesje v biofiltru ni izravnano, nastanejo suhe cone, ki v njem povzročijo razpoke, • pretok surovega plina skozi biofilter ni porazdeljen enakomerno (npr. zamašitev talnih rež), nastanejo preferenčni kanali oz. cone s povečano obremenitvijo prostora, posledica pa so povišane vrednosti emisi ali celo predrtje filtra, • preverjanje in nega filtra se zanemarjata, zaradi česar se težave, ki se nakazujejo npr. kot neenakomerno izstopanje plina in suhe cone, ne opazio pravočasno, • upravljanje zraka za zaprte dele naprav je pomanjkljivo oz. predvključeni pralnik ali kondicioniranje odpadnega zraka ne deluje neoporečno, zaradi česar v biofiltru nastanejo prevelike koncentracije in/ali temperature surovega plina. Splošne strategije in metode za saniranje in odpravo motenj Neprijetne vonjave, ki jih lahko preprečimo in ne ustrezajo stanju tehnike, je mogoče odpraviti s: 1. tehničnimi ukrepi (odprava napak pri načrtovanju in tehnični sanacijski ukrepi), 2. spremembo vodenja obratovanja (obratovalni ukrepi) 3. strokovnim odzivom na objektivne in subjektivne (pritožbe mejašev/sosedov) motnje. Minimalne zahteve za obvladovanje neprijetnih vonjav v obratu Načelno je potrebna taka zasnova obrata, ki kar najbolj omogoča vse zahteve pravilnega obratovanja. To je mogoče le z jasnimi navodili, pristojnostjo in usposabljanjem osebja pri rednem obratovanju, predvsem pa ob motnjah. Vsako obratovanje je dobro le toliko, kolikor to dopuščata motivacija in usposobljenost oz. izkušenost osebja v obratu. Poleg tega, da osebje obvladuje emisije, ki nastajajo v kompostarni, morajo za upravljanje kompostarne z nizkimi emisijami obstajati ustrezna navodila za ravnanje z: • vsemi potrebnimi napotki za zmanjšanje vonjav med tekočim obratovanjem, npr. obvladovanje upravljanja zraka, vodenja razkrojnega procesa, nastanek in preprečitev razpršenih virov vonjav itn., • natančnimi navodili za preverjanje in vzdrževanje naprav za čiščenje odpadnega zraka, • čim podrobnejšim opisom upravljanja ob motnjah, ki vsebuje tudi ravnanje pri potrebnih popravilih, • po potrebi z navodili za preverjanje v laboratoriju v sklopu obrata. Preprečevanje širjenja neprijetnega vonja, ki se mu lahko izognemo, pomeni, da je treba pri obratovanju zaprte kompostarne vedno paziti, da: • se na zunanjem območju (prometne površine, dobava posebnih odpadkov, npr. odpadkov zelenega odreza ali odpadkov z veliko vsebnostjo vode, neposredno nakladanje komposta itn.) za preprečevanje razpršenih virov emisi redno (vsak delovni dan) čistio prometne poti, nakladalna postaja za kompost in območje dobave, • se vrata hal odprejo le, če je to potrebno zaradi obratovanja, in se takoj po uporabi spet zaprejo (npr. vgradnja senzorjev, ki omogočajo nadzor nad zaprtimi vrati), • se vrata hal lahko samodejno odpirajo in zapirajo (daljinsko krmiljenje npr. iz kolesnega nakladalnika), • se na zunanjem območju odpadki ali kompost ne skladišči nenadzorovano, • so deli naprav, v katere se dovajajo tokovi odpadnega zraka, obremenjeni z neprijetnimi vonjavami (večkratna uporaba zračnih tokov), ustrezno odsesani in da se ti zračni tokovi dovajajo bodisi v druge zaprte in odzračene dele naprav ali naravnost v biofilter, • je na voljo krmilni program za vse naprave prezračevanja in odzračevanja, v katerem se upošteva obratovanje celotne naprave in posameznih delov oz. agregatov (npr. dnevno in nočno obratovanje, vzdrževanje itn.), tako da je mogoče izpolnjevati predhodno določene robne možnosti za zmanjšanje širjenja vonjav, • je v odzračenih delih naprav stalen neznaten podtlak in se tako prepreči razpršeno uhajanje vonja, • so prednostno izpolnjeni normativi za nego in delovanje filtra. Značilne napake in obratovanje, ki povzročajo težave z neprijetnimi vonjavami • Prevzem odpadkov z močnim vonjem, npr. če so tudi poleti časovni presledki odvoza za biološke odpadke daljši (izmenični ritem zbiranja odpadkov, večinoma 14-dnevni). Vsaj poleti je treba zato biološki zabojnik izprazniti vsak teden. • Daljše prehodno skladiščenje odpadkov pred predelavo na območju zalogovnika oz. dobave, npr. zaradi mirovanja naprave. • Predelava mokrih materialov (npr. iz gostinstva ali s tržnic) ob hkratnem pomanjkanju strukturnega materiala. • Pomanjkljiva priprava materiala, ki ne omogoči ustrezne strukture, lahko povzroči anaerobne razmere. • Na območju zalogovnika ni prestrezalnih naprav za tlačno vodo iz zbirnih vozil. • Puščanje odprtih delov naprav, ki so pravzaprav zasnovane kot zaprte, predvsem kjer gre za prevzem odpadkov, pripravo in razkroj, za- radi česar so emisije vonja zelo povečane in razpršene. • Zanemarjanje rednega čiščenja vseh prometnih poti predvsem na območju prevzema, priprave in glavnega razkrojnega procesa, ki povzročajo razpršene emisije vonja. • »Gibanje« materiala z močnim vonjem ob neugodnih smereh vetra (npr. proti sosedu) ali posebnih vremenskih stanjih (npr. preobrati), predvsem pri odprtih kopah in na območju skladiščenja. • Preobremenitev naprave zaradi prevelike količine pretoka odpadkov. V takem primeru so pogosto mogoči dodatni vzroki za okrepitev neprijetnih vonjav, na primer: - prekratki časi zadrževanja v zaprtih reaktorjih, v katerih poteka intenzivni oz. glavni razkrojni proces, tako pa nezadostna stabilizacija v prvi fazi razkrajanja, - povečanje preseka kop pri glavnem razkroju, hkrati ohranjanje intervala preobračanja pri enaki mešanici materiala (strukturni delež), tako da se ne doseže potrebna stabilizacija/hu-mifikacija v končnem proizvodu in se pojavijo močnejše emisije v vseh fazah razkroja, vse tja do skladiščenja komposta, preobremenitev kompostnega skladišča (posledica: previsoke in/ali neobdelane skladiščne kope in ponovno samoogrevanje komposta, zato pa povečana količina vonjav), - preobremenitev naprav za čiščenje odpadnega plina zaradi povečane količine vonjav iz vseh bolj obremenjenih delov naprav, - na splošno manj natančen način dela zaradi časovne stiske (posledica: že zdavnaj potrebno čiščenje, preverjanje in vzdrževanje se opravijo prepozno in/ali pomanjkljivo). • Napačno zasnovana ali pomanjkljiva mesta za prevzem odpadkov med posameznimi agregati, zato pa npr. trajne nečistoče pri tleh (predvsem groba in fina priprava) (posledica: razpršeni viri vonjav). • Zanemarjanje rednega preverjanja in vzdrževanja naprave za čiščenje odpadnega zraka oz. drugih ukrepov za zmanjševanje emisij (npr. pokrivanje odprtih kop z rezanci ali ponjavami, ki so za to posebej predvidene). • Nezadosten odziv na motnje, npr. izpad ventilatorjev ali posameznih agregatov (primer: vnos odpadkov v halo, v kateri poteka razkrajanje, miruje, zato preobremenitev oz. predolgo skladiščenje neobdelanih odpadkov na območju prevzema). • Neupoštevanje normativov za ravnanje z odpadnim zrakom (npr. večkratna uporaba zračnih tokov) in s tem povečana prostornina odpadnega zraka v toku čistega plina z ustrezno povečano količino oddanih neprijetnih vonjav (le pri napravah, ki so zaprte delno ali v celoti). Civilna iniciativa Vrtnarija - Zlatica, Iniciativa za trajno odpravo smradu na Vrhniki Facebook: Nočemo smradu na Vrhniki, e-pošta: ci.vrtnarjazlatica@gmail.com Čebelarska knjižnica Franca Jagra Pred štirimi leti sta Muzejsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika pripravila zelo odmevno razstavo Brata Jager. Predstavljeno je bilo njuno delo, prvega, Franca, kot duhovnika, čebelarja in prvega profesorja čebelarstva na univerzi v Minneapolisu, in drugega, Ivana, kot arhitekta. O slovenskem čebelarju v Ameriki Francu Jagru in o razstavi je leta 2010 pisal tudi Slovenski čebelar. Lani (2013) je bil na spletu odkrit delno dostopen katalog Čebelarska knjižnica Franca Jagra, ki ga bomo na kratko predstavili v tem sestavku. Iz Kataloga: Bee library of Francis Jager, St Bonifacius, Minnesota (prevod: Čebelarska knjižnica Franca Jagra, sv. Bonifacij, Minnesota - http://catalog.hathitrust.org/Record/005796-931 - 16. 5. 2014) razberemo, da je imel Franc Jager bogato čebelarsko knjižnico. Leta 1930 jo je podaril entomološki knjižnici na univerzi v Minnesoti. Opis kataloga Prvi najobširnejši del kataloga je seznam »Knjige« na 62 straneh. Urejen je po abecednem vrstnem redu avtorjev. Skupaj je vpisanih 618 knjig, 20 knjig je brez letnice izdaje, najstarejša pa je bila izdana leta 1590. V drugem delu je na 17 straneh seznam »Brošure in letaki« s področja čebelarstva. Urejen je po abecednem vrstnem redu avtorjev. Skupaj je navedenih 285 brošur in letakov - 19 je bilo izdanih do leta 1899 (najstarejši je iz leta 1827), 188 po letu 1900, 78 pa je brez letnice izdaje. Med brošurami sta na seznamu dve izpod pe- resa Franca Jagra: Habits and Activites of Bees (Obnašanje in aktivnosti čebel) in Give bees good winter quarters (Preskrbi čebelam dobro prezimovanje). Prva je bila izdana kot specialni bilten, št. 73, leta 1923, za drugo pa ni podatkov o izdaji. Tretji del kataloga na dveh straneh objavlja seznam »Vladni čebelarski bilteni« s področja čebelarstva. Skupaj je popisanih na dveh straneh 32 biltenov, pri vseh pa manjka letnica izdaje. V zadnjem delu je na treh straneh popis »Čebelarske revije«. Skupaj je 36 naslovov, od tega 29 evropskih in sedem ameriških čebelarskih revij. Dela avtorjev iz Slovenje v katalogu V čebelarski knjižnici Franca Jagra je bilo dvanajst knjig, ki so jih napisali avtorji iz Slovenje: pet v slovenskem in sedem v nemškem jeziku. Med čebelarskimi revijami je navedena revija Slovenski čebelar. Največ je Janševih knjig. Pri posameznih pojasnilih h knjigam so se Jagru prikradle nekatere napake. Veliko jih je povezanih s podatki o naslovu, letnicah in zapovrst-nosti izdaje. Posebej izstopajo podatki, ko Jager zmotno piše, da je bil Janša prvi profesor čebelarstva na dunajski univerzi, da je Münzberg dopolnjeval Janšev rokopis za drugo knjigo, ki je izšla dve leti po Janševi smrti, leta 1775, da je četrta izdaja Janševe druge knjige Kuraltova in drugi. Napačno je zapisan tudi naslov revije Slovenski čebelar. Jager je odšel v ZDA pri svojih osemnajstih letih in zato so predstavljene nedoslednosti nekako pričakovane ter jih v polni meri odtehta že to, da so slovenske čebelarske knjige in Slovenski čebelar na policah entomološke knjižnice Univerze v Minnesoti. Podrobneje je čebelarska knjižnica Franca Ja-gra predstavljena v knjigi Slovenske čebelarske knjige in tiski do leta 1945 ter čebelarska knjižnica Franca Jagra (2014), ki je dostopna na digitalni knjižnici Slovenje (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WRZVJ0CK - 17. 10. 2014) ). Zasluž. prof. dr. Andrej Šalehar OBDOBJE ŠTEVILO KNJIG LETO IZDAJE DO 1599 1 1590 1600-1699 5 1634, 1638, 1648, 1660, 1692, 1700-1799 95 1800-1899 274 1900 IN VEČ 223 SKUPAJ 598 Naslovnica kataloga čebelarske knjižnice Franca Jagra Vrtec Vrhnika Reševalni psi na obisku V začetku oktobra smo v Vrtcu Barjanček, v skupini Oblačkov, doživeli nenavaden, toda zelo prijeten obisk: obiskali so nas reševalni psi. Hanina mamica nam je s svojimi sodelavci iz Kinološkega društva Šmarna gora predstavila tri reševalce s svojimi psi. Ker nam naša »dolinca« nudi veliko prostora za gibanje in razvedrilo, smo se odločili, da bo to najprimernejši prostor za njihovo predstavitev. Že sam prihod kužkov je bil za otroke pravo doživetje. Nihče od otrok ni pokazal strahu pred kužki. Ker so bili psi zelo vodljivi in prijazni, so jih vsi otroci želeli tudi pobožati. Reševalci so nam najprej predstavili svoje delo. Njihovo delo je zelo zahtevno, saj pomagajo ob najrazličnejših nesrečah. Otroci so brez težav povedali številko, na katero lahko pokličemo, če se zgodi nesreča: "112." Za otroke je bila zelo zanimiva tudi njihova oprema, ki jo uporabljajo pri reševanju. Najbolj so jih navdušila nosila. Na njih reševalci odnesejo ponesrečenca, lahko pa tudi psa, če se poškoduje pri reševanju. Otroci so nosila lahko tudi sami preizkusili. Pred obiskom smo v dolini postavili tudi poligon iz telovadnega orodja. To je bil za otroke najzanimivejši del. Psi so plezali na ovire, skakali čez obroče, se spuščali po toboganu in iskali skrite stvari. Otroci so izvedeli, da psi pri reševanju in iskanju najbolje uporabljajo svoj voh, ki je zelo izostren. Na koncu so se otroci razdelili v tri skupine in ker je v dolini veliko naravnih skrivališč, smo se domenili, da se bodo otroci skrili, psi pa jih bodo poiskali. Tudi to je bilo doživetje, čeprav so jih psi našli brez težav. Po opravljeni nalogi vsak pes dobi zasluženo nagrado. Tako so psi dobili zasluženo nagrado tudi iz otroških rok v obliki piškotov. Obisk ni navdušil le otrok, pač pa tudi nas odrasle, saj občudujemo njihovo požrtvovalno delo pri reševanju. Reševalci sami pravijo, da je njihov trud že poplačan, ko rešijo vsaj eno samo življenje. Simona in Darja iz skupine Oblački En, dva, tri - zdaj loviš ti Z novim šolskim letom so prišli v skupino Miške, enote Žabica, Vrtca Vrhnika, novi otroci, veseli, poskakujoči, zabavni, navihani 3- do 4-letniki. Ker sem želela ugotoviti, kako so otroci spretno razviti, sem se odločila za tematski sklop En, dva, tri - zdaj loviš ti. Tako smo vsak dan spoznavali nove športne pripomočke, njihovo uporabo in načine pri izvedbi vaj. Otroci so spoznavali igro z baloni, ki jim je delala najmanj težav, saj so baloni lahki in so kar sami skočili v zrak. Malo več težav so imeli pri igrah z žogo, predvsem pri ujemanju. Žoge smo tudi kotalili, brcali, metali v zrak in se pri tem zabavali kot pravi nogometaši. Zelo všeč so jim rajalne igre, plesne igre, pri katerih glasba pomaga pri gibanju celotnega telesa. Pri trim stezi smo uporabili kar površine okoli vrtca in tako razvijali naravne oblike gibanja, kot so stopanje, hoja po vrvi, sonožni poskoki, tek med ovirami, plezanje skozi oviro, tek v klanec in navzdol, poskoke s stopnic. Spoznali smo gibalno igro Ptički v gnezda, kjer je pomembna hitrost in ne barva obroča, v kateri si bil prej. Igrali smo se tudi s padalom, najbolj jim je bilo všeč skakanje plišaste miške v zrak; to igro smo nekajkrat tudi ponovili. Izkoristili smo lepo vreme za sprehode v gozd na Trojico, Hruševco, po šolski poti proti Vrhniki, nekajkrat pa smo se igrali tudi na igrišču. Otroci radi spoznavajo nove gibalne igre in športne pripomočke ter se v vse ponujene dejavnosti tudi aktivno vključijo. Polona U. Jerebic Župnijski vrtec Vrhnika Na kmetiji je lepo ... Vsi verjetno poznamo nadaljevanje otroške pesmi iz naslova. Na kmetiji, ki so jo obiskali nekateri otroci iz Župnijskega vrtca, pa so bile po pripovedi otrok naslednje živali: teliček, krava, koze, kokoška, mucek, konjiček, zajček in piščančki. Se sprašujete, o kateri kmetiji pišemo? Malčki iz Župnijskega vrtca iz skupin Lune in Sončki so se v oktobru odpravili na kmetijo na Gorenjsko. Tri dni so otroci preživeli v hribovski vasici Četena ravan v Ško^eloškem hribovju. Nekateri izmed njih so prvič prespali drugje brez prisotnosti staršev. Domotožje so jim pomagale pregnati vzgojiteljice Suzana Janša, Maja Horvat, Meta Žitko in Anja Rihberger, sicer pa po pripovedih otrok prav veliko časa, da bi koga pogrešali, ni bilo. Štiriletni Jakob je svoji mami opisal mini počitnice takole: »Na kmetiji mi ni bilo všeč ... Mi ni bilo všeč ... Ampak mami, meni je bilo vse všeč. Všeč mi je bilo, da smo šli z avtobusom, da smo se dolgo peljali, da smo videli poplave, da smo imeli tri sobe na kmetiji in sem spal skupaj z Domnom. Pa da je bila Anja z nami v sobi, pa konje smo jahali in igrišče je bilo ful dobro. Edino krave nisem probal molsti, ker je bila umazana.« Po pripovedovanjih otrok in vzgojiteljic so otroci tudi klekljali in barvali, kosili in grabili travo, peljali so se z vozom, pekli kruh, hranili koze, odšli na večerni sprehod s svetilkami in priredili zabavo v pižamah. Otroci in vzgojiteljice so skupaj preživeli tri zelo zanimive dni. K sreči je po vrnitvi domov sledil vikend, tako da so imeli otroci in vzgojiteljice dovolj časa, da so si malo odpočili. Kdo neki je potreboval več počitka? Polona Kovačič »Ali gremo že kmalu na kmetijo? Jaz grem na kmetijo, kaj pa ti? Jaz imam pa dve novi pižami, pa nove škornje, kaj pa ti? Ali se bomo peljali z avtobusom? Ali moram res s seboj imeti rokavice ?« Taka in še veliko več vprašanj in skrbi se je pletlo v glavah nas otrok iz skupine Lune, ko smo pričakovali jesenova-nje na kmetiji. In končno je prišla tista sreda, ko nas je pred vrtcem čakal avtobus. Prestrašile nas niso niti poplave, ki so tisti dan zajele naše kraje. Naraslih rek smo se celo razveselili. Večkrat smo vriskali od veselja, saj smo mislili, da smo zagledali morje. Po dolgi in ovinkasti cesti smo prišli na kmetijo. Gospod Frenk nas je prijazno sprejel in najprej napolnil naše lačne želodčke. Potem pa se je začelo: jahali smo konje, se vozili s traktorjem, šli nakosit in pograbit travo za krave in kar je bilo najbolj zabavno - igrali smo se na super igralih. Najbolj smo se smejali, ko sta igrala preizkusili tudi naši vzgojiteljici. Po večerji nas je čakal še sprehod s svetilkami. Koliko zvezd je bilo na nebu in kakšna tema je nastala, ko smo ugasnili vse svetilke! Ste že kdaj poskusili kaj takega? Zabavno je, res. V četrtek je deževalo in deževalo, a na kmetiji nikoli ne zmanjka dela. Zjutraj smo si oblekli pelerine in se odpravili raziskovat okolico. Popoldne smo mesili in pekli kruh. Kuhalnica je bila večja od nas, pa smo vseeno pogumno poprijeli za delo. Pred večerjo smo morali pomolsti še kravo, da smo imeli naslednji dan za zajtrk mleko in kakav. To nam še vedno ni čisto jasno, kako iz krave nastane mleko in zakaj smo morali molsti, če pa mleko lahko kupimo v trgovini. Odrasli so na trenutke res čudni. Malo smo dišali po hlevu, a zaradi tega nam je večerja vseeno teknila. Po večerji smo si ogledali še, kako nastajajo klekljane čipke, igrali smo se ljudske igrice, s svetilkami po sobah iskali zaklad, potem pa utrujeni zaspali V petek sta nas razveselila sonce in škratek, ki nam je skril zaklad. Ko smo ga zagledali, se je delal, da sploh ni živ, a nas ni pretental. Hitro smo sledili njegovim trakcem in pri cerkvi našli skriti zaklad. Hvala, škratek. Res si nas prijetno presenetil in po-crkljal. Ker smo bili že pošteno žejni, smo si mimogrede nabrali še jabolka, zmleli smo jih v mlinu in stisnili v stiskalnici in ven je pritekel - soook! Malo manj je bil sladek, kot iz trgovine, a ker je bila žeja huda, je bil slasten. Malo smo se še poigrali na igralih, šli lulat, potem pa na traktor, na kosilo in domov. Mami, oči, sem že doma!!! Suzana Janša * * * V vrtcu ni nikoli dolgčas Kaj neki se dogaja, ko se skoraj vsak dan v tednu na kupu zberejo otroci v starosti okoli štiri leta (kar dvaindvajset jih je) in dve vzgojiteljici? V igralnici skupine Sončki v Župnijskem vrtcu Vrhnika se sklepajo lepa prijateljstva, otroci pa se skozi igro naučijo tudi mnogo novega. Poleg smeha in veselja včasih spolzi tudi kakšna solzica in otroci tako ne rastejo samo v centimetrih, ampak pridobivajo tudi dragocene izkušnje v odnosih s svojimi prijatelji in delovanjem v skupnosti. Kaj pa počnejo otroci v vrtcu? Štiriletna Zala iz Sončkov pravi tako: »Igramo se v kuhinjskem kotičku, tisti, ki ima verižico, gre lahko v kuhinjski kotiček, igramo se z lego kockami, pa plešemo in pojemo, z dojenčki se igramo, tudi kregamo se malo. Če se udarimo, jokamo. Pa ven gremo, včasih na sprehod, včasih na igrala; če je dež, gremo pa v telovadnico. Pa pogovarjamo se.« Na vprašanje, o čem se pogovarjajo, Zala odgovarja: »O invalidih smo se pogovarjali pa tudi risali z usti in nogami, tako kot invalidi. Pa o vesolju se bomo pogovarjali.« Ali mislite, da je otrokom v vrtcu dolgčas? Štiriletnemu Jakobu iz Sončkov je mama neko nedeljo povedala, da bo lahko kakšen dan v tednu ostal doma z atijem, ki bo zaradi bolniške odsotnosti iz službe nekaj časa doma. Jakob ji je odgovoril: »Veš kaj, bom šel jaz kar v vrtec, ker doma mi bo dolgčas, v vrtcu mi pa ni nikoli.« Sončki in njihovi starši se zahvaljujemo glavnima Sončkoma -Meti Žitko in Anji Rihberger - za njuno skrb, trud in zavzetost, da se otroci v vrtcu prijetno počutijo. Polona Kovačič 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina p3l| Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Domače - slovensko, nekoč in tudi danes V Župnijskem vrtcu Vrhnika se bo v novembru veliko vrtelo okoli hrane. Ampak ne katere koli. Saj veste, okoli tiste domače, slovenske, ki so jo včasih prav tako, kot mi danes, pridelovali in okušali naši dedki in babice. V skupini Kapljice bomo dali poudarek na naše zdravje. Spoznavali bomo lastno telo, dele telesa, se veliko gibali in spoznavali zdravo prehrano, kot sta sadje in zelenjava. Še posebno pa se bomo posvetili korenju. Podrobno si ga bomo pogledali, ga okušali, naredili korenčkov sok in naredili zelo veliko korenje. V skupini Zvončki ne bo manjkalo jabolk, ki jih bodo sušili, iz njih naredili mošt, marmelado in še kaj. Prav tako so tudi otroci v skupini Angelčki in Oblački spoznavali in okušali različno sadje in zelenjavo. V starejših skupinah pa bo zgodba drugačna. Poleg hrane se bodo posvetili tudi drugim temam. Otroci skupine Sončki in Plameni se bodo z vesoljskimi ladjami podali v vesolje ter raz- iskovali njegove razsežnosti. Morda na katerem od planetov odkrijejo ajdo? V skupini Iskre bodo spoznavali različne poklice, kot so policaj, zdravnik, učitelj, čebelar ... Čebelarji imajo menda sladke roke. Le zakaj? Morda bodo ugotovili prav to? V skupino bodo prišli tudi starši in gospod kaplan, ki bodo otrokom predstavili svoj poklic. V petek, 21. novembra 2014, bomo obeleževali dan slovenske hrane. Ta dan bomo namesto navadnega zajtrka imeli prav poseben zajtrk, ki bo vseboval domač kruh, med, mleko in jabolko. Za zaključek projekta Domače - slovensko, nekoč in tudi danes bomo pripravili razstavo v petek, 21. 11., na kateri bomo predstavili naše izdelke, povezane s hrano, ki bodo nastali v tem mesecu. Na ogled razstave in slavnostni zajtrk bodo povabljeni predstavnik Čebelarske zveze Slovenje, vrhniški župan, predstavnik EU in predsednik Čebelarskega društva Vrhnika. V nedeljo, 23. 11., pa bo razstava namenjena za ogled tudi vsem, ki jim bo zadišalo po domačem kruhu in drugih dobrotah. Maruša Rožmanec OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Ljubljanski maraton Tudi letos se je izkazalo, da Ljubljanski maraton velja za največjo športno-rekrea-tivno prireditev v Slovenji. Udeležencev je vsako leto več, štejemo jih v tisočih. K tem velikim številkam nekaj prispevajo tudi učenci iz naše šole, letos jih je sodelovalo 77. Tekaški praznik se je začel v soboto, 25. 10. 2014, ko so bili organizirani teki za osnovnošolce. Učenci 1. in 2. razreda so tekli na 600 m, učenci od 3. do 5. razreda pa na 1600 m. Za vse je bil to promocijski netekmovalni tek in tu je bila udeležba najštevilčnejša. Vsi učenci so uspešno pritekli do cilja, za svoj trud so bili nagrajeni z medaljo, majico in diplomo. Za učence od 6. do 9. razreda je bil tek zahtevnejši, ker je bil organiziran po posameznih razredih oz. letnikih rojstva, učenci pa so pretekli progo v dolžini 2000 m. Nekaj naših učencev se je s svojimi časi zelo dobro uvrstilo. Vsem učencem čestitamo, izrekamo priznanje, pohvalo za udeležbo in športno borbo, ki so jo pokazali. Upamo, da se bo naslednje leto maratona udeležilo še več učencev. Čestitke si zaslužio tudi starši in učitelji, ki so tekli v nedeljo na razdaljah od 10 do 42 km in so najboljši zgled in spodbuda za svoje otroke in naše učence. Bravo! Matjaž Bajec, učitelj športa na OŠ AMS Vrhnika Jesenske dejavnosti Društva invalidov Vrhnika Sodelovanje z DI Slovenj Gradec Septembra smo imeli intenzivne stike z s pobratenim Društvom invalidov Slovenj Gradec. Poln avtobus naših članov in članov Turističnega društva iz Borovnice se je 19. septembra odpeljal v Slovenj Gradec, kjer smo se udeležili odprtja pete razstave umetniških in ročnih del delovnih invalidov, ki so jo pod pokroviteljstvom ZDIS in Mestne občine Slovenj Gradec pripravili člani DI Slovenj Gradec. Na njej je s svojimi izdelki sodelovalo petnajst društev iz vse Slovenje, med njimi tudi naše. Že naslednji dan, 20. septembra, se je delegacja DI Vrhnika udeležila proslave 45. obletnice ustanovitve istega društva. Na svečanosti, na kateri so razvili prapor in zaslužnim članom podelili društvena priznanja in priznanja ZDIS, smo izročili darila v znamenju našega pisatelja Ivana Cankarja: knjižico s črtico Skodelica kave, skodelico za kavo in nekaj zavojčkov kave s pisateljevim portretom. Predsednica DI Slovenj Gradec Stanka Tamše je ob tej priložnosti ponovno izrazila zahvalo za pomoč, ki jo je naše društvo nudilo ob poplavah, ki so pred dvema letoma prizadele Slovenj Gradec. Kostanjev Martin Ker se pomanjkanje denarja odraža tudi v naših denarnicah, smo bili prisiljeni združiti dva izleta v enega. Tako smo se v petek, 7. novembra, odpeljali na praznovanje kostanjevega Martina. To pot smo se najedli kostanja in mošt prekrstili v vino v gostilni Pri Japu - Kepa. Deležni smo bili bogate pojedine in zraven tudi zaplesali. Šport V soboto, 18. oktobra, je DI Vrhnika organiziralo območno tekmovanje v pikadu. Kot vsako leto doslej nam je tudi letos prostore gostoljubno ponudila OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, kjer so najboljše razmere za izvedbo tovrstnih prireditev za invalide. Tokrat je tekmovalo osem ženskih in devet moških ekip, vsega skupaj 89 tekmovalcev. Tudi naše društvo je prispevalo po eno žensko in eno moško ekipo, a se, žal, nobena ni uvrstila na državno prvenstvo. Pri sami izvedbi tekmovanja je sodelovalo deset prizadevnih članov. Vsem pomočnikom in vodstvu OŠ dr. Ivana Korošca se Društvo invalidov Vrhnika najlepše zahvaljuje! Balinarji so svojo sezono končali konec oktobra. A v začetku meseca, 5. oktobra, so sodelovali na zaključnem turnirju medobčinske lige, ki je bila v Dragomerju in dosegli četrto mesto. Z žensko in moško ekipo so se udeležili tudi prijateljskega turnirja v Domžalah, kjer so bile ženske druge, moški pa so dosegli četrto mesto. 19. 10. so sodelovali na Memorialu Janeza Krvine, ki je potekal na balinišču pri Blagajani. 24. 10. so se udeležili balinarskega turnirja pri Belem križu nad Portorožem, ki ga je organiziralo DI Piran. Moška ekipa je dosegla drugo mesto. Zaključili pa so 26. 10. na Vrhniki z udeležbo na Kostanjevem turnirju pri Blagajani. nekaj prednosti: je sredi zelenja, nobenemu v napoto, kljubuje vremenu, njegov največji plus pa je krušna peč. A tudi to ne bi pomagalo, če ne bi imeli koga, ki se na spozna peko. Mi ga imamo, Janeza Gabrovška. Poleg mesnih dobrot, ki se pečejo v njej, je glavna specialiteta kruh, ki zadiši iz te peči. Stalnica srečanj je tudi glasba, saj ima društvo svoj ansambel, ki prispeva k slavju svoj pečat. Pa naštejmo tiste "ta okrogle": 60 let sta zabeležila Lučka Štebal, naša pesnica, ki jo mož Stane vozi na vaje celo iz Vikrč, in naša nova pevska moč, Andrej Velkavrh. Kar nekaj pa nas je tudi takih, ki omenjena prekašamo še za nadaljnih deset let. Pa naštejmo zborove 70-letnike: Valerija Smirnov, Ana Buh, Željko Kralj, Miha Gerbec in Jože Jesenovec. Čeprav ne poje, pa je to število dosegel tudi Boris Smirnov, ki v duetu z Ladom Erbežnikom skrbi za golaž. Nekomu izmed nas pa ni bilo dano, da bi dočakal to slavje. Malo pred tem je omagal naš pevec, godec in še kaj - Janez Kovač. Ko smo njemu v čast zapeli pesem, so se mnogim med nami orosile oči. Slavljenci in preostali pevci smo se razveselili, ker sta veselje z nami delila tudi predsednik in tajnica društva - Ciril in Mira. Dogodek je vsem ostal v lepem spominu, kar pomeni, da bomo taka in podobna slavja gotovo še pripravili. Društvo invalidov Vrhnika Pevski zbor Jesen je začel z intenzivnimi pripravami na vsakoletni koncert, ki bo 6. decembra v čast mednarodnemu dnevu invalidov. (Glej vabilo!) Kljub temu so si vzeli čas za varovance Doma za ostarele - Zavod Marije in Marte v Logatcu in jim s koncertom popestrili popoldne. Ker se tudi članom pevskega zbora zvišuje starostna meja in dosegajo okrogle obletnice - letos je ta "čast" doletela kar nekaj pevcev - so ta dogodek zabeležili 10. oktobra pod Habetovim kozolcem, o čemer je kratko poročilo napisal njihov pevovodja Jože Jesenovec. Veselo pod Habetovim kozolcem Pevci zbora DI Vrhnika nismo prav nobena izjema. Svoje rojstne dneve zaznamujemo tako ali drugače. Večino takih dnevov opravimo kar na pevskih vajah. Letos smo naredili izjemo, saj nas je kar nekaj, ki smo imeli "ta okrogle". Za take priložnosti je za zbor že nekaj časa najprimernejši Habetov kozolec, ki ima kar MEŠANI PEVSKI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA vabi na 17. letni KONCERT ob mednarodnem dnevu invalidov, ki bo 6. decembra 2014 ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Koncert bosta popestrila MePZ NAUPORTUS MUSICA z Vrhnike in KVARTET SLAVČEK. Na odru se bo dogajalo še marsikaj, kar bo primerno za decembrske dneve. Vljudno vabljeni! 14 NAŠ ČASOPIS v. Г7"Э T 7 t «1 24. november 2014 vJDCUlci VmniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Prisrčen pozdrav, drage upokojenke in cenjeni upokojenci Lepi jesenski dnevi so bili ravno pravšnji za sprehode v naravi, kar upam, da ste izkoristili v polni meri. Narava nas spominja, da se bližajo kratki dnevi in dolgi večeri, ko včasih ne vemo, kaj bi. Zato društvo v tem času ponuja kar nekaj dejavnosti, da bi si krajšali čas. Tako lahko ob ponedeljkih popoldne igrate pikado v veseli družbi, ob petkih dopoldne se lahko poskušate v ročnih spretnostih pri ročnih delih, kjer je vedno živahno in prijetno. Koliko novosti so se udeleženke že naučile, pridite vsaj pogledat! Če se želite v decembru poveseliti ob dobri glasbi, v prijetni družbi in dobri hrani, si privoščite prednovoletno srečanje pri Bajcu. Mogoče vam je pri srcu pomoč bližnjim sosedom ali komu iz okolice; prostovoljke ali članice socialne komisije vas bodo vesele. Oglasite se v društveni pisarni, kjer boste dobili vse ustrezne informacije. Sicer pa vas vabimo, da si večkrat ogledate naše oglasne deske po krajevnih skupnostih ali pred društvenimi prostori, kjer boste našli obvestila o dejavnostih, na katere vas vabimo. Skupina Vandrovke sprejme vsakogar, ki pride ob torkih ob 8.00 pred društvene prostore in ima voljo hoditi do tri urice po okolici Vrhnike. Vsak torek vodi druga vodnica. O dejavnostih, ki so celoletne, pa lahko berete v sestavkih v Upokojenskem kotičku ali pa na naši spletni strani seniorji info. Tam najdete tudi vsa obvestila. Želimo vam, da se čim večkrat srečamo v naših prostorih in da ostanete čili in zdravi. Upravni odbor Društva upokojencev Vrhnika Kopalni izlet Mesec je naokoli in tretji ponedeljek v oktobru je rezerviran za kopanje. To pot smo se odpeljali v Šmarješke Toplice. Bil je lep sončen dan, le pot z Vrhnike do Brezovice se nam je podaljšala za eno uro (delo na cesti). Ko pa je bilo ovir konec, smo bili kar naenkrat med dolenjskimi griči, ki so nas barvito pozdravljali v svoji jesenski podobi. Prekrasen pogled na obdelane njive in travnike je balzam za dušo in srce. V toplicah so nas lepo sprejeli, voda je bila prijetno topla, pa tudi razgibavanja ni manjkalo. Na voljo smo imeli vse notranje bazene in še zunanjega, da smo se lahko razgibavali po želji. Malo plavanja in namakanja ter klepeta pa je čas kar prehitro minil. Po dobrem kosilu smo vsi zadovoljni krenili proti domu. Ugotavljali smo, kaj vse smo si razgibali: eni ramo, koleno in hrbtenico .V upanju, da smo okrepili tudi vse mišice, bomo razgibavanje ponovili naslednji mesec. Nežka Vihtelič Likovna razstava V torek, 21. oktobra, je bilo v prostorih Društva upokojencev Vrhnika odprtje razstave akvarelov Zvezdane Zatler. Organiza- torka te likovne predstavitve, Marta Rijavec, je prebrala oceno razstavljenih del, ki jo je pripravil Pavle Mrak, tudi amaterski slikar in dober poznavalec slikarske delavnice Petra Lazarevi-ča, katere članica je Zatlerjeva. Poudaril je, da avtorica odstopa od realističnih pobud in prehaja v skoraj abstraktna barvna zlitja. To ji omogoča akvarelna tehnika, prav tako tudi akril, ki ga obvlada in z njim izraža svoj temperament. V njenih delih je izražena velika izpovedna moč. Odprtje razstave je popestril instrumentalni trio - Smiljan Ogorelec, Dolfi Molek in Vinko Novembra 2014 so naši člani praznovali okrogle jubileje: Marija Jelovšek, Drenov Grič, Vrhnika (1916) Marta Markovič, Verd, Vrhnika (1923) Marjan - Karol Drašler, Kotnikova c. Vrhnika (1923) Andrej Molk, Pot k Studencu, Vrhnika (1923) Elizabeta Molk, Petkovškova ul., Vrhnika (1924) Leopold Nadlišek, Prisojna pot, Vrhnika (1929) Elizabeta Petkovšek, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Stane Istenič, Mala Ligojna, Vrhnika (1929) Marija Marinč, Dom upokojencev Vrhnika (1929) Olga Zalar, Ob progi, Vrhnika (1929) Dragica Petrovčič, Robova c., Vrhnika (1934) Kiril Rančov, Poštna ul., Vrhnika (1934) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so novembra praznovali rojstni dan. Sladič -, ki je spremljal pevca Dareta Heringa, ko je čudovito izvedel nekaj zimzelenih melodij. Številni obiskovalci so se ob ogledovanju slik veselili ponovnega snidenja, saj vsak kulturni dogodek prispeva drobec za boljše medčloveške odnose v naši družbi. Komisija za kulturo DU Vrhnika je s tem dogodkom pripravila prvo prireditev v jesenskem času. V novembru pa pripravljamo predavanje Varčevanje z energijo. Stanka Grbec Upokojenci z Vrhnike po Martinov kostanj na Dolenjsko Kaj bi tarnali nad dežjem, ki nas je spremljal prav ves dan v osrčju Dolenjske, kamor smo se letos odpravili na kostanjev piknik in martinovanje. Temu smo dodali še ogled Novega mesta. Z lokalnim turističnim vodnikom smo odšli na sprehod po zgodovinsko zanimivem starem mestnem jedru. Izkopanine kažejo, da je bilo tam življenje že v kameni dobi, prava zakladnica pa so najdišča iz starejše in mlajše železne dobe. Zaradi geostrateške lege so se skozi zgodovino preseljevala razna ljudstva, arheologi pa še vedno odkrivajo in dopolnjujejo zbirko v Dolenjskem muzeju, kjer je mogoče spoznati vso preteklost Dolenjske in Novega mesta. Ogledali smo stolno kapiteljsko cerkev, arhitekturno zanimivo zaradi gotskega prezbiterija, ki je zgrajen v lomljeni osi na ladjo, pod njim pa je kripta z nagrobniki. Največja dragocenost je oltarna slika sv. Miklavža, po katerem se cerkev imenuje in je iz leta 1493. V Novem mestu je živelo in delovalo kar nekaj pomembnih mož. Obeležja in kipi iz druge svetovne vojne so delo Jakoba Savinška, prav tako doprsna kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, skladatelja Marjana Kozine je upodobil Zdenko Kalin, Božidar Jakac pa je zapustil mestu bogat slikarski opus. Tod je živela tudi Primičeva Julija. Po ogledu mesta z dežniki in v hladu smo prav čakali, da smo krenili proti Ždinji vasi pod Trško goro. V gostišču Pri Puglju so nam pripravili dobro kosilo, spekli kostanj in pogačo. Za glasbo so poskrbeli fantje iz Novega mesta. Kot neutrudljivi plesalci smo sledili njihovim taktom vse do večernih ur. Za vmesni vložek se je predstavil pevski zbor društva s spremljavo. Tistim, ki se radi sprehajajo, tokrat vreme ni bilo naklonjeno, da bi se podali med zidanice in vinograde pod Trško goro. Na koncu smo vsi skupaj zapeli še lepo pesem Lojzeta Slaka in z različnimi, a lepimi vtisi zapuščali Dolenjsko. Ivanka Sluga Sončki iz Želimelj na Kurešček Kurešček, 21.10.2014 - Le kdo ni bil na Kureščku in pri cerkvi sv. Marjete z avtom? Ampak peš iz Želimelj, po kolovozih, stezicah in malo tudi po cesti je bila od Sončkov le peščica. Skozi Škofljico in Pijavo Gorico smo se po razmeroma ozki Že-limeljski dolini, ki je nastala vzdolž tektonske prelomnice, pripeljali v Želimlje ter pri gasilskem domu začeli s hojo. Nejeverno smo zrli v nebo, od koder je narahlo rosilo. Završale so kape in vetrovke, nahrbtniki pa so zasijali v živih barvah zaščitnih prevlek. Šli smo čez Strmec po dolomitnem grebenu, poraslem z bujnim resjem tik pred cvetenjem. Razveselil me je ruj, ki se ga na tem območju nisem nadejala, a se kot prvobitna rastlina dobro počuti tod. Presenetili so šopki trobentic, kot da je tu gori pomlad preskočila jesen in zimo. Po ozki stezi mimo Starega gradu smo nad strmo dolino desno pod nami opazili vas Selnik in zgoraj vas Golo. Zdelo se mi je, da hodim po pravi planinski stezi, s katere smo naenkrat prišli na planoto vasi Rogatec in se sprehodili skoznjo. Kolono pohodnikov je ponovno zakril gozd. Mimo prvih hiš v vasi Visoko smo se vnovič zagrizli v strmino. Odcep poti levo je s smerno tablo vabil proti Turjaku, mi pa smo prečili asfaltno pot in se ustavili pri Domu na Kureščku. Po nekaj metrih asfalta smo ob postajah križevega pota skozi dišeče smreke zagledali travnat vrh in romarsko cerkev na Kureščku. Po ogledu zlato sijoče notranjosti cerkve s Kraljico miru v glavnem oltarju smo v tihoti zapuščali cerkev in skozi gozd sestopili nazaj na travnik vse do asfalta. Na križišču smo zapustili markacije in po gozdnih poteh na- daljevali hojo skozi vas Golo do cerkve svete Marjete, od koder smo se začeli spuščati in še v strmini zagledali vas Klado. Pri kapelici na koncu vasi smo se podali desno v gozd v smeri doline. Preostalo nam je še prečenje terena, kjer po pobočju še vedno leži nešteto od žleda podrtih bukev, nato pa smo kmalu z razgledišča pod nami opazili Gimnazijo Želimlje in tudi naš avtobus. Na poti domov se je sonce zadovoljno smehljalo, jaz pa sem se spomnila, da so bili tokrat razgledi večinoma zakriti z oblaki. Zanimiva krožna pot v neokrnjeni svet nad Želimeljsko dolino in Igom nosi v svoji razgibanosti terena in raznolikosti rastja toliko skrivnosti od pradavnine do danes, da razgledov niti pogrešala nisem. Marija Dolinar, foto: Sonja Repnik Sončki na Košenjaku Dravograd, 4. 11. 2014 - Tokrat so nas na naši poti spremljale košate smreke, pod njimi pa od prvega jesenskega snega pole-žena trava. Vmes je bilo tudi nekaj zlato rumenih macesnov in breze, ki so večinoma že odvrgle svoje nežne liste. Prvi torek v novembru smo se Sončki odpeljali proti Dravogradu. Namenili smo se na Košenjak, ki je del Dravskega obmejnega hribovja in meji na sosednjo Avstrijo. Nekaj časa je sonce krasilo štajersko avtocesto, na severu pa so nas strašili temno sivi oblaki. No, le ne bo šlo brez dežnika, sem si mislila. A na srečo se je okoli Slovenj Gradca začelo jasniti in pod Uršljo goro se nam je skozi oblake nasmihala mavrica. Avtobus nas je zapeljal na Ojstrico, po pobočju razloženo naselje s samotnimi kmetijami nad Dravogradom. Izstopili smo 982 metra visoko, pred prelepo cerkvico sv. Janeza Krstnika, zgrajeno v poznogotskem stilu. Okrog cerkvice je pokopališče s kamnitim obzidjem. Čudili smo se, kaj je naredil veter. Vse sveče so bile razmetane daleč naokoli. Kar težko smo se poslovili od tistega kraja, še posebno pa tudi od dobrot, s katerimi nas je pogostila Nuška, ki smo jo slavnostno sprejeli v Klub seniorjev. Še mnogo pohodov smo ji zaželeli. A pot nas je peljala naprej, treba je bilo osvojiti vrh. Po 30-minutni hoji smo se ustavili v planinskem domu na Koše-njaku, ki je bil slučajno odprt, in odtisnili smo žige v planinske knjižice. Od doma naprej nas je vodila strma pot skozi obsežne smrekove gozdove, ki so kraljevali v svoji mogočnosti. Pobočja so iz vododržnih kristalnih skrilavcev, zato so nas spremljale polegle trave, borovničevje, mahovje in sem ter tja posamezna goba. Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj nas je božal veter in pljuča so globoko vdihovala čist zrak. Prispeli smo na širok vrh Košenjaka. Ker je pihalo, je bil le kratek postanek za skupinsko fotografijo in že smo krenili navzdol, tokrat po grebenu v smeri Dravograda. Pri novozgrajeni kapelici pod zaselkom Mungos smo krenili levo, prečili dolino in se vračali proti sv. Janezu, kjer nas je na cesti pobral avtobus. Dolgo vožnjo proti domu smo prekinili s postankom na Trojanah in mnogi so kupili krof ali dva. Vračali smo se proti domu. Dišalo je po krofih, slišati je bilo smeh. Končal se je še en lep pohod, dolg le enajst kilometrov, a videli smo nove kraje, daleč od doma. Besedilo: Jana Marušič Barjani na Vojskarski planoti V ne preveč obetavnem vremenu smo se z Vrhnike odpeljali proti Idriji. V Godoviču smo se ustavili na obvezni jutranji kavi, v Idriji pa smo bili deležni kratkotrajne plohe. Po trinajstih kilometrih ozke in vijugaste cesti smo prispeli na Vojskarsko planoto, kjer sta nas razveselila sonce in jasno nebo. Kdor si želi miru, se mora podati na to planoto, ki se razteza skoraj dvajset kilometrov v dolžino, nadmorska višina pa je skoraj povsod več kot tisoč metrov. Po lepi valoviti pokrajini, ki je precej poraščena z gozdom, so tu in tam posejane samotne kmetije in majhni zaselki. Lahko smo opazili, da tod živijo skromni in delovni ljudje. Vas Vojsko je bila med drugo vojno skoraj v celoti požgana. Po planoti smo se zapeljali proti Vojščici, na razpotju za partizansko tiskarno Slovenija izstopili in pot nadaljevali peš do pokopališča, kjer je pokopanih tristo pet žrtev zadnje sovražne ofenzive aprila 1945. Tam je bil tudi postanek za malico. Dobro razpoloženi smo se odpravili proti Hudourniku, od koder je bil lep razgled na prepadne stene Govcev in Trnovski gozd ter na Idrijsko in Cerkljansko hribovje z Julijci Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček v ozadju. Na žalost nam je pogled proti dolinama Kanom-lje in Trebuše zakrivala megla. Lepo vreme in krasna narava sta pripomogla, da smo se dobre volje vrnili k avtobusu. Po krajši vožnji smo se ustavili v gostilni Pri Belem kamnu. Tam so nas postregli s tradicionalno domačo jedjo smukavc in ocvir-kovo potico. Na koncu nas je gospodar pogostil še z domačim jabolčnikom, nakar smo se vrnili na Vrhniko. Po zaslugi lepega vremena in vodnice Sonje smo preživeli lep jesenski dan. Janko Svetičič, foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani na Slemenovi špici z Vršiča Pohod na Slemenovo špico je bil načrtovan že septembra, pa smo takrat zaradi vremena odšli prav na skrajni zahod Slovenje, na Matajur. Z Vrhnike smo krenili v lepem sončnem jutru novim dogodivščinam naproti. Med potjo smo pobrali še naše stalne člane pohodne skupine Barjani, pri paviljonu na Brezovici pa dva nova, Dragico in Andreja, ki sta prišla »na probo« na naš pohod. Med potjo po gorenjski avtocesti nam je Milan razlagal, katere gore vidimo in tudi na »Cankarjevi kavici« smo se ustavili. V prijetnem klepetu in spoznavanju naših gora s cestne perspektive smo bili kar naenkrat že na cesti za Vršič. Prav kmalu smo prispeli do parkirišča na Vršiču (1611 m), kjer smo zapustili avtobus in se odpravili po poti, ki vodi na Mojstrovko in Sleme. Sledili smo markacijam in smernim tablam, nadaljevali v smeri Slemenova špica in Hanzova pot na Mojstrovko. Pot se je prečno vzpela ob vznožju gore z imenom Nad Šitom glava. Z desne strani se je priključila pot od Erjavčeve koče in po kratkem strmem vzponu smo že bili na prevalu Vratca (1807 m). Na razpotju se v levo odcepi zahtevna Hanzova pot na Malo Mojstrovko, mi pa smo nadaljevali po ravnem proti Slemenu. In »lej ga«, zlomka, kar nekaj snega je ostalo na osojnih legah od zadnjih snežnih padavin. Tako so kar prav prišle rokavice iz nahrbtnika, vso pozornost pa smo usmerili na hojo, za razgledovanje smo se pa ustavili. Že čez nekaj minut smo prispeli do roba nad Malo Pišnico. Na enem od dreves nas je smerna tabla opozorila, da se desno pridruži pot iz Tamarja (skozi Grlo), malo kasneje paiz leve strani pot iz Tamarja (mimo Črnih vod). Po kratkem vzponu smo prispeli na rob planote Sleme, ki je bila posuta s skalami in majhnimi kotanjami z vodo. Vrh je bil že prav blizu, vendar ga še nismo videli, saj ga je zakrivala skupina macesnov. Na Slemenovi špici (1911 m) smo se razgledali. Milan nam je pokazal in povedal, kaj vse vidimo. Najbolj v časteh je Jalovec, za njim greben Ponc, pod katerim ležita Tamar in Planica s skakalnicami, Rateče s Pečjo in Dobrač v ozadju, Ci-prnik, ki se navezuje na sosednji Vitranc, in venec vrhov okrog Špika in Škrlatice. V senci starih viharniških macesnov so na tem območju posneli film Kekec (iz leta 1951). Območje Slemena slovi za eno najimenitnejših razgledišč slo- venskega alpskega sveta, ki ga krasi mogočni Jalovec, katerega odsev lahko vidimo v jezercih. In skoraj vsi smo se hoteli prepričati, ali je to res. Z vso pozornostjo na zasneženo pot in prjetno utrujeni smo se po isti poti vrnili do avtobusa. Tam pa nas je Andrej presenetil s sladkimi dobrotami iz nahrbtnika in še zapeli smo mu tisto »vse najboljše«. Naša nova pohodnika Dragica in Andrej sta čez nekaj dni napisala: »Prepričana sva, da se bova še velikokrat udeležila pohodov, ne samo zaradi zanimivih pohod-niških ciljev, ampak tudi zaradi prijetne družbe.« Že na prvem izletu sta se počutila, kot da se že dolgo poznamo. Franci hvala, da si ju pripeljal. Metka Krašovec Vandrovke po Kosovelovi poti Vandrovke smo se 4. novembra odpravile na Kras po poti Srečka Kosovela. Priznati moram, da sem še vedno pod vtisom te poti. Pišem tale prispevek, gledam lepe posnetke mojega fotoaparata in obujam nepozabne spomine. »Bori dehtijo, bori dehtijo, njihov vonj je zdrav in močan, in kdor se vrne iz njih samote, ta ni več bolan«. (Srečko Kosovel) Ja, to je Pesem iz Krasa, ki jo je napisal Srečko Kosovel, in Van-drovke smo na tej poti prisluhnile vodniku Milanu, ki nam je prebral nekaj Kosovelovih pesmi, da smo drugače začutile Kras. Naša pot se je začela v Sežani (31 pohodnic in štirje pohodniki) in končala v Tomaju. zemlja krasita ta del Krasa. Trta je še posebno lepa v tem jesenskem času. Rdeče obarvano listje naznanja, da je Martinov čas pred vrati. Tudi jesen je zelo lepa, samo opazovati jo je treba znati. Na koncu poti smo si privoščili dobro kosilo. V Tomaju so nas prijazno sprejeli in postregli v prijetni vaški gostilni, kje smo se okrepčali z domačim teranom. Kar prehitro je minilo dopoldne in vsi zadovoljni, polni lepih vtisov s svežega kraškega okolja, smo se morali vrniti domov. Želimo si še takih pohodov. Zahvaljujemo se Milanu in Viki za lepo vodenje in srečno do naslednjega snidenja. Zapisala in fotografirala: Fani Šurca Zimzeleni na Hleviških planinah Konec oktobra so se poti po gozdovih končno osušile in korak je mehko zašumel v odpadlem listju. To je pravi čas za pohod po Idrijskem hribovju, so se odločili vodje Zimzelenih. In smo šli preko Hleviških planin. Naš avtobus se je spretno prebil skozi ozke ulice Idrije in se po strmini povzpel na izhodišče poti, na Kočevše na robu Vojskar-ske planote. Sonja nam je razložila, da odhajamo v območje Idrijskega krajinskega parka, polnega naravnih lepot, rastlinskih in živalskih posebnosti ter bogate kulturne dediščine. Dobro smo hodili kakšno uro, da smo na lepi jasi malo zadihali, popili in se okrepčali. Milan nam je prebral sporočila in pozdrave. Vseh smo bili veseli, najbolj seveda Eličinih. Do vrha Hleviške planine smo rabili še eno uro. Megle so se popolnoma razpršile, sonce nas je ogrelo in obsijalo Trnovske gozdove na jugu in Julijce na severu z dominantnim Triglavom. Javornik in Golaki so bili beli od ivja. Do koče na Hleviški planini nas je kar Kosovelova pot je pohodniška pot, poimenovana po pesniku Srečki Kosovelu. Poteka od njegove rojstne hiše, mimo Kosovelove domačije, kjer je družina živela in kjer je pesnik umrl, do pokopališča, kjer je pokopan. Pot so začrtali in po njem poimenovali leta 2000. Dolga je 7,5 km, prehoditi jo je mogoče v dveh urah in pol. Vsako leto je organiziran pohod, ki poteka na obletnico Kosovelovega rojstva oziroma na nedeljo tisti teden. Bilo je lepo sončno dopoldne, vreme nas je kar malo presenetilo, saj nas je sonce spremljalo od začetka do konca poti, rahel veter pa nas je božal. Pot ni zahtevna, zato je bilo dobre volje na pretek. Vodnika Milan in Vika sta nam sproti opisovala znamenitosti in zanimivosti. Med potjo smo se veliko ustavljali, počivali in prisluhnili pesmi borovcev, ki so se zibali v vetru in nas pozdravljali. Zelo smo uživali v naravi in v druženju. Moram se pohvaliti, da smo zelo prijetna skupina pohodnic in pohodnikov. Milan, Franci, Miha in Andrej nam delajo družbo in so kar prijetni fantje. Ko smo začeli zapuščati gozd, se je pred nami pokazal Tomaj. Prijeten kraj je to in obdan z vinogradi. Trte terana in rdečkasta poneslo v pričakovanju idrijskih žlikrofov. Še kozarec pijače, pa smo zopet hodili dol. Morali smo prekoračiti podrta drevesa ali se splaziti pod njimi. Bili smo kar uspešni; nobenega zatikanja ali omahovanja. Sonja nam je obljubila kavico v svoji bajtici. Ugibali smo kje in kako? Bilo je nekaj posebnega. Brunarica sredi gozda, ki še sedaj grozi, da jo bo strl pod seboj, a je ne, ker jo ščiti pravi totem. Sonja je pričarala kavo in domače piškote, mi smo se posladkali in napolnili z energijo za nadaljnjo pot. Energijo smo res rabili, ker je sledila zahtevna pot po kamenju in kraških tvorbah - škrapljah, kjer je rastišče jesenčka in drugih toploljubnih rastlin. Spotoma se je na skalno galerijo, imenovana Prižnica, podala peščica radovednih pohodnikov. Bili smo zadovoljni, ko smo zaslišali šumenje vode in nadaljevali pot po stari tovorni poti nad Idrijco. Ogledali smo si še jez pri Kobili, ki usmerja vode Idrijce v rake, prečili viseči most in že smo bili pri avtobusu. Pokukali smo še na Divje jezero in našo najkrajšo reko Jezernico, potem nas je čakala le še vožnja na Vrhniko. Anka Pažin, foto: Milan Jerman Zimzeleni na Trški gori nad Novim mestom Na dan sv. Martina, 11. novembra 2014, smo se Zimzeleni po zaslugi vodnika Milana odpravili na Trško goro. Za začetek sta nas 32 pohodnikov s kavico počastila Nataša in Janez. Polni energije smo se pripeljali do izhodišča poti, v vasici Dolenje in Gorenje Kar-teljevo. Tu smo zapustili avtobus in se odpravili v hrib, kjer smo v daljavi zagledali grad Hmeljnik. Okolica je zaraščena in grad žalostno propada. Kmalu smo prišli iz gozda in pot nadaljevali med jesensko obarvanimi vinogradi in zidanicami. Pod sabo smo gledali v »morje« megle, nas pa je grelo lepo jesensko sonce. Od tod smo šli naravnost po asfaltirani cesti in kmalu zagledali cerkev Marijinega rojstva na Trški gori (428 m). Cerkev je omenjal že Valvazor v znameniti knjigi. Trška gora je ena najbolj znanih slovenskih vinskih goric, kjer pridelujejo odličen cviček. Po južnem pobočju Trške gore so urejeno položene neskončne vrste trt, med vinogradi se dvigajo manjše in večje zidanice z vinskimi kletmi. Naša pot se je zaključila na domačiji Čolnar v vasici Črešnjice. Prijazno nas je sprejela mlada Ana in postregla z aperitivom, mama Katarina pa nam je pripravila odlično obaro z ajdovimi žganci, na koncu pa nas je presenetil še sam kralj cvička, ata Janez, medtem, ko je stari ata, tudi Janez, nadzoroval dogajanja v vinogradu. Seveda smo si sredi vinogradov in na god sv. Martina privoščili kozarec cvička, nazdravili in zapeli slavljenki Nataši za rojstni dan. Naš šofer, Jože, nas je zadovoljne pripeljal na Vrhniko. Marjana Kolenko, foto: Milan Jerman Kamenčki v županovi cokli Zelo moker županski krst Učenje je začetek bogatstva. Učenje je začetek zdravja. Vsi človeški čudeži se začnejo z iskanjem in učenjem. Prevzemam funkcijo župana in se učim. Nekatere stvari še bolj počasi, nekatere pa zaradi nepričakovanih dogodkov zelo hitro. Sem pa potihem tudi že upal na kakšen čudež. A preden sem zares zavihal rokave, sem moral najprej obuti škornje. Pred volitvami sem obljubil, da bom poskrbel za podporo človekoljubju in optimizacijo organizacije in postopkov zaščite zdravja in premoženja občanov, nisem si pa predstavljal, da bo to postala prvenstvena naloga ob prvem novembrskem večeru, polnem dežja. V primerjavi z bližnjimi občinami Cerknico, Igom, Loškim Potokom, je vodna ujma samo oplazila našo občino (mogoče je bil to čudež...). A podivjana Prušnica, narasla Borovniščica in nekaj drugih vodotokov je predstavljalo resno grožnjo zdravju in premoženju naših občanov. Zato so mnogi občani in občanke -pa tudi vaš župan - bolj malo spali dve noči, gasilci pa še manj. Nič novega ne bom povedal s tem, da so bili za preprečitev večje škode in za najnujnejšo sanacijo škode najbolj zaslužni gasilci, tako kot pri februarskem žledu. Sam sem spremljal njihovo delo na terenu in za njihovo pohvalo ne obstajajo primerne besede. In čutim, da nobene besede zahvale niso dovolj. Zahvaljujem se tudi občanom, ki so šli na lastno pobudo pomagat odpravljati poplavno škodo svojim sosedom ali bližnjim, ki so imeli v ujmi manj sreče od njih. Cel svet je priča čedalje bolj pogostim skrajnim vremenskim pojavom, ki ogrožajo premoženje in zdravje ljudi. Letos tudi Borovnica ni bila izjema, in verjetno tudi v bodoče ne bo. Zato je moja kratkoročna prednostna naloga postala učinkovita organizacija samozaščite v občini. Poplave so namreč razkrile tudi nekatere resne pomanjkljivosti v sistemu samozaščite, zato se že v kratkem na tem področju obetajo nekatere korenite spremembe. V teku je že nastajanje operativne študije in pričakujem, da vam bom njene izsledke in ukrepe lahko predstavil že naslednji mesec. Vaš župan, Bojan Čebela AGM DEBEVEC Za vas izvaja: razne izkope, gradbene jame, rušenje objektov, urejanje dvorišč, parkirišč, dovozoih poti,... izdelavo individualnih hišnih priključkov kot so kanalizacija, vodovod, greznice, ponikovalnice,... kiper prevoze vključno z dobavo gradbenih materialov kombi prevoze ostala dela po želji naročnika AGM DEBEVEC d.o.o., Borovnica gsm: (041)780-912,(041)737-545, agm.debevec@siol.net 24-metrski oddajnik nad Staro postajo V času evharističnega kongresa pred približno osemdesetimi leti je na Griču nad Borovnico zrasel mogočen, 15-metrski križ, ki naj bi pričal o »mogočni volji sedanje generacije slovenskega naroda, da hoče ostati Kristusov, krščanski, katoliški«. Vihra druge svetovne vojne mu ni bila mila, še manj povojni čas, zato je od njega ostal zgolj bled spomin. nih postaj vseh konfiguracij operaterja pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju za nove vire elektromagnetnih sevanj. Ker so zunanje antene baznih postaj nameščene na višinah nad 10 m nad tlemi, so sevalne obremenitve na človeku dostopnih mestih (na nivoju 1,5 m nad tlemi) več kot velikostni razred nižje od dopustnih mejnih vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju,« je v strokovnem mnenju zapisal Tomaž Trček z Inštituta za ne-ionizirna sevanja, ki je pred leti v samostojnem projektu meril tudi vrednosti EMS Mobitelovega oddajnika v centru Borovnice. Izsledki tedaj niso bili kaj dosti drugačni. Damjan Debevec, foto: DD Tu bo stal 24-metrski oddajnik. Zato pa je letos jeseni zgolj streljaj proč začelo rasti drugo »versko« znamenje modernega časa, in sicer religije, katere »molilne« škatlice s seboj nosimo domala vsi. Gre seveda za novo bazno postajo ponudnika mobilnih storitev - Simobila, ki se je zanjo odločil ob vedno večjem nezadovoljstvu uporabnikov in občanov Borovnice nad kakovostjo njihovih storitev. Zmogljivosti oddajnika na Pokojišču je, kot kaže, povozil čas, še posebno kar se tiče mobilnega interneta. Uporaba tega »iz leta v leto narašča zaradi vse več pametnih telefonov v našem omrežju, uporabnikom pa je prenos podatkov postal veliko bolj pomemben kot npr. klici. Zato je za zagotovitev kakovostnih javnih mobilnih storitev nov oddajnik na območju Borovnice nujno potreben. Z njim bo namreč Borovnica v celoti pokrita, uporabniška izkušnja naših uporabnikov pa bo neprimerno boljša,« pojasnjujejo v Simobilu. Zavoljo tega so že leta 2012 pristopili h gradnji nove bazne postaje v Borovnici in na podlagi 95.000 evrov vrednega projekta (projektant Hiša Niša z Verda) oktobra istega leta pridobili tudi soglasje občine. Na jasi nad Staro postajo (362 m. n. m.) se bo tako že v kratkem vzpel 24-metrski oddajnik, ki naj bi pokril prej omenjene potrebe Simobilovih uporabnikov. V primerjavi z burno razpravo okrog GSM-R-oddajnikov, ki jih v borovniški dolini načrtujejo Slovenske železnice, morda nekaterim res deluje, kot bi šlo za polskrivni projekt, zato so verjetno pri Simobilu naročili tudi uradne ocene vplivov bazne postaje na okolje. »Iz rezultatov numeričnega izračuna ter pregleda projektne dokumentacije (mapnih kopij) je razvidno, da so sevalne obremenitve na človeku dostopnih mestih na I. območju ob upoštevanju najbolj neugodnega primera ter ob namestitvi anten mobilnih baz- DRUSTVO PODEŽELSKIH ZENA »AJDA« BOROVNICA vabi na USTVARJALNO druženje Narava se je že pripravila na počitek in začeli so se dolgi zimski dnevi, ki si jih lahko polepšamo. Predlagamo Vam druženje, kjer bi se ukvarjali z različnimi ročnimi deli - vezenjem, pletenjem, kvačkanjem in še kaj. Obenem bi si izmenjali znanja, pokazali nove tehnike ter menjavali vzorce. Srečevali bi se v Borovnici na Miklavičevi cesti 20, pri Stanki Brlogar. Če imate željo po ustvarjanju, se nam pridružite! Informacije in prijave: Janja Bizjak (031 378 804) ali Stanka Brlogar (040 657 825). Imamo župana, svet in prvo komisijo Devet dni po drugem krogu lokalnih volitev so se v občinski sejni sobani zbrali ljudski izbranci in ob pomoči predstavnikov Občinske volilne komisije ugotavljali legitimnost in legalnost svojih mandatov. Sejo je po pravilniku vodil najstarejši član občinskega sveta, starosta borovniške politike Nikolaj Bogdan Stražišar (Desus). Ker volilna komisija po besedah predsednice Bojane Mazi ni prejela nikakršnih pritožb na volilni izid, tudi komisija novoizvoljenih svetnikov in svetnic ni mogla ugotoviti kaj drugega kot le to, da so njihovi mandati nesporni, od trenutka soglasnega dviga rok pa tudi polno veljavni. Kot smo že poročali, je v tem sklicu skoraj dve tretjini novih obrazov, zato so se na pobudo predsedujočega med seboj tudi na kratko predstavili in izrazili željo po čim boljšem sodelovanju v dobro kraja. Vzdušje konstruktivnosti se je stopnjevalo do te mere, da so si kar malce skrajšali dnevni red in skočili k zadnji točki, imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI). Potem pa se le spomnili, da se spodobi in je pravično potrditi tudi novega župana. Pripomb in pritožb tudi tu ni bilo in potrditev je stekla brez težav. V tem duhu - da bi postopek karseda hitro in gladko stekel - pa so letos pristopili tudi k imenovanju KMVVI, saj so predloge za člane zbirali že pred konstitutivno sejo, in ne kot pred štirimi leti, na prvi seji izmed vseh prisotnih. Čeprav naj bi bile obveščene vse politične stranke, so svoje želje za člane komisije sporočile zgolj SD (Matjaž Ocepek), SDS (Josip Belović) in SMC (Siniša Pezelj). Glede postopka izbire je imela vprašanja zgolj svetnica Marija Čepon (NSi), a še tu je predsedujoči zadevo zaključil z besedami, da je postopek zbiranja predlogov končan in da se na prvi seji tako ali tako ne razpravlja. Ostali so bili tiho, roke so se dvignile in z dvanajstimi glasovi za in enim vzdržanim je občinski svet dobil svoje prvo delovno telo, ki mu bo predsedoval Matjaž Ocepek, in je že v naslednjem tednu začelo zbirati predloge za člane preostalih delovnih teles ter predstavnike občine v javnih zavodih. Kar se županov tiče, je bivši, Andrej Ocepek, dva tedna po volitvah pospravljal pisarno, sedanji, Bojan Čebela, pa spremljal izsledke revizije dosedanjega dela občine, nakar je tudi dejansko prevzel posle na Paplerjevi 22. Oblast je slast, pravio, a bivši župan kljub vsemu z županskega prestola ne bo odšel praznih rok. Ob odhodu v pokoj mu namreč po 179. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje. Odločil se bo verjetno za slednje, saj je njegova zadnja bruto plača znašala 3236 EUR. Damjan Debevec, foto: DD Občinski svet: Mateja Sebenik, Matevž Sivic, Andrej Podržaj, Siniša Pezelj, Spela Zalar, Matjaž Ocepek, Rok Smon, Josip Belović, Nikolaj B. Stražišar, Janko Smole, Darko Mršić, Bojan Čebela (župan), Marija Čepon, Jelka Kos 24. november 2014 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 17 Cvetje v jeseni in druge literarne dobrote Jesen že prehaja v svoj vrhunec, ko se narava odeva v tisočera raznobarvna oblačila in zori mlado vino. Cvetje je v tem času redko, najlepše pa je menda res pognalo v literarnem kotičku domačih kulturnikov, ki so v začetku novembra nad vrtcem poskrbeli za barvito mešanico odlomkov iz Tavčarjevega prvenca, omenjenega v naslovu, raznovrstne poezije, basni, domače pesmi in lič-kanja. Prav ste prebrali, obiskovalcem, ki se na literarnem večeru niso ojunačili za nič od prej naštetega, je pač pripadla čast tega starodavnega kmečkega opravila, ki se v pozni jesenski čas prilega prav kot kruh v prazen želodec. Scenarij za literarni večer je napletla borovniška pisateljica Marjeta Debevec, ki je v krog domačih ljubiteljev lepe besede povabila Primoža in Petro Bizjan iz Horjula. Primož se je v literarnih krogih sicer že proslavil kot kovač pesniške rime, a tudi kot pisec proznih besedil. Skupaj z ženo pa tvorita tudi izjemen pevski duet, ki nas je ta večer popeljal skozi slovenske zgodovinske pokrajine, od Bele krajine do koroških dolin, medtem ko je bila istrska pesem naravnost nepozabna. Zna biti, da naše jugovzhodne rojake coklarji vse premalo Malce recitala, malce petja in veliko dobre volje. poznamo. A nikar ne pozabimo omeniti niti odigranih prizorov iz Cvetja v jeseni. V živo smo si predstavljali zasanjane Metine oči ob »prijateljskem« poljubu, pa furjasti nastop ob odvetnikovem obisku vaške krčme. K rimam Mile Kačič, Kajetana Koviča, pa tudi še neobjavljenim verzom naše Marjete se je nenavadno dobro podala tudi mra-kobna pripoved o tem, kako so Bov-čani dobili hišo, v kateri je strašilo. In prisotni? Hja, pridno so ličkali koruzo - kadar niso ploskali, so pa pritegnili k bolj poznanim pesmim, še posebej udarniški himni Kje so tiste stezice. Ura se je kar prehitro odvrtela in ostale so želje, da bi se podoben večer le čim prej ponovil. Ljudskih pesmi še ne bo zmanjkalo, pripovedi prav tako ne, Tavčar je gotovo napisal še kako poglavje več, in ne nazadnje, fižola bi tudi ne škodilo kaj kmalu olupiti. Damjan Debevec, foto: DD Ko tudi ličkanje preraste v umetnost. Znüvimletom pričetek poskusnega obratovanja čistilne naprave v Občini Borovnica Gradbena dela na čistilni napravi v glavnem zaključena -Kanalizacijski sistem v izgradnji JUBLJANIC Na območju občine Borovnica se nadaljuje izvajanje projekta Cista Ljubljanica, v okviru katerega poteka izgradnja kanalizacijskega omrežja v naseljih Dol, Laze, Breg in Pako ter na območju Stare postaje in izgradnja centralne čistilne naprave Borovnica. Na čistilni napravi, ki stoji izven naselja Borovnica, so gradbena dela v glavnem zaključena. V prihodnje bo izvajalec nameščal strojno in elektro opremo, sledila bo uredite okolice in priprava čistilne naprave na začetek poskusnega obratovanja, ki se bo predvidoma začelo v začetku prihodnjega leta in trajalo 6 mesecev. Nova čistilna naprava v Borovnici bo imela ob polnem obratovanju kapaciteto 6.000 PE, do sedaj pa je na čistilno napravo priključenih 1.800 PE. Drugi sklop projekta Cista Ljubljanica se nanaša na izgradnjo kanalizacijskega sistema, ki je do sedaj zaključen ca 70 odstotno. Glavnina del se nanaša na gradbena dela in asfaltiranje cest. Kanalizacija Borovnica Izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema, ki je predmet projekta, bo zaključen predvidoma do konca letošnjega leta. Glede na do sedaj opravljeno delo na občini predvidevajo, da bodo projekti v občini Borovnica zaključeni v predvidenem roku, to je v sredini leta 2015. Namen projekta Cista Ljubljanica -Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Ljubljanice - 1. Sklop je odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. V okviru skupine projektov se izgrajujejo vodi kanalizacijskih sistemov ter več čistilnih naprav. Projekt se izvaja v osmih občinah, kjer še nimajo izgrajenega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih voda oziroma ta sistem še ni zgrajen v celoti. Vrednost celotnega projekta Cista Ljubljanica znaša 56.005.068,00 evrov in ga delno financira Republika Slovenija (13,03 %), delno Kohezijski sklad Evropske unije (76,13 %), delno pa stroške pokrivajo občinski proračuni (10,84 %). Celoten projekt Cista Ljubljanica se bo zaključil do konca leta 2015. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada«. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda. 4 + Ü Nabžba v vašo prihodnost ' OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKÄUNIJA Kohezijski stóad Operacijo delno financira Republika Slovenija v Žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica je v petek, 31. oktobra 2014, pri spominski plošči pri Osnovni šoli dr. Ivana Korošca priredilo žalno slovesnost ob dnevu spomina na mrtve. S svečanostjo smo se poklonili spominu na padle in žrtve fašizma med NOB. Kot je zapisano na plošči, za Borovnico z okolico to pomeni 52 padlih in 49 žrtev fašizma. Kulturni program so z izbranimi recitacijami Gradnikovih in drugih verzov izvedli člani našega društva. Slavnostni govornik je bil dosedanji župan Andrej Ocepek, ki se je v svojem govoru spomnil vseh padlih in umrlih, poudaril pa je tudi pomen reformacije za Slovence in naš jezik. Program so dopolnili pevci okteta Raskovec in kvartet trobil z Vrhnike. Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica KD BOROVNICA FOLKLORNA SKUPINA ŠUMNIK vabi na letni iconcert: MOJ NAJLJUBŠI KDAJ? 6.12.2014, Obi 9h KJE? 0£ dr. Ivana Korošca v Borovnici V L'KtllvJnl^v^^lBn GOSTJE: Srbska folklorna skupina VIDOV Dan VljiidnO Vabljeni! Gradnja nasipov v Jelah Borovniščica, grozeča reka Borovniščica je 7. novembra 2014 kar dvakrat prestopila bregove. Pretok vode je dosegel rekordnega 54,7m3/s, več kot leta 2010. Poškodovane so bile občinske ceste in planinske poti v Peklu, poplavljene številne kleti in pritličja. V 36 urah se je, tako kot je narasla, voda tudi umaknila. Borovniščica s povprečnim pretokom Ljubljanice Okrog druge ure popoldne so se padavine, predvsem južno od nas, zopet okrepile in struge so se začele hitro polniti. Pred šesto uro so bili gasilci spet na nogah, Borovniščica je presegla rekord iz l. 2010, pol ure pozneje pa še jutranjega. Nivo sedaj že mogočne in grozeče reke se je prenehal dvigati šele ob 19.30, pri rekordnih 264 cm, ko je deroči tok meril kar 54,7 m3/s, malenkost manj od povprečnega letnega pretoka Ljubljanice v Mostah. Tokrat je bilo škode še več. Prušnica je odnesla cestno povezavo z vojaškim skladiščem v Podstrmecu, zalila najbližje hiše v Brezovici, pod Kopitovim gričem, pri Ivanovem jarku pa je prestopila breg in se odpravila po svoji stari strugi, na kateri danes stojijo hiše spodnjega dela Dražice. Železniški podvoz se je hipoma^ spremenil v do 30 cm visok vodotok. Izber in Šumnik sta se komajda še obdržala v strugi. Na drugi strani je peklenšček pometal po Peklu, kjer je Otavščica dodobra zdelala planinske poti in mostove, enega je vzela celo s seboj v dolino. V vodi so se znašle najbližje ohoniške domačije, pri Tončkovem jarku pa je voda prestopila bregove in med mostom na Majerci ter železnico skupaj s Prušnico oblikovala manjše jezero, ki je pretilo najbližjim hišam. Na sotočju Beli potok tokrat ni nagajal, a je bilo vseeno treba črpati vodo iz kleti na Cerkovi žagi. Jele so bile znova odsekane od Borovnice, pri Palčiču so mrzlično dograjevali obrambni nasip, z vrečami je vhode prvič zalagal tudi Hren. Prav kmalu pa je potopilo tudi pred kratkim »pametno« postavljeni električni transformator za Jele. Borovniški potok z Malenc je v petek zvečer preplavil most ob izlivu v Borovniščico, cesta za Likom pa je bila že pred tem v celoti poplavljena. Gasilci so imeli v tovarniških halah delo šele, ko je Presežen rekord iz leta 2010 Prvi novembrski teden je Borovnico že drugič v štirih letih presenetil s stoletnimi vodami, če jim sploh še lahko tako rečemo. V četrtek, 6. novembra, smo sicer poslušali o divjih poplavah zahodno od Slovenje, nekaj celo o tem, da je Posočje zadelo izredno neurje, a za borovniški konec ni bilo alarmantnih napovedi, ne rdečih alarmov. Borovniščica je na merilnem mestu v Jelah še ob drugi uri popoldne komaj presegala pol metra, pretok pa je bil pičlega 0,6 m3/s. Do teme se je sicer dvignila nad meter in pretok več kot podeseterila, a je nato nivo in pretok bolj ali manj držala do desetih ponoči. V Borovnici je malce deževalo, južneje, v hribih za Rakitno, pa se je moral utrgati oblak. V pičlih štirih urah se je namreč gladina grozeče dvignila za še enkrat, pretok vode pa se je početveril. Večina občanov je spala, ko je Borovniščica presegla rekordni pretok iz l. 2010 (47,5 m3/s) in 7. novembra, ob 4.30, dosegla nov rekord, 260 cm višine in 52,6 m3/s pretoka. V akciji pa so že bili gasilci vseh treh borovniških prostovoljnih društev, mobilizirali so razpoložljivo težko mehanizacijo ter se vrgli v reševanje poplavljenih domovanj in po-slopi s potopnimi črpalkami ter nameščanjem protipoplavnih nasipov. Prušnica in Otavščica sta tako kot pred štirimi leti zalili najbližje hiše v Ohonici, na Brezovici pri Borovnici ter Dražici, zatem v Jelah in na koncu Borovnice, zato pa prvič tudi podvoz pod železnico na Dražici. Podzemni izviri, ki imajo zaledje na Cerkniškem polju, so sicer besno bruhali vodo, a manjši površinski pritoki so bili razmeroma krotki in do kosila je gladina Borovniščice upadla že za debel meter. K začasnemu počitku so se lahko odpravili tudi gasilci. Poti v Peklu so jo pošteno skupile. voda udarila nazaj iz prepolnih jaškov. Prvič se je zgodilo, da je voda prestopila breg pri novem, »Eurocleanovem« bloku na Mejačevi ulici in zalila okoliško parkirišče. A tam je tekla tudi že pred stotimi leti. Prebivalce pritličnih stanovanj so sicer opremili s protipoplavnimi vrečami, a se je voda še pravočasno prenehala dvigovati. Trepetali so tudi v bližnjem starem in novem blokovskem naselju, a na srečo po nepotrebnem. Tik preden se je razlila po Barju, je narasla Borovniščica še zalila Drobničevo hišo, pokrila tla proizvodnih hal na Obrtniški ulici ter se zlivala skozi podvoz proti Podgori. Tu se je voda zaradi zabitosti železniških prepustov in drugih izvirov začela nevarno dvigati ter ogrožati hiše na Demšarjevi ulici ter še posebej Petelinovo hišo. Težave pa so bile tudi drugod, predvsem po Novi vasi (Ljubljanska cesta, Ulica bratov Mivšek, Mikuževa cesta ...), kjer je gospodarila narasla podtalnica. Na Dolu se je ponovila zgodba izpred štirih let, ko je narasli hudournik raztrgal stransko makadamsko cesto pri Komarju, jo zvozil na regionalno cesto ter nato zalival hiše levo in desno. Preglavice na Bregu so povzročali številni izviri pri Kobijevi vili, nobeno presenečenje pa ni bilo na Izvirku konec Pakega, kjer je voda divje drla iz podzemnih izvirov čez cesto in uničevala bankine, kot bi pred leti ne uredili tampona pod njo posebej za te primere. Rekordni vodostaj se je v petek zvečer držal še skoraj pol ure in le počasi pričel upadati, opazneje šele proti polnoči. Eurocleanov blok se dviga iz vode. Cena minulih poplav Gasilci, v akciji jih je bilo 68 s sedmimi vozili (plus trije zunanji sodelavci), so bili zaradi ne-obetavnih vremenskih napovedi na terenu še do sobotnega popoldneva in pri tem opravili 594 prostovoljnih ur dela. Porabljenih je bilo kar 1000 vreč (pri čemer nas je znova reševal vrhniški štab CZ), več kot 20 m3 peska ter 400 m2 polivinilnih ponjav. Celotne ocene materialnih stroškov, ki so jih imeli pri delu gasilci, kot tudi poškodb na javni infrastrukturi in zasebni lastnini občanov zaenkrat še ni, a zna biti velika. Ker pa je država v letih po rekordnih poplavah 2010 na našem koncu vendarle postorila nekaj v smeri večje poplavne varnosti (čiščenje brežin Borovniščice, praznjenje prodnih zadrževalnikov, poglabljanje pritokov), smo se tokrat najverjetneje izognili katastrofi. Ali nam bo to uspevalo tudi v prihodnje, težko prerokujem, a župan Bojan Čebela, ki je oni petek ves dan »letal« po občini in opravljal delo štaba Civilne zaščite, je že naročil izdelavo celovite protipoplavne študije za občino, s katero bo »nadlegoval« državne organe k ukrepanju. Le nekaj dni po poplavah pa so tudi razrešili stari in imenovali novi štab CZ. Načeloval mu bo Peter Palčič. Damjan Debevec, foto: DD SILVESTRSKA KOMEDIJA V BOROVNICI SREDA, 31. december 2014, ob 20.30 Osnovna šola Borovnica Komedija OBLAST JE SLAST (Pomemben mož z vsako potezo išče osebni profit - in kaj se dogaja z družino, njihovimi obiski ...?) Vstopnice bodo v prodaji od četrtka, 18. decembra, v Trgovini KOCKA v Borovnici in na Vrhniki. Nastopajoči si želimo z Vami preživeti lep večer ob slovesu od leta 2014. Vljudno vabljeni, veselimo se Vašega obiska. KD Borovnica, Gledališka skupina ŠOTA KULTURNO DRUŠTVO BOROVNICA in GLEDALIŠKA SKUPINA ŠOTKI VABITA v Osnovno šolo Borovnica na ogled igrice za mlajše in najmlajše DOBROSRČNO PTIČJE STRAŠILO v NEDELJO, 21. decembra 2014, ob 15. uri. Pridite, čaka vas presenečenje! Vašega obiska se veselimo. VSE, ki jim kultura ni tuja, vse, ki bi želeli nastopiti, se predstaviti (recitirati, peti, igrati), vabimo na »TA VESELI DAN KULTURE« (Življenje teče...) v nedeljo, 30. novembra 2014, ob 14. uri pred Osnovno šolo v Borovnici. V čast vseh naših velikih ljudi, ki so imeli radi (imajo radi) to našo deželo, naš rod, domovino - ki je včasih mati, včasih mačeha, in vedno domače ognjišče ... Vabljeni mladi, mlajši, najmlajši, zrelejši ... Tu je vaša priložnost, jo boste izkoristili? Spomnili se bomo tudi dveh velikih Slovencev, ki sta dobro poznala Borovnico, Franceta Prešerna (3. 12. 1800-8. 2. 1849) in Ivana Cankarja (10. 5. 1876-11. 12. 1918). Če bi se radi na prireditvi predstavili ali želite dodatne informacije, pokličite na GSM 041 471417 (Milena) do 27.11.2014 do 22. ure. Nastopajoče in gledalce vljudno vabi Kulturno društvo Borovnica. Simbolna fotografija _ _ I "Тощ a DRUŠTVO ŽPZ TONJA IZ BOROVNICE VAS VABI NA KULTURNI VEČER: PESEM IN KNJIGA S PREDSTAVITVIJO AVTORSKIH DEL JAKE JERINE - glasbenih del za ŽPZ TONJA ter srečanjem z mag. MARJETKO BALKOVEC DEBEVEC ob izidu knjige Obleka v šoli. PRIDITE V PETEK, 28. novembra 2014, OB 19. uri v večnamenski prostor OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, prijetno bo! VSTOPNINE NI! п г h ■ i . . kVMMI Vabilo na odbojko in namizni tenis Odbojka TVD Partizan Borovnica, skupina Odbojka Si morda želite igrati odbojko? V svoje vrste vas vabi skupina torkovih odbojkarjev. Skoraj vsi smo že veterani (50+), mešana skupina tako po spolu kot po znanju. Pa vendar so nam torki pomembni, za rekreacijo in za družbo. Igramo v šolski telovadnici vsak torek, od 19.30 do 21.30. Če vas zanima, pridite pogledat! Namizni tenis TVD Partizan Borovnica, skupina Namizni tenis Ta priljubljena igra je bila včasih doma v vsaki vasi, ob mizi so nekateri igrali, drugi navijali in se družili z vrstniki. Če ste kdaj že igrali, pa bi radi spet, vas vabimo na rekreacijo v TVD Partizan. V glavnem smo veterani po letih, dobrodošli pa ste tudi mlajši. Zbiramo se ob torkih od 19.30 do 21.00 in ob četrtkih od 20.30 do 22.00. Vabljeni! Ne spreglejte! Brezplačna članarina 1 • • v • za knjižnico V Prešernovem letu 2000 je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in praznovanje ob 3. decembru, ko se je rodil dr. France Prešeren. Tudi letos bodo v sredo, 3. decembra, svoja vrata odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne predstave, predavanja, delavnice ... Za Prešernov rojstni dan se na najlepši način združujeta želja po kulturnem dogajanju in njegova dostopnost. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica vas na ta dan in tudi še v četrtek, 4. decembra, vabi, da se brezplačno vpišete vanjo (enoletna brezplačna članarina za vse, ki se boste vpisali prvič). Otroci, stari štiri leta ali več, pa lahko do konca aprila 2015 obiskujejo pravljične urice. Na njih spoznavajo nove zgodbice, se o njih pogovarjajo, ustvarjajo in se tudi igrajo. Ob pripovedih se otroci podajo v svet domišljije, bogatio besedni zaklad, se družio ter krepijo odnos do skupinskega dela in prijateljstva. Urice pripravljamo vsak ponedeljek ob 17.00. Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOROVNICA vse svoje članice in člane VABI na VESELI DECEMBER v petek, 12. decembra 2014, ob 17. uri v večnamenski dvorani OŠ Borovnica. Za dobro voljo in smeh bomo poskrbeli s krajšim kulturnim programom. Sledilo bo družabno srečanje, da vam bo čas hitro minil. Se vidimo! Društvo upokojencev Borovnica Bogu v čast, ljudem v veselje Ravno v dneh, ko se Verjani od srca radujejo ob pogledu na prenovljeno kapelico Kristusa kri-žanega v Podgori, so se na drugi strani občinske meje podobnega podviga polotili borovniški prostovoljci. Po popravilu je namreč že močno hrepenela kapelica Žalostne Matere Božje na Končevci, ki jo je v nedavnem žledolomu nič kaj nežno pobožala krošnja podrtega drevesa. Za delo okrog poškodovanega ostrešja so po-prijeli mojstri Jože Suhadolnik, Stane Pelko, Andrej Stipančevič in Rado Soklič. Nova streha in obrobe naj bi bile končane še letos, mojstri pa že razmišljajo o temeljitejši obnovi, ki bi zajela tudi drenažo. Kapelica je sicer zadnjo obnovo doživela pred slabimi tridesetimi leti, po tistem, ko so jo razdejali neimenovani »hribovci«. Jo pa z verdsko druži ista zgodovina. Obe naj bi namreč, po pričevanjih najstarejših vaščanov, postavili bistrški kartuzijani, »da bi jim kazali mejo, do kod še sme stopiti njihova noga, da srce ne bo pozabilo samostana«. Kako zelo to drži, je ugotovil še vsakdo, ki je šel merit število korakov od samostanskih zidov do ene ali druge. Malce dlje pa že teče obnova znamenitega križa v križišču starodavnih poti na robu Meniši-je, ki vodjo z Laz in iz Bistre proti Zavrhu ter naprej na Cerkniško. Zob časa mu prav res ni Kapelica Žalostne Matere Božje na Končevci bil naklonjen, zato so pred meseci z njega sneli starodavni korpus, ki ga je h konservatorjem odnesel Miran Menart, Bojan Palčič pa je izdelal natanko repliko križa. Okrog omenjenega razpela se sicer sliši praviti precej nenavadno zgodbo, češ da je pod njim speljan skrivni pre- Razpelo nad Lazami dor z izhodom v samem osrčju bistrškega samostana. Obnova naj bi se kmalu zaključila, pa nam bodo ob oni priliki skrbniki dediščine naših prednikov povedali, ali so naleteli na kaj temu podobnega. Damjan Debevec, foto: DD Barjanke nastopajo že 22 let. Kam s tremi peharji sreče? ■ ш : Mladi harmonikarji iz Kotov V Borovnico, kam drugam, saj ji zadnje čase le ta kar preveč kaže hrbet, so si verjetno mislile borovniške »Barjanke« in koprnenju po tej nezemeljski hrani posvetile svoj letni koncert. Da je bil oder ta oktobrski večer prav okusno okrašen, ni presenetilo, za to so naši kulturniki vedno znali poskrbeti. Po dvaindvajsetih letih pa naj bi varovanke zborovodje Rudija Cerka tudi prvič spregovorile, se pravi ne le zapele, temveč same poskrbele za vezni tekst. In res so imele povedati dosti, seveda o sreči, ki da je vseh oblik, barv in okusov. O podkvah, ki nosio srečo, pa o čudesu ljubezni, ki ravno tako navdaja s čim drugim kot - srečo. Poslušali smo o modrostih in poslušali o pesniških izpovedih. Zatrkljalo se je tudi jabolko, je brala povezovalka, in prineslo tri peharje sreče. Tri peharje pesmi pa je slišal vsakdo, ki ga osrečujejo nastopi naših Barjank. Tudi tokrat se niso izneverile svojim zvestim poslušalcem. Kar dvanajst pesmi je bilo v njihovem naboru, od Tribučkega kola, Kemar se je oženil, Črička na vrtu, Od Ribnice do Rakitnice pa vse do Tam, kjer teče bistra Zilja in vrste drugih ljudskih. K še večji pestrosti večera pa so s poskočnimi vižami pripomogli mladi gostje, harmonikarska druščina, ki so jo sestavljali Marcel Pristavec, Nik Drašler, Franci Kržič, Matevž Košir, Gal Suhadolnik, Karin Podržaj ter Andrej Jereb. Prav res, pričujoči koncert osrečil ni zgolj tistega, ki ga sploh ni bilo. Damjan Debevec, foto: DD Zdrave malice - prigrizki Šola uravnotežene prehrane: malica, ki ne preseže 150 kcal! Ključno sporočilo: nič ni narobe s prigrizki, celo dobro jih je jesti, vendar je treba nezdrave zamenjati za bolj zdrave in poiskati čim bolj praktične načine priprave. Naše 3. srečanje na temo Prigrizki in voda: Idej za zdrave prigrizke nam ni zmanjkalo in tudi preizkusili smo jih v praksi. Še vedno se premalo odločamo, da bi pri prehrani kaj spremenili ali o tem kaj novega izvedeli. Morda nam je v domačem naslanjaču, ob televiziji bolj prijetno ob nezdravih prigrizkih, a ti z leti pripomorejo k poslabšanju počutja in zdravja. Zdravi prigrizki - za vse želje! Še je čas za spremembe - pridi in prisluhni. Tema naslednjega srečanja: Presnova. Brezplačno merjenje sladkorja KDAJ? V soboto, 6. 12. 2014, od 8. do ure. V soboto, 3. 1. 2015, od 8. do ure. KJE? V Domu krajanov Dol - Laze. Pridite tešči! Vabljeni! Jesenske počitnice v znamenju floorballa Letos smo se že drugič prijavili na razpis Hura, prosti čas - odprimo športne telovadnice v jesenskih počitnicah. Program omogoča mladim, da se med počitnicami brezplačno udeležijo športnih dejavnosti, se družijo z vrstniki in tako kakovostno izkoristijo svoj prosti čas. floorballistov in trije vaditelji floorballa ter še nekaj zvestih po-magačev in članskih ekip. Štiri dni smo pridno gulili palice in se naučili marsikaj novega ali pa utrdili že kakšen star trik. Zadnji dan smo pripravili še majhen turnir. Razdelili smo se v štiri ekipe in odigrali dva redna kroga, polfinale in finale. Zelo zanimivi in napeti sta bili tekmi za 3. in 1. mesto, saj sta se obe na koncu zahtevali penale. Aktivnost, zabava, prijatelji in floorball. To so besede, ki označujejo letošnje jesensko druženje. Velika zahvala gre vsem vaditeljem, TVD Partizan, športnemu programu Hura, prosti čas za sofinanciranje in gostilni Godec za odlična kosila. Vsekakor pa brez mladih floorball navdušencev tega ne bi mogli izpeljati. Hvala vam! Ker je v Borovnici floorball eden izmed bolj priljubljenih športov, smo v Floorball klubu Borovnica za vse športne navdušence pripravili floorball program. Tako se nas je zbralo 21 mladih Plinko na obisku tudi v Borovnici! Ali ste vedeli, da je zemeljski plin načeloma brez vonja, zato mu pogosto dodajo majhne količine vonljive snovi, da lažje zaznamo njegovo prisotnost v prostoru v primeru puščanja na plinskih napeljavah? Ali pa, da je pred oddajo zemeljskega plina v plinovodno omrežje treba iz njega odstraniti nekatere moteče sestavine, predvsem višje ogljikovodike, vodo in ponekod tudi žveplo? In da je za izgorevanje 1 m? zemeljskega plina potrebnih 10 m? zraka? In da so največji porabnik zemeljskega plina v svetu Združene države Amerike? Ali pa da zemeljski plin uporabljamo že več kot stoletje? Vse te zanimivosti predaja učencem širom Slovenje prikupni Plinko, ki v istoimenskem projektu medijsko-založniške hiše Energetika. NET in družbe Geoplin osnovnošolcem predstavlja svojo računalniško igrico www.igrica-plinko.si. Tako je Plinko malo pred krompirjevimi počitnicami obiskal tudi Borovnico oz. tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec. Potem ko so se otroci pomerili v igranju Plinkove računalniške igrice, jih je pozdravil tudi pravi Plinko, nad katerim so najmlajši najbolj navdušeni. Z njim so se poigrali in celo zaplesali - prav tako navdušeni kot njihovi mlajši prijateljčki, ki jih je Plinko obiskal v vrtcu. Vrtčevski otroci pa so ob Plinkovem obisku najprej poslušali njegovo zgodbico iz knjigice o Plinkovem rojstvu in poslanstvu, nato pa so se igrali igrico Postani Plinko, v kateri so se plazili po otroškem tunelčku, in na koncu jih je, prav tako kot osnovnošolce, presenetil tudi sam Plinko. 3. Angelin dobrodelni tek V soboto, 20. 9. 2014, smo na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica izvedli športni dan v spomin na našo učiteljico športne vzgoje Angelo Tortič. Potekal je v znamenju športa in dobrodelnosti. Učenci razredne stopnje so najprej spoznavali različne športne prostočasne dejavnosti, učenci predmetne stopnje pa so tekmovali v medrazrednih športnih igrah (nogomet in med dvema ognjema). V drugem delu dneva pa je potekal kros, na katerega smo povabili tudi starše, učitelje in druge krajane, ki so z darovano startnino prispevali sredstva v šolski sklad. Skupaj smo zbrali 490 evrov. Po teku staršev, učiteljev in obiskovalcev so se na ustrezni dolžini proge pomerili tudi učenci vseh razredov. Teki so bili zelo zanimivi in prav vsak učenec je dal vse od sebe ter po svojih zmožnostih opravil s progo. Na cilju so bili vsi zmagovalci. Vsi tekači so se lahko okrepčali s toplim čajem in riževim narastkom. Prvim trem iz vsake kategorije smo podelili medalje; podeljevala sta jih Angelina hčerka Valerija in ravnatelj Daniel Horvat. Hvala vsem donatorjem, ki ste se odzvali našemu vabilu in tako podprli delovanje šolskega sklada. Ta bo z zbranimi sredstvi pomagal socialno šibkim otrokom. Zahvaljujemo se organizatorjem za odlično izvedbo krosa ter vsem udeležencem teka, ki so dokazali, da se znamo potruditi po svojih najboljših močeh. Šolski sklad OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica Španski pisatelj obiskal otroke v Borovnici Borovniško popoldne smo zopet preživeli v španskem duhu! Obiskal nas je pesnik, pisatelj, predavatelj in raziskovalec Juan Kruz Igerabide, ki je eden najbolj (pri)znanih španskih oz. baskovskih avtorjev. Njegovo ustvarjanje je v prvi vrsti namenjeno otrokom in mladostnikom. Je avtor številnih pesniških zbirk, ki jih je slovenska založba Malinc za slovenske bralce zbrala v dvojezični slovensko-španski izdaji z naslovom S prstom na luni (pesniške igre) - Con un dedo en la luna (juegos poéticos), pa tudi številnih sodobnih pravljic. Za slikanico Jona in prestrašeni hladilnik - Jonàs y el frigorifico miedoso je leta 1999 dobil nagrado premio euskadi. Slovenski bralci pa slikanicam s tematiko čustvenega opismenjevanja o Joni lahko sledjo še s knjižnimi naslovi Jona je žalosten - La pena de Jonàs in Jonova budilka - El despertador de Jonàs. Nadvse topel in prjeten vsestranski ustvarjalec, Juan Kruz Igerabide, ki ima za Baske podoben pomen kot za nas Tone Pavček, je v torek, 21. oktobra, prišel tudi k nam, na OŠ dr. Ivana Korošca. Z njim so se srečali otroci podaljšanega bivanja 2. ter 3. razreda, ki so ga spoznali kar sami - v španščini in slovenščini so ga povprašali po imenu, od kod je, kaj počne, katera je njegova najljubša knjiga itn., nato pa jih je razveselil še z branjem svojih pesmi, tako v španščini kot v euskeri (t. j. v baskovskem jeziku), v slovenščini pa je pesmi recitirala organizatorka njegovega obiska v Slovenji, dr. Barbara Pregelj. Otroci so bili tako nad obiskom kot nad poetično izkušnjo navdušeni. Učiteljica španščine ter OPB Mihaela Wabra Kucler ■v Zanka na obisku Oktobra nas je obiskal g. Mišo Šapec z enim od svojih psov, psičko Žanko. Skupaj sodelujeta kot terapevta pod okriljem organizacije Ambasadorji nasmeha. Otroci so se seznanili z njunim delovanjem in vzpostavili stik s psičko, ki je kljub svoji velikosti zelo prijazna. Sprva so jo opazovali od daleč, pozneje pa pristopili, jo vodili na povodcu in božali. Za ta izjemen dogodek se zahvaljujemo mamici Urški Šubert, ki je organizirala srečanje v vrtcu in nam tako polepšala dopoldan. Stanka Švigelj s Škrati Do zdaj so namestili že 60 planinskih kažipotov. ■v Še dvanajst novih kažipotov Borovniško planinsko društvo je v tretjem letu načrtnega urejanja planinskih poti v svojem rajonu z novimi kažipoti opremilo še zadnjo, staro pot, ki vodi k priljubljeni izletniški in razgledni točki Mali Trebelnik. Izhodišče le te je, tako kot pri vseh preostalih, železniška postaja v Borovnici, nakar se pot vzpne do razgledne točke (začetka viadukta na Stari postaji), pa spusti skozi Mavčevo dolino ter znova vzpne skozi Laze in po stari cesti mimo križa, vse do Malega Trebelnika (807 m). Dvanajst novih kažipotov so prostovoljci (Gal in Bogomir Celarc, Igor Trček ter spodaj podpisani) namestili na najpomembnejših križiščih, drugod pa bodo v naslednjih mesecih izrisane oz. obnovljene markacije. Zanimivo pri omenjeni planinski poti Borovnica-Laze-Zavrh je, da je ni mogoče najti na planinskih zemljevidih, razen v delu, kjer se pokriva z evropsko pešpotjo E7 (Bistra-Pokojišče/Pekel). Je pa kot taka označena na reliefu borovniške doline iz leta 1960, ki visi v pisarni našega turističnega društva. Z zadnjo akcijo se predvidoma zaključuje pred tremi leti začeti projekt označitve planinskih poti v Borovnici in neposredni okolici. V sklopu tega so obnovili 11 kovinskih tabel, ki jih je pred leti financiral Telekom Slovenje, odstranili so provizo-rične lesene kažipote, namestili 49 novih tabel, v ta podvig pa je bilo vloženih več kot 100 ur prostovoljnega dela. Nove table je leta 2012 polovično financirala Planinska zveza Slovenje s podporo Fundacije za šport in polovično Meddruštvena organizacija planinskih društev Notranjske, leta 2013 polovično PZS, letos kar tričetrtinsko PZS, še pol preostalih stroškov pa bo pokrila MDO PD Notranjske. Damjan Debevec, foto: DD Krvava volčja bera V roku treh dni okrog praznika spomina na mrtve je med borovniškimi ovčjimi čredami kar dvakrat mesaril volčji trop z Menišije. Volkovi so v ogradah na Pakem in v Zabočevem poklali enajst ovac in jagnjedi, še več je bilo poškodovanih. Borovniška dolina česa podobnega ne pomni, so pa zato 5.8.1874 pisale Novice: »Volkovi so se prikazali pri Padežu blizo Vrhnike in pokončali četvero govedi in več ovac.« In čez dober teden, 15.8.1874, še Slovenski narod: »Na Po-kojišči nad Borovnico so tamošnjemu mežnar-ju pretečeni teden volkovi dva vola raztrgali.« 30.12.1874 pa: »V našej okolici klatijo se uže dalj časa nepriljubljeni gostje - volkovi. Trojica teh vede se zelo domače i se zelo prizadeva dobiti prijateljstvo psov, ki pa prijateljstvu nič ne zaupajo, kar je tudi opravičeno; izkušnja kaže, da je uže vsakateri »Sultan« ali »Šek« v preozki sferi volka postal žrtev presrčnega volčjega prijateljstva. Znamenito je, da največji in srditeji pasji rogovileži uže ob času obmolknejo in se v varnost vrinejo, ko očanec volk še zelo oddaljeno patrolira.« 140 let pozneje, v noči z 28. na 29. oktober, pa so volkovi udarili na Pakem pri Borovnici. »Dve ovci so zadušili in dva jagnjeta, eno ovco, ki je ušla čez ograjo so pa povsem požrli. Ko je ušla čez ograjo, so leteli za njo, tako da je s tem rešila ostale, saj se nazaj niso vračali,« pripoveduje Marjan Kržič. Po kakih desetih metrih so jo podrli in še dvajset metrov vlekli po travi, od nje pa je ostala zgolj »koža in kosti, nekaj glave in vratu.« Še trije jagenjčki so bili obgrizeni, a so že izven nevarnosti. 55-glavo čredo je še nekaj časa hodil varovat do polnoči in v zgodnjih jutranjih urah, ob ogradi pa je puščal prižgane bakle in sveče. Pred leti je Kržič sicer že našel dva zadušena mladiča, enega na pol požrtega, a domneve, da gre za šakale, tedaj ni bilo moč dokazati. Niti teden se še ni končal, in že so se v noči s 1. na 2. november neljubi gostje znova oglasili, tokrat na drugi strani doline, v Zaboče-vu. Na spodnjem koncu vasi so prav tako preskočili električnega pastirja in pričeli s krvavim plesom. V ogradi je bilo sedem ovac, »šest so jih pospravili. Eno so odvlekli in povsem po- žrli, drugo na tričetrt, ostale pa podušili. Le ena je preživela, ker se je uspela skriti,« je povedal Janez Debevec. Pred časom je sicer imel okrog 50-glavo čredo, potem jo je zmanjšal zgolj na toliko, da so mu popasle bregove, zdaj pa bo s tem nehal, saj da obiski plenilcev zaradi manjšega števila divjadi postajajo prepogosti. Že lani je namreč ob ogradi našel medvedje sledi in praske. Strokovnjak za volkove, dr. Miha Krofel, je potrdil, da gre pri zadnjih incidentih za menišij-ski volčji trop, ki od leta 1996 živi na območju med Ljubljanskim barjem, Cerkniškim poljem in avtocesto. Trenutna alfa samec in samica sta prišla sem v zimi 2011/2012, prvi iz slavniške-ga, druga iz vremškega tropa. Lani sta imela šest mladičev, od katerih so trije poginili, »v zadnjem času pa so opaženi skupaj štirje volkovi, možno pa da jih je kaj več, ker se trop ne drži ves čas skupaj,« morebiti tudi pet ali šest. »Ta trop povzroča relativno malo škode v primerjavi z drugimi po Slovenji,« glede zadnjih napadov, ki v stoletni zgodovini naših krajev nimajo primere in sploh nikdar niso segli tako severno, pa Krofel meni, »da gre za naključje. Šli so mimo, opazili ovce in ker so bili uspešni pri lovu, so se še enkrat vrnili oz. enako odreagirali, ko so znova naleteli na ovce,« zaključuje Krofel, ki lastnikom drobnice svetuje umik slednje v varen prostor čez noč oz. nakup 1,7 metra visoke »Farmer« električne ograje ali kraškega ovčarja, kar sofinancira država. Sprememb državne politike glede volka sicer ne pričakuje, kvečjemu v smeri večje zaščite. »Žal mi je kmetov, ampak popolnoma nič jim ne moremo pomagati. Še tisto škodo, ki nastane, jo država izplačuje, ki pa je nereden plačnik pri odškodninah,« o tem, kaj lahko naredio lovci, pove Jože Korošec, starešina Lovske družine Borovnica. Volk je zaščitena vrsta in letos je Ministrstvo za okolje in prostor odobrilo odstrel zgolj petih primerkov, dveh na Notranjskem. »Zadeva je ušla izpod nadzora. Prej, ko smo lovci lahko sami načrtovali, ni bilo konfliktnih situacj z volkovi. Ista situacija je z medvedi. Ko pride v bližino mest je vik in krik, ko pa vrh vasi vsak večer trka na vrata ljudem, je pa vse v redu,« je slikovito pojasnil Korošec. Lovci trenutno lahko zgolj pišejo poročila in opozarjajo kmete, a četudi bi država spremenila strategijo, težava ne bi bila odpravljena čez noč, ker je volka izredno težko izslediti. Korošec s Krof-lom deli mnenje, da je malo verjeten napad na mlado govedo, ne bi pa dal roke v ogenj, kar se napadov na človeka tiče. Po besedah veterana druge svetovne vojne in upokojenega lovskega čuvaja Ivana Dragarja s Pokojišča je možno tudi to. V času hudih zim z visokim snegom volk namreč »kolje po dolgem in počez«, nekoč je na poti proti Begunjam naletel na kar šest podušenih srn in jelena, le malo pojeden je bil zgolj slednji. V zimi 1943/44, ko je volkov na Kočevskem menda kar mrgolelo, pa so od nekega partizanskega kurirja našli zgolj okrvavljeni čevelj, v bližini pa tri ustreljene volkove. Damjan Debevec, Foto: DD Obiskali smo Hišo eksperimentov in državni zbor V začetku meseca oktobra so učenci četrtega razreda odšli v Ljubljano na obisk Hiše eksperimentov in državnega zbora. Zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Borovnici in se nato skupaj s spremljevalci (razredničarkama in g. ravnateljem) z vlakom odpravili proti Ljubljani. Imeli smo več kot srečo, saj nam je bil podarjen lep, sončen in nadvse topel dan. Po prihodu v Ljubljano smo najprej pomalicali na ljubljanski tržnici in se nato odpravili do Hiše eksperimentov. Tam nas je sprejelo prijazno osebje. Ker nas je bilo veliko, smo se razdelili v manjše skupine in odšli v različne prostore, kjer smo lahko preizkusili različne naprave, se poigrali z milnimi mehurčki, telefončki, risanjem, spoznavanjem in preverjanjem spretnostne vožnje avtomobilčkov in podobno. Nato smo se posedli v krog, kjer nas je čakalo veliko novih spoznanj. Vas zanima, kaj? Pa poglejmo, kaj so napisali otroci sami. Spodaj prilagamo nekaj mnenj in vtisov. Na spletni strani naše šole si lahko ogledate tudi fotografije. In kako je bilo v državnem zboru? Že pred prihodom v prostore našega državnega parlamenta smo bili vznemirjeni in polni pričakovanj. Na našo dogodivščino smo povabili tudi g. ravnatelja, Daniela Horvata. Povabila je bil vesel in tako smo skupaj prestopili vrata tako pomembne ustanove, kot je državni zbor. Brez protokolarnega pregleda ni šlo in to nas je še bolj vznemirilo in povečalo naša pričakovanja. Tam nas je čakala prijazna gospa vodička, Jelica Dundović. Ga. Jelica nas je najprej popeljala do garderob in nato na ogled posameznih prostorov. Bilo je prav zanimivo poslušati, kaj vse se dogaja tam. Imeli smo tudi priložnost sedeti na stolih visokih državnih politikov. Da, to bil zagotovo pomemben del dogodivščine. Naša ušesa so bila ves čas »parkirana« v pripovedovanje zgodovine. Bilo je res enkratno in nepozabno. Obenem bi se radi zahvalili vodji Službe za odnose z javnostjo državnega zbora, gospe Gordani Vrabec, vodički gospe Jelici Dundović ter zaposlenim v Hiši eksperimentov za topel sprejem naših najmlajših. K vam se bomo zagotovo radi vrnili ... Deša Stojanovič in Dajana Jovanovič Prva borovniška alka Znamenita sinjska alka je pretekli mesec dobila močno konkurenco, kje drugje kot v Borovnici. Vrhunski dogodek, ki mu je organizator Marjan Pristavec nadel skromni naziv »trening«, so na prostor pri novih blokih drli ogledovat prebivalci z vseh koncev doline. Ograjeni travnik ob novih blokih, kjer del leta prevladuje čista podeželska idila v obliki počasi prežvekujočih kravic, ki razveseljujejo okoliško mladež, je nedeljsko popoldne, 28. septembra, obetal spektakel, saj so na njem zrasle prepreke in naprave vseh vrst ter burile domišljijo mimoidočih. Ob drugi uri se je nato uradno začel »trening«. Na ograjeni prostor je prijahalo šest konjenikov. Za ogrevanje so konje gnali med ovirami, jih nežno prepričevali, da so vstopali v manjšo ogrado in iz nje, ter si med seboj delili nasvete (predvsem mlajšim), kako obrzdati plemenite štirinožce. A kaj dosti dela z njimi ni bilo, saj so očitno skupaj z jahači uživali v popoldanski rekreaciji. Dogodek je na čudovit jesenski dan hitro pritegnil nič manj kot tristo gledalcev, predvsem družin z majhnimi otroki, ki so se prerivali pri trepljanju potrpežljivih konj. Slovenski prostor je morebiti res bolj znan po »šteh-vanju« (plemeniti običaj razbijanja sodčka med ježo, v spomin na razbijanje turških butic), ki ga naši čezkaravanški bratje še vedno prakticirajo, a to ne pomeni, da Borovniča-ni ne bi smeli obujati tudi drugih starodavnih vite- ških tradicij - ne nazadnje smo imeli tudi te. Ena bolj priljubljenih disciplin viteškega ceha je bilo natikanje obročka s sulico med ježo, zadeva, ki jo svetu uspešno prodajajo podkolp-ski sosedje. A znamenita sinjska alka utegne v prihodnjih letih dobiti resnega konkurenta ravno v naši dolini, saj je naš občan Marjan Pristavec, sicer podpredsednik Konjeniškega društva Vrhnika, ravno na omenjeni prireditvi sklenil razbiti podobo, ki jo o naših konjenikih rišejo strokovnjaki s »šank licenco«, češ, da niso nič več kot le kavboji. Tudi tem so se v nedeljo na mestu zaprla usta, ko so jezdeci v hitrem drncu s sulico pobirali obroček za obročkom in je občinstvo glasno vzklikalo in ploskalo ob izkazanih spretnostih. Vsekakor gre tu za potencial, ki v našem prostoru še zdaleč ni izkoriščen. Dogajanje se je proti pričakovanjem organizatorja zavleklo še v pozno popoldne in večer, saj se je vsak otrok želel s konji pobliže seznaniti, jih zajahati ali se naokrog popeljati v kočiji. Pristavec je ob koncu priznal, da je bil odziv na »poskusno prireditev« oz. »trening« popolno presenečenje, ob tem pa je izpostavil tudi nepogrešljive pomočnike in sodelavce, Janeza, Jana, Luko, Vesno, Romana, Srečota, Jožeta, Cirila, Valterja, oba Uroša in še posebej Franca Stražišarja, ki je velikodušno odstopil zemljišče za prireditev. In kdaj bo naslednja »borovniška alka«? Menda je vse odvisno od pripravljenosti oz. podpore občine in društev. Damjan Debevec, foto: DD Pesem ob brlenju lučk Praznik vseh svetih je Borovnico znova prešel v znamenju prjetno domačne tradicije. Ob zgledno urejenih grobovih na farnem pokopališču se je v popoldanskem času po sveti maši, pri blagoslovu grobov in molitvi zbrala domala vsa domača in razseljena borovniška srenja. Zabrlele so brezštevilne sveče, ki so v večernem mraku dale očarljivo ozadje tradicionalnemu zborovskemu petju in recitalu, tako imenovanemu »Spominu«, ki ga že tradicionalno na večer prvega novembra na pokopališču pripravio Štinglci ter literati Kulturnega društva Borovnica. Številnih radovednih obiskovalcev tudi letos ni manjkalo. Damjan Debevec, foto: DD Novi župan Prebil napoveduje izpolnitev predvolilnih obljub Janko Prebil je na nedavnih lokalnih volitvah postal tretji župan Občine Horjul. V svojih predvolilnih obljubah je poudarjal boljše sodelovanje z vaškimi skupnostmi in društvi, kjer se bodo snovali projekti in načrti za hitrejši razvoj občine. Z novoizvoljenim županom smo se pogovarjali o tem, kako se bo spoprijel z župansko funkcijo in v kakšno smer se bo razvijala Občina Horjul. Ste tretji župan Občine Horjul. Čemu pripisujete svojo zmago, kaj mislite, je tisto, kar so ljudje v preteklem mandatu pogrešali, in v čem boste vi drugačni? V svoji predvolilni kampanji sem večkrat poudaril, da bom občinskemu svetu in vaškim skupnostim vrnil ugled in pristojnosti. To sem tudi sam kot občan v prejšnjem mandatu najbolj pogrešal in to je pogrešal še marsikdo. Tudi v 64. členu Statuta Občine Horjul je lepo zapisano, da morajo biti vaški odbori ustanovljeni in delujoči, v njem mora sodelovati občinski svetnik, ki pa prenaša želje in pobude vaščanov na občinski svet, kjer se o zadevah pogovorijo in jih poskušajo uresničiti. To delo sem v tem tednu že začel - srečal sem se že s štirimi vaškimi odbori, poslušal njihove pobude in želje, ki smo jih zapisali, o njih pa bomo razpravljali na občinskih sejah. Moram povedati, da so bili udeleženci sestankov pozitivno presenečeni, da sem si vzel čas in jih obiskal. Vaške skupnosti bom obiskal vsaj dvakrat na leto oziroma po potrebi. Prav tako sem že priskrbel seznam društev in jih bom še v tem mesecu povabil na srečanje in pogovor. To je bila moja predvolilna obljuba in držal se je bom, kot tudi preostalih. Vaše predvolilne obljube so bile v večji meri skladne z željami občanov oziroma vaščanov različnih območij znotraj Občine Horjul, torej javna razsvetljava, mrliška vežica na Vrzdencu, javna kanalizacija v Zaklancu, čistilna naprava v Horjulu itn. Kako se boste projektov lotili in kako boste začeli? To drži. Že pred volitvami sem se večkrat pogovarjal z občani, ki so se pritoževali nad različnimi zadevami. Moj program je zato pisan glede na pobude in želje lokalnih skupnosti in temu bom sledil. O neugašanju javne razsvetljave bomo govorili že na prvi občinski seji in pričakujem, da bodo luči kmalu gorele tudi ponoči, dodaten strošek sem tudi že preveril in je zanemarljiv. Ena od glavnih obljub je bila mrliška vežica na Vrzdencu, kjer imamo v naslednjem tednu že drugi sestanek. Objekt moramo glede na mnenje arhitekta umestiti v prostor in pripraviti načrt. Glede javne kanalizacije v Zaklancu je resnica ta, da so osnovni projekti o umestitvi v prostor narejeni, podrobne projekte za izvedbo pa bomo naročili takoj, ko občinski svet potrdi izvedbo kanalizacije za Zaklanec in Žažar. V Žažarju bomo istočasno z javnim kanalizacijskim vodom položili cevi za telefonijo in nov vodovod. Del sredstev za izvedbo projektov izgradnje kanalizacije bomo poskušali pridobiti tudi iz Javnega holdinga Ljubljana, kjer imamo svoj delež in je po mojih sicer še nepreverjenih informacijah zadržanih okoli 2 milijona sredstev, in porabiti jih moramo za investicije. V naslednjih dneh sem že dogovorjen z različnimi direktorji in predstavniki, da točno spoznam trenutno stanje in razmere, povezane z našo občino. Težava je namreč ta, da razen kanalizacije ni pripravljenih projektov za izvedbo, čeprav je bilo s strani bivšega župana tako obljubljeno. Zato bom sam pri marsičem moral začeti čisto na začetku - pri pripravi načrtov in projektov, šele pozneje bo sledila izvedba. Tudi pri ureditvi prosvetnega doma boste morali začeti na začetku. Kako? Ta namreč že dolgo čaka na prenovo in oživitev. Glede prosvetnega doma nikoli ni bilo narejenega nič konkretnega. Dejstvo je, da je dom v lasti Župnije Horjul, s predstavniki katere bi se bilo treba sestati in lepo pogovoriti ter najti ustrezno rešitev. Glede tega bom poskušal v prihodnje navezati stik z drugimi občinami in izvedeti, kako so reševali podobne situacije. Kajti evropska sredstva lahko pridobimo le v primeru, da je občina lastnik objekta. Kultura v Horjulu je deloma podhra-njena in prav gotovo bi jo z obnovljenim domom povzdignili ter spodbudili društva, da bi bolj zaživela. Številke v občinski blagajni naj bi bile lepe - govori se o 3 milijonih, kar naj bi predstavljalo kar dva proračuna Občine Horjul. Na kakšen način boste s sredstvi pametno gospodarili - boste varčevali ali boste sredstva raje ustrezno porabljali za potrebe občanov, torej za izvedbo projektov, ki jih občina potrebuje? Ta podatek drži, sem se o tem pozanimal in znesek razpršil v obliki depozitov na več različnih bank. Sicer pa sam menim, da bi bilo bolje, da bi se denar dobro porabil in bi se z njim veliko naredilo, kot pa da je stal na banki. Zato se bom v tem mandatu zavzemal, da bomo poskušali čim več denarja pridobiti iz različnih virov ter ga skupaj s privarčevanim varčno porabljali za pripravo in izvedbo projektov, ki bodo prispevali k razvoju kraja in zadovoljstvu občanov. Pri uresničevanju projektov vam bo v pomoč tudi občinska uprava. Kako ste se ujeli in kakšna bo zasedba? Občinska uprava bo delovala v enaki sestavi in tako bo ostalo, če bom dobil, kar bom od njih zahteval. Za zdaj sem z njimi zadovoljen in tudi oni pravio, da so z mano zadovoljni, čeprav so se me v začetku nekoliko bali. Vendar so se me hitro navadili in smo se že dobro ujeli. Volilni sistem v Občini Horjul je večinski, kar pomeni, da občinski svet sestavljajo predstavniki vseh volilnih enot oziroma vaških skupnosti, in ne list oziroma strank, kot je značilno za proporcionalni sistem. Zato pri delu občinskega sveta najverjetneje ne pričakujete velikih težav in nesoglasij ... Pri delu občinskega sveta ne pričakujem posebnih težav, pač pa dobro sodelovanje. Tudi sam nisem konflikten človek in pripravljen sem se z vsemi o vsem odkrito pogovoriti, tako s svetniki kot z občani. Kako pa boste delovali vi, kot poklicni ali neprofesionalni župan? Deloval bom kot neprofesionalni župan, pa čeprav bom večino svojega časa namenil županovanju. To je tudi manjši strošek za občino. S to funkcijo ne želim služiti, temveč želim nekaj več narediti za občino in njene občane. Nadja Prosen Verbič Občinske novice • Občinske novice • Uradne ure župana Župan Janko Prebil bo občankam in občanom na voljo v času uradnih ur, in sicer v vsako sredo od 9. do 11. ure ter od 13.30 do 15.30. • Sprejemajo se pobude za prostorski plan občine Občina Horjul nadaljuje s spremembo prostorskih aktov in obvešča vse občane, da si lahko na spletni strani (Prostorski podatki - GIS) ali na občini ogledajo stanje prostorskih aktov in zazidljivosti ter vse morebitne spremembe in pobude oddajo na obrazcu, ki je dosegljiv na spletni strani občine www. horjul.si oziroma na sedežu občine. Zadnji rok za oddajo pobud je 15. januar 2015. • Zimska služba Smo na pragu zimske sezone in ob tej priložnosti bi vas radi spomnili ter vas hkrati povabili, da tudi vi, kot občani, sodelujete in pomagate odpravljati tegobe, ki jih prinaša zima. Za pluženje in posipanje cest bomo poskrbeli na občini, od vas, občanov pa bi želeli, da pri tem sodelujete. Dovolj bo, da snega s svojih zasebnih dovozov in dvorišč ne odmetavate na pločnik ali cesto. V kolikor bi bili pripravljeni očistiti tudi pločnik, ki teče mimo hiše, pa vam bodo številni občani, ki pločnik uporabljajo, gotovo zelo hvaležni. Tu ne mislimo, da bi delo morali opraviti samo tisti, ki imajo pločnik pred pragom, tudi drugi priskočite na pomoč. Potrjena novi občinski svet in župan Horjul, 24. oktober - V sejni sobi Občine Horjul se je prvič sestal novi občinski svet Občine Horjul, prav tako je potekala primopredaja županske funkcije, ki jo bo v naslednjem mandatu opravljal Janko Prebil. Konstitutivno sejo občinskega sveta Občine Horjul je vodil najstarejši član občinskega sveta, Andrej Stanovnik, ki je novoizvoljene svetnice in svetnike ter župana prijazno pozdravil, nekdanjemu županu pa se je zahvalil za opravljeno delo. Dnevni red prve seje je bil določen skladno z zakonom o lokalni samoupravi in skladno z določbami Poslovnika Občinskega sveta Občine Horjul ter je potekal brez posebnosti. Predsednica občinske volilne komisije Stefca Bevc je občinskemu svetu predstavila poročilo občinske volilne komisije Občine Horjul o izidu lokalnih volitev v občinski svet, ki so bile 5. oktobra 2014, ter poročilo o izidu volitev za župana, ki je bilo zaključeno v prvem krogu, prav tako 5. oktobra 2014. V Občini Horjul, ki ima 2221 volilnih upravičencev, je v devetih volilnih enotah glasovalo 1108 volivcev. Glede na poročili o rezultatih volitev ter na podlagi poročila tričlanske mandatne komisije je občinski svet potrdil mandate vsem novoizvoljenim svetnicam in svetnikom, in sicer Petru Bastardi, Janezu Čeponu, Antonu Gerjolu, Robertu Kranjcu, Simonu Maroltu, Ladislavu Prebilu, Marjeti Prebil, Andreju Stanovniku, Zdenki Troha, Mateju Vidrihu in Katarini Vrhovec. Prav tako je občinski svet z dvigom rok soglasno potrdil mandat novoizvoljenemu županu Janku Prebilu, ki je funkcijo župana tako tudi uradno nastopil, in to prav na svoj triin-šestdeseti rojstni dan. Ob sprejemu funkcije je dejal, da se bo po svojih najboljših močeh trudil, da bodo skupaj z občinsko upravo in občinskim svetom delovali v dobrobit vseh občank in občanov. V svojem prvem nagovoru se je dotaknil še nekaterih ključnih točk iz programa, ki ga bo poskušal v štiriletnem mandatu uresničiti, in to so večja vloga občinskemu svetu ter vaškim skupnostim, sodelovanje z društvi, odprava pomanjkljivosti občinskega prostorskega načrta ter drugi infrastrukturni projekti. Ob koncu je vse zbrane nagovoril tudi dosedanji župan Janko Jazbec, ki je med drugim svetoval, naj novoizvoljeni občinski svet z županom na čelu zaključi projekte, ki potekajo, ter posluša zaposlene v občinski upravi in ne- kdanje svetnike, ki so že utečeni in o zadevah seznanjeni, saj zakonodaja vselej ne dovoljuje izvedbe želenih zadev po zamišljeni poti, zaključil pa je z željo po dobrem delu tudi v prihodnje. Sledil je še neformalni del seje, v katerem so zbrani nazdravili uspešnemu začetku novega mandata ter sproščeno razpravljali še pozno v noč. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Novi občinski svet Občine Horjul skupaj z novim in starim županom Občina NAŠ ČASOPIS 23 Po 10 mesecih zasvetila javna razsvetljava Od letošnjega zimskega žleda sta bili cesti iz Po-dolnice in Zaklanca ter okolica Sv. Urha v temi. To je bilo še posebno neprijetno, kadar je v poslovilni vežici pri Sv. Urhu ležal pokojnik, saj je bilo vse v temi. Na zborih vaščanov v Podolnici in Zaklancu ta mesec, ki se jih je udeležil tudi novi župan Janko Prebil, je bilo s strani občanov kar nekaj ogorčenja, zakaj se toliko časa po žledolomu še ni sanirala javna razsvetljava. Novi župan je dal takoj nalog Električarstvu Nagode Peter, s. p., ki je v enem dnevu, 14. 11. 2014, odpravilo posledice žleda na tem omrežju. Zdaj zadovoljni Zaklančani in Podolničani spet lahko hodijo po razsvetljeni cesti, Sv. Urh z obzidjem in stolpoma pa se je po desetih mesecih spet pokazal v svojem nočnem čaru. Hvala novemu županu za hitro ukrepanje. Vaški odbor Podolnice in vaški odbor Zaklanca Zahvala Ceste so že od nekdaj bile in bodo, če pa ceste povezujejo ljudi in krajane, in ne razdru-žujejo, pa je še toliko lepše. Na naši vasi se je po dolgem času zopet »dogajalo«, kot bi rekla današnja mladina. Pred štirimi leti smo se začeli pogovarjati o tem, da bi uredili še makadamsko cesto, ki pelje v laz. Ta je bila ob večjih nalivih vedno razrita, zato jo je bilo treba ročno, z lopato, večkrat popraviti. Prišla je jesen leta 2013, ko smo se z lastniki nekaterih parcel odločili in sami prispevali slabih 20.000 evrov za izdelavo kanalizacije do vrha (300 m). To je bil velik korak za nas ... Pred enim mesecem pa smo cesto še počrnili z asfaltom, da je videti prav »vrhunska«. Ob govoru svetnika Ljubgojne in z županom iz prejšnjega man- data Jankom Jazbecem smo prerezali trak, nazdravili s šampanjcem, pokusili torto in si skupaj ogledali novo cesto. Druženje smo nadaljevali pod streho pri Andreju Kozjeku - zahvaljujem se mu za prostor, ki nam je prišel še kako prav, saj je bil proti jutru že kar dober »krst z vrha«. Zahvalil bi se tudi gospodinjam, občini in drugemu osebju, ki je kakorkoli pomagalo pri pripravi te prireditve. Zahvala gre prav tako lastnikom parcel, ki so znali prisluhniti današnjemu razvoju cestne infrastrukture. Z željo po vaškem razvoju in sodelovanju za skupno dobro se vam še enkrat lepo zahvaljujem. Svetnik Janez Čepon Kup kosovnega materiala vse manjši Horjul, 24. oktober - Izpred Športnega parka Horjul je bil organiziran reden jesenski odvoz kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum, ki pa je bil v primerjavi s preteklimi odvozi nekoliko skromnejši. Jesensko zbiranje kosovnih odpadkov, nevarnih gospodinjskih odpadkov, električne in elektronske opreme ter gum na območju Občine Horjul je bilo organizirano na skupnem zbirnem mestu, pri Športnem parku Horjul, in to dan pred odvozom. V četrtek so tako na dogovorjeno mesto romali traktorji in avtomobili s prikolicami, na katerih so se prevažali odvečni, pokvarjeni, poškodovani ali le zastareli predmeti in stvari. Tam pa so jih, poleg javnih delavcev, ki so nadzorovali delo in skrbeli za odlaganje le ustreznih reči, pričakali tudi mnogi zbiratelji železa, ki so celo priskočili na pomoč pri prenosu težjih predmetov ali strojev. Tako kot so javni delavci tarnali nad nedoslednostjo in ignorantskim odnosom nekaterih domačinov, ki so preslišali pravila, kaj spada med kosovni material in kdo lahko odlaga gume, prav tako so se nad letošnjim obiskom in izkupičkom pritoževali zbiratelji železa. Po njihovih besedah je bil obisk veliko skromnejši, kot so ga bili vajeni v preteklosti, kar je potrdil tudi Andrej Sečnik iz Korene, ki že vrsto let nadzoruje odvoze kosovnega materiala. Kljub temu pa se je v petek na tovornjakih javnega podjetja Snaga znašlo 21.960 kilogramov kosovnih odpadkov in 4120 gum. Poleg tega se je na parkirišču pri trgovini zbralo 3,44 kilograma olja in masti, 12,94 kilograma barv in topil, 15,84 kilograma jedilnega olja, 2,46 kilograma zdravil, 8,2 kilograma bateri in 3,16 kilograma malih gospodinjskih aparatov; vse to so prav tako odpeljali na za to urejena odlagališča. Če vam je tokratni odvoz prehitro odpeljal, ker niste sledili datumu, boste na naslednjo akcijo zbiranja kosovnega materiala morali počakati do pomladi, lahko pa kot uporabniki enkrat na leto koristite brezplačni individualni odvoz kosovnega materiala, ki vam pripada. Vse, kar morate storiti, je le, da odvoz prej naročite, in sicer prek posebne naročilnice, ki jo najdete na spletni strani podjetja Snaga. Na podlagi te se boste s pristojnimi dogovorili, kdaj in kje bo Snaga prevzela odpadke. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv A I Tlakovano in urejeno pokopališče na Sv. Urhu Konec oktobra so vaščani v sodelovanju z Občino Horjul poskrbeli za novo ureditev prehodov na pokopališču pri cerkvi sv. Urha. Večletna želja in pobuda vaščanov Podo-lnice in Zaklanca je bila končno slišana in uslišana. Čudovita cerkvica sv. Urha, ki stoji na vzpetini med vasema Podo-lnica in Zaklanec, ima po novem urejen tudi dostop ter stezo skozi pokopališče in okrog svetišča. Občina Horjul je prispevala sredstva v višini okrog 8000 evrov, s katerimi je podjetje Mivšek Rajko, s. p., sredi oktobra začelo zemeljska dela, ki so vključevala odvodnjavanje in drenažo na območju cerkve. Sočasno pa je izvajalec električnih del Matjaž Nagode, s. p., poskrbel, da so bili v zemljo položeni vsi električni vodi za javno razsvetljavo. Sledila sta še tlakovanje in izvedba zaključnih del, ki jih je opravil in konec oktobra tudi zaključil Tine Čepon, strošek 12.000 evrov pa so pokrili vaščani Podolnice in Zaklanca, in sicer iz grobarin. Ker je cerkev z obzidjem in dvema stolpoma uvrščena med kulturne spomenike, je bil celoten projekt - ureditev prehodov, način tlakovanja in izbira tlakovcev - v rokah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenje, ki je določil zahteve za ureditev in izvedbo projekta. Ta pa vsebuje še način ureditve zunanjosti spodnjega dela pokopališča, ki se predvideva za pomlad. Da je podoba kulturnega spomenika z novo pridobitvijo še lepša ter bolj praktična, so se lahko prepričali številni, ki so pokopališče pri Sv. Urhu obiskali ob praz- niku vseh svetih. Vsi drugi pa se o tem le prepričajte in se odpravite na vzpetino, ki poleg zanimivega kulturnega spomenika ponuja tudi izjemno lep pogled na precejšen del horjulske doline. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Župan Prebil spodbuja delo vaških odborov Vaški odbori služjo kot delovna in posvetovalna telesa občini in so ustanovljeni, da zagotovjo povezovanje in sodelovanje med občani in občino, tako narekuje 64. člen Statuta Občine Horjul. Njihovo pomembnost je večkrat izpostavil tudi župan Janko Prebil v svojih predvolilnih nagovorih in obljubil, da se bo posebej zavzemal za njihovo delo ter se vsaj dvakrat na leto udeležil njihovih sej. Prav na pobudo župana Prebila so bili v začetku novembra že sklicani sestanki skoraj vseh vaških skupnosti, ki so ponekod že določile in imenovale vaške odbore, ti sestanki pa so potekali v navzočnosti novega župana ter dela občinske uprave. Srečanja so bila v prvi vrsti namenjena seznanitvi občanov z novim načinom delovanja župana, ki želi biti odprt in dostopen za vse, ter pridobitvi pobud, predlogov in obvestil o težavah, s katerimi se srečujejo občani. Vsi ti so bili tudi zapisani, o njih bo razpravljal občinski svet na občinskih sejah, prav tako pa bodo ti osnova za ustvarjanje plana dela Občine Horjul, zagotavlja Prebil. Nadja Prosen Verbič Novi metri asfalta na Ljubgojni Ljubgojna, 21. oktober - Nekaj dni pred zaključkom županskega mandata je Janko Jazbec skupaj s svetnikom Janezom Čeponom prerezal trak in novoasfal-tirano cesto predal vaščanom Ljubgojne v uporabo. Občina Horjul se trudi občanom urediti lepše in prijetnejše bivanje, k temu pa spada tudi cestna infrastruktura. Tokrat so se nove pridobitve razveselili nekateri prebivalci vasi Ljubgojna, ki se bodo odslej do svojega doma vozili po asfaltirani cesti. Projekt ureditve javne poti na Ljubgojni, ki je občinski proračun osiromašil za 55.727 evrov, je zajemal tako odvodnjavanje meteornih voda kot asfaltiranje. Izvajalec zemeljskih del GP LONČAR, d. o. o., je zemeljska dela začel že lansko jesen, konec letošnjega oktobra pa je izvajalec asfaltnih del MKERŠMANC, d. o. o., z Vrhnike dokončno zaključil asfaltno prevleko v dolžini 265 metrov. Nove javne ceste so se veselili številni domačini, ki so poskrbeli za prijeten program ob uradnem odprtju in bogato pogostitev po njem. »Po tridesetih letih na Ljubgojni znova poteka uradno odprtje nove pridobitve,« je povedal svetnik Čepon in nadaljeval z opisom dogodka izpred tridesetih let ter v šali dejal: »Upam, da se bom tudi čez 100 let, ko bom prišel pogledat tole cesto, še spominjal tega odprtja.« Vse zbrane je del ter se vsem zahvalil za dobro sodelovanje, predvsem vsem tistim, ki so v javno dobro brezplačno odstopili kak meter svoje zemlje. Po prerezu traku, odprtju šampanjca in prerezu torte je sledil sprehod po novi cesti skozi del Ljubgojne, pridružili pa so se v imenu Občine Horjul pozdravil tudi takratni župan Janko Jazbec, ki je na kratko kronološko predstavil potek tudi kolesarji KD Zapravljiv-ček. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv 24 NAŠ ČASOPIS Občina f* ^ Horjul 24. november 2014 elektronski naslov: obcina@horjul.si Miklavžev sejem z obiskom Miklavža Vabimo vas na Miklavžev sejem z obiskom Miklavža, ki bo v soboto, 6. decembra 2014, na Občinskem trgu v Horjulu. Sejem bo potekal od 12. ure, ob 15.30 pa se bo začel program, po katerem bo otroke obiskal Miklavž in jim prinesel darila. Darilo bo prispevala Občina Horjul; namenjeno je samo otrokom iz naše občine, ki so stari do 8 let (do vključno letnika 2006). Prijave lahko oddate na Občini Horjul in v knjižnici Horjul do ponedeljka, 1. decembra 2014. Občina Horjul Miklavžev sejem v Horjulu Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo tradicionalni Miklavžev sejem. Potekal bo v soboto, 6. decembra 2014, od 12. pa vse tja do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Najmlajše bo na sejmu obiskal Miklavž, ki bo pridne otroke tudi obdaroval. Vsi, ki bi želeli sodelovati s predstavit-vio svojih izdelkov, izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul e-naslov: td.horjul@gmail.com Za dodatne informacije pokličite na tel. številko 051 316 318 ali pišite na navedeni e-naslov. Turistično društvo Horjul Curek vode iz novopostavljenega zunanjega hidranta je dober pokazatelj ustreznega zaključka del. Obnovljen del vodovodnega sistema v Žažarju Žažar, 22. oktober - Sredi vasi Žažar sta takratni župan Janko Jazbec in takratni svetnik Jože Mole s prerezom traku in odprtjem hidranta zaznamovala zaključek prve faze projekta obnove vodovodnega omrežja. Oskrba s pitno vodo je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki jo v Občini Horjul zadnja leta izvaja režijski obrat znotraj občinske uprave. Ta odgovarja za ustrezno zagotovitev zdrave pitne vode vsem občanom. Tako se je občina zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja odločila za obnovo prve faze trase vodovodnega omrežja, od vodohrana do vasi, v Žažarju. Dela, ki jih je oktobra opravil izvajalec Mivšek Rajko, s. p., z Vrhnike, so zajemala izkop jarka v dolžini 570 metrov, položitev cevi in izdelavo priključkov za hiše ob trasi. Na za- PRIJAVNICA Ime in priimek razstavljavca: Ponudba izdelkov: E-naslov: Telefonska številka: Potrebujem stojnico: Podpis: DA NE Žig: četku vasi so postavili tudi nov hidrant, ki bo omogočil hitrejše in preprostejše posredovanje ob nesrečah. Investicija v vrednosti 19.029 evrov se je financirala s sredstvi iz občinskega proračuna. Nadaljnja obnovitvena dela na preostanku vodovodnega omrežja pa se pričakujejo v prihodnjih letih, in sicer sočasno z načrtovanimi projekti izgradnje kanalizacijskega voda, telefonije in druge infrastrukture, obljublja horjulska občinska uprava. Na uradnem odprtju obnovljenega dela vodovodnega sistema se je zbrala druščina domačinov, izvajalcev del ter občinska uprava. V vasi Žažar je zbrane pozdravil nekdanji svetnik Jože Mole, ki se je občini zahvalil za novo pridobitev. Za njim je spregovoril Janko Jazbec ter se izvajalcu zahvalil za hitro in dobro opravljeno delo, vsem Žažarčanom pa za strpno prenašanje razmer ob delih na vodovodnem sistemu. Simboličnemu prerezu traku je sledilo še odprtje zunanjega hidranta - curek vode je potrdil njegovo delovanje. Tako uradni kot neuradni del je tudi tokrat obogatil Žažarski trio, ki je s pesmijo polepšal prijetno druženje. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Big Band Vrhnika Vas v nedeljo, 7. decembra, vabi na koncert v Horjul. Člani Big Banda Vrhnika v Prosvetnem domu ob 18. uri pripravljamo Miklavžev koncert, naš program pa bo kot gost dodatno začinil stand up komik Aleš Sečnik. Ker nas zagotovo ne boste imeli dovolj, bomo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri koncert ponovili v Cankarjevem domu na Vrhniki. Na obeh koncertih boste poslušalci imeli priložnost slišati glasbo aranžerja Gašperja Kržmanca, že znani glas Andreja Jesenovca ter mogočni vokal osemnajstletne pevke Julie Aljaž. Zagotovo se bo za vsakega našlo nekaj, saj bo po dvorani zazvenelo vse od popa, fusiona in disca do swinga. Slišali bomo glasbo Michaela Jacksona, Robbi-eja Williamsa, The Pointer Sisters in Glorie Gaynor ter v duhu letnega časa tudi nekaj božičnih. Prisrčno vabljeni! Druženje z gasilsko mladino Tako kot vsako leto je bil tudi letos oktober mesec požarne varnosti. V tem mesecu smo gasilci še posebno dejavni, predvsem na področju ozaveščanja ljudi o nevarnostih pred požarom, pregledov hidrantnega omrežja, gasilskih vaj ipd. Letos pa smo se horjulski gasilci posvetili tudi našim najmlajšim članom. Zadnje nedeljsko dopoldne v oktobru smo organizirali srečanje naše gasilske mladine. Kljub mrazu in vetru se je srečanja udeležilo 28 otrok, ki smo jih razdelili v tri skupine, in sicer pionirje, mladinke in mladince. Zanje smo pripravili tri vaje. Prva vaja je bilo spoznavanje gasilske opreme za gašenje notranjih požarov, druga vaja gašenje z vodo, tretja pa je bil gasilski poligon, na katerem so otroci preizkusili svoje tekmovalne sposobnosti. mladinke so morali na začetku vaje najprej odpeti nosilec C-cevi in to spojiti na fiksno spojko, jo nato razvleči do trojaka in tudi tam spojiti. »Tekmovanje« so nadaljevali s skokom čez oviro, hojo po gredi, na koncu pa so morali z vedrovko zbiti tarčo. Ko je ta padla na tla, so lahko stekli do gasilskih škornjev in hlač, katere so morali čim hitreje obuti in obleči, nato pa v popolni gasilski obleki nadaljevati tekmovanje po isti poti nazaj. Čas se je ustavil, ko je bila cev zvita in speta z nosilcem in sta oba tekmovalca oz. vsi trije prečkali ciljno črto. Po prilagojeni progi so tekmovali tudi pionirji. Čeprav sta dva pionirja prišla na cilj z najhitrejšim časom, sta želela rezultat razveljaviti in tekmovati še enkrat. Žal pa se jima to ni obrestovalo, saj sta rezultat močno poslabšala, tako da sta na koncu ostala brez medalje. Ob 11.30 smo se z Metrelovega parkirišča odpravili na toplo v gasilski dom, kjer smo opoldne dočakali okusno kosilo iz gostilne Pr' Kozinc. Glede na nasmejane obraze otrok upam, da bomo vse skupaj še kdaj ponovili. Z malo truda in veliko dobre volje se namreč zelo hitro organizira tak dogodek in razveseli otroke. Ob tem pa se še enkrat zahvaljujem vsem sodelujočim, da so pomagali pri izvedbi mladinskega srečanja. Mentorica Špela Zdešar Vsak otrok je tako lahko izvedel vse o delovanju in uporabi dihalnih aparatov. Najpogumnejši pa so jih lahko tudi preizkusili. Oblekli so se v gasilsko zaščitno jakno, na hrbet so si poveznili jeklenko, si nadeli pod-kapo, masko in čelado ter se tako za trenutek vživeli v pravega gasilca. Pri gašenju z vodo so mladinci najprej s pomočjo gasilcev napeljali cevovod od hidranta do gasilske cisterne GVC 24/50, nato iz cisterne do trojaka in od tam naprej izvedli še dva napada. Ob tem so lahko občutili moč vode oz. njenega pritiska v cevi, tako da je bil pri tem vedno prisoten gasilec, saj bi otroke, sploh pionirje, sicer obvladala cev kar sama. Po vaji so ugotovili, da bodo morali pojesti še kar nekaj žgancev, da bodo lahko sami obvladali cev. Pri tretji vaji pa so tekmovali v skupini po dva ali trije in tisti z najhitrejšim časom so na koncu prejeli leseno medaljo. Mladinci in Bučijada Jesen nam v vrtcu s svojo polno košaro dobrot ponuja veliko možnosti za pridobivanje novih izkušenj in spoznanj. Sprehodimo se do zelenjavnih vrtov, spoznavamo nove sadeže, ki se kažejo med listjem sadnega drevja, iz bodečih ježic izbrskamo plodove, ki nas kmalu zatem kuhani in pečeni vabijo, ko mamljivo zadišijo. V oktobru vsako leto tradicionalno praznujemo jesen z dejavnostmi, ki potekajo v okviru bučijade. Spomnili smo se na pridelke najrazličnejših oblik in barv, na tiste najmanjše, ki so že na pogled čudoviti, tiste malo večje, iz katerih smo pripravili slastne jedi, in tiste naj- večje, v kateri prebiva miška in mogoče v svoj dom sprejme še kakšnega mimoidočega radovedneža. Otroci so v vrtec prinesli buče, vsak svojo. Ogledovali smo jih ter jih občudovali. Buče so zanimive, saj so različnih oblik, barv in velikosti, kakšna je lahko tudi zelo, zelo težka. Ugotovili smo, da zrastejo na polju, jih šteli, razvrščali, prenašali, kotalili ... Tekom tedna smo se v skupinah preizkusili v bučni kulinariki, prav iz vsake igralnice se je širil mamljiv vonj jedi iz buč. Otroci so se seznanili s pripravo bučnega zavitka, bučnih palačink, še posebej slastne so bile popečene bučke. Najboljša pa je bila »juha, ki iz buč se skuha«. Spretno smo se lotili izdelovanja izdelkov iz buč. Navdušeno smo jih dolbli, pri čemer nismo pozabili na bučne peške, ki smo jih posušili. Izdelke smo odnesli na zelenico pred vrtec, kjer smo jih razstavili. V četrtek zvečer smo skupaj s starši prižigali svečke v razstavljenih izdel- kih, ki smo jih izdelovali tekom celega tedna, nekateri v vrtcu, drugi pa tudi doma. Čeprav nam je dež hotel malo »ponagajati«, nas ni pregnal pri občudovanju oživelih izdelkov. Veliko otrok si je razstavo skupaj s starši ogledalo še dan ali dva pozneje. Ker nismo želeli, da buče po koncu razstave pristanejo v zabojniku za odpadke, smo jih namenili za hrano živalim. Bučijado smo zaključili z lutkovno predsta- vo Razbita buča na terasah pred igralnicami oziroma v »gledališču na prostem«. Otroci so se predstave razveselili in si jo z zanimanjem ogledali. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki ste prispevali buče, saj ste nam s tem pomagali pri izvedbi bučijade. Tjaša Janša Zahvala gasilcem V četrtek, 30. oktobra, so se nam v vrtcu pridružili horjulski gasilci in za otroke pripravili čudovit dopoldan, poln pestrega dogajanja. Spoznavali smo gasilske avtomobile, si ogledali opremo v njih, se seznanili s tem, kako se pravi gasilec obleče za gašenje požarov, in z osnovami reševanja ponesrečencev. Preizkusili smo tudi novo evakuacijsko pot iz telovadnice. Otroci so imeli priložnost, da se, seveda s pomočjo gasilcev in vzgojiteljic, povzpnejo v gasilske avtomobile, iz katerih so nadvse ponosno in navdušeno opazovali dogajanje na parkirišču. Marsikateri je v tem tako užival, da je imel težave, ko je moral mesto v avtomobilu prepustiti naslednjemu otroku. Gasilci pa so pripravili tudi pravi gasilski poligon, poimenovan kar Marjetica, ki so ga vsi otroci uspešno premagali in na koncu prejeli priznanje. Iskreno se zahvaljujemo gasilcem, da so si vzeli čas za nas in nam obogatili dan, hkrati pa so gotovo v marsikom zanetili prvo iskrico veselja do gasilstva, do tega, da je lepo biti tisti, ki lahko priskoči na pomoč takrat, ko je nekdo v stiski. Majda Keršmanec Drobtinice za šolsko malico Horjul, 15. oktober - V okviru vseslovenske akcije Drobtinica je Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul v nekdanjem prostoru horjulske občine pripravila prodajo izdelkov iz slanega testa, od katerih bo prispevek namenila za šolsko malico horjulskih otrok. osnovnošolcev ter spodbuja čut za solidarnost do tistih, ki so se znašli v stiski. Horjulske prostovoljke so v ta namen v nekdanjem prostoru horjulske občine pripravile stojnico z različnimi izdelki iz slanega testa, ki so jih izdelali otroci iz ljubljanskih osnovnih šol, prodajale pa so jih horjulske osnovnošolke. Svojo solidarnost in čut za socialno šibkejše je z nakupom izdelkov posredno izkazalo lepo število staršev, za kar se jim člani KORK Horjul iskreno zahvaljujejo. Od prodaje se je zbralo 165 evrov. Ta denar pa bo po zagotovilu predsednice Tončke Klobučar ostal doma, in sicer ga bodo izročili pristojnim na Osnovni šoli Horjul za šolsko malico osnovnošolcev iz socialno šibkih družin, ki jih na žalost tudi v Horjulu ne manjka. Nadja Prosen Verbič; Foto: npv Izdelke iz slanega testa so prodajala horjulska dekleta. Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul v sklopu svojega programa mesečno organizira odvzem krvi, merjenje krvnega pritiska ter kontrolo sladkorja, enkrat letno pa pregled dojk. V njihovi domeni se v Horjulu prireja vsakoletna krvodajalska akcija, priložnostno pa člani pristopijo tudi k različnim projektom, kot je zbiranje hrane ali oblek v dobrodelne namene. Aktivno so pristopili tudi k enodnevni kampanji Drobtinica, ki je v organizaciji Rdečega križa Slovenije potekala ob svetovnem dnevu hrane. Z njo namreč organizacija dopolnjuje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij, oza-vešča slovensko javnost glede vse bolj pereče problematike nezadostne in/ali nepravilne prehrane naših najmlajših oz. Kostanjev piknik Letošnja jesen ni bila radodarna s kostanjem. Kljub temu, da je le malo otrok skupaj s starši nabralo kostanj v naših gozdovih, pa so ga otroci prinesli v vrtec dovolj, da smo uspešno izpeljali kostanjčkov piknik. Peli so pesem o kostanju, se igrali s plodovi, ježicami in suhimi listi. Kostanj je bil rdeča nit dejavnosti v vrtcu tekom celega tedna. M. B. Jesenski izlet horjulskih upokojencev v Podravje Tradicija naših upokojencev je, da smo na zbirnem mestu vedno pravočasno. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, zato smo se v soboto, 25. oktobra, iz domačega kraja odpeljali ob točno dogovorjeni uri. V smeri Štajerske je bila naša prva postaja Tepanje. Ustavili smo se pri cerkvi sodobne gradnje Sv. družina, ki je v resnici malo večja kapelica. Svoje mesto je na tem zemljišču dobila leta 1972, obnovljena pa je bila leta 2002. Njena »predhodnica« je stala nekoč v Slovenskih Konjicah, vendar je neki gospod kupil zemljo skupaj s kapelico in je želel to odstraniti. Takratni župan in arhidiakon sta se dogovorila, da jo lahko poruši, če bi se le dobilo mesto drugje. Ta možnost se je pokazala, ko je neka vernica brezplačno podarila svojo zemljo. Značilnost tega kraja je oživljanje ljudskega izročila skozi razne ljudske pesmi iz domačega kraja in okolice. Trije predstavniki so nam zapeli nekaj čudovitih ljudskih pesmi, za nameček pa so postregli s kavico, z domačim vinom in s pecivom. Naslednji cilj je bil Sv. Jurij ob Ščav-nici, kjer smo si ogledali Oljarno Kocbek, pokusili različna olja in druge dobrote ter si nekaj od tega tudi nabavili za domačo uporabo. V bližini cerkve na Stari gori stoji obnovljen vetrni mlin in muzej kmečko-obrtniškega orodja. Oboje smo si z zanimanjem ogledali. Od slednjega se nikakor nismo mogli posloviti, kajti precejšen del upokojencev si je z nostalgijo ogledoval orodja, ki so jih uporabljali naši predniki in jih današnja generacija ne pozna. Sledil je ogled središča Sv. Jurija ob Sčavnici, kjer nas je sprejel trenutno še aktualni župan tega kraja in nas povabil v novejši Kulturni dom - posvečen domačinu Edvardu Kocbeku. Po kratkih uvodnih županovih besedah in ogledu fil- ma o Kocbeku ter njegovi zgodovini smo se odpravili dalje. Sledil je še priljubljeni del vsakega upokojenskega izleta: kosilo s prijateljskimi pomenki. To je bilo v urejenem in sodobnem gostišču Pri Antonu v kraju Cerkvenjak. Tu nas je pričakala sorodnica neke naše upokojenke, nam prinesla domače pecivo in zapela nekaj ljudskih pesmi. Z veseljem smo ji prisluhnili in ji v nadaljevanju tudi pomagali s skupinskim petjem. Celoten jesenski izlet je potekal brezhibno in po dogovorjenem načrtu. Vzdušja ni moglo pokvariti niti kislo vreme, ki nas je vsake toliko časa pripravilo do dodatnega protiprehladnega ukrepa. Sicer pa smo upokojenci generacija, ki nas že drobne radosti lepo preživetega dneva pripeljejo do boljšega počutja in razpoloženja. Olga Gabrovšek Izlet v sodelovanju s planinskim društvom V petek, 24. oktobra, so se otroci iz skupin Čebel, Murnov in Metuljev takoj po zajtrku s svojimi vzgojiteljicami in gospodom Seligerjem podali na naš prvi letošnji izlet po okoliških hribih. Šli smo po poti za cerkvijo na Luparjev grič, mimo Ramovša proti Kajžarju in v Graben. Vreme je bilo zelo lepo in z otroki smo uživali na poti, ki se je vila skozi gozdiček, mimo travnikov in gozdnih jas. Občudovali smo jesensko pokrajino, jesenske listke, srečali različne živali, poslušali ptičje petje ... Ko smo se utrudili, smo se okrepčali z dobrotami, ki smo jih imeli v svojih nahrbtnikih, in se osvežili s sokovi in vodo. Z izleta smo se polni lepih vtisov vrnili v vrtec. Novi občinski svet začenja, župan pa le nadaljuje delo Dobrova, 5. november - Na ustanovni seji se je sestal novi občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec, župan Franc Setnikar pa le nadaljuje svoje delo. Ustanovno sejo je s pozdravom začel sklicatelj seje, stari in hkrati novi župan Franc Setnikar. Sprva je vsem novoizvoljenim svetnikom predstavil gradivo, znotraj katerega so za dobo mandata prejeli tudi prenosni računalnik. Nato so spoznali ali le obnovili navodila in delovanje sistema za glasovanje, ki so ga uspešno uporabljali že na tokratni seji. O izidu glasovanja za člane občinskega sveta ter o rezultatu volitev za župana, ki so potekale 5. oktobra, je poročal namestnik predsednika občinske volilne komisije Did Mušinovič. V poročilu je navedel, da je v volilni imenik na ob- močju občine vpisanih 5958 volivcev, od katerih je svoj glas za listo oziroma župana oddalo 2782 volilnih upravičencev, kar je nekaj več kot 46,6 %. Glede na prejeto število glasov so bili v občinski svet izvoljeni naslednji predstavniki list oziroma političnih strank: Irma Kavčič in Matjaž Dolinar kot predstavnika Nove Slovenije - krščanski demokrati (NSi); Robert Oblak, Ana Zorc in Valentin Tominc kot predstavniki Slovenske demokratske stranke (SDS); Marjan Pograjc kot predstavnik Liste za razvoj in prihodnost; Franc Rejec, Tončka Dolenc, Stanislav Dvanajščak, Sonja Škof, Bojan Demšar, Marje- ta Urbančič, Anton Zibelnik in Ana Žerovnik kot predstavniki Liste za napredek; Anton Potočnik kot predstavnik Stranke Mira Cerarja (SMC); Andreja Grabner kot predstavnica Slovenske ljudske stranke (SLS). Za župana pa je bil ponovno izvoljen Franc Setnikar, ki je prejel 2144 oziroma 78,42 % glasov. Poročevalec je še povedal, da je delo potekalo brez posebnosti, vsem izvoljenim pa čestital za izvolitev. Nato je besedo predal najstarejšemu izvoljenemu svetniku, Antonu Potočniku, ki je vodil ustanovno sejo. Sledilo je imenovanje tričlanske mandatne komisije, ki je pripravila predlog potrditve mandatov svetnikov in ugotovitve izvolitve župana, kar so svetniki soglasno potrdili. Župan Franc Setnikar se je po imenovanju vsem zahvalil za zaupanje ter poudaril, da si želi konstruktivnega delovanja, ki bo v dobrobit vseh občanov in občank. »Zavedati se je treba, da tu nismo zaradi nas samih, pač pa smo izvoljeni od ljudi, ki od nas pričakujejo odgovorno delo, ki bo le s konstruktivnim sodelovanjem lahko uspešno,« je zaključil župan. Na ustanovni seji so potrdili še stalno tričlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter zaključili uradni del. Ob koncu seje je bilo iz ust novoizvoljenih svetnikov slišati še nekaj pobud in vprašanj, kar je nakazalo, da lahko v prihodnje pričakujemo nekoliko bolj dinamično delo občinskega sveta, kot smo ga bili vajeni v preteklem mandatu. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Župan Franc Setnikar z novoizvoljenimi občinskimi svetniki Pogovor s starim novim županom Francem Setnikarjem » Nadaljeval bom začrtano delo!« Medtem ko so v nekaterih občinah dobili nove župane šele konec oktobra, je stari novi župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar le nadaljeval svoje delo in pošteno zavihal rokave že nekaj dni po vnovični izvolitvi, razlog za takšno naglico pa je bilo neurje, ki je tudi tokrat konkretno prizadelo celotno območje Občine Dobrova - Polhov Gradec. Delo občinske uprave se je tako hitro nadaljevalo, težav s primopredajo ni bilo, prav tako jih ne gre pričakovati pri delovanju novega občinskega sveta Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki se je sestal v začetku novembra. Po uradnem nastopu novega mandata smo županu Francu Setnikarju zastavili nekaj vprašanj o volitvah, preteklem delu in prihodnjih načrtih. Volivci so vam zelo prepričljivo namenili še en mandat. Ste pričakovali takšno podporo in čemu jo pripisujete? Res je. Rezultat je bil zelo dober. Bil sem ga vesel, saj je to tudi ena od potrditev, da smo v preteklih štirih letih delali dobro, da smo na pravi način sodelovali z občani, poslušali njihove pobude in pripombe. To je po mojem mnenju tudi eden od ključnih razlogov, da so me volivci v takšni meri znova podprli, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Predvolilno obdobje je bilo tudi sicer dokaj mirno, korektno in brez posebnosti, kar je bilo slišati tudi v poročilu mandatno-volilne komisije, ki ni prejela nobenih pritožb. Kako pa ste predvolilni čas doživljali vi? Glede na to, da sem skozi isto stvar šel že pred štirimi leti, se mi je tokrat zdelo izjemno dobro sodelovanje vseh udeleženih, vzdušje je bilo sproščeno. Zato se ob tej priložnosti vsem, ki so mi pomagali voditi celotno kampanjo, lepo zahvaljujem, tudi protikandidatu, s katerim sva imela zdrav odnos, brez kakršnihkoli podtikanj ali česa podobnega. Lahko rečem, da mi je bilo v zadovoljstvo, saj je kampanja potekala na visoki ravni. Bi kako stvar iz prejšnjega mandata, če bi vam dali možnost, spremenili oz. naredili drugače? Dejstvo je, da se ljudje vsak dan učimo. Jasno je, da se bodo kakšne stvari še spreminjale, kakšnih generalnih sprememb pa ne pričakujem. Delo v prejšnjem mandatu in načrtovani projekti so bili morda nekoliko optimistično zastavljeni, kar mi včasih kdo očita. Vendar tudi kazalniki in seveda izkušnje kažejo na to, da je pogosto dobro imeti nekatere projekte že vnaprej pripravljene oziroma na rezervi, kajti na ta način se marsikdaj lahko pridobijo sredstva na raznih razpisih, ki jih objavijo praktično čez noč. Tudi na videz zelo preprosti projekti so pogosto zelo zapleteni in problematični ter v končni fazi dolgotrajni, posebno če gre za pridobivanje soglasij. Zato pri mojem delu posebnih sprememb ni pričakovati. Delo in način, ki ga imam, bom nadaljeval, predvsem v smislu sodelovanja z vsemi v občini, upoštevanja njihovih potreb in želja. Medsebojna komunikacija ter usklajevanje med občani, občino in državo je po mojem mnenju prava pot za uspešno uresničevanje projektov. Na kaj iz preteklega mandata pa ste najbolj ponosni? Težko bi izpostavil katerega od projektov, lahko pa rečem, da sem najbolj ponosen na zadovoljstvo občanov, na njihovo zaupanje in zdrav način komunikacije, ki poteka med nami, kajti to v našo občino vnaša pozitivno vzdušje. Zmagovalec letošnjih volitev pa niste le vi, ampak tudi vaša lista Za napredek, ki je osvojila kar polovico vseh svetniških mest. Sicer v preteklem mandatu niste imeli težav z delom občinskega sveta, večina sklepov se je namreč sprejela soglasno, tokrat je garnitura nekoliko zamenjana. Kaj pričakujete? Izjemno sem vesel tudi uspeha liste. Namreč moje vodilo je biti župan za celotno občino, zato je bila tudi naša lista sestavljena iz predstavnikov iz vseh krajev občine, in tako smo »pokrili« celotno občino. Od občinskega sveta pa pričakujem, da bo deloval tako kot v prejšnjem mandatu. Poskušal bom delovati in usmerjati tako, da bomo tudi v tem občinskem svetu našli dovolj razumevanja ter da bomo vsi sledili enemu cilju - delati za občane, za boljši razvoj in boljšo kakovost življenja. Pred vami so torej nova štiri leta vodenja Občine Dobrova - Polhov Gradec. Kakšne so oz. bodo vaše prioritete v tem mandatnem obdobju? Sledil bom razvojnemu programu, ki smo ga sprejeli v prejšnjem mandatu. Glede na to, da sem ga sam kot župan sooblikoval in podpiral, to ostaja moja želja in vizija. Kaj pa so tisti prvi projekti ... To so projekti, za katere so že podpisane pogodbe, in sicer dostop do osnovne šole na Dobrovi, gradnja vseh treh mrliških vežic, gradnja mostu v Zalogu za smer Črni Vrh. Je pa res, da so se zdaj dela nekoliko zamaknila, kajti vsa nedavna neurja so odnesla tudi ogromno sredstev. Zato velja poudariti, da se projekti nikakor ne bodo ustavili, le dinamika del se bo zamaknila v naslednje leto. Kar pa si pri vsem tem najbolj želim, je, da na Dobrovi končno dobimo novo središče, s trgovino, z novimi ustreznimi zdravstvenimi in zobozdravstvenimi prostori, lekarno, pošto, banko, knjižnico in kulturno dvorano. Ti projekti napredujejo, je pa potrebno zavedanje vseh vpletenih, da to Dobrova in njeni prebivalci nujno potrebujejo. Upam tudi, da svetovna finančna kriza počasi zamira in da se bo našel kak investitor, ki bo pripravljen imeti trgovino. Enako velja za Polhov Gradec, kjer so stvari že pripravljene in čakajo na investitorja, da projekt začne uresničevati. Mnogo projektov je torej že pripravljenih in tudi potekajo, vendar čas zahteva svoje, na žalost pogosto tudi denar. Nadja Prosen Verbič Za nami so že prve seje novoustanovljenih svetov krajevnih skupnosti Župan Franc Setnikar je v mesecu novembru sklical prve, konstitutivne seje sveta krajevnih skupnosti v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Na sejah so bili brez zapletov potrjeni mandati članom sveta vseh štirih krajevnih skupnosti in izvoljeni tudi predsedniki krajevnih skupnosti. Župan je vsem novoizvoljenim članom sveta čestital, kakor tudi predsednikom krajevnih skupnosti, in jim zaželel tvornega sodelovanja v zadovoljstvo vseh krajanov z željo, naj se občina razvija v dobro vseh, predvsem z dobrim sodelovanjem krajevnih skupnosti, ki so ožji del občine in na terenu predstavljajo neposreden stik z občani, po naseljih, kjer so bili izvoljeni in katera zastopajo pri opravljanju svojih nalog. Krajevna skupnost Dobrova ima 12 članov, izmed katerih je bil izvoljen za predsednika Marjan Pograjc, ki je funkcijo predsednika opravljal že v preteklem mandatu. Za podpredsednika je bil izvoljen Andrej Urbančič. Za naselje Osredek pri Dobrovi je bil izvoljen Niko Kršinar, za Žirovnikov Graben Gregor Jevšjak, za Hruševo Klemen Žerovnik, za Selo Janez Rozman, za Gabrje Franc Rejec, za Šuji-co Janez Zdešar, za Stransko vas Zoran Jazbec, za Podsmreko Lovrenc Mrak, za Brezje Andrej Urbančič, za Razore - Dra-ževnik Damjan Jarc, za Dobrovo - zahod Marjan Pograjc in za Dobrovo Anton Potočnik. Krajevna skupnost Polhov Gradec ima 15 članov; med njimi so izvolili novega predsednika, Žiga Sotlarja, ki je nasledil dosedanjega predsednika Dušana Mesa. Za območje novega dela Polhovega Gradca sta bila izvoljena Gregor Čuden in Simon Malovrh, za Polhov Gradec - stari del in Setnico Marjan Malovrh in Marko Čamernik, za Briše Alojzi Stanovnik, za Praproče Janez Yartz, za območje Podreber - Srednja vas Janko Dolinar in Andreja Zajšek, za območje Podreber - Pristava - Ravnik Zdenko Dolenec, za Babno Goro - Belico - Hrastenice - Log Ivo Jarc in Janko Božnar, za Dolenjo vas - Dvor Nada Zorc in Žiga Sotlar, za Selo nad Polhovim Gradcem Janez Marolt in za naselji Setnik - Zalog Marko Gerjolj. Krajevna skupnost Črni Vrh ima 10 članov, predsedniški mandat pa so člani sveta še nadalje zaupali Tončki Dolenc. Za naselje Črni Vrh so predstavniki Darinka Raztresen, Rok Jelovčan in Tončka Dolenc, za Smolnik Klemen Raztresen, Majda Grbec Plestenjak in Marija Končan, za Srednji Vrh Marko Rus in Anica Bradeško in za naselje Rovt Renata Končan in Tomaž Buh. V Krajevni skupnosti Šentjošt nad Horjulom prav tako ostaja na mestu predsednika dosedanji predsednik, Pavel Malovrh, eden izmed 7 članov sveta krajevne skupnosti. V prvi volilni enoti oziroma za območje Butajnove je bil izvoljen Tomaž Škof, za Medvedov Graben Janez Osredkar, za Planino nad Horjulom Florjan Štravs, za območje Reženije Božo Jurjevčič, za Suhi Dol - Kurjo vas Marko Košir, za Potok Pavel Malovrh in za naselje Šentjošt Janez Oblak. Več o krajevnih skupnostih najdete na povezavi občinske spletne strani: http:// www.dobrova-polhovgradec.si. Občina Dobrova - Polhov Gradec Občina se bojuje z naravo in za to odgovornimi Oktobrsko neurje z močnim nalivom, ki je postregel z rekordnimi količinami dežja, je tokrat, že četrtič letos, prizadelo celotno območje občine Dobrova - Polhov Gradec. Tokratno škodo sicer ocenjujejo na 3 milijone evrov, kolikšna pa je skupna nastala škoda ob vseh letošnjih naravnih katastrofah lahko le hipotetično ugotavljamo, enako je z iskanjem krivca za nastale situacije, kaj šele z iskanjem institucije ali subjekta, ki bi stroške za sanacijo lahko zagotovil, kar je glede na razmere v državi najverjetneje iluzorno pričakovati. Kaj torej o nastalih situacijah pravijo odgovorni, v nadaljevanju. Kaj nam letos želi sporočiti narava, se sprašuje marsikdo. Kdo je krivec, da tako hudo kaznuje prav območje občine Dobrova - Polhov Gradec in njene prebivalce, lahko le domnevamo. A kazanje s prstom na potencialne odgovorne nam ne pomaga kaj dosti, posledice so tu, z njimi pa se soočajo ljudje, ki za lastno preživetje vedno znova nosijo bremena drugih. Oktobrsko neurje povzročilo za okrog 3 miljone evrov škode Naravna nesreča, ki je letos že četrtič pustošila po občini Dobrova - Polhov Gradec, je tokrat postregla z obilnimi padavinami, ki so poskrbele za porast gladine reke Gradaščice in njenih pritokov, ti pa za visoke vode in poplavljena območja praktično po celotni Polhograj-ski dolini - od okoliških naselij proti Crnem Vrhu, pa vse do dela Dobrove z najbližjimi naselji. Poročilo štaba Civilne zaščite občine Dobrova - Polhov Gradec namreč beleži, da je voda prestopila pragove 25 stanovanjskih hiš, zalila kleti in prva nadstropja hiš ter uničila zunanje površine, in sicer v naselju Hrastenice, Gabrje in Selo nad Polhovim Gradcem, kjer je plaz iz hudourniškega zaledja z nanosi blata, zemlje, peska in vejevja zasul stanovanjski objekt. Javna infrastruktura ter pravkar obnovljena cestišča pa so bila, poleg že naštetih območij, prizadeta še na po- dročju Butajnove in Šentjošta. Poškodovanih je bilo okoli 20 kilometrov lokalnih cest ter 16 kilometrov javnih poti, številni mostovi pa so prav tako zopet utrpeli škodo. Močan naliv je sprožil tudi številne plazove, narasli hudourniki pa so s seboj nosili blato, mulj, vejevje ter podrta drevesa, ki so tako prizadeli omenjeno infrastrukturo. Pod nanosi mulja v višini cca 1 metra je bilo tudi območje oziroma tehnološki del čistilne naprave Polhov Gradec, kjer pa je bilo po zagotovilih javnega podjetja Vo-Ka d.o.o. kmalu po samem nastanku že opravljen proces čiščenja ter delovanje elektro ter strojne opreme čistilne naprave. Ponovno sta bila prizadeta dva večja proizvodna obrata v Polhovem Gradcu ter eden v Gabrju, poleg tega pa še več manjših proizvodnih objektov ter dva gostinska obrata, in sicer v Polhovem Gradcu in v Gabrju. Tudi tokrat so bili na terenu ves čas prisotni prostovoljni gasilci iz celotne Gasilske zveze Dolomiti, štab civilne zaščite, delavci občinskih javnih služb z gradbeno mehanizacijo ter pogodbeni izvajalci TGM in drugi dobri ljudje. Roko pomoči so ponudili tudi odgovorni iz GZ Horjul, GZ Brezovica, ki so posodili nekaj črpalk in druge opreme ter Uprava za zaščito in reševanje RS, Izpostava Ljubljana, ki je bila dan po neurju na terenu s tridesetimi slovenskimi vojaki, ki so domačim gasilcem pomagali pri vzpostavljanju zasilnih razmer. Skupna škoda, ki jo je zabeležil štab Civilne zaščite občine Dobrova - Polhov Gradec, znaša cca. 3 miljone evrov, zanj pa je Občina na Upravo za zaščito in reševanje že vložila postopek za ugotavljanje skupne škode po naravni nesreči, kamor za tem vsi organi podajo poročilo, na podlagi katerih pa pristojno ministrstvo, glede na razpoložljiva sredstva, določi odškodnino. Nadja Prosen Verbič, foto: npv in sv 30 vojakov je odvažalo blato iz dvorišča podjetja. Nastalo škodo v mizarski delavnici Sandija Koprivca si je ogledal tudi župan Setnikar. Pogled na poplavljen del Polhograjske doline. Plaz je zasul tudi stanovanjeske hiše - zasuta hiša na Logu pri Hrastenicah. Razdejanje na cesti Hrastenice - Belo, pritok Gradaščice je pometal pred sabo. Odgovorni o nedavnih naravnih nesrečah Arso škodo po žledolomu začel odpravljati šele julija Izvajalec javne službe na območju srednje Save, podjetje Hidrotehnik, d. d., po besedah Toneta Cezarja, ki na Arsu vodi oddelek območja srednje Save, odpravlja škodo in opravlja sanacijska dela na porečju reke Gradaščice in njenih pritokov že od meseca julja. Takrat so se namreč v sklopu sanacjskih del po žledolomu začela opravljati dela, katerih sredstva, v višini 872.000 evrov za celotno ljubljansko območje, so bila dodeljena iz Vodnega sklada in so se izvajala po določenem programu. »Izvajalec javne službe je s čiščenjem Gradaščice začel gorvodno, in to skoraj do Polhovega Gradca,« je pojasnil Cezar in dodal: »Po načrtu naj bi se čiščenje še nadaljevalo, vendar so ga prekinile avgustovske visoke vode.« Država za interventna dela po avgustovskih neurjih namenila dodatnih 140.000 evrov, vendar jih je en del že odplaknilo oktobrsko deževje Za interventna dela po avgustovskih visokih vodah, ki so po ocenah župana Franca Setnikarja naredile za okrog 400.000 evrov škode na cestni ter okrog 1,5 miljona evrov na vodni infrastrukturi, pa je vlada v mesecu septembru odobrila dodatna sredstva v višini 140.000 evrov, za odpravo posledic neurja na območju Polhovega Gradca. Po številnih pogovorih in vztrajanju župana ter pritrjevanju tudi stroke in ljudi z Arsa glede nujnosti sanacjskih del je bila za omenjeno vsoto konec septembra podpisana pogodba s programom nujnih interventnih del. Ta so zajemala dela, ki so znova vzpostavila pretočnost strug, in sicer odstranitev lesenega plavja izven pretočnih profilov, odstranitev čepov lesenega plavja iz mest zamašitev ter odstranitev podrtih, izruvanih in naplavljenih dreves izven pretočnega profila. Količina takšnega materiala je po besedah gospoda Lampiča iz Hidrotehnika znašala okrog 3000 m3. Poleg naštetega je program vključeval sanacjo poškodbe z zložbo iz lomljenca na veliki Božni pri Pograjskem domu ter čiščenje prodnih zadrževalnikov na Petačevem grabnu, na Mačkovem grabnu, Prošci in Belici. Hidrotehnik je tako že v septembru začel dela po predpisanem programu in večji del interventnih del do konca oktobra, ko so se zaradi vnovičnih obilnih padavin spet pojavile visoke vode, tudi zaključil. Vendar je oktobrsko deževje večino opravljenega dela uničilo in tako s sabo odneslo tudi večino dodatno pridobljenih sredstev za interventna dela. A pridobljeni znesek je le kaplja v morje ... Kljub vsemu pa župan Franc Setnikar, kot predstavnik Občine Dobrova - Polhov Gradec, pravi, da tako z Agencjo RS okolje kot tudi s koncesionarjem, Hidrotehnikom, d. d., in ne nazadnje z di-rekcjo za ceste posebej v zadnjem času izredno dobro sodelujejo. »Dela potekajo in dejstvo je, da s sredstvi, ki jih imajo na voljo, dobro razpolagajo,« pravi. Kje je denar - letno 25 milijonov evrov za vzdrževanje vodotokov? V javnosti smo v zadnjem času lahko pogosto zasledili podatke, da Arso za vzdrževanje vodotokov nima dovolj denarja, pa čeprav ga Vodni sklad za ta namen na leto prejme kar 25.000 evrov. Denar torej ne pride na pravi naslov. In kaj sklad s tem denarjem počne, kje obtiči? Saj laična javnost sama ugotavlja, da so se vodotoki rek redno vzdrževali pred kakimi dvajsetimi leti, od takrat pa skoraj ne pomnijo, da bi v rečno strugo kdo, razen morda domačina, posegel z lopato, kaj šele s katerim od strojev. Žalostna resnica, ki pa je tudi vse bolj glasna, je ta, da se večji del teh sredstev iz Vodnega sklada prenaša za pridobitne dejavnosti, kot je gradnja hidroelektrarn. Na Arso torej pride vsako leto le okoli 7 miljonov evrov za vzdrževanje vseh vodotokov v eni najbolj vodnatih držav na svetu. Druga žalostna zgodba pa so neporabljena evropska sredstva za protipoplavne projekte. Iz programa 2007-2014 smo namreč porabili le 22 odstotkov - 51 miljonov od 74, ki smo jih dobili na voljo, in to le zato, ker nekdo na odgovornem ministrstvu ni pripravil projektov in zagnal del na vodotokih. Kaj bi lahko rešil zadrževalnik? Ceprav so mnogi ob oktobrskih poplavah, ki so prizadele tudi del Ljubljane, s prstom kazali na vse tiste, ki nasprotujejo gradnji zadrževalnika, je to popolnoma neupravičeno. Župan Franc Setnikar je tudi javno večkrat poudaril, da je bila Uredba za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju reke Gradaščice sprejeta že pred enim letom, vendar se do danes še ni začela izvajati. Uredba namreč v prvi vrsti načrtuje ureditev in obnovitev vseh vodnih objektov, ki obstajajo, ter dograditev še nekaterih novih objektov, s čimer bi zagotovili boljšo pretočnost, upočasnitev struge in počasnejši tok. Vedeti je namreč treba, da Ljubljana ni »plavala« le zaradi Gradaščice, temveč je oktobra Vič in Rožno dolino poplavila tudi Glinščica. A glavno težavo, povezano z neizvajanjem Uredbe, župan vidi v zagotavljanju sredstev, ki jih preprosto primanjkuje, vse to pa stane - že financiranje izdelave projektov za posamezne ureditve, kaj šele izvedba. »Kazanje s prstom na nas je popolnoma neupravičeno, saj smo pri snovanju in sprejetju Uredbe konstruktivno sodelovali,« pravi Setnikar in nadaljuje: »Stvari se morajo začeti izvajati, potem bo varnejša tako Ljubljana kot tudi naša občina, saj smo vsi državljani za državo enako vredni - tu ni drugorazrednih.« Resnica o zadrževalniku pa je tudi ta, da bi zadržal le 4 % vode, preostalih 96 % bi morali zavarovati z drugimi ukrepi. Takole je zapisano v uradnem dokumentu gradiva strokovne delovne skupine Mestne občine Ljubljana: V Državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane (DPN) so predlagane 3 vrste ukrepov, in sicer: povečanje pretočnosti struge Malega grabna od Bokalc do izliva na pretočnost, ki je bila določena v fazi načrtovanja Malega grabna (približno 100 % večja pretočnost od današnje); kontrolirano razbremenjevanje na Ljubljansko barje do Curnovca v enem ali dveh koridorjih vzhodno in zahodno od deponje Barje; zadrževanje dela visokih vod na porečju Gradaščice na območju Razorov. Zadrževalnik s prosto- rnino 1,2 * 106 m3 zmanjšuje le manjši del visokih vod (zmanjša pretok s povratne dobe 100 let na povratno dobo 50 let, oziroma zadrži približno 4 % visokovodnega vala Gradaščice in Horjulke). A kaj ko dokument nikoli ni zaokrožil v javnosti in ji predstavil resnično plat zgodbe o zadrževalniku. Narava odplaknila že okrog milijona občinskega proračuna Pri ukrepanju ob naravnih nesrečah in saniranju škode bi se država morala zgledovati po delu občine. Pogodbeni izvajalci, ki po pogodbi opravljajo redno letno vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti ter zimsko službo v skupni dolžini nekaj več kot 100 kilometrov, vanj pa glede na Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah sodijo tudi intervencijski ukrepi in zagotavljanje prevoznosti cest ob neurjih, so tako na terenu takoj, ko je to mogoče. »Občanom enostavno ne moreš reči, naj čakajo na cesto še en mesec, ker je prej treba urediti papirje in zagotoviti sredstva; tako pač ne gre, zadeve je treba rešit takoj,« pojasni župan. V izrednih razmerah se sprva izvedejo nujna dela, na podlagi opravljenega izvajalci izstavijo račun, šele pozneje se iščejo možnosti za pridobivanje sredstev, ki zahtevajo rebalans proračuna. Tako je na septembrski izredni seji, po avgustovskem neurju, še stari občinski svet sprejel rebalans proračuna in prerazporedil sredstva na treh postavkah. Zaradi občutno povečanega obsega cest za vzdrževanje, višje kakovosti izvedbe del ter izredno neugodnih vremenskih razmer so se sredstva na postavki »Upravljanje in tekoče vzdrževanje lokalnih cest« povečala za 150.000 € (s 631.460 na 781.460 €). Ta sredstva so namenjena za popravilo makadamskih vozišč (gramoziranje, grediranje, odvodnjavanje, čiščenje prepu- stov, menjava uničenih prepustov, ureditev brežin). Iz istega razloga je občina morala tudi na proračunski postavki »Upravljanje in tekoče vzdrževanje javnih poti« zagotoviti dodatna sredstva, ki so namenjena za vzdrževanje javnih in krajevnih cest, ki niso v upravljanju pogodbenega izvajalca; za zimsko vzdrževanje krajevnih cest v skupni dolžini 129,39 km; za večja vzdrževalna dela, kot so sanacije brežin, razširitev in utrditev spodnjega ustroja ter sanacije po neurjih, in sicer na nivoju KS. Posledice neurja so zahtevale dodatnih 151.900 € (s 333.000 € na novo vrednost 484.900 €). V proračun občine pa se je z rebalansom uvrstila tudi nova postavka, »Sanacija cest po neurju«, v višini 140.000 €. Namenjena je za intervencijska sredstva za najnujnejša dela pri zagotavljanju prevoznosti cest - za pokrivanje stroškov za vzpostavitev in zagotavljanje prevoznosti cest po neurju, ki je prizadelo občino v noči s 4. na 5. avgust in v noči z 20. na 21. avgust. A to so zgolj številke po avgustovskem neurju, ki ne vključujejo zadnjega, oktobrskega deževja, ki naj bi veljalo za celo najhujše. Zadnje številke, ki bodo skupno prav gotovo presegle milijon evrov, bo obravnaval že novi občinski svet, in to kaj kmalu, o tem pa v naslednji številki Našega časopisa. Nadja Prosen Verbič, foto: npv /T »I • • • t* Civilna iniciativa • 1 V "I v* poziva državo k pomoči Polhov Gradec - V začetku novembra so se v Polhovem Gradcu zbrali tisti, ki so letos že nekajkrat neposredno občutili posledice neurij in obilnega dežja. Zaskrbljeni prebivalci Polhovega Gradca so ustanovili civilno iniciativo, ki je na ministrico za okolje in prostor ter druge odgovorne že naslovila pismo, v mislih pa ima tudi javni shod. Ogroženi in prizadeti prebivalci Polhovega Gradca in okoliških krajev, ki živijo v neposredni bližini vodotokov oziroma v tem območju stoji njihovo podjetje, so se v začetku novembra odločili, da ne bodo več le čakali in poslušali obljub odgovornih ter s tem morda znova tvegali lastnega premoženja ali celo življenja. Sprašujejo se, kaj sploh lahko naredijo za zaščito lastnega premoženja in življenja, ter na vprašanje iščejo odgovor pri pristojnih organih. Prvi korak - poziv k aktivnostim, naslovljen na odgovorne Zaskrbljeni prebivalci Polhovega Gradca, kot so se podpisali pod poziv, ki so ga naslovili na ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen ter druge posredno odgovorne v državi, v njem pozivajo k aktivnostim za izboljšanje poplavne varnosti. Sprva povzemajo trenutno stanje po oktobrskem nalivu, ko so poplavne vode segle višje od nivoja brežine in presegle celo urad- no strokovno določena merila za gradnjo ter tako v že urejenem urbanem okolju povzročile ogromno škodo. Večji poudarek pa namenjajo ureditvi razmer. »Razmere, kot so sedaj, niso več vzdržne, predvsem pa nas skrbi, ker že več deset let ni videti potrebne zavzetosti za izvedbo akcij za dolgoročnejše rešitve in ureditev stanja na področju vzdrževanja rečnih strug in hudournikov,« so med drugim zapisali. Poleg tega pa so zgroženi nad stanjem v državi - da se zavedaš neurejenosti, si neposredno prizadet, dejansko za svojo zaščito sam odgovoren, vendar ti ni dovoljeno izvajati aktivnosti, saj si zaradi posegov v okolje lahko celo kaznovan. Lastne zaščite ne morejo več razumeti zgolj kot postavljanje vreč pred vrata in dvorišča domov in podjeti ter trepetanje ob vsakokratnem deževju, pač pa odgovorne pozivajo h korenitim in dolgoročnejšim posegom, ki bodo zagotovili večjo poplavno varnost. Sprašujejo se, ali bodo res potrebna človeška življenja, da se bodo pristojni le zganili in ukrepali, ter zaključujejo zelo nazorno: »Ce je šel naš davkoplačevalski denar za reševanje bank in podjetij, potem ne samo želimo, ampak zahtevamo, da je naš davko-plačevalski denar namenjen tudi za reševanje bivalnega okolja, varnost življenj in imetja prebivalcev te države.« Naslednji korak - javni shod Odločeni so, da bodo, v kolikor ne bodo dobili ustreznega odgovora in bo tudi tokrat ostalo le pri besedah in obljubah, uporabili še druga sredstva, kot je organiziranje javnega shoda. Prepričani so, da bi bila udeležba dobra, če le bi se ga udeležili vsi prizadeti in oškodovani, vsi tisti, ki trepetajo in so ogroženi ob vsakokratnem močnejšem deževju. Na shod bi povabili tudi vse odgovorne, s pristojno ministrico na čelu, ter jim predstavili alarmantne razmere, ki vladajo na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec. O morebitnem javnem shodu bo civilna iniciativa obveščala javno, zato boste o točnem datumu in kraju dogodka vsi obveščeni. Nadja Prosen Verbič Poplavna varnost ali ne-varnost? Narava nas vedno znova opozarja na svoje zakonitosti in človek je tisti, ki se jim mora prilagajati. Zato pa potrebuje dobro poznavanje njenih zakonitosti (strokovnost) in voljo, da naredi, to kar mu narava veli. Žal pa je danes strokovnost močno odvisna od kapitala, volja pa je največkrat politična. Nič drugače ni pri protipoplavni varnosti. V zadnjih mesecih je bilo znova veliko govora o protipoplavni zaščiti jugozahodnega dela Ljubljane s poudarkom na nujnosti izgradnje zadrževalnika Razori. Ker sem bil pred leti kot zunanji strokovni sodelavec Spoštovane občanke in občani! V svojem imenu in v imenu Liste za razvoj in prihodnost se vam zahvaljujem za oddane glasove na letošnjih volitvah za župana in občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec. Kot izvoljeni svetnik Liste za razvoj in prihodnost si bom v občinskem svetu še naprej prizadeval za izpolnjevanje našega skupnega predvolilnega programa. Ob tem bi se rad zahvalil tudi vsem svetnikom krajevne skupnosti Dobrova - za zaupanje in izvolitev za predsednika že tretji mandat. S spoštovanjem, Marjan Pograjc (hidrogeolog) član skupine za poplavno varnost imenovane s strani občine Dobrova - Polhov Gradec, se čutim dolžnega, da predstavim strokovne argumente, zaradi katerih smo imeli v skupini do zadrževalnika Razori zadržano oziroma negativno mnenje. Glavni strokovni zadržek glede navedenega zadrževalnika predstavlja sestava in prepustnost tal na področju zadrževalnika, še zlasti v strugi Gradaščice. Ta se skozi vrhnjo humusno in glineno plast zarezuje v delno zaglinjeni prod, pod katerim se nahaja zelo dobro prepusten prod. Iz tega proda se v vrtini Gaberje lahko črpa preko 200 l/s podzemne vode (vrtino je financirala pred leti ljubljanska VO-KA z namenom oskrbe Ljubljane s pitno vodo iz smeri Dobrove). Podzemna voda v produ je hidravlično povezana z gladino Gradaščice, kar je bilo dokazano tudi ob črpalnih poskusih v vrtini. Ce se dvigne gladina Gradaščice, se posledično dvigne tudi gladina podtalnice, zaradi česar prihaja ob večjih padavinah na Dobrovi do zalivanja kleti iz tal. V primeru polnega zadrževalnika je bilo sprva predvideno dvig vode za več metrov (tudi do 7m nad koto terena na mestu najvišjega poplavljanja). To bi povzročilo dvig in poplavljanje podtalnice na zunanji strani zadrževalnika, kar bi posledično ogrozilo objekte na ravninskem delu Dobrove. Kot prva kritična točka za iztekanje podzemne vode smatram bencinsko črpalko na Dobrovi (zaradi vzgona obstaja nevarnost dviga cistern z naftnimi derivati - posledično trganje cevi in iztekanje naftnih derivatov ter sprostitev poti podzemni vodi proti površju). Kot drugo kritično točko smatram območje, kjer bi nasip prečkal strugo Gradaščice. Zadrževalnik bi na tem mestu močno puščal pod strugo Gradaščice, zato bi se pod jezom pojavili izviri, dvignjene plasti, spiranje, trganje robov Gradaščice in zadrževalnika, kar bi oslabilo nasip in povzročilo porušitev jezu. Kot problematičen smatram tudi material v nasipu zadrževalnika, kajti ob zasičenju z vodo se močno zmanjša nosilnost materiala. Kot zelo problematično smatram potek Horjulke in Ostrožnika ob zunanji strani zadrževalnika (zadrževalnik bi zadrževal le vodo Gradaščice). Velika nevarnost za porušitev jezu bi se pojavila v primeru zamašitve mostu čez Horjulko v Razorih oziroma zaradi kakršnih koli ovir, ki bi se pojavile v vodotokih Horjulke ali Ostrožnika (npr. padec vozila v vodotok, zasipavanje struge z naplavljenim materialom). Zaradi kombinacije vplivov pri bencinski črpalki, puščanja pod strugo Gradaščice, razmočenosti materiala v nasipu, spodjedanja na zunanjih robovih nasipa bi bilo pričakovati porušitev nasipa od bencinske črpalke do sotočja in spodnjega dela Ostrožnika. V tem primeru, bi več miljonov m3 vode skupaj z odne-šenim materialom povzročilo dolvodno opustošenje veliko večjih razsežnosti kot sedanje poplave. Ogrožena bi bila tudi človeška življenja. Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi v primeru nenadnih poplav v času gradnje zadrževalnika. Torej še tako dobro namerni ukrepi za večjo poplavno varnost ob neupoštevanju naravnih danosti in neupoštevanju neodvisne stroke ne predstavlja večje poplavne varnosti ampak večjo poplavno ne-var-nost. Za reševanje poplave problematike je bilo usklajenih tudi nekaj aktivnosti, ki pa se jih žal ni izvedlo. A o tem v prihodnje. Vehar Stanislav univ. dipl. inž. Tlakovano in urejeno pokopališče na Sv. Urhu Konec oktobra so vaščani v sodelovanju z Občino Horjul poskrbeli za novo ureditev prehodov na pokopališču pri cerkvi sv. Urha. Večletna želja in pobuda vaščanov Podolnice in Za-klanca je bila končno slišana in uslišana. Cudovita cerkvica sv. Urha, ki stoji na vzpetini med vasema Podolnica in Zaklanec, ima po novem urejen tudi dostop ter stezo skozi pokopališče in okrog svetišča. Občina Horjul je prispevala sredstva v višini okrog 8000 evrov, s katerimi je podjetje Mivšek Rajko, s. p., sredi oktobra začelo zemeljska dela, ki so vključevala odvodnjavanje in drenažo na območju cerkve. Sočasno pa je izvajalec električnih del Matjaž Nagode, s. p., poskrbel, da so bili v zemljo položeni vsi električni vodi za javno razsvetljavo. Sledila sta še tlakovanje in izvedba zaključnih del, ki jih je opravil in konec oktobra tudi zaključil Tine Cepon, strošek 12.000 evrov pa so pokrili vaščani Podolnice in Zaklanca, in sicer iz grobarin. Ker je cerkev z obzidjem in dvema stolpoma uvrščena med kulturne spomenike, je bil celoten projekt - ureditev prehodov, način tlakovanja in izbira tlakovcev - v rokah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenje, ki je določil zahteve za ureditev in izvedbo projekta. Ta pa vsebuje še način ureditve zunanjosti spodnjega dela pokopališča, ki se predvideva za pomlad. Da je podoba kulturnega spomenika z novo pridobitvijo še lepša ter bolj praktična, so se lahko prepričali številni, ki so pokopališče pri Sv. Urhu obiskali ob prazniku vseh svetih. Vsi drugi pa se o tem le prepričajte in se odpravite na vzpetino, ki poleg zanimivega kulturnega spomenika ponuja tudi izjemno lep pogled na precejšen del horjulske doline. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv A Občina vzpostavlja evidenco za gradnjo stavb Občina Dobrova - Polhov Gradec kot nosilka javnega pooblastila za urejanje prostora na svojem teritoriju skrbi za več dejavnosti, katere ustvarjajo oziroma povečujejo standard prostorskega razvoja. Tako Občina ob upoštevanju državne zakonodaje skrbi za razvoj poselitve, razvoj kmetijskih in gozdnih površin ter razvoj poslovne dejavnosti, obrti ipd. Glavni akt, ki prej navedene dejavnosti določa in umešča v prostor, je občinski prostorski načrt, katerega je Občina Dobrova - Polhov Gradec potrdila leta 2013 (sprememba 2014). Občinski prostorski načrt natančno določa in predpisuje vrste dejavnosti, ki se znotraj posamezne ureditvene enote lahko izvajajo. Na ta način kot družba poskušamo zagotoviti dolgoročnost sobivanja različnih dejavnosti. Z uveljavitvijo občinskega prostorskega načrta je Občina določila tudi območja stavbnih zemljišč, torej območja, kjer je dovoljena gradnja stavb za potrebe bivanja ali opravljanja dejavnosti. Določitev tovrstnih zemljišč ima poseben pomen, saj izraba teh zemljišč dolgoročno vpliva na podobo oziroma videz krajine. Ker je s strani države predpisana omejitev glede določevanja zemljišč za stavbni namen, je treba tako določena zemljišča načrtovati racionalno, seveda ob hkratnem upoštevanju obstoječih vzorcev poselitve, ki določajo videz naše občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec namerava začeti postopek izvedbe sprememb obstoječega občinskega prostorskega načrta, zato je pomembno, da tam preveri in ovrednoti tudi obstoječo zalogo stavbnih zemljišč; torej zemljišč, namenjenih za gradnjo. K temu jo dejansko zavezuje državna zakonodaja (Pravilnik o določitvi zemljišč za gradnjo stavb, Ur. l. RS; št. 66/2013). V ta namen je Občina v sodelovanju s pogodbenim izvajalcem vzpostavila osnutek evidence zemljišč za gradnjo stavb. To je evidenca stavbnih zemljišč, na katerih je gradnja stavb dopustna, dovoljena in možna, vendar pa še ni izvedena. Na podlagi določb navedenega pravilnika so bila na območju celotne občine določena stavbna zemljišča, ki izpolnjujejo določbe pravilnika in posledično predstavljajo zalogo stavbnih kapacitet v občini. Ker pa tako vzpostavljena evidenca brez sodelovanja javnosti in lastnikov zemljišč ne more predstavljati končne evidence, je občina sprejela odločitev, da vzpostavljeno evidenco javno razgrne ter s tem občanom in lastnikom zemljišč omogoči, da se z evidenco seznanijo in v primeru nestrinjanja z obstoječim stanjem vložijo pripombo. Ker gre v konkretnem primeru za vzpostavitev javne evidence, so vse prejete pripombe dobrodošle in bodo pregledane ter tiste, ki bodo podane upravičeno, tudi upoštevane. Na ta način bomo kot lokalna skupnost pridobili vpogled v dejansko zalogo stavbnih površin v naši občini, saj se to vseskozi kaže kot problem v primeru interesa investitorjev po pridobitvi ustrezne površine za gradnjo lastnega stanovanja ali nepremičnine za ostale namene. Javna razgrnitev vzpostavljene evidence zem- ljišč za gradnjo stavb bo potekala na način osebnega obveščanja. Lastniki tistih nepremičnin, ki so vključene v evidenco zemljišč za gradnjo stavb, bodo o tem obveščeni prek redne poštne pošiljke. Preostala zainteresirana javnost pa je vabljena, da se udeleži javne razgrnitve, prek javnega naznanila, ki je objavljeno v tokratni številki Našega časopisa. Javnost posebej obveščamo, da bo vsak lastnik, katerega nepremičnina je vključena v evidenco zemljišč za gradnjo stavb, imel možnost vložiti pripombo na to razgrnitev v zvezi s spremembo njegovega območja, ki se navezuje na namensko rabo za potrebe te naloge, ki se bo poskušala upoštevati v postopku sprememb občinskega prostorskega načrta. Na ta način bo mogoče odpraviti tudi kakšno napako, ki se je morda nehote izvedla v postopku sprejema obstoječega občinskega prostorskega načrta. Po zaključku javne razgrnitve bo evidenca zemljišč za gradnjo stavb nadgrajena z upravičenimi pripombami in kot taka posredovana izvajalcu sprememb občinskega prostorskega načrta ter Geodetski upravi RS. Občina Dobrova - Polhov Gradec Lesni peleti iz naše soseske Kurilno olje vse bolj nadomeščajo lesna goriva, predvsem lesni peleti, s katerimi lahko potrošniki po izračunih stroke prihranijo tudi več kot polovico sredstev za ogrevanje, poleg tega pa so peleti za uporabo dokaj enostavna ter okolju prijazna surovina, saj gre za neke vrste stisnjen les, ki mu naj ne bi bile dodane nikakršne kemikalije ali druge primesi. Pravzaprav so peleti in prav tako sekanci nastali, da bi koristno uporabili odpadno surovino ali material, ki nastane ob predelavi lesa. Jože Osredkar je prisluhnil trgu in znotraj dopolnilne dejavnosti na kmetiji se je sprva lotil prodaje peletov drugih proizvajalcev. A želja po lastni proizvodnji mu ni dala miru. Pred dobrima dvema letoma je svoje poslovne načrte in želje zaupal eni od strank - Primožu Jelovšku, ki mu je prav tako na dom dostavil drva. Ker je tudi on imel podobno željo, so njuni načrti hitro našli skupno pot, in že decembra 2013 sta ustanovila skupno podjetje Lespak, d. o. o. Nato so se začeli resni pogovori glede prostora in nakupa strojev, pri čemer pa sta naletela na številne težave. Sprva sta se spopadla s kupom težav pri odločitvi o postavitvi oziroma najemu hale. Hala nekdanjega podjetja Liko Vrhnika, d. d., katere del danes uporabljata za proizvodnjo, je obveljala šele kot tretja možnost, a prav ta se je izkazala za najboljšo. Za projekt, ki velja za energetsko učinkovitega in okolju prijaznega, sta sprva želela pridobiti nepovratna evropska sredstva, vendar sta bila najprej zavrnjena, nato pa so se zahteve poostrile do te mere, da sta ugotovila, da jim ne bosta kos. Tako sta od pobožne želje odstopila, kar pa je seveda pošteno povečalo njun predvideni izračun lastnega finančnega vložka. Toda trdna odločitev ju je gnala v dogovarjanje za posojilo. V teh težkih časih sta ga le stežka pridobila, a vztrajnost se je obrestovala, in danes sta ponosna na proizvodno halo z napravami, vrednimi okrog 160.000 evrov brez DDV, ki lahko v eni uri proizvedejo do 500 kilogramov lesnih peletov. Vhodna surovina za izdelavo lesnih peletov podjetja Lespak, d. o. o., so izključno žagovina ali sekanci, brez kakršnihkoli primesi. »Za zdaj vhodno surovino odkupujeva le od domačih proizvajalcev, prihaja iz Zaplane, Gorenje vasi in Cerknice, in upava, da bo tako tudi ostalo, saj želiva delati s slovenskimi materiali, ki so po izkušnjah kakovostnejši,« pojasnjujeta sogovornika in dodajata: »Dobro je, če vhodna surovina vsebuje čim večji delež iglavcev in čim manj lubja, kar naj bi štelo za kakovost samega peleta.« Pelete pakirajo v 15-kilogramske žak-lje ali jumbo vreče, odvisno od zahteve in želje kupca. Možne so tudi druge oblike pakiranja, na primer po lastnih vrečah. Lastnika podjetja Primož Jelovšek in Jože Osredkar računata na slovenski trg in o izvozu prek naših meja vsaj za zdaj ne razmišljata, saj je po njunih informacijah slovenska proizvodnja peletov trenutno razprodana. »Le zakaj bi hodila ven, če pa imava kupce pred domačim pragom,« pravita in dodajata: »Cilj nama je namreč v čim večji meri pokriti lokalni trg, saj je to konec koncev, zaradi ugodnega prevoza in dobre lokacije podjetja, najugodnejše tudi za samo stranko, seveda ob predpostavki, da ima proizvajalec kakovosten in cenovno ugoden produkt.« Za tono peletov podjetja Lespak, d. o. o., je treba odšteti 227 evrov, kar je po mnenju sogovornikov glede na kakovost izredno ugodno. Proizvodnjo trenutno upravljata še sama, saj sta morala biti zaradi začetnih težav in odpravljanja le-teh ves čas prisotna v proizvodnem procesu. Toda ko bo proizvodnja utečena in na pravih tirnicah, načrtujeta vsaj dve zaposlitvi, in sicer za izmensko delo v proizvodnji. Poleg novih zaposlitev lastnika zagotavljata, da ne bosta spala na lovorikah, temveč bosta ves čas spremljala spremembe in izboljšave na trgu, saj je proizvodnja peletov na trgu še dokaj sveža dejavnost in se tehnološke nadgradnje še pričakujejo, vse v korist kakovosti in energijske učinkovitosti izdelka. Vsekakor pa bosta kaj kmalu uvedla eno od pomembnih izboljšav - povratno embalažo za lesne pelete, ki bo zanimiva za stranko, saj bo cena tako še za kak evro nižja, predvsem pa bo ta izboljšava v dobrobit okolju. Primerjava cen Tisoč litrov kurilnega olja stane 1000 evrov in ustreza 2000 kg peletov, ki pa stanejo približno 400 evrov. Prihranek v primerjavi med kurilnim oljem in peleti je torej 600 evrov ali kar 60 %. Ce pa ceno peletov primerjamo s ceno drv, so peleti za približno 15 % dražji. Odločitev je torej na strani potrošnikov oziroma kupcev, a ne pozabimo na naše okolje. Daljši prispevek lahko preberete na spletnem naslovu http://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/. Nadja Prosen Verbič, foto: NPV Vsi na kolo za zdravo naravo in telo! Vse moje zveste bralce obveščam, da sem pripravil že 5. knjigo na temo kolesarstva. Pri Mladinski knjigi izide januarja 2015 kolesarski vodnik S KOLESOM PO SLOVENIJI formata 16,5 x 24,5 cm, v obsegu 208 strani. V vodniku bo več kot 150 fotografij, vsak izlet bo opremljen s podrobnim zemljevidom, višinogramom, opisom in podatki, poti pa so namenjene vsakršnim kolesom, ne le gorskim. In seveda krožne, pa začinjene s številnimi zanimivostmi ... tudi farmo orhidej, trop- skim vrtom in ostalimi pikantnimi dodatki, ki bodo zdravilno švicanje spremenili v slikovito atrakcijo! Sicer pa svoje popotniško-raziskovalne kolesarske izkušnje vsak drugi mesec delim tudi z bralci revije Gea na treh slikovitih straneh. In nagrada za domačine, prebivalce naše Občine Dobrova - Polhov Gradec - popust v višini 20 %! Vaš novinar Sebastjan Vehar Na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11, 40/12 -ZUJF in 22/14 - odl. US) ter Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo stavb (Uradni list RS, št. 66/13) Občina Dobrova - Polhov Gradec vzpostavlja evidenco zemljišč za gradnjo stavb, ki se pred uveljavitvijo javno razgrne, zato Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi osnutka evidence zemljišč za gradnjo stavb v Občini Dobrova - Polhov Gradec Javno se razgrne osnutek evidence zemljišč za gradnjo stavb, ki ga je izdelalo podjetje Struc-tura, d. o. o., pod številko projekta 45. Javna razgrnitev bo potekala v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, od 8. decembra 2014 do 23. januarja 2015, v času uradnih ur oziroma vsak ponedeljek od 8. do 12. ure, sredo od 8. do I2. ure ter od 14. do 16. ure in petek od 8. do 12. ure. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe k razgrnjenemu gradivu, pisno na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, ali pa na mestu javne razgrnitve vložijo pripombo. Rok za podajo pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. Javno naznanilo se objavi na oglasni deski Občine Dobrova - Polhov Gradec, na občinski spletni strani ter v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 350-0005/2014-1 Dobrova, dne 13. novembra 2014 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar l. r. KS Dobrova organizira Miklavža Sv. Miklavž nas bo obiskal v petek, 5.12. 2014, ob 17. uri v dvorani zadružnega doma na Dobrovi. Miklavž zbira naročila za darila pridnim otrokom do ponedeljka, 1. 12. 2014, na naslednjih mestih: Krajevna skupnost Dobrova Občina Dobrova - Polhov Gradec Trgovina Mercator na Dobrovi Rdeča pekarna menjala najemnika Mala štručka, d. o. o., je še kako primerno ime za pekarsko dejavnost sredi Dobrove. Podjetna brata Mučaj sta po tradiciji nasledila posel od očeta, ki posluje v Slovenji od leta 1990. Zdaj je upokojenec, a še vedno rad pomaga in s kombjem razvaža izdelke. Imajo štiri poslovalnice: dve v Logatcu ter po eno na Dobrovi in v kraju Šmartno pri Ljubljani. V družinski pekarni je nepogrešljiva še sestra, ki prodaja v Šmartnem pri Ljubljani. Sodelovanje kosovskih družin bi lahko bilo zgled S(z)lovencem, poudari tudi prodajalka v pekarni Dobrova, sicer domačinka. V Logatcu je glavna pekarna, na Dobrovi je manjša peč za peko bureka, pic in peciva. Ponudba bo raznovrstna in sveža, kakor je bila že doslej. Od prejšnjega najemnika, ki je ostal dolžan nekaj najemnin tudi gasilcem v pekarni Brezje pri Dobrovi, ki ne obratuje več in se seli menda v Švico, so odkupili tudi inventar. Mala štručka je v Logatcu tudi pokrovitelj skakalnega kluba in tekačev. V mesecu decembru ne zamudite zanimivih prodajnih akcij in paketne ponudbe. Odprto imajo od 6. do 19. ure, ob sobotah od 6. do 13. in ob nedeljah od 7. do 13. ure. Sebastjan Vehar Naravna in kulturna podoba naše občine (10) v Janez Širok, mojster drobnih predmetov iz naše kmečke preteklosti Ste se že kdaj spraševali, koliko tramov, lat in letev je treba postaviti v kozolcu, da stoji v naravi kot del prepoznavne slovenske pokrajine? In koliko težaškega dela je bilo potrebno? Prav tako zahtevno pa je tudi delo, da se iz množice drobnih delčkov izdela njegova pomanjšana oblika ali pa pomanjšana oblika vseh vrst vozov pa čebelnjaka, tudi orodij, zibelke, kar je nekoč pomenilo vsakdanji svet naših domačij. Vse to spretno obvlada Janez Širok iz Dolenje vasi. V Sloveniji jih najbrž ni veliko, v naši občini pa zagotovo nobenega. Delo zahteva veliko potrpežljivosti in predanosti. V »prenosljivo« obliko je vpel tudi številne portale polhograjskih hiš. Z nami je spregovoril o svojem delu. Kakšni nagibi so vas vodili, da ste začeli izdelovati te drobne predmete, kaj vas je spodbudilo k temu? Prve ideje so se porajale kot spomin na otroštvo, ko sem pri delu opazoval očeta. Oče je bil kolar. Izdeloval je lesena kolesa, kadi, škafe, lestve in drugo orodje, ki so ga uporabljali kmetje. Postavljal je tudi manjše kozolce. Kot otrok sem očeta skrivaj opazoval, saj mi ni dovolil, da bi uporabljal njegovo orodje. Sprva sem predmete izdeloval samo za svojo dušo in razna priložnostna darila za sorodnike. Največ zaslug za to, da sem svoje izdelke začel predstavljati tudi širši javnosti, ima gospa Helga Kuclar iz Polhovega Gradca, ki je menila, da moram svoje izdelke postaviti na ogled. S katerimi pomanjšanimi predmeti ste začeli? Kateri je bil prvi, ki ste ga naredili? Začel sem s kozolci in vozovi, pozneje sem nadaljeval s hišnimi vrati s portali. Najbolj sta me navdušila toplarja iz Srednje vasi - Jarčev in Je-rišev. Žal nista več ohranjena. Z leti se je izbor izdelkov razširil še na kmečka orodja in priprave za delo na kmetiji. Ko sem sodeloval pri natečaju za spominek Polhovega Gradca, sem izdelal 14 vrat s portali. V podporo pri delu mi je bila knjiga Jožice in Jožeta Kavčiča, v kateri so vrata s portali podrobno opisali. Obiskal sem vseh 14 hiš, ker sem moral vrata natančno izmeriti in poslikati posamezne detajle. Vsa vrata so izdelana iz enakega lesa, kot so originali. Pravite, da je bilo na Slovenskem v preteklosti v rabi vsaj 50 različnih vozov. У vaši zgibanki z naslovom Miniature kmečkih vozov, kozolcev in vrat s portali na Slovenskem je ob vsakem izdelku naveden kraj, kjer se je ta pred časom uporabljal v kmečkem gospodarstvu, recimo kočija z Bleda, voz čebelar z Butaj-nove, voz za prevoz skal s Hotavelj. Kako pa najdete izvirnike? Najbrž ne čisto slučajno. Izvirnike poslikam ob raznih priložnostih, predvsem na kmečkih prireditvah in izletih po slovenskih kmetijah, kjer že težko najdem kakšen ohranjen original. Posebno težko je bilo najti polhograjsko gasilsko brizgalno. Izvirnik sem čisto po naključju našel v kraju Sv. Miklavž na Dravskem polju, kjer je razstavljena v muzeju njihovega gasilskega doma. Pri detajlih si pomagam s starimi fotografijami. Najbolj zahtevni so kovaško izdelani deli, predvsem pri kočijah, ki so razstavljene po gradovih po Slovenji (grad Podsreda, Bogenšperk). V gostilni Dev v Mokronogu je ohranjenih deset primerkov starih vozov in kočij. Največja zbirka vozov je vsako leto prikazana na Furmanskem prazniku v Postojni. Sprevod vozov je sestavljen iz raznovrstnih vozov z vprego po načinu, kot je bilo to v preteklosti. Vprege so z območja Primorske, Brkinov in Krasa. Prireditev v Postojni je vsako leto prvo nedeljo v juliju. Vse kaže, da so vam še posebno pri srcu kozolci. У že omenjeni zgibanki sta fotografirana dva, kozolec toplar iz Studorja na Gorenjskem in iz Suhe krajine. Kako ste izvedeli zanju? Oba kozolca sem fotografiral v naravnem okolju. Kot izdelovalca miniatur me množica enakih kozolcev v Studorju sploh ni impresionirala, ker sem se posvetil predvsem detajlom. Zanimiv je predvsem način vezave teh kozolcev, ki se bistveno razlikujejo od toplarjev v Suhi krajini in na Dolenjskem. V Suhi krajini in na Dolenjskem imajo vsi kozolci »gank« s stopniščem, nekateri imajo celo »pod«, ki je služil kot prostor za mlatenje žita, tako kot sta ga imela prej omenjena Jarčev in Jerišev kozolec. K sreči so kozolci v Slovenji, ki še stojijo, kar dobro ohranjeni, čeprav ne služio več svojemu namenu. Pravite, da so vsi predmeti izdelani v pomanjšanem razmerju, kot so v resničnosti, in iz enakega lesa. Naredite morda najprej načrt z vsemi merami, potem se pa lotite lesenih delčkov? Vsi predmeti so izdelani iz enakega lesa kot izvirniki. Niso izdelani točno v merilu, ampak v proporcu. Vse posamezne dele na podlagi fotografije izrišem na papir, potem pa se lotim oblikovanja lesa. Ti delčki so tako majhni, saj jih je treba držati s pin-ceto. Katero orodje uporabljate pri tem? Uporabljam modelarsko orodje. To so razni brusi, obliči, noži in dleta. Veliko nožev sem moral sam predelati na velikost, ki mi omogoča oblikovanje najmanjših delčkov. Najbolj pomembno je, da je zaporedje sestavljanja pravilno. Na primer kmečki voz ima okrog 70 delčkov, zato vnaprej predvidim, kako si sledio posamezne faze. Cas izdelave voza je zato od 40 do 70 ur, odvisno od zahtevnosti voza, za kozolec pa do 90 ur. To je pa veliko. Zagotovo potrebujete tudi nekaj potrpežljivosti, mar ne? Pri izdelovanju miniatur potrebujem notranji mir in mirne živce. Ce pri delu nisem zbran, tudi izdelki ne nastajajo tako, kot bi želel. Vaši vozovi so bili v časopisu Občine Mengeš ob njihovem sejmu na prvi strani, tudi v občinskem časopisu Občine Komenda so bile fotografije vaših prijaznih spominkov. To je gotovo priznanje za vaše delo. Kam vse vas vabio? Udeležujem se sejmov po vsej Slovenji in zadnjih nekaj let tudi v tujini. Naj omenim le največje: Furmanski sejem v Postojni, Praznik narodnih noš v Kamniku, jesenski in spomladanski sejem v Komendi, Venerini dnevi v Radovljici, praznik Občine Kostel, Praznik suhe robe v Ribnici, Šuštarski sejem v Tržiču, Kozjansko jabolko v Podsredi, izseljenski piknik v Ljubljani ter rokodelski praznik v Leibnitzu in Železni Kapli v Avstriji. Na vsa vabila se ne morem odzvati. Odziv poznavalcev tovrstnih izdelkov je povsod zelo pozitiven. Imam številna priznanja za najbolj izvirno stojnico, v Tržiču sem na primer izmed več kot 350 stojnic dobil zlato priznanje. V posebno čast mi je bilo povabilo Občine Šenčur pri Kranju, kjer sem imel v njihovem kulturnem domu enomesečno razstavo vseh svojih izdelkov. Za zanimivo razstavo in v spodbudo za nadaljnje delo sem iz rok župana prejel posebno priznanje Občine Šenčur. Miniature so lahko tudi domiselno darilo, posebno tistim, ki so se kot mlajši ukvarjali z dejavnostjo, ki jo vaši predmeti ponazarjajo. Spominjam se rojaka, ki je bil neskončno vesel, ko sem mu prinesla pomanjšan voz, naložen s hlodi. Postavil ga je na častno mesto v svojem stanovanju. Spominja ga na mlade dni. Kako ljudje doživljajo vaše miniature? Moji izdelki so kot darila in spominki romali na vse konce sveta. Posebno zanimivi so našim izseljencem, ki živijo širom sveta. Veliko je nostalgie. Ko ogledujejo moje izdelke, se spominjajo dni, ko so te stvari tudi sami uporabljali. Na koncu pa še vprašanje, kje se lahko kupio vaši izdelki v Polhovem Gradcu ... Ker v naši občini ni posebnega posluha za tovrstne etnološke izdelke, je nakup možen v trgovini Zakladi Slovenje na Bledu in trgovini Sonček v Piranu ter seveda tudi pri meni doma. Milka Bokal Ob zaključku motoristične sezone Srečanje na Črnem Vrhu V soboto, 27. septembra 2014, ob 15. uri seje pri cerkvi na Črnem Vrhu zbralo kar lepo število motoristov. V lepem sončnem vremenu je župnik Peter Nastran najprej opravil blagoslov z zahvalo za srečno prevožene kilometre v letošnji sezoni. Motoristi smo se priporočili angelom varuhom tudi za prihodnjo sezono. Pobudnik srečanja Franc Bradeško je pozdravil in nagovoril navzoče motoriste. Vse udeležence so pri Domu krajanov čakali golaž, domači kruh in okrepčilna pijača. Ko so bili želodci polni in je sonce začelo izgubljati svojo moč, smo odšli v dvorano Doma krajanov, kjer smo poslušali potopisno predstavitev motorističnega potovanja po Ameriki Dejane in Iztoka Zaje. Organizatorji se zahvaljujemo vsem udeležencem srečanja z željo, da se prihodnje leto spet srečamo. D. Plestenjak Jesen - najlepši letni čas Jesen je najlepši letni čas za sprehode v naravo, krajše izlete in razna druženja. Tako smo tudi letos v našem kraju poskrbeli za srečanje starejših krajank in krajanov, v nedeljo, 26. oktobra. Srečanja se radi udeležijo, saj vedno pripravimo krajši kulturni program in manjšo pogostitev. V programu smo letos slišali najprej pozdrav predstavnice KD Črni Vrh, predsednice KS Črni Vrh, medtem ko je župan občine, g. Franc Setnikar, opravičil svojo odsotnost. Kljub njegovi odsotnosti smo v njegovem imenu navzoče prav lepo pozdravili in jim zaželeli še naprej lepo nedeljo. Sledil je kratek zapis g. Milana Koširja kot spomin na tiste, ki so se za vedno poslovili od nas v zadnjem letu. Nato pa recitacija pesmi o našem kraju - Črni Vrh lepi visoko stoji - ter pesem, ki jo je zapisal naš sicer že umrli krajan Franc Pečenik, po domače Ažmanov Frence, za katerega verjetno nihče ni vedel, da je v preteklosti pisal tudi pesmi. Ko mu je v mladosti umrla sestrica, je prav njej posvetil pesem z naslovom Sestrici v spomin. Čisto za konec pa smo poskrbeli še za dobro voljo in malo popestritve s harmoniko, in sicer sta zaigrala mlada harmonikarja Klemen Škof in Rafco Plestenjak. Letos je bilo med navzočimi kar 5 okroglih jubilantov, ki so dopolnili 70, 80 ali 90 let, in posvetili smo jim posebno pozornost s skromnim darilcem. Čisto za konec pa smo na velikem platnu naše dvorane prikazali nekaj zelo starih slik Črnega Vrha, nekaj poročnih parov, ohceti in birm iz starih časov, nekaj slik pa iz dogajanj v kraju v njihovih mladih letih. Bilo je zanimi- vo in veselo, saj je marsikdo na sliki prepoznal ali dekle. Srečanje smo zaključili s pogostitvijo sebe ali koga drugega, za mnoge pa so skupaj in kramljanjem v prijetni družbi. ugotavljali, kdo se skriva na sliki kot mlad fant Katja Skopec Četrti dobrodelni koncert šentjoške Karitas Šentjošt, 16. november - Župnijska karitas Šentjošt je pripravila četrti dobrodelni koncert, zbrana sredstva pa bo namenila družinam, ki so jih prizadela zadnja neurja in poplave. »V družini sem doma« se je imenoval koncert, na katerem je nastopilo osem izvajalcev glasbe in petja iz domačih in drugih koncev Slovenje. Nastopil je domači otroški zbor-ček, Žuleva Lojze in France, z Blok je prispel Ansambel Tomaža Rota, nastopili so tudi družina Grdadolnik, Dekliški pevski zbor Plamen iz Horjula, harmonikar Dejan Osred- kar iz Butajnove, Kvartet As in Ansambel Jurčki, ki vrsto let skrbi tudi za ozvočenje prireditve. Prireditev sta vodila Metka Oblak in Žiga Tomi-nec, ki sta se z igrano vsebino sprehodila skozi odnose v družini. Uvodni nagovor je podal župan Franc Setnikar, ki je pohvalil pripravljenost domačinov za pomoč tistim, ki so jih prizadele posledice neurij in poplav. Podobno je menil Jože Kern, generalni tajnik Škofijske karitas Ljubljana, in še izpostavil pomembnost karitativnih dejavnosti v sedanjem času. Andreja Košir, gonilna sila šentjoške Karitas, se je ob koncu zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali tako pri tokratnem koncertu kot sicer, tekom leta, ko Karitas izvaja druge dejavnosti. Obenem je navzoče povabila, naj se ob zaključku koncerta še zadržijo v dvorani, na sproščenem klepetu ali na ogledu razstave, ki so jo pripravili otroci in učiteljice šentjoške osnovne šole, otroke pa je povabila na spremljajočo predstavo otroškega čarodeja Joleta Coleta. Gašper Tornine, foto: GT Miranda Grdadolnik in Ida Treven Pričevanje londonskega gangsterja v Polhovem Gradcu Nekoč nikamor brez pištole, danes ne brez rožnega venca Polhov Gradec, 26. oktober - Župnija Polhov Gradec je skupaj z založbo Družina tokrat v goste povabila nekdanjega londonskega gangsterja Johna Pridmora. Ta na videz izredno močan in neustrašen mož je polni dvorani spregovoril o svoji ranljivi plati življenja, o kateri piše tudi v treh avtorskih knjigah, ki v mnogih državah že veljajo za bralno in prodajno uspešnico. Večer pričevanj se je začel s čudovitim glasbenim nastopom Simone Černetič. Nato je gost večera zbrane povezal v molitvi. Tej pa je sledila grenka izpoved, ki jo je John začel z besedami: »Rodil sem se v vzhodnem delu Londona. Bil sem krščen, ampak nikoli prej nisem živel krščanskega življenja. Vedel sem, da ti ljudje molio, a nikoli prej nisem molil. Poznal sem cerkev, ampak je nikoli prej nisem obiskoval.« Takšno življenje je živel že kot otrok. Ko je bil star 10 let, sta se mu ločila starša, kar ga je močno zaznamovalo. Njuna odločitev je v njem sprožila veliko žalost, sovraštvo, in od- ločil se je, da v življenju nikoli več ne bo ljubil, saj sta mu prav njegovi najbolj ljubljeni osebi obrnili hrbet in ga zapustili. Postal je uporniški otrok, ki je že pri 13 letih začel krasti. Pri 15 letih je tako prvič pristal v zaporu za mladoletne. Ko so ga izpustili, se je znašel na isti poti, spet je kradel, saj je bilo to edino, kar je znal, in edino, s čimer se je znal dokazati. Pri 19 letih je znova pristal v zaporu in izkusil 24-urno samico, kjer je razmišljal celo o samomoru. Od tu je prišel še bolj zagrenjen in nasilen. Ker ni imel doma, si je tega našel na londonskih ulicah in v barih, kjer je spoznal na zunaj močne, pomembne in bogate moške - odgovorne za organizirani kriminal v Londonu. Želel se jim je pridružiti in jim postati del njih. Tako se je tudi zgodilo. »Začel sem delati zanje in postal sem zelo bogat, imel sem vse - dober avto, droge, denar in veliko deklet, a v sebi sem bil prazen,« je dejal John. Lastna praznina in dno razuzdanega življenja sta ga pripeljala do srečanja z Jezusom. »Nekoč sem v sebi začutil Jezusov glas, ki mi je govoril - daj mi svoje ranjeno srce.« O tem je spregovoril z mamo in spoznal, da so ga rešile prav njene molitve. Preko številnih drugih življenjskih zgodb je pričevalec spregovoril o tem, kje vse nas Oče spremlja, išče in celo najde pod ruševinami umazanih grehov. Po obisku duhovnih vaj ter po nepozabnem osebnem srečanju z Jezusom, prek spovedi in obhajila, je John znova zaživel. Močno ga je zaznamovalo tudi srečanje z Materjo Terezijo - to majhno in neustrašno žensko, ki je bila polna Jezusove ljubezni. »Čista ljubezen resnično izžene vsak strah,« je dejal in nadaljeval: »Nekoč hiše nisem zapustil brez pištole, danes je ne zapustim brez rožnega venca, ki je najmočnejše orožje. Nekoč sem bil le videti močan in neustrašen, a neustrašen in močan postajam šele sedaj, ko mojo notranjo praznino počasi zapolnjuje Njegova ljubezen.« Pred leti se je pridružil skupnosti svetega Patrika, kjer živi in deluje ter s svojo življenjsko zgodbo nagovarja in vabi na pravo pot mnoge prestopnike ter spreminja in spreobrača ljudi širom celotnega sveta. Tudi Polhograjce, prizadete v nedavnih poplavah, je opomnil in jih potolažil z besedami: »Ne bojte se, Bog ima načrt za vsakega izmed nas! Ne bojte se, tudi v bolečih trenutkih je Bog z vami in vas nosi po začrtanih poteh življenja.« Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Pri izrezovanju so otrokom pomagale tudi prijazne čarovnice. Buče, strahci, kostanj • V • Vf • • • in čarovniski napoji Polhov Gradec, 31. oktober - Turistično društvo Polhov Gradec je ob noči čarovnic v Polhograjski graščini pripravilo ustvarjalne delavnice za najmlajše pa tudi starejše otroke. Oblikovanje buč, izdelovanje papirnatih netopirjev in strahcev, pečen kostanj in bučkina juha ter privlačni raznobarvni čarobni napitki, ki jih je pripravila zabavna čarovnica, so oblikovali prvi tovrstni dogodek na Polhograjskem. Polhograjska graščina si je tokrat nadela skrivnostno, nekoliko srhljivo preobleko. Pred vhodom so namreč poskakovale strašne čarovnice in druge čudne prikazni, ki so mimoidoče spomnile na praznik čarovnic. A za vrati graščine se je slišal veder in nasmejan glas otrok in njihovih staršev, ki so se pri svojem početju očitno zelo zabavali. Ustvarjalne delavnice ob dnevu čarovnic ali ameriškem prazniku, poimenovanem halloween, kamor so nas letos prvič povabili člani Turističnega društva Polhov Gradec in njihovi prijatelji, so bile odlično obiskane, organizatorji so našteli skoraj dvesto udeležencev. Prostor, ki so ga poimenovali dvorana skrivnosti, je kipel od otroške ustvarjalnosti. Organizatorji so priskrbeli več kot petdeset buč, mnogi so jih prinesli tudi s seboj, iz katerih so po prvotnem ameriškem običaju izrezovali najrazličnejše oblike, žalostne in vesele, prijazne in strašljive like, ki so šele ob večeru v grajskem parku dobili pravo podobo in sij. Tisti, ki so ostali brez buče ali so bili za uporabljanje ostrih nožičev še premajhni, pa so na podoben način porisali oranžne balone. Zanimivo je bilo tudi izdelovanje papirnatih netopirjev ter belih strahcev iz Zunaj pa je diSalo po kostanju, bučni juhi, kuhanem vinu in čaju. vrtnarske koprene, pri čemer so najbolj uživali najmlajši obiskovalci. Najdaljša vrsta pa je bila pred delavnico poslikav, kjer sta prijazni čarovnici na lica otrok risali različne čarovniške motive, ter pred barom čarovnice Marjete, ki je skrivnostno mešala zvarke iz najrazličnejših sestavin, kot so okostnjakova kri, kačja slina, netopirjev smrkelj in podobni okusni pripravki, s katerimi so se odžejali otroci. Odrasli pa so svoje okrepčilo dobili v grajskem parku, kjer so se hladili in kuhali raznovrstne čarobne eliksirje. Poskrbljeno je bilo tudi za lakotnike. Sladek prigrizek v obliki čarovničinega nohta jih je čakal v notranjih prostorih, zunaj pa je moški del članstva pekel kostanj in mešal bučno juho, vse izredno okusno in povsem primerno vremenu ter letnemu času. Dišave, ki so prihajale iz velikih loncev, so premamile tudi mnoge mimoidoče izletnike, kolesarje in sprehajalce, ki so se ustavili in zaužili kanček dneva čarovnic. Dogodek, ki si ga je zamislila Nina Zibelnik, in sicer na domačem dvorišču, kjer vsako leto pripravi malo razstavo izrezljanih buč (ali jih razstavi na okenskih policah), je zares odlično uspel. Temu bi najverjetneje prikimali vsi udeleženci, tako obiskovalci Razstavljene buče v grajskem parku so pravi čar dobile Sele, ko se je ugasnil dan. kot organizatorji. Ti so ob zaključku dejali: »Imeli smo se odlično in noro smo se zabavali. Res je nesmiselno sestavljati stavke, dan lahko opišemo le z besedami: noro, dobro, veseli, zadovoljni, presenečeni, ponosni ...« Zibelnikova se v imenu celotne organizacijske ekipe zahvaljuje vsem, ki so brezplačne delavnice za otroke omogočili: prostovoljcem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi dogodka, ter sponzorjem, podjetjem MVA, d. o. o., Čebelarstvo Božnar, Oblak Rajko - Ferodom, d. o. o., Gostinstvo Mojca Čuden, s. p., in turističnemu društvu, ki je prispevalo levji delež. Brez naštetih, kot tudi brez obiskovalcev, ki so se dogodka udeležili v takšnem številu, ta ne bi pustil takšnega vtisa. »Prav množičen obisk, odlično vzdušje obiskovalcev in seveda nasmejani obrazi zadovoljnih otrok so tisto, kar nam poplača ves vloženi trud,« dodaja Zibelnikova. O ponovitvi dogodka v naslednjem letu torej ne gre dvomiti, prav gotovo pa si bo po zagotovilu organizatorja ta nadel nekoliko bolj izvirno ime. Vse preostalo naj do prihodnjega dneva čarovnic ostane skrivnost. Nadja Prosen Verbič, Foto: npv Prva »bučmanka« naSe občine! Noč čarovnic ali angleško halloween kot okrajšava za all hallow's eve (večer vseh svetih) je praznik, starejši od krščanstva, ki ga predvsem v angleško govorečem zahodnem svetu praznujejo v noči z 31. oktobra na 1. november. Danes gre za zabavno in otrokom všečno izpeljanko katoliškega praznika vseh svetih, ki pa ima zelo stare korenine in ni le komercialni ameriški šov; stari Kelti so namreč že petsto let pred Kristusom 1. novembra slavili začetek novega leta in častili boga sonca. Zastavico namesto sveče Prvi november je tudi državni praznik, dan spomina na mrtve, ki je tudi praznik sveč, kajti Slovenci smo evropski rekorderji po prižganih svečah na prebivalca. A smo zelo pozitivno sprejeli dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov, ki že peto leto poteka po večjih pokopališčih, sprva na pobudo mladih iz Zagorja. Svojo okoljsko ozaveščenost in pripravljenost pomagati ljudem izkažemo s tem, da kupimo reciklirano zastavico namesto sveče pri enem od 200 prostovoljcev iz vse Slovenije. Namen akcije je, da bi namesto pretiravanja s krašenjem grobov naredili nekaj dobrega za žive. V petih zaporednih akcijah so v vsej Sloveniji zbrali več kot 50.000 evrov, ki jih namenijo za nakup zdravstvenih naprav in pripomočkov, ki rešujejo življenja. »Če boste prižgali svečo manj, boste prispevali k čistejšemu zraku in zmanjšanju količine odpadkov. Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni,« se strinjajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so lansirali medijsko akcijo »Bi prižgali letos svečo manj?«. Po običaju se otroci na noč čarovnic preoblečejo v različne kostume pošasti in vampirjev ter hodijo od vrat do vrat, kjer prosijo za sladkarije. Zelo priljubljen običaj za noč čarovnic je izrezovanje buče, v katero se nato vstavi sveča, da odseva sence bolj ali manj grozljivih podob. Umetnost in tradicija Ženja Virtič se je priselila v Polhov Gradec s šestimi leti, ko so starši kupili in prenovili staro vrstno hišo v centru vasi, v kateri so bile nekoč garaže za poštne kočije. Prav tu, kjer danes njena mlada štiričlanska družina prebiva in enkrat letno razveseljuje krajane s prav umetelno izrezljanimi podobami iz buč. Vloga partnerja Gašperja ni zanemarljiva, saj je on tisti, ki z moško roko izdolbe velike buče, katere si ogledujeta že mesec pred praznikom čarovnic na barjanskih njivah in se potem pogajata za ugodno ceno. Vsako leto jih načrtujeta in izdelata vsaj deset, a ravno letošnja jesen je bila tako topla in mokra, da so preživele le štiri, preostale so zgnile. Ženja je tista, ki si zamisli podobe, navdih najde na spletu ali v naravi, nakar je pravi iz- ziv sliko kar najnatančneje narisati na oranžno rastlinsko podlago. Notranjost buč je prava poslastica za sosedove kokoši, semena buč pa se posušijo, shranijo in nato posadijo dalje pri enem od dobaviteljev. Najdlje traja rezbarjenje buče, pri čemer uporablja Ženja vse vrste nožkov in izvijačev, predvsem pa potrebuje potrpljenje ... pa tudi glasbo in pogovor, rezbarjenje je namreč postalo obred in tradicionalni družinski dogodek. To še posebej razveseli hčerkici, ko se nova buča prvič testira in zasije v temni kopalnici. Tudi graščina je pripomogla Njena najbolj uspela buča je tista, ki je imela na zadnji strani podobo mačka (ta se je projicirala na zid v nekajkratni povečavi), spredaj pa je bila izrezljana miš . buča z zgodbo, buča Tom in Jerry ... Ženji izzivov ne manjka - po 14 letih se je vrnila na fakulteto, dokončat matematiko in še nekaj izpitov na fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer informacijski sistemi. Sicer je zaposlena kot regijski vodja v podjetju s 50 tekstilnimi trgovinami. Nekaj časa je ustvarjalno žilico udejanjala z oblikovanjem hišnega tekstila, zdaj pa ustvarja predvsem trgovinske aranžmaje. In zlepa se ne ustavi, niti je ne moreš ustaviti - dolga leta je denimo tudi trenirala nan-budo in karate ... Srečno in pozitivno še naprej, naj bo domišljija in ustvarjalnost brez omejenih ljudi mej! Sebastjan Vehar ! Sproščeno vzdušje na koncertu Adija Smolarja Letos je bil na koncertu presenečenja, ki ga vsako leto organiziramo v Turističnem društvu Polhov Gradec, znova gost znani slovenski kantavtor Adi Smolar. Na odrskih deskah v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu smo pripravili pravo domače vzdušje, ki je bilo kot nalašč za sproščeno počutje na sicer nekoliko siv jesenski sobotni večer. Adijeva glasba, včasih melanholična, večkrat pa razigrana in vesela, je napolnila dvorano ter od prvega trenutka dalje skrbela za nasmejane obraze in dobro voljo pri ljudeh. Njegovim komentarjem, včasih nekoliko hudomušnim, smo se od srca nasmejali ter se zamislili ob vseh resnicah o življenju, ki jih tako prijazno, kot zna samo on, položi v srca preprostih ljudi. Slišali smo njegove stare pesmi, nekatere že prav zimzelene, ter tudi pesmi z njegovega zadnjega albuma. Dveurni koncert nas je napolnil s pozitivno energijo, ki smo jo čutili še dolgo v večer. Zadovoljni obiskovalci pa so se že spraševali, kateri gost bo nastopil na koncertu presenečenja v prihodnjem letu. Naj to ostane - presenečenje. Za TD Polhov Gradec, Vili Koprivec Foto: Anže Bizjan Učenci OŠ Polhov Gradec pišejo Ljubljanski maraton Zjutraj sem se zbudila in komaj čakala, da se odpravim v Ljubljano, kjer je to soboto potekal 19. ljubljanski maraton. Ko je ura odbila dvanajst, sva se z očetom odpravila in napetost v meni je naraščala. Parkirala sva avto in se napotila proti hotelu Slon, kjer je bilo zbirno mesto. Ko sva prispela, naju je tam že čakala učiteljica Sanja Štempihar, ki poučuje športno vzgojo. Razložila nama je, kako bo potekal dan. Dala mi je startno številko, čip, diplomo in majico. Čip sem si zavezala na vezalke, saj s pomočjo čipa organizatorji vedo, koliko časa si potreboval za tek in kateri si pritekel v cilj. Z glasnim pokom so oznanili, da moramo pričeti s tekom. Tekla sem dva kilometra in v cilj pritekla čisto zadihana in rdeča. Dobila sem še medaljo za sodelovanje, oddala čip učiteljici in ji zaželela lepe počitnice. Petra Cankar, 7. a Poplave Torkov večer, 22. 10. 2014, se je začel z močnim vetrom in grmenjem, ki se je pozno v noč nadaljevalo z močnim dežjem. Naslednje jutro sta mi oči in mami povedala, da ne moreta v službo, ker je cesta proti Ljubljani na več mestih poplavljena in zato neprevozna. Potihem sem se veselila, saj sem vedela, da bo pouk najverjetneje odpadel. Kljub temu sem šla v šolo preverit, ali se mi je želja uresničila. Vsa vesela, ker se mi je želja izpolnila, sem odhitela domov. Vese- lo novico sem sporočila tudi sošolkama, ki sta mi prihajali naproti. Staknile smo glave skupaj in že smo dobile idejo. Dogovorile smo se, da odložimo torbe in se odpravimo na sprehod okoli Polhovega Gradca. Na sprehodu smo videle, kako so nemočni ljudje, ki živijo ob reki Božni, iz svojih hiš nosili stvari, ki jim jih je uničila voda. Dež je tekom dneva ponehal, nivo vode je upadel in stvari so se umirile. Julja Železnikar, 7. a 4. oktober, svetovni dan boja proti mučenju živali Svetovni dan boja proti mučenju živali je dan, ko se spomnimo, da so tudi živali sočutna bitja. Spomnimo se, da jih ne smemo mučiti, kaj šele ubijati. Zanje je treba skrbeti in se veliko ukvarjati z njimi. Živali so nedolžna bitja, ki imajo čustva, prav tako kot mi. Še vedno najdemo ljudi, ki živali mučio, jim ne dajejo dovolj hrane, jim ne dajejo pitne vode ... 4. oktober posvečamo spominu na svetega Frančiška Asiškega, zaščitnika živali. Ob tem dnevu tudi opozarjamo, da je veliko živalskih vrst ogroženih. Človek načrtno izsekava gozdove, da bi dobil obdelovalno zemljo. Po številnih podatkih svetovnih ustanov za zaščito živali vsak dan izgine na stotine živalskih vrst, najhuje pa je to, da je največji sovražnik živali prav človek. Svetovni dan živali se je začel leta 1931. Slovenja je zakon o zaščiti živali sprejela leta 1999. Grozno je, da ljudje izkoriščajo živali samo za lastne potrebe in ob tem ne pomisljo, da živali trpjo. Bojimo se, da naš odnos do živali še vedno ni takšen, kot bi moral biti. Po mojem živali najbolj mučio tisti, ki jih pustio zaprte dlje časa v vročem prostoru brez hladne vode, sami pa se v senci hladijo s hladno pijačo ali sladoledom. Takšen prostor je tudi avto. Na svetu so tudi ljudje, ki imajo hišne ljubljenčke sprva radi, ko pa ugotovijo, koliko dela je z njimi, jih zavržejo v naravo. Takšne živali hitro pristanejo na jedilniku drugih, močnejših, divjih živali. Lahko pa se tudi zgodi, da niso dovolj spretne, da bi si poiskale zavetišče, zato poginejo. Bilo bi lepo, če bi vsak človek imel ob sebi kakšno domačo žival in bi ji s tem polepšal življenje. Tako bi bilo veliko manj živali zapuščenih in mrtvih. Živali uporabljajo tudi za preizkušanje zdravil, pri čemer so stranski učinki neznani. Nekateri ljudje uživajo v gledanju bikoborb, pasjih in petelinjih bojev, meni pa se to zdi grozno, saj živali medtem trpjo in se poškodujejo. Nepravično je, da v črnih trgovinah prodajajo živalsko krzno. Prav je, da se ob tem dnevu spomnimo, da je pred tisočletji človek udomačil žival in s tem prevzel odgovornost, da zadovoljuje njene življenjske potrebe. Živali, ki živio v divjini, so žrtve neusmiljenega lova. Higiena je pri vseh hišnih ljubljenčkih izredno pomembna. Negovanje živali je pomembno za njihovo zdravje in dobro počutje. Špela Bizjan, 6. b OŠ Polhov Gradec Teden otroka Odprtje Tedna otroka v ponedeljek, 6. 10.2014, je potekalo v znamenju kmečkih iger. Zbrali smo se v amfiteatru, kjer se je začelo ogrevanje. Vsi oddelki so tokrat tekli cel krog okoli šole in se vrnili na športno igrišče, kjer so se usedli na mesto za gledalce. Začela se je štafeta med posameznimi oddelki; 1. a se je pomeril s 1. b v nošenju peska z žličko ter vodenju krompirja s hokejsko palico, 2. a se je pomeril z 2. b v skakanju v žakljih ter metanju škornja v škatlo, 3. a se je pomeril s 4. a razredom v hoji s smučko za tri osebe ter hoji s hoduljami. Vlečenje vrvi med oddelki pa je narekoval tempo naših iger. Vsi so napeli mišice ter pokazali svoje spretnosti. Na koncu tekme pa se je za vse našlo nekaj sladkega za pod zob, no, za tiste, ki so bili zmagovalci, nekaj več. (Vodja: učitelj Matija) V torek, 7. 10. 2014, je bil »Dan IKT« in za večino učencev najbolj zanimiv dan, saj so lahko prinesli v šolo tudi svoje računalniške »rekvizite« - pametne telefone, ipade, prenosnike, MP3, MP4 ... Razkazovali so jih sošolcem in se z njimi zabavali ob različnih igrah. Učenci so imeli možnost uporabljati tudi šolske računalnike v računalnici, svoj ritem so preizkušali ob plesu na dance padu (plesni plošči), znanje pa so pridobivali ob reševanju kviza s pomočjo glasovalnih napravic in ob uporabi interaktivne table. Tisti učenci, ki se niso našli v vsej tej elektroniki, pa so se lahko sprostili ob risankah in družabnih igrah. Naša »računalniška mladina« obvlada vse moderne naprave in včasih se tako česa od njih naučimo tudi učitelji. Tako so uživali, da nekateri ta dan najraje ne bi šli domov. (Vodja: učiteljica Francka) Sreda, 8. 10. 2014 - Modna revija in ples Naše male manekenke so na modni brvi predstavile različne blagovne znamke modnih do- datkov, pokrival, očal, rokavic, pasov, nogavic, škornjev in dežnikov. Ob glasbeni spremljavi so jih dečki, učenci višjih razredov in učitelji spodbujali in spremljali s klopi. Ob tem so vodeno sodelovali z deklicami, jim ploskali, se priklanjali, migali v ritmu glasbe ter jih spodbujali z glasnimi vzkliki. Prjetno je bilo opazovati navdušenje dečkov nad lepotami svojih vrstnic, ki so poleg naštetega predstavile različna ličila, ki so jim krasila mladostne obraze. Mladi manekeni se niso zgolj sprehodili po modni brvi, ampak so se tudi predstavili. Prikazali so spretnosti rokovanja s športnimi rekviziti, nekaj borilnih tehnik, predstavili boks in karate, se vozili s kolesi, rolerji, igrali hokej, košarko, odbojko, nogomet, rokomet, namizni tenis, tenis, se v samih kopalkah in s kopalnimi pripomočki sprehajali po brvi, tudi ritensko, v plavutkah, in se na koncu s pohodniki in plezalci priključili smučarjem v smučarskih čevljih in na smučeh. Z modno revijo smo želeli dvigniti samozavest otrok, odpraviti strah pred nastopanjem, spodbujali smo ustvarjanje pozitivne samopodobe ter sprejemanje drugačnosti. (Vodja: učiteljica Suzana) Četrtek, 9. 10. 2014 - Kulinarične delavnice Zbrali smo se v jedilnici in se lotili priprave različnih sladkih dobrot. OPB 1. a je organiziral pripravo slanih krekerjev, OPB 1. b pa pripravo maslenih ter čokoladnih piškotov različnih oblik in velikosti. OPB 2 se je posvetil finomotori- ki ter je iz sladke mase izdeloval najrazličnejše okraske. OPB 3 je navdušeno pripravljal privlačne tortice na palčkah, OPB 4 pa je potrpežljivo in z veliko ljubezni pripravil slastno sadno solato s smetano. Otroci so v delavnicah neizmerno uživali ter sodelovali in soustvarjali pri različnih izdelkih. Sladkih dobrot ni zmanjkalo niti za pokušino za starše. Bilo je sladkooo in nepozabno. (Vodja: učiteljica Sonja) Petek, 10. 10. 2014 - Jesenski piknik Lepo vreme zadnjega dne v Tednu otroka smo izkoristili za že skoraj tradicionalni jesenski piknik. Naši učenci so že ves teden prej v šolo pridno prinašali jesenske sadove in plodove, tako da smo imeli vse, kar smo potrebovali za res dober jesenski piknik. Pekli smo kostanj, krompir, jabolka in kruh na palici. Ustvarjali smo s slanim testom ter ga krasili z gozdnimi plodovi in semeni. Delali smo mozaik iz koruznih zrn, tekmovali v slačenju in robkanju koruze. Gostili smo se z orehi in grozdjem, odprto pa smo imeli tudi stavnico, kjer so otroci lahko »glasovali« za najtežji krompir. Za dobro razpoloženje pa je ne nazadnje poskrbelo tudi zabavno glasbeno ozadje. Več pa naj povedo kar slike same. Skratka, učitelji podaljšanega bivanja OŠ Polhov Gradec smo sebi in otrokom znova dokazali, da je v slogi moč in da kjer je volja . (Vodja: učiteljica Darja) Miranda Grdadolnik in Ida Treven Restavratorska delavnica za otroke vrtca Šentjošt Otroci iz skupine Zajčki, iz vrtca Šentjošt, smo se 16. oktobra udeležili delavnice, ki sta jo organizirala Anita in Vid Klančar v svoji restavratorski delavnici. Delavnica je bila organizirana v sklopu Dnevov kulturne dediščine 2014 (Dediščina gre v šole). Otroci so na delavnici slikali fresko - sliko na svež apneni omet. Najprej so zmešali apneno malto (gašeno apno in mivka), ki so jo nanesli na podlago. Med sušenjem malte so otroci pripravili slikarske podlage. Starejši so po slikarskih predlogah (kopirani detajli srednjeveških fresk) na polivinil prerisali konture, ki so jih pozneje odtisnili v omet. Mlajši otroci so na liste naslikali lastne predloge. Sledilo je slikanje freske na sveži omet. Za slikanje so uporabljali pigmente, zmešane v apneni vodi. Nastale freske smo po nekaj dneh, ko so se posušile, razstavili v prostorih vrtca. Otroci so bili nad svojimi »freskami« navdušeni in ravno tako njihovi starši. Hvala Aniti in Vidu za novo izkušnjo za naše male umetnike. Mateja, Mojca in otroci Izlet na Štajersko V noči s torka na sredo, 22. oktobra, je v naših krajih divjala močna nevihta z vetrom. Marsikdo ni spal, voda je drla in pred sabo odnašala vse ter zalivala hiše. Enako je bilo tudi za 15 članov DU Dobrova, in tako niso mogli z nami na izlet na Pohorje in v Maribor. Na pot smo se odpravili kljub slabemu vremenu, s kar dvema avtobusoma. Na postajališču Lopata sta se nam pridružila še vodiča Urša in Gregor. Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je poraščeno z iglastim gozdom. Med vožnjo smo izvedeli veliko podatkov o tem delu Slovenje, najvažnejše pa je, da nas je presenetila lepa bela pokrajina, obdana s snegom. Bolj smo se vzpenjali, več ga je bilo, ob vzpenjači, ki je te dni sicer samevala, smo se tudi kepali. Temperatura se je spustila na 3 stopinje, tako da nas je pošteno zeblo; komaj smo čakali, da smo se vrnili na avtobus in se odpeljali na toplo malico v hotel Zarja. Med potjo je bilo na cesti približno 15 centimetrov snega, tako da so ga pred avtobusom plužili. Posijalo je tudi sonce. V hotelu so nam postregli s toplo malico - pohorskim loncem. Po uri in pol smo se odpravili nazaj v dolino. V predmestju Maribora sta nas pričakali lokalni vodički. Najprej smo imeli avtobusni ogled predmestja Maribora, trajal je približno 30 minut. V staro mestno jedro smo se odpravili peš. Razdelili smo se v dve skupini. Odšli smo do Trga generala Maistra. Trg krasio fontane, spomenik generala Maistra in spomenik pesnika Antona Tomšiča, v neposredni bližini pa sta grad in stavba mestne občine. Ogledali smo si tudi Trg svobode, kjer se vedno kaj dogaja, razni sejmi, zborovanja, nastopi in zabave. Posebno zanimiv je spomenik NOB, ki je delo Slavka Tihca iz leta 1975. Mariborčani ga imenujejo Kodžak. Na trgu se nahaja Vinagova klet, ena najstarejših v Evropi. Pozdravili smo se tudi z županom Fištravcem. Sledil je ogled Grajskega trga, Gosposke ulice, in že smo bili na Slomškovem trgu, kjer stoji kip, posvečen škofu Antonu Martinu Slomšku. Ta trg se je prej imenoval Stolni trg, leta 1919 pa so ga preimenovali v Slomškov trg. Na tem mestu stoji tudi stolna cerkev. V njej je Slomškov grob, katerega smo tudi obiskali. Na koncu smo se ustavili še na Lentu. To je kraj, kjer raste najstarejša trta na svetu. Trta se imenuje modra kavčina, stara je več kot 400 let in je vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov, kot najstarejša trta na svetu. Posadili so jo konec srednjega veka, niso je uničili niti požari niti uši, kajti obstati ji je pomagala reka Drava, korenine ima globoko v dravskem produ. Je edina, ki ima lasten muzej - v hiši stare trte. Njene potomke rastejo na vseh kontinentih in po številnih krajih v Slovenji. Pri stari trti se je naš vodeni ogled po mestu zaključil. Na voljo smo imeli še nekaj prostega časa za kozarček ali kavo. Počasi smo se zbrali in se z našima vodičema odpravili proti avtobusu, spotoma pa se sprehodili po Trgu Leona Štuklja, ki je nov - odprtje je bilo v letu 2011. Velja za največji slovenski trg, saj meri 9000 kvadratnih metrov. Na postajališču smo počakali na naša avtobusa. Odpeljali smo se proti Slovenski Bistrici, v družinski hotel na dobro kosilo, kjer smo dan, ki se nam je slabo začel, lepo zaključili. Za DU Anica Tomšič Od poletja do zime Pohodniki Društva upokojencev Dobrova smo v preteklih mesecih imeli kar nekaj lepih pohodov. Ce nam jo je na načrtovani dan zagodlo slabo vreme, smo pohod prestavili in izplačalo se je, saj je hoja v naravi v lepem vremenu prijetnejša. Tudi s še tako pisanim dežnikom v roki sta v kislem, deževnem dnevu pot v strm breg ali spust v dolino otežena in tudi manj varna. V juliju smo bili na Snežniku. Avtobus nas je pripeljal do Sviš-čakov, od tod pa pot pod noge, skozi gozd in naprej, skozi grmičaste pritlikave bore, po skalnati stezi do vrha. Ves napor ob hoji po strmem pobočju je bil poplačan z lepim razgledom na vse strani, od morja do naših najvišjih gora ter prek zaplat živopisnih gorskih cvetlic. V mahovju med skalami pa so kukali na plan šopi najlepše gorske rože - planike. Z lepimi vtisi smo se vrnili v dolino. Avgusta smo za pohod izbrali pot od Iškega Vintgarja do Krvave Peči. Stezica nas je vodila po soteski ob bistri reki Iški. Pot je bila prav zanimiva, hlad soteske in žuborenje vode sta prijetno vplivala na počutje. Sotočje Iške z rečico Zalo, ki priteče z Rakitne, je stičišče štirih občin: Brezovice, Iga, Velikih Lašč in Cerknice. Od tod pa je naša pot krenila v breg in po strmih pobočjih skozi gozd, vse do planote, kjer leži vasica Krvava Peč. Vas ima bogato zgodovino, večkrat je bila požgana in po zadnji vojni nekaj časa prazna. Zdaj pa je naseljenih nekaj hiš in maloštevilni prebivalci se trudio, da bi vas čim bolj zaživela. Ogledali smo si cerkev sv. Lenarta, vojaški muzej in pa letno gledališče, ki so ga zagnani vaščani naredili v kraški kotanji in kjer prirejajo igre, koncerte ter druge kulturne dogodke. Da pa bi naš pohod še malo obogatili, nam je naš Matko povedal nekaj o treh velikih možeh, ki so se rodili in delovali v okoliških krajih, Primožu Trubarju, Josipu Stritarju in Franu Levstiku, na koncu pa smo se zapeljali še v Stritarjevo rojstno vas Podsmreka. Prav nič nas ni motil dež na naši poti domov, saj smo bili veseli, da so se temni oblaki, ki so se zjutraj zgrinjali nad Iškim Vintgarjem, čez dan razkropili in smo po suhem prehodili načrtovano pot. V septembru smo šli na Paški Kozjak, pogorje med Šaleško dolino in Dobrno. Iz vasi Paka smo se zapeljali v breg do planinskega doma, od tu naprej pa smo se odpravili po stezi skozi gozd, do vasice Sv. Jošt, kjer nam je vaški župnik pripovedoval o nekdanjem življenju v teh odročnih krajih ter sedanjem zamiranju življenja v teh vaseh in odhajanju prebivalcev v dolino. Iz vasice smo se povzpeli navzgor in pot nadaljevali po skalnatem grebenu do najvišjega vrha. Na zeleni planoti jase Ojstrice smo se odpočili in čakal nas je le še kratek spust skozi gozd do lokalne ceste ter vrnitev do planinskega doma. Nad Uršljo goro in Peco so se že zgrinjali črni oblaki in napovedovali hudo uro. Mi smo se varno vrnili domov, nad Šaleško dolino pa je divjalo hudo neurje, ki je sprožilo številne plazove in zalivalo hiše. Oktobra pa smo odšli na Dolenjsko - po Lavričevi poti. Pohod smo začeli v vasi Bukovica. Pot je potekala malce navzgor, malce navzdol, skozi vasi Cerovec in Felič Vrh ter do najvišjega vrha Osrenca, nato smo se spustili v dolino prek potoka Bukovica in zagrizli v strmi breg proti planoti, do vasice Pristava. Tu smo si ogledali nekaj krajevnih znamenitosti. Prebivalci vasi se trudio, da bi v ta lepi kraj privabili čim več obiskovalcev. Tukaj je zadnja leta svojega življenja prebivala rimska plemkinja in ovdovela žena avstrijskega vojvode Leopolda, Virida. Ceprav so bile naše noge že utrujene, smo zmogli še zadnji del poti do planinskega doma na Gradišču nad Stično. Dom stoji na pobočju hriba z lepim razgledom na dolino. Zanimiva je skalnata okolica s številnimi vdolbinami in jamami. Oskrbnik doma nam je razkazal tudi bogato in lepo obnovljeno cerkev sv. Nikolaja. Ob spustu v dolino smo z avtobusa lahko opazovali obširnost zgradb Stiškega samostana. Novembra pa nismo odšli daleč, želeli samo spoznati kraje v naši bližnji okolici. Pohod smo začeli v vasi Butajnova, ki leži na zahodnem delu Polhograjskega hribovja. Pot nas je vodila mimo samotnih kmetij. Žled je v teh gozdovih naredil veliko škode, toda skrbno obdelane travnate površine in urejene hiše dokazujejo, da v teh oddaljenih krajih še vedno vztrajajo ljudje in ohranjajo domačije svojih prednikov. V olajšanje jim je boljša povezava z dolino, kot je bila nekoč. Ob koncu naše poti nas je prijazna gospodinja pogostila z domačimi dobrotami. Pohod smo zaključili v Pograjskem domu z okusnim bogračem. Z decembrskim pohodom od Sežane do Tomaja, po poti, kjer je nekdaj hodil Srečko Kosovel, pa bo skupina pohodnikov Društva upokojencev Dobrova zaključila letošnje leto. I. Ž. Teden otroka na OŠ Dobrova Na OŠ Dobrova se učenci vsako leto še posebej veselio tedna otroka (ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni), saj se v tem tednu na naši šoli vedno dogaja kaj posebnega. Trudimo se, da je šolski vsakdan popestren, bolj sproščen in drugačen, kar dosežemo z različnimi prostočasnimi in razvedrilnimi dejavnostmi. V prvi triadi so učenci spoznali poklic knjižničarja. Knjižničarka Zvonka jim je s pomočjo starejših učenk, ki so bile »knjižničarke za en dan«, predstavila svoj poklic. Naučili so se, kako mora biti »opremljena« vsaka knjiga, kako potekata izposoja in vračilo knjižnega gradiva. Učenci prve triade so imeli v tem tednu Petošolka, učiteljica za en dan tudi športni dan, in sicer so se odpravili na pohod na Gradišče, kjer so jim starejši učenci z dramskimi vložki predstavili gradiške legende. V četrtek so se preizkusili še v svojih gibalnih spretnostih, ko so se udeležili plesnih delavnic pod vodstvom ge. Nataše Potočnik. Učenci 4., 5. in 6. razreda so imeli v tem tednu športni dan, uživali so v vodnih doživetjih vodnega mesta Atlantis. Cetrtošolci so bili opravičeni ocenjevanja, petošolci pa so imeli ustvarjalni teden - iz žgane gline so oblikovali sovo, ki nosi simbol naše šole, hrastov list. Imeli so tudi tehniški dan, ki je bil namenjen izdelavi zmaja in balona iz svilenega papirja. Na predmetni stopnji pa so si učenci pri učnih urah širili obzorja na drugačen način kot po navadi. Pri urah slovenščine so si ogledali film, ki se navezuje na aktualno snov; pri urah angleščine so si nekateri razredi pripravili pravo angleško čajanko; pri urah geografije in zgodovine so se ukvarjali z raznimi didaktičnimi igrami. Učenci 7. razreda so imeli tehniški dan, kjer so na kuharskih delavnicah zavrteli kuhalnice in sami pripravili skuto in domač kruh. V sodelovanju s predstavniki šolske skupnosti je v celotnem tednu potekalo še nekaj projektov. Znova smo izpeljali že tradicionalni projekt Poklic za en dan, kjer izžrebani učenci postanejo delavci šole za en dan. Tako smo dobili nove učitelje, svetovalna delavca, knjižničarje, ravnatelje itd., ki so s pomočjo mentorjev spoznali, kako poteka delovni dan nekaterih zaposlenih na šoli. Na šolskem radiu Glasbook je ekipa šolskega radia vsak dan med glavnim odmorom (in še kakšno minuto čez) vrtela glasbene želje, ki so jih izrazili posamezni oddelki. Glasba je bila odlično sprejeta, nemalo učencev in učiteljev je ob tem veselo prepevalo, nekateri so celo poskakovali. Učenci novinarskega krožka so v tem tednu obiskali oddelke vrtca na Dobrovi in v Brezju, kjer so otrokom brali pravljice. Otroci so šolarje z navdušenjem sprejeli in z velikim zanimanjem prisluhnili prebranim zgodbam. Nato so učenci z otroki še malo poklepetali o tematiki pravljic ter o samem življenju v vrtcu in šoli. Živa Mrzlikar Kuharske delavnice sedmošolcev Bo Darsova hiša res porušena še pred koncem leta? Log, 12. november - Pogoji za rušitev so namreč izpolnjeni, dinamika del pa naj bi bila odvisna od vremenskih razmer. Kot smo izvedeli, imajo na Darsu za propadajočo hišo ob regio-nalki na Loški cesti 3 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Poteka pa tudi postopek izbire izvajalca gradbenih del. »Trenutno je Pogodba za odstranitev objektov ob AC in HC v Republiki Slovenji, sklop 2, v podpisu pri izvajalcu del. Uspešni ponudnik mora v roku 10 delovnih dni dostaviti ustrezno bančno garancijo za dobro izvedbo del. Temu sledi uvedba v delo izbranega izvajalca ter predaja projektne dokumentacije in gradbenih dovoljenj,« so nam pojasnili v Darsovi službi za komuniciranje. Izvedeli smo še, da je izvajalec dolžan pripraviti terminski plan in tehnologijo rušenja objektov. Po oceni Darsa bi bilo objekt ob primernih vremenskih razmerah možno odstraniti še v letu 2014. Sicer pa naj bi izbrani izvajalec poleg omenjene hiše v sklopu javnega naročila odstranil še štiri objekte ob hitri cesti oziroma avtocesti v Žalcu, na Vranskem, na Lukovici in v Ljubljani. V. L. Napotki ob začetku ogrevalne sezone V Slovenji vsako leto beležimo okoli 450 dimniških požarov in povprečno deset zastrupitev ljudi z ogljikovim monoksidom. Pred ogrevalno sezono so na ministrstvu za okolje in prostor pripravili zloženko o pravilnem kurjenju z drvmi v lokalnih kurilnih napravah, ki jo najdete na spletni strani Občine Log - Dragomer, v rubriki Odvoz odpadkov na naslovu http://www.log-dragomer.si/obcina/images/man-dat_2014_18/dokumenti/november/kurjenje_le-sa4.pdf. V. L. Cesta do pokopališča je asfaltirana 300 metrov ceste Pod Lovrencem, ki vodi do dragomerškega pokopališča, je asfaltiranih, manjkajo le še cestne varnostne ograje. Stroji Euro Grada so zadnja dva meseca brneli na cesti Pod Lovrencem, ki je po dolgih letih le dobila novo podobo. Cesta je nekoliko širša, razširili so jo do 4 metrov, uredili izogibališče, pozabili pa niso niti na razsvetljavo ceste in odvodnjavanje. Več o tem je povedal Jure Jančič iz občinske uprave: »Cesta je bila do globine 40 cm nasuta z novim tamponom, ki so ga delavci utrdili in nato položili asfalt v debelini 7 centimetrov.« Ob gradnji so v cestišče položili kabelsko kanalizacjo in postavili javno razsvetljavo. Največ pozornosti so posvetili odvodnjavanju, saj je to območje plazovito in z obnovo ceste niso želeli poslabšati razmer v dolini. Kot smo izvedeli, bi v primeru, da bi vse meteorne vode speljali po eni cevi v dolino, preobremenili že tako preobremenjene vodotoke v Dragomerju. Kakšno rešitev so našli projektanti, je pojasnil Jančič: »Odvodnjavanje se je uredilo z vgradnjo drenažne cevi, revizijskih peskolovnih jaškov in izpustov. Iztočne glave izpustov so se obdelale s kamnito zložbo v betonu.« Da je rešitev dobra, se je izkazalo tudi ob novembrskih poplavah, ki so prizadele bližnje občine, saj težav z odvodnjavanjem na novi cesti niso imeli. Jančič nam je povedal, da je odvodnjavanje meteornih voda ob obilnem deževju dobro funkcioniralo, bankin ni odnašalo, z rešitvijo pa so zadovoljni tudi sosedje, ki stanujejo v nižje ležečih hišah. Jančič tako pravi, da so jim stanovalci povedali, da ob deževju niso imeli težav s poplavljanjem, ki so jih pestile pred obnovo. Nekoliko spremenjeno podobo pa po novem kaže tudi ravninski del v bližini pokopališča, kjer je nekoč stala mežnarja. Ta del so delavci nasuli z voziščnim materialom iz obnovljene ceste in tako izravnali teren, ki bo služil kot osnova za načrtovano parkirišče. V tej fazi je bila cesta asfaltirana le do vrha hriba, ravninski del ceste pa naj bi asfalt dobil ob celoviti prenovi dragomerškega pokopališča, ki med drugim vključuje gradnjo mrliške vežice. Cesto je izvajalec asfaltiral še pred praznikom, ko pokopališče obišče največ ljudi. Nove pridobitve se je razveselila tudi ena izmed stanovalk Dragomerja, ki smo jo srečali pri pokopališču. »Cesta je enkratna tako za avtomobile kot za sprehajalce. Če primerjam stanje prej in zdaj, je kot noč in dan; prej je bila cesta katastrofalno slaba, zdaj pa je krasna. Zdaj grem vsak dan na sprehod do pokopališča. Prej pa nisem šla, ker po takšni cesti to ni bilo mogoče, sploh v slabem vremenu, pozimi in ob deževju,« nam je povedala gospa Rezka iz Dragomerja. V. L. Postavljene prve protihrupne ograje Dars nadaljuje 9,4 milijona evrov vredni evropski projekt zvočne sanacije enega izmed najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov, Brezovica-Vrhnika. Izbrani izvajalec, ki je dela začel spomladi, je v Občini Log - Dragomer že postavil prvih nekaj sto metrov protihrupnih ograj. Gradili naj bi jih še eno leto. Na odseku primorske avtoceste Brezovica-Vrh-nika je bilo v preteklih mesecih precej živahno, izbrani izvajalec Rafael in SŽ ŽGP sta namreč aprila začela graditi protihrupne ograje. Zaradi gradnje je Dars zaprl odstavni pas in omejil hitrost vožnje na preostalih dveh pasovih. Začetek gradnje ograj, ki so se ga stanovalci ob cesti razveselili, saj jim hrup že vrsto let najeda živce in zdravje, pa je med poletjem pošteno razjezil voznike, ki so se zaradi omejitev hitrosti in številnih prometnih nesreč v večkilo-metrskih kolonah po polžje vozili proti morju. Situacija bi se lahko ponovila prihodnje poletje, saj je rok za dokončanje del oktobra 2015. Na Darsu so zatrdili, da pri izvedbi projekta ni bilo zapletov, kot smo lahko slišali v medijih. Pojasnili so, da se dinamika izvajanja del, ki jo narekujejo geološko-geomehanski pogoji, prilagaja glede na posamezno lokacijo ograje: »Zaradi zagotavljanja stabilnosti in ustrezne nosilnosti grajenih nasipov na določenem delu odseka je potreben čas med posameznimi fazami izvajanja del in takrat se na tem odseku dela na nasipih ne izvajajo, ampak se izvajajo druga spremljajoča dela. Dela se izvajajo ob obstoječi AC, po znanih barjanskih, slabo nosilnih in zelo stisljivih tleh. Zaradi tega se gradnja izvaja fazno, nasip se vgrajuje po plasteh, pričakovani čas za konsolidacijo takšnih tal je od 3 do 8 mesecev v odvisnosti od lokacije. Temu je prilagojena tudi zasnova protihrupnih ograj na nasipih.« Postavili bodo 11 protihrupnih ograj Izvajalec je prejšnji mesec začel postavljati prvi dve protihrupni ograji na Logu, ki ju postavlja neposredno ob vozišče, na betonsko varovalno ograjo. »Ostale ograje sestavljajo v spodnjem delu 1 m visok nasip in na njem je konstrukcija protihrupne ograje različnih višin,« še pojasnjujejo na Darsu in dodajajo, da so predvidene ograje dolge od 200 do 1776 metrov, visoke pa od 2,6 do 6,5 metra. V spodnjem delu so visoko-absorpcjski aluminijasti protihrupni paneli in zagotavljajo zvočno absorpcijo 8-11 decibelov. Postavitev 7600 metrov dolge protihrupne zaščite med Lukovico in Vrhniko je eden izmed petih evropskih projektov zvočne sanacije, vrednih 61 miljonov evrov. Evropa bo iz kohe-zjskega sklada prispevala levji delež sredstev, in sicer 43 miljonov evrov. V. L., Foto: V. L. Novi občinski svet začel svoje delo V večnamenskem prostoru osnovne šole se je sinoči na ustanovni seji sestal novoizvoljeni občinski svet. Svetniki so na konstitutivni seji potrdili svoje mandate in mandat novega župana Mirana Stanovnika. Prvič so glasovali soglasno, saj so enoglasno z dvigom zelenih lističev potrdili vseh pet predlaganih kandidatov Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Trinajst novoizvoljenih svetnikov je uradno začelo svoje delo. Na seji, ki je bila posvečena izidu lokalnih volitev in imenovanju komisije, so svetniki potrdili svoje mandate. V svetu bo med trinajsterico sedelo kar osem novincev, zastopanih pa je šest strank in dve listi. Največ stolčkov so zasedli LIDLL-ovi svetniki, in sicer pet, dva ima SDS, preostali, Desus, NSi, SLS, NLRO, Štorklja in SD, pa po enega. Ker je bil novi župan Miran Stanovnik izvoljen tudi za svetnika in ker funkciji nista združljivi, se je z odstopno izjavo odpovedal svetniški funkciji. Stekel je postopek za imenovanje gor Stanišič, Alenka Kuzma, dr. Simon Strgar, nadomestnega člana občinskega sveta, ki ga Tina Rebernik Kovač, Mladen Sumina, Franci je na seji glede na volilni rezultat imenovala Kozjek, Branko Gorjan, mag. Domen Cukjati, občinska volilna komisija, potrdil pa ga je ob- Roman Remškar, Mirjam Čuden Kocbek, Ivan činski svet. Potrjenih je bilo vseh trinajst čla- Klenovšek, Iztok Novak in Andrej Jerman nov občinskega sveta, ki ga sestavljajo: Gre- - Blažič, z novim županom Miranom Stanov- nikom na čelu, ki so mu svetniki prav tako potrdili mandat. Zeleno luč so dali tudi Komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki se predstavlja v popolnoma novi luči. Predsedovala ji bo Alenka Kuzma, poleg nje pa jo bodo sestavljali še Domen Cukjati, Andrej Jerman - Blažič, Franci Kozjek in Ivan Klenovšek. Občinski svet se bo v kratkem znova sestal, čaka jih potrjevanje odborov, med prvimi nalogami pa bo tudi sprejetje proračuna Občine Log - Dragomer za prihodnje leto. V. L. Vabilo OSNOVNA ŠOLA LOG - DRAGOMER vabi v torek, 9. decembra 2014, ob 15. uri na NOVOLETNI BAZAR, ČAJANKO IN DOBRODELNI KONCERT S svojimi izdelki se nam bodo predstavili učenci naše šole, KUD Kosec ter umetniki Draga Davitkova Erič, Emilija Erbežnik in Mojca Zver. Prostovoljni prispevki obiskovalcev bodo namenjeni izključno našemu šolskemu skladu. Iz sklada smo doslej plačevali socialno šibkejšim učencem šolo v naravi, pomagali pri novoletnih prireditvah za učence, kupovali igrače in učila v šoli in vrtcu, plačevali nekatere prevoze na tekmovanja in nagradni izlet učencev. Naslednje šolsko leto bi želeli zbrani denar porabiti za likovni material, ki ga potrebujejo naši učenci, in tako vsaj delno finančno razbremeniti starše za prihodnje šolsko leto. Ker se še marsikaj uporabnega najde doma, bomo v okviru te pobude zbirali tudi likovni material, ki ga imate doma, pa ga ne potrebujete več (palete, vodene in tempera barvice, čopiče, risalne liste itd.). Med 15.00 in 18.00 vas še posebej vabimo na ČAJANKO, kjer boste ob čaju in pecivu lahko poklepetali. Dogodek bomo zaključili z DOBRODELNIM KONCERTOM z naslovom »TISOČ ISKRIC«. Začel se bo ob 18. uri v večnamenskem prostoru šole. Nastopajo: MOJCA ZLOBKO VAJGL, harfa, skupina 3ČELOS, pevka CHRISTINE ZADNIKAR, MIHA ERIČ, ustna harmonika, tercet LILIJANA STEPIC, EMILIJA ERBEŽNIK in JOŽE JESENOVEC, plesna skupina ŽABICE, NEJC REMŠKAR, harmonika, PETRA HERIČ, violina, skupina DE MELODY, ZDRUŽENI ŠOLSKI ZBORI in ORFFOVA SKUPINA. Vljudno vabljeni! V imenu organizacijskega odbora: mag. Mihaela Mrzlikar, ravnateljica Gradnja kolesarskih stez naj bi se zaključila do konca leta Projekt kolesarskih stez in pločnikov ob regionalki se preveša v zaključno fazo. Pred izvajalci je le še dober mesec del. Nadaljuje se tudi gradnja kanalizacije in vodovoda, zaradi česar je bila popolnoma zaprta Dragomerška cesta. Delavci Komunalnega podjetja Ljubljana jeseni pospešeno nadaljujejo projekt gradnje kolesarskih stez in pločnikov med Lukovico in osnovno šolo. Kot smo že poročali, bodo v sklopu tega ščico. Jure Jančič iz občinske uprave nam je povedal, da bodo pri šoli podvrtavanje opravili štirikrat, globoko za kanalizacijo ter nekoliko plitkejše za elektro-, in telekomunikacijski vod 1,4 milijona evrov vrednega projekta preuredili tudi križišča. Trenutno imajo v Občini Log - Dragomer odprti dve delovišči. Eno v križišču v Dragomerju in drugo v križišču z osnovno šolo, kjer izvajajo podvrtavanja pod regionalno cesto in Malen- in vodovod. Zaradi vgrajevanja še preostalih 50 metrov cevi pa naj bi bila do izida Našega časopisa, do 24. novembra, popolnoma zaprta Dragomerška cesta pri osnovni šoli. Promet so preusmerili na Molsko cesto, kjer je pestro predvsem ob jutranjih konicah, ko starši v šolo pri- peljejo otroke. Tudi na drugem delovišču v križišču v Drago-merju stroji neumorno brnijo že ves mesec. Ko bo gradnja končana, bo križišče kazalo popolnoma novo podobo. »Ureditev obsega dograditev križišča z levim zavijalnim pasom za Dragomer ter novimi površinami za pešce in kolesarje. Križišče bo semaforizirano,« je povedala Helena Petrina iz DRSC. V zadnjem mesecu delavce KPL tako čaka še polaganje zadnjih pločnikov ter asfaltiranje, urediti pa bodo morali tudi hišne priključke ter poskrbeti za morebitne sanacije zaradi neprevidnega izvajanja del, so nam pojasnili na Službi za komuniciranje Direkcije RS za ceste. »Za poškodbe na zasebni lastnini, ki so nastale zaradi neprevidnega izvajanja del, odgovarja izvajalec in jih mora ustrezno sanirati. Vsa preostala, še nedokončana dela, tudi na dovozih, se bodo zaključila v najkrajšem možnem času, vsekakor pa do roka dokončanja gradnje.« V. L. Na pomoč v Loško dolino tudi naši junaki 11. november 2014 - Izmučenim gasilcem iz Loške doline, ki so štiri dni neumorno polnili protipoplavne vreče, so prišli pomagat tudi gasilci iz Občine Log - Dragomer. Obiskali smo jih v Kozariščah, kjer so stanovalcem pomagali pri zaščiti njihovega premoženja. Sedem gasilcev iz PGD Log se je v Loško dolino z gasilskim vozilom odpeljalo že navsezgodaj zjutraj. Kot so nam povedali, so šele na terenu videli, kako zelo v Loški dolini potrebujejo pomoč. Tam so jim v roke segli izmučeni in neprespani gasilci, ki za počitek niso imeli časa, saj je voda na tem območju, tudi po tem, ko je prenehalo deževati, še kar naraščala. Naši gasilci so kolegom iz GZ Loška dolina pomagali v kraju Kozarišče, kjer so polnili protipoplavne vreče, jih nameščali ob objekte ter pomagali pri prečrpavanju vode. Sicer pa so kolegom iz Notranjske pomoč ponudili že takrat, ko so bile razmere na terenu najhujše. V soboto so namreč gasilci iz Občine Log - Dragomer pomagali pri odstranjevanju posledic poplav v Cerknici. V. L.., Foto: V. L. S hitro akcijo preprečili poplavljanje Molščice Premišljene in učinkovite poteze štaba Civilne zaščite Občine Log - Dragomer so ob poplavah, ki so novembra svojo moč pokazale predvsem na Igu, v Cerknici, Ilirski Bistrici in Loški dolini, zaščitile stanovalce ob Molščici. Zagorela je transformatorska postaja Lukovica, 3. november - Zagorelo je v transformatorski postaji na Partizanski poti. Posredovali so gasilci PGD Dragomer - Lukovica in Log pri Brezovici, ki so protipožarno zavarovali objekte v neposredni bližini in po prihodu električarja s peno pogasili požar v transformatorski postaji. Napako na srednjenapetostnem delu transformatorske postaje so nam potrdili tudi na Elektru Ljubljana. Kot smo izvedeli, je brez napajanja z električno energijo ostalo približno 200 od-jemnih mest oziroma gospodinjstev. Elektriko so jim zagotovili okoli osme ure zvečer. »Odjemalcem smo preko noči električno energijo zagotavljali z agregati,« so nam še pojasnili na Elektru Ljubljana. V. L. Ekstremno vreme je tudi tokrat pokazalo svojo moč. Najbolj kritično je bilo ob Molščici, ki tudi sicer velja za enega najbolj poplavno problematičnih vodotokov v občini. Struga potoka je po dvodnevnem intenzivnem deževju postala preozka in Molščica je začela ogrožati stanovanjsko hišo ob Molski cesti. Kot nam je pojasnil Pavel Remškar, poveljnik gasilske enote Log - Dragomer, je štab civilne zaščite po ogledu stanja na terenu odločil, da je nujen intervencijski poseg v potok, in na pomoč poklical koncesionarja z gradbeno mehanizacijo. »Čiščenje Molščice smo začeli pri avtocesti in nadaljevali po Molski cesti. Po pol ure dela je postalo jasno, da en sam bager ne bo mogel očistiti trase, ki bi omogočala zagotavljanje varnosti ogroženih objektov ob Molski cesti glede na stanje v potoku in padavine.« Izvedeli smo, da so zato na pomoč poklicali še enega bagrista z ekipo. V triurni akciji so ogrožene objekte pred poplavami zavarovali z varnostnim izpustom vode na travnik, ki je tudi sicer predviden za morebitne poplave. Pri akciji je poleg dveh koncesionarjev sodelovalo še pet gasilcev PGD Log. Naj ob tem omenimo, da je sanacija vodotoka Molščica uvrščena v letošnji proračun. Dela bi Občina Log - Dragomer in Agencija Republike Slovenje za okolje morali začeti v teh mesecih, a kot smo izvedeli, trenutno še potekajo usklajevanja. Sanacija pa bi naj bi se po novih podatkih, glede na to, da je pred vrati zima, začela najpozneje do pomladi. V načrtu je sanacija najbolj kritičnega dela potoka, kjer je ozko grlo. Gre za del med regionalno cesto in Šolsko cesto. V proračun je občina uvrstila tudi ureditev in razširitev Molske ceste, in sicer v delu, kjer bo potekala sanacija vodotoka. Poleg omenjene intervencije so gasilci na pomoč stanovalcem hiteli tudi na Lukovico. Tam so poskrbeli za črpanje vode iz gradbene jame na delovišču ob regionalki. Domačini so nam povedali, je skorajšnja poplava posledica poškodb cevovoda studenca ob gradnji pločnikov. Za vzdrževanje vodotokov odgovorni tudi lastniki zemljišč Vzdrževanje rečnih strug in drugih vodnogospodarskih objektov je v domeni države (ministrstva za okolje in prostor). Rečne struge večinoma vzdržujejo koncesionarji, kakovost pa je odvisna od sredstev, ki pa jih je v proračunu države premalo, da bi vodotoke redno vzdrževali. Čeprav bi za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč morala skrbeti država, pa imajo dolžnosti tudi lastniki zemljišč. Lastniki zemljišč, tako lokalne skupnosti kot zasebni lastniki, vodnega ali priobalnega zemljišča, morajo zagotavljati košnjo in odstranjevanje čezmerne zarasti na bregovih, odstranjevati morajo plavje, odpadke in druge opuščene in odvržene predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč ob vodah 2. reda. Poleg tega pa ne smejo ob vodna in priobalna zemljišča odlagati materialov in snovi. V. L., Foto: facebook Evakuacija v vrtcu Dragomer V oktobru smo v vrtcu Dragomer izvedli vajo evakuacije na temo Potres. Ko smo z otroki zaslišali sireno, smo se umaknili pod mize, kjer smo iskali zavetje, ko pa se je »tresenje« tal umirilo, smo kar v copatih šli ven, mirno, skupina za skupino, najstarejši pa kar skozi okna. Zunaj smo se prav tako zbrali po skupinicah, vzgojiteljice smo sporočile vodstvu, ali smo vsi prisotni. Nato smo opazili, da je nekaj oseb poškodovanih: deklica si je zlomila roko, deček si je poškodoval glavo in ena odrasla oseba nogo. Gasilci so bili že tu in so poškodovance ustrezno oskrbeli ter prenesli na nosila. Po koncu vaje so nam gasilci še razkazali svojo opremo, ogledali smo si pripomočke, pa tudi gasilski avto. Zlezli smo vanj in gasilec nas je zapeljal nekaj metrov vzvratno do garaže. Pred avtom smo se tudi fotografirali v spomin na dan, ko smo se srečali z gasilci. Take vaje nam koristjo, da se seznanimo z ravnanjem v primeru naravnih nezgod. Dragica Slana s skupino 24. november 2014 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 Kranjska Klajmbing in veliki koncert Alye Dobrodelna prireditev za starše otrok z rakom Športni park Log, 6. december - Športno plezanje je v slovenskem prostoru šport, ki ima iz leta v leto več privržencev. Prepoznavnost in razširjenost, ki sta bistveni prvini vsake športne panoge, ki se želi uveljaviti, se pri športnem plezanju gradita z različnimi programi in dejavnostmi. Med najuspešnejša prizadevanja za promocijo športnega plezanja zagotovo spadajo različna tekmovanja, ki pritegnejo najboljše tekmovalce iz Slovenije in so dobro zastopana tudi v medijih. Športno plezalno društvo Korenjak zato vsako leto organizira tekmovanje za državno prvenstvo v balvanskem plezanju in različna tekmovanja promocijskega značaja. Letos pa so se v društvu Korenjak odločili, da organizirajo dobrodelno prireditev z imenom Kranjska Klajmbing in z njo pomagajo društvu staršev otrok z rakom Jonatan Prijatelj. ооллао Una Ut I Г: [ D11 fv KRANJSKA k KLAJMBING 6. DECEMBER ßjj у ói я с^гшчл топили 1ЛГ IlUhVifi U «4 TliKhvuil inin.i.-j.i t .ri ■ Športno plezalno društvo Korenjak se v prvi vrsti posveča vadbi in vzgoji mladih športnih plezalcev, obenem goji kulturo gibanja, druženja in zdravega življenja v najširšem smislu besede, poleg tega pa organizira številne športne in druge dogodke. Krono teh dogodkov zagotovo pomenijo tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki jih je društvo organiziralo v zadnjih treh letih. Med omenjenimi pa velja izpostaviti tudi humanitarno prireditev z žal že pokojnim Tomažem Hu-marjem za otroke s krvnimi boleznimi in rakom, ki jo je društvo Korenjak organiziralo leta 1999 in s prostovoljnimi prispevki za bolne otroke takrat zbralo več kot petsto evrov. Zaradi velike ljubezni do plezanja in želje po medsebojnem druženju ter predvsem čuta in odgovornosti, da je v življenju treba stopati z roko v roki in si pomagati, so se v društvu odločili, da na letošnjo Miklavževo soboto organizirajo veliko dobrodelno prireditev, ki so jo poimenovali Kranjska Klajmbing. V okviru prireditve bo potekalo tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke, stare od sedem do štirinajst let, in veliki koncert Alye, na katerem bo ta predstavila svoj novi album. Prireditev bo povsem dobrodelnega značaja. Tekmovanja v balvanskem plezanju se bodo lahko brezplačno udeležili vsi, ki poznajo osnovna pravila balvanskega plezanja. Vstop na koncert Alye bo prost. Delavnice za otroke in starše, ki jih bodo organizirali člani društva Korenjak, bodo prav tako dobrodelnega značaja in v duhu prostovoljnih prispevkov. Ves izkupiček pa bo namenjen za pomoč društvu staršev otrok z rakom. Organizator obljublja kranjsko klobaso ali ričet brezplačno za vse tekmovalce, spremljevalce in obiskovalce prireditve. Za takšno velikodušno potezo so se odločili, ker menijo, da je december čas obdarovanja in prijaznih gest, predvsem pa zato, ker jim je to omogočil Urban Demšar, priznani kuhar, ki je mladost preživel v Dragomerju. med dvajseto in dvaindvajseto uro, se bo uvrstilo štirideset otrok, po deset iz vsake kategorije. Vsi finalisti bodo prejeli praktične nagrade, najboljši trije iz vsake kategorije medalje, vsi zmagovalci pa pokal in vrednostni bon. Nagradna igra MINGL bo potekala med Alyinim nastopom. Trem obiskovalcem bo praktične nagrade izročila Alya sama. Program dobrodelne prireditve Člani Športno plezalnega društva Korenjak menijo, da lahko s tako pestrim programom zberejo plezalce iz vse Slovenje in prebivalcem Občine Log - Dragomer ponudijo prireditev, na kateri jim bo prijetno in kjer se bodo lahko družili, ne glede na svoja prepričanja - prijateljsko ter v duhu dobrodelnosti in pomoči tistim, ki pomoč potrebujejo. Pred začetkom Alyinega koncerta se bo v vlogi predskupine predstavila glasbena skupina 3soms. Glasbeni koncert Alye bo na večnamenskem odru pred plezalno Pester program, ki ga bosta zaznamovala glasbeni koncert Alye s skupino in tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke, bodo spremljale delavnice ročnih spretnosti za otroke in odrasle. Med njimi velja posebej omeniti delavnice poslikave obraza, manikiranja nohtov, izdelovanja angelčkov, Miklavžev in parkljev. Veliki koncert Alye s skupino se bo začel z nastopom predskupine 3soms, ki jo sestavljajo dve dekleti in en fant. Po koncertu pa bo mogoče Alyo zaprositi za avtogram, fotografijo z njo ali pa kupiti njen novi CD. Srečelov, v katerem bo prinesla dobitek vsaka druga srečka, bo organiziralo društvo Jonatan, ki bo z izkupičkom od prodanih srečk lahko še bolj pomagalo staršem bolnih otrok. Tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke se bo začelo s kvalifikacijami ob trinajsti uri. V finalni del tekmovanja, ki bo L NO ekoloških živil ter zdravega in aktivnega načina življenja pa nekaj drugega: na prireditvi bo svoje izdelke predstavilo podjetje Ekolife, ki je tudi sponzor prireditve. Na njihovi stojnici bo mogoče pokusiti sveže pripravljene smutije, čokoladne zvitke, naravne pudinge in superživila ter preizkusiti tudi nekatere kozmetične pripravke in higienske pripomočke, izdelane iz naravnih sestavin. Športno plezalno društvo Korenjak se je že večkrat izkazalo kot izvrsten organizator raznovrstnih prireditev in v Občini Log -Dragomer deluje že več kot petnajst let. Tokrat so se odločili, da prebivalcem Občine Log - Dragomer in krajanom sosednjih občin na Miklavževo soboto ponudio nepozabno dobrodelno prireditev. Vabljeni na dogodek, ki ga ne gre zamuditi! DRUŠTVO JONATAN - društvo za pomoč staršem otrok z rakom Društvo Jonatan je nastalo pred leti iz stiske in nuje staršev, ki smo ob svojih hudo bolnih otrocih prehodili trnovo pot. In ko smo se izvili iz najtežjega obdobja v svojem življenju, smo bili pripravljeni svoje izkušnje deliti tudi z drugimi, jim podariti spoznanje, da niso sami, pomnožiti upanje in deliti veselje ob najmanjšem dogodku, ki si zasluži veselje in praznovanje. V času zdravljenja in še precej časa po njem smo bili vsi po vrsti v dolgotrajnem hudem stresu, ki gotovo pusti posledice na zdravju vsakega človeka. Ampak imamo neverjetno zdravilo: tudi strokovnjaki so ugotovili, da je najboljše zdravilo za premagovanje posledic dolgotrajnega stresa druženje in opora ljudi, ki so sami prehodili enako pot. Tako sem prepričana, da smo na steno, poslušalcem in gledalcem pa bo namenjen večji šotor, ki jih bo varoval pred morebitnimi decembrskimi snežinkami. Poleg že omenjenega večjega šotora bo na prireditvenem prostoru nameščenih tudi več manjših šotorov, v katerih bodo delavnice za otroke, gostinska ponudba, srečelov in garderobe za tekmovalce. Ob brezplačni pravi poti, ki je sicer zelo strma, polna kamenja in drugih ovir, in napredujemo počasi, z majhnimi koraki, a vztrajno. Da starši bolnih otrok ne ostanejo sami, želimo z njimi pomnožiti upanje in deliti veselje ob slehernem dogodku, ki si zasluži veselje in praznovanje. Tatjana Kruder, predsednica društva ЖШЗо kranjski klobasi ali ričetu se bodo lahko obiskovalci za plačilo posladkali s sveže ocvrtimi miškami, se pogreli ob čaju in kuhanem vinu ali pa si grlo osvežili s kozarcem piva, za kar bo poskrbelo osebje Gostilne pri Kranjcu. Za ljubitelje Urnik in program - sobota, 6. december 2014 13.00-16.00 tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke - kvalifikacije 13.00-17.00 delavnice za otroke in obiskovalce 16.30-17.00 nastop glasbene predskupine 3soms 17.00-19.00 Alya s skupino 19.00-21.00 delavnice za otroke in obiskovalce 20.00-22.00 tekmovanje v balvanskem plezanju za otroke - finale Pestra jesen v KUD Kosec Log-dragomerški kulturniki so v jesenskih mesecih začeli uresničevati nove ustvarjalne ideje in nadaljujejo delo v delavnicah in krožkih, ki so jih občani vzeli za svoje. V društvu ne počivajo, njihovi napori so v zadnjih mesecih usmerjeni v ustanavljanje novih sekcij, iskanje društvenega prostora, kjer bi se lahko družili in skupaj ustvarjali, ter v pripravo lastnega glasila. Delavnice in krožki ter druge dejavnosti so po koncu poletnih počitnic v polnem teku. Na svoj račun so znova prišli vsi ljubitelji kulture. V okviru društva se je to jesen šivalo, pletlo, vezlo, kvač-kalo ter klekljalo. Ljubitelji narave so se v okviru zeliščne sekcije odpravili na zeliščni pohod, likovni ustvarjalci so se spoznavali s slikanjem akvarela. Košček jeseni ste v svoj dom lahko prinesli, če ste se pridružili delavnici izdelovanja jesenskih venčkov ali pa ste se spoznali s postopki izdelovanja prekrasnih dišečih sveč. V društvu tudi tokrat niso pozabili na otroke, zanje so pripravili delavnico izdelovanja papirnatih »čarovniških« mask. V društvu pa so se tudi družili. Člani bralnega krožka literarne sekcije so se odpravili na prav poseben izlet h kulturno-umet-niškemu društvu Maribor - Studenci, kjer so se ljubitelji knjige sestali s pisateljem Tonetom Partljičem. Ta jim je v sproščeni besedi govoril o svojem življenju in delu, težavah in radostih. Kot smo izvedeli, je z veseljem odgovarjal na vprašanja o današnji slovenski literaturi. Poleg tega pa jim je razkazal delček štajerske prestolnice, ki je člane bralnega krožka očarala s svojo gostoljubnostjo. Klekljarice pa so mojstrska dela svoje obrti občudovale na razstavi natečaja Najlepše slovenske čipke v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani. Sicer pa so v Koscu že med poletjem otroke povabili k sodelovanju pri natečaju za izbor najbolj kreativnih del na temo štirih letnih časov. Predsednica KUD Kosec Anica Vengust nam je povedala, da je bil odziv osnovnošolskih otrok dober. Dvanajst najbolj izvirnih in ustvarjalnih del bodo nagradili, risbe pa bodo krasile strani novega društvenega koledarja za leto 2015. S svežimi močmi do uresničenja novih zamisli V društvu bo zagotovo pestro tudi v prihodnjih mesecih, saj so kulturniki že začeli uresničevati svoje nove ideje. Več o načrtih je povedala predsednica KUD Kosec: »Zelo si prizadevamo, da bi imeli folklorno skupino. Pa tudi za pouk tujih jezikov; želimo si, da bi po uspešno izvedenem tečaju angleščine zaživela še tečaja francoskega in nemškega jezika.« V okviru KUD Kosec se bodo kalili tudi novi plesni upi, saj v okviru društva že potekajo rock 'n' roll plesne urice za osnovnošolce, ki jih vodi Ula Leban. Ena izmed pomembnih novosti pa je tudi popolnoma novo glasilo, ki bo izhajalo štirikrat na leto. Poimenovali so ga Kosec, v njem pa bodo predstavljali zanimive in uspešne posameznike iz naše občine. V. L., Foto: KUD Kosec Klekljane čipke za brezjansko Marijo Log-dragomerške klekljarice so se ob praznovanju 200. jubileja podobe Marije Pomagaj na Brezjah pridružile vseslovenskemu projektu Klekljane rože za brezjansko Marijo. Vodja projekta, katerega cilj je bil sklekljati prt za svetiščni oltar na Brezjah, je bila Tanja Oblak. Ta je klekljarice s projektom seznanila lani novembra, čipke pa so morale izdelati do začetka februarja. Pri projektu je sodelovalo 605 klekljaric in klekljar- jev iz številnih slovenskih mest, ki so izdelali 669 čipk. Dvanajst čipk so izdelale tudi pridne roke naših klekljaric in klekljarjev. Kot so nam pojasnile mojstrice, ki čudovite vzorce klekljajo na Logu, so čipke, ki so jih ustvarile, velike 17 krat 17 centimetrov. »Dobile smo definiran vzorec okvirja, v katerega smo vklekljale svoj motiv rože. Pri svojem delu smo bile zelo zavzete,« nam je povedala Helena Likar in dodala, da so vesele, da so lahko prispevale k ohranjanju te čudovite tradicije. Za izdelavo ene čipke je bilo v povprečju porabljenih 25 ur, kar pomeni skupaj približno 16.500 ur dela. Vztrajne in pridne roke slovenskih klekljarjev so s prepletanjem niti ustvarile več kot 30 različnih vrst rož. »Največ je gorenjskih nageljnov, sledijo vrtnice, marjetice, tulipani, med redkimi cvetovi pa so tudi encijan, planika, sončnica, ciklama, lokvanj, zvonček, tro-bentica, narcisa, orhideja, šmarnica, regrat in številni drugi,« pravi Tanja Oblak. Odziv je bil neverjeten, zato je bilo izdelanih kar 11 prtov, trije mašni plašči in ena alba. Če bi vse prejete čipke sešili v en prt, bi iz njih nastal klekljani prt, velik več kot 19 kvadratnih metrov. »Prejete čipke je bilo treba najprej namočiti, da se pozneje ne bi skrčile. Še mokre sem zlikala in jih pustila, da so se osušile. Posebej sem oprala tudi blago. Prvo vrsto čipk sem šivala strojno, preostalo pa ročno. Za všitje vseh 669 čipk v enajst prtov sem potrebovala nekaj manj kot dva meseca ali približno 150 efektivnih ur,« je pojasnila vodja projekta. Poleg desetih prtov, ki krasio oltarje na Brezjah, so en prt, v katerega je vši-tih 66 čipk, poklonili papežu Frančišku za oltar kapele v domu svete Marte v Vatikanu. Podarili pa so mu tudi mašni plašč, v katerega je všitih šest čipk z motivom gorenjskega nageljna. V. L. Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo Odgovor na nekorektno pisanje o delu Nadzornega odbora OLD Tudi v zadnjem intervjuju, v 419. št. Našega časopisa, je bivši župan Občine Log - Dragomer (OLD), gospod Mladen Sumina, tako kot že velikokrat doslej namenil veliko besed zaničevanju dela Nadzornega odbora (NO) občine. Vsa 4 leta mandata je delo NO oviral, ne samo z administrativnimi, temveč tudi z raznimi svojimi kadrovskimi imenovanji. Motilo ga je celo to, da je imel NO v tem mandatu povprečno 1 (eno) sejo na dva meseca, z manjšim številom sej pa svojih nalog ne bi mogel dokončati, ker je bil NO veliko časa kadrovsko podhranjen. Iz njegovega prispevka se da razbrati, da je delo NO glavni krivec za njegov neuspeh pri (ne-)realizaciji najpomembnejših projektov v tem mandatu. To pa je popolni nesmisel, ker NO nadzoruje posledice delovanja občine oziroma župana z enoletnim zamikom in nikakor ne more vplivati na doseganje županovih rezulta- tov. Trditev bivšega župana, da je NO občinski upravi kradel dragoceni čas, je bila le dodaten izgovor za oviranje dela NO in kaže na to, da župan ne priznava pomembnosti dela NO pri opravljanju nadzora smotrnosti in namenske porabe občinskih sredstev, kot jo določa Statut občine. V svoji aroganci pri omalovaževanju dela NO in njegovega predsednika je šel tako deleč, da je ovadil NO pri Računskem sodišču RS in pri Ministrstvu za notranje zadeve. S tem je dosegel napoved Računskega sodišča RS, da bo opravilo kompletno revizijo poslovanja občine v njegovem mandatu. Na ta način je bivši župan ovadil samega sebe in praktično nima »razrešnice«, dokler ta revizija ne bo zaključena. Na morebitno nadaljevanje omalovaževanja dela NO s strani bivšega župana ne nameravam odgovarjati, ker je NO svoje delo v tem mandatu, po mnenju mnogih poznavalcev razmer v občini, dobro opravil. Predsednik NO v prejšnjem mandatu Ratomir Vidaković Veselo martinovanje Društva upokojencev Log Na že tradicionalno martinovanje se je Društvo upokojencev Log letos odpeljalo proti Štajerski, v Športni park Ribičija pri Mariboru. Že na vstopnih postajah se je med udeleženci izleta čutilo veselo pričakovanje. Bliže ko smo bili našemu cilju, bolj veselo je bilo razpoloženje v avtobusu. Med potjo smo se ustavili na kavici v našem lepem knežjem mestu Celju. Organizator Matej nam je v kratkih besedah predstavil zgodovino tega danes lepega in hitro razvijajočega se mesta. Prvotna naselbina je nastala v času hal-štatske kulture, iz te se je razvilo močno keltsko naselje Keleja, ki so ga v 15. st. pr. n. št. osvojili Rimljani in ga imenovali Celeia. Razvilo se je v močno in cvetočo rimsko kolonijo. V srednjem veku so v njem zavladali Celjski knezi; živeli so na Celjskem gradu, ki je danes lepo obnovljen. Bili so najbolj pomembna in znana plemiška in vladarska družina v našem prostoru v tistem času. V slovenski literaturi in umetnosti je njihovo življenje najpogostejši zgodovinski motiv. Bratko Kreft, Oton Zupančič, Danilo Svara in mnogi drugi so tu našli navdih za svoja literarna dela, drame, opere. Mi smo se le na kratko sprehodili po mestu, si ogledali prenovljeno mestno središče z nekaterimi lepo ohranjenimi zgodovinskimi zgradbami, se podali do mestne tržnice, kjer so si nekateri obnovili zaloge lepo dišečih domačih mesnin, zelja in slastnih bučnih semenk. Nato smo krenili dalje proti našemu cilju. Po ozki in zaviti cesti smo se mimo Maribora pripeljali do Ribičije, znanega gostišča in šport- nega parka z majhnim jezercem, kjer imajo pravi živalski vrt z veliko družino jelenov in srn, ki so nas vsi radovedno gledali in nam brezskrbno jedli iz roke. Komaj smo se po kratkem ogle- du okolice in gostišča ter skupinskem slikanju posedli, že so nam postregli z aperitivom in majhnim prigrizkom. Duo Safari nas je še pred kosilom razveselil s prijetno glasbo in tako je bilo vse do konca našega veselega martinova-nja. Po zelo okusnem Martinovem kosilu so člane že zasrbele pete in prvi plesalci so se zavrteli ob živahni glasbi. Naši člani so vsi neumorni plesalci, tako da je bilo plesišče kmalu polno, in tako je vladalo, vse do večera, živahno razpoloženje, s polno smeha in rdečih lic od plesa. Našega veselega razpoloženja so se nalezli tudi vinarji iz Jarenine, ki so se nam pridružili v gostišču in tudi na plesišču. Vmes so naši gostitelji priredili krst vina, ki so ga pospremili s številnimi šalami. Gospod Smi-ljan, učitelj na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, pa nam je pripravil kratko, a zanimivo predavanje o pridelavi in sortah vina iz štajerskega vinorodnega okoliša ter nas povabil na pokušino nekaj slastnih štajerskih vin. Za popestritev razpoloženja nam je Matej pripravil še uganko o dolžini zelooo dolge salame, ki nam jo je zmagovalka velikodušno narezala in smo jo s slastjo pojedli. Veselega razpoloženja kar ni bilo konec, toda bilo je že pozno in morali smo se odpraviti proti domu. Vso pot so se po avtobusu razlegale prelepe slovenske narodne pesmi, saj so naši člani tudi izborni pevci. Ob slovesu smo se vsi udeleženci strinjali, da je bilo to eno najprijetnejših martino vanj doslej! Marjeta Filipič, tajnica DU Log Foto: Zlatko Verbič Zelenjavni jaz tebi, ti meni ponovno na Logu Jesenska Zelemenjava, ki je sredi novembra pod okriljem Kud Kosec potekala v loškem gasilskem domu je ponovno privabila lepo število navdušenih »zelemenjavcev«. V prostoru je dišalo po okusnem koromačevem čaju Ljubice Malavašič, mize pa so se šibile pod težo izdelkov in pridelkov, ki so jih prinesli obiskovalci. Kmalu se je začela živahna izmenjava glavic endivje in radiča, bučk in ostalih jesenskih vrtnin, med njimi tudi eksotičnih vrst, pa slastnih marmelad, okusnih vložnin, semen, sadik, posušenih zelišč, zdravilnih rastlin in receptov. Menjalci domov niso odšli le s polnimi rokami jesenskih pridelkov, revij, semen in ostalih izdelkov, temveč tudi z uporabnimi КШХу Kosec Log - Dragomer nasveti in izkušnjami ostalih obiskovalcev. Zeleni nasveti in izkušnje o uporabi in vzgoji različnih pridelkov, izmenjava okusnih receptov se je razvila v pravo malo predavanje, na katerem so »zelemenjavci« izvedeli celo kako izdelati domačo kremo s katero je mogoče zmanjšati dioptrijo. Kaj sledi? Projekt Zelemenjava v občino Log - Dragomer ponovno prihaja januarja, ko organizatorji pripravljajo menjavo igrač in otroških knjig. Februarja bo sledila ponovitev lanskoletne izjemno uspešne Semenjave, ko boste ljubitelji vrtičkanja menjali semena, aprila pa Flancarija z menjavo sadik. V. L. PD Rega na Blegošu V nedeljo, 19. oktobra, smo se z vodnikom Jožetom odpravili na planinski izlet na Blegoš. Naše izhodišče je bilo pred Zalim Logom blizu vasice Davča (522 m), od koder nas je pot vodila po vi'ugasti makadamski cesti. To je bila pri'etna hoja za ogrevanje. V hladnem jutru, ob jutranji zarji nad gozdovi Blegoša, se nam je naprej ponudil razgled proti grebenu Ratitovca in Triglava. Na parkirišču sedla Črnega Kala (1103 m) je sledil kratek postanek. Ogledali smo si tablo z zemljevidom in vrisano potjo ter partizansko spominsko ploščo. Izza oblakov je že kukalo močno sonce, mi pa smo nadaljevali čudovito grebensko pot skozi bukov gozd, med skalami, vse do prvega bunkerja. Med potjo smo uzrli bleščeči Aljažev stolp na Triglavu ter lesketajočo se streho koče na Kredarici. Steza nas je kmalu pripeljala iz gozda do drugega in malo nižje opaženega tretjega bunkerja Rupnikove lin^e. Do vrha Blegoša, ki ga označuje betonski ste-brič (1562 m), smo uživali ob hoji po čudovitem, mehkem zelenem travnem pobočju. Na vrhu nas je v sicer lepem vremenu pričakal mrzel veter, pa tudi prelepi razgledi na greben Porezna in Ratitovca, Selško dolino, Bohinjske gore, Karavanke in Jurske Alpe s Triglavom. Do koče na Blego-šu (1391 m) smo se spustili po široki strmi poti in si ob toplih sončnih žar- kih privoščili dolg počitek. Uživali smo ob pogledu na zeleni vrh Blegoša, Hotaveljsko dolino in stezico pod kočo, po kateri je lastnica jezdila kobilo, žrebiček pa jima je zvesto sledil. Družbo nam je ob svojem prazniku popestrila naša vedno prijazna Cvetka. Hkrati pa smo pokušali odlične domače napitke, delo pridnih rok Miše in Marjane. Čas je bil za vrnitev v dolino. Sestopili smo po strmi gozdni poti do makadamske ceste in našega izhodišča. Jesenski izlet na Blegoš je bil čudovit. Ob postankih smo imeli z Jožetom čas za opazovanje narave in panoramske razglede, pogled nam je ves čas uhajal proti Triglavu. Bili smo dobre volje in nasmejani, dan pa nam je naklonil lepo, sončno vreme. Lili 40 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Črna kronika oktober 2014 • Črna kronika oktober 2014 • Črna kronika oktober 2014 • Črna kronika oktober 2014 • Črna kronika oktober 2014 • Črna kronika oktober 2014 • Območje Policijske postaje Vrhnika Policisti vrhniške policijske postaje so oktobra izvedli kar nekaj delavnic iz področja vseživljenjskega učenja. Dva lahkomiselna fantina, ki sta si na Petrolovem servisu natočila za kar 137 litrov goriva, nato pa hitro odpeljala, misleč da za dober sodček odtujenega naftnega derivata ne bosta odgovarjala, so najprej podučili, kako je treba tudi gorivo plačati. Kot drugo pa, da je jemanje registrskih tablic s tujega avtomobila (ki je bil parkiran v bližini) povsem nesprejemljivo. Diplomi, v katerih so pričujoče lekcije, uradno zavedene pod poglavjem Tatvine po členu 204 KZ, podrobno opisane in ocenjene, jima bo podelilo pristojno sodišče. Dodatnega pouka pa sta bila potrebna še dva start-up tiskarja, ki sta preresno vzela reklamo nekaterih birotehničnih prodajaln, kako njihovi poceni tiskalniki zmorejo natisniti vse, razen denarja. V izkazu okrožnega sodišča, ki je pristojno za ocenjevanje lekcij pod naslovom Ponarejanje listin, bosta dobila tudi uradno zapisano in ožigosano, da je tisk avtocestnih vinjet v domeni dr- žavnih koncesionarjev ter da doma natisnjene vinjete zlahka prepoznajo izurjeni delavci DARS-a. Pravijo, da kar se »Janezek« nauči, to »Janezek« zna. No, na našem koncu so tudi »Janezki«, ki se niso naučili nič. In eden teh se je odločil za vrnitev v šolo, tokrat na Logu. Ker pa je navada železna srajca, in naš »Janezek« še nobene ni plačal, tudi tokrat ni odnesel od šole nič, zato pa iz šole več vrst orodja. Če drugega ne, ko ga možje v modrem vendarle izsledijo, bo orodje obrabljeno natanko toliko, kolikor ga bo zdelal nanj padajoči prah. Po Verdu, kjer je pred več kot sedemdesetimi leti vzplamtel uporniški duh zoper tedanjo oblast, pa se te dni kot kaže potikajo nekakšni prekucuhi, blede sence slavne preteklosti. Pri modrem Tomosu MC 50 senior cross izvedbe sta jim verjetno v oči padli inicialki aktualnega predsednika vlade, zato so ga pograbili in odvlekli s seboj v gozd. Ko jih bodo od tam pregnali gozdarji ali medvedi, jim bodo možje zakona razložili, da plenjenje zasebne lastnine še nikdar ni prineslo spremembe oblasti, zato pa vedno obisk pri sodniku. Kako nemirni in anarhični v teh časih postajajo nekateri prebivalci oz. obiskovalci naših krajev pa najbolje priča statistika. Kar dvajsetkrat so namreč morali možje postave posredovati zavoljo kršitev javnega reda in miru. Možaku, ki je jezen na ves svet to razbohoteno čustvo namesto v drobljenje orehov ter lešnikov pa rupkanje koruze usmeril kar v nasilni obračun z ženo, so morali celo odmeriti minimalno razdaljo, na katero se poslej sme približati svoji zakonski družici. Zametki anarhije pa so se pojavili tudi na cestah, saj je pločevina pretekli mesec pokala kar osemkrat, dvakrat posledično celo z lažjimi telesnimi poškodbami. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Z dirkačem, ki nikakor ni zmogel ukrotiti svojega jeklenega konjička, so imeli opravka tudi policisti Policijske postaje Ljubljana Vič. Njegova pot se je zaključila s telesnimi poškodbami in primerno globo. Zgolj z resnim pogovorom in še resnejšim opozorilom nekemu srboritežu pa so v dobrovško-polhograjski obči- ni v kali zatrli edini znani oktobrski primer kršitve javnega reda in miru. Kratkega trajanja je bilo tudi veselje drznega tatina, ki je občanu povzročil za 650 evrov materialne škode. Po temeljiti preiskavi so mu, opremljeni z odredbo sodišča, možje v modrem že kmalu potrkali na vrata, malce pregledali brlog in že je bila spisana kazenska ovadba. Povratni obisk s strani ustreznih državnih organov pa še čaka zaenkrat še neznani nepridiprav, ki je na istih koncih v odsotnosti lastnika obiskal njegovo stanovanjsko hišo. Z vlomilsko kariero se mu niti kratkoročno niti dolgoročno ne obetajo Bahami, je pa lastniku povzročil glavobol, težak 550 evrov. Še dlje od omenjenega otočja je nek njegov kamerad, ki se je odločil preskusiti v vlomilski profesiji, a je ostalo zgolj pri tem, poskusu. V slovenskem »podzemlju« se presenetljivo najdejo tudi amaterski ljubitelji klasične izobrazbe. Star latinski izrek »Per aspera ad astra« (prek trnja do zvezd) še neznanemu zmikavtu ni dal spati, pa se je sprehodil po svežem zraku, dokler ni naletel na 7000 evrov vredni osebni avtomobil znamke Opel Astra. Med lazenjem v tuje vozilo se ni zmogel načuditi lastni modrosti, češ, lastniku trnje, meni zvezde. A ko bo nekega dne stal pred sodno instanco, bo vendarle slišal tudi kruto resnico: »Barba non facit philosophum.« (Brada ne naredi filozofa) Tako kot prihuljeno rezljanje tujih osebnih avtomobilov, kar se je pripetilo na dobrovškem, še ne rodi junaka. Med drugim je v Polhovem Gradcu prišlo do požara v kotlovnici hiše. Lastnica in sosedi so poskušali požar pogasiti in bili zaradi vdihovanja ogljikovega monoksida z reševalnim vozilom odpeljani v urgentni blok Kliničnega centra, kjer jima je bila nudena ustrezna pomoč. Požar, ki so ga dokončno pogasili gasilci, se na srečo ni razširil v ostale prostore. Sledi obvestilo pristojnemu tožilstvu. Horjulska dolina je bila tudi pretekli mesec izjemno mirna, zgolj hlodi so se vedli malce neotesano. Pri vleki iz gozda se je namreč eden težjih primerkov odbijal od kamenja, kar ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi odbil v gozdnega delavca. O delovni nesreči je bil seznanjen inšpektor, pa tudi tožilstvo. Zbral in uredil: Damjan Debevec Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila 11. 10. 2014 je začel veljati Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila (Uradni list RS, št. 71/2014), ki je bil izdan na podlagi 17. člena Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/2010, 50/2014). Namen zakona je preprečevanje in odpravljanje diskriminacije invalidov oziroma ustvarjanje enakih možnosti invalidom na vseh področjih življenja. V ta namen zakon predpisuje sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami (gluhi, naglušni, slepi, slabovidni, in gluhoslepi). Drugi ukrep pa je sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom, ki sicer vozijo sami. Prav tako lahko pravice do prilagoditve vozila koristijo tudi invalidi, ki sami ne vozijo, pač pa so sopotniki. Ob tem je treba poudariti, da ne gre za tehnične pripomočke in prilagoditve, ki jih invalidi lahko uveljavljajo pri zdravstveni zavarovalnici (npr. proteze udov ali invalidski voziček, bela palica za slepe ali slušni aparat za naglušne), ampak gre za tehnične pripomočke, ki so namenjeni večji socialni vključenosti oziroma jih invalidi potrebujejo za premostitev komunikacijskih ovir (svetlobni hišni zvonec, ura za slepe osebe, mobilni telefon, tablični računalnik, prilagoditve oblike stopalk zavore in plina, avtomatska sklopka itn.) Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila z listo tehničnih pripomočkov in listo prilagoditve vozila si lahko ogledate na spletni strani: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podroc-ja/invalidi_vzv/izenacevanje_moznosti_inva-lidov/, kjer je objavljen tudi vzorec vloge za tehnične pripomočke in vloge za prilagoditev vozila. Ministrstvo bo tehnične pripomočke in prilagoditev vozila financiralo v višini 85 %. Socialno ogroženim (prejemniki denarne socialne pomoči) in tistim s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu pa bo ministrstvo pripomočke in prilagoditve financiralo v celoti. Vlogo za uveljavljanje tehničnih pripomočkov lahko invalid vloži na kateri koli upravni enoti. Vlogo in vse informacije glede vložitve zahteve lahko na Upravni enoti Vrhnika pridobite v času uradnih ur pri Ireni Leskovec, tel. št. 01/750 78 69. Upravna enota Vrhnika Prenehanje neobveznega obveščanja strank in občanov o poteku osebnih dokumentov Obveščamo vas, da so upravne enote po usmeritvah Ministrstva za javno upravo prenehale z vljudnostnim pošiljanjem obvestil o skorajšnjem poteku veljavnosti osebnih dokumentov. Zato bi vas radi seznanili z možnostjo, ki jo nudi državni spletni portal e-uprava na področju samodejnega obveščanja o poteku osebnih dokumentov. Storitev se imenuje spletni opomnik (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/opomnik/) in omogoča, da uporabnik na elektronski naslov in/ali mobilno številko prejme sporočilo o poteku veljavnosti identifikacijskih dokumentov, in sicer en mesec, štirinajst dni in tri dni pred potekom veljavnosti, in sicer za: - osebno izkaznico, - potni list, - vozniško dovoljenje, - prometno dovoljenje, - orožni list, - zapisnik o tehničnem pregledu vozila. Zaradi osebnih podatkov je storitev uporabna le s kvalificiranih digitalnih potrdilom. Hvala za razumevanje. Upravna enota Vrhnika Naše storitve • Pridobitve gradbenega dovoljenja • Legalizacije objektov • Pridobitve uporabnega dovoljenja objektov • Pridobitve obratovalnega dovoljenja objektov Celovite projektne rešitve Idejna zasnova in projekt Projekt za gradbeno dovoljenje Projekt za izvedbo del Projekt izvedenih del Izvajamo Gradbeni nadzor I&I SONČNE HIŠE d.o.o. Pristava pri Polhovem Gradcu 17, 1355 Polhov Gradec PE: Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana GSM: 041 800 968 in 040 187 110 www.soncnehise.si, info@soncnehise.si Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika Prikaz, kako zakurimo. (Vir: TFZ Bayern) Kako pravilno kuriti les? Marsikdo je ponovno ali na novo začel dom ogrevati z lesom. Za pravilen potek tega opravila je dobro poznati nekaj nasvetov, kako kuriti in o gorivu, ki ga lahko kurimo v peči: več ali manj lesa, čeprav v nekaterih pečeh lahko kurimo tudi alternativna biomasna goriva. Ogrevanje z lesno biomaso je vsekakor tudi način življenja, še posebno, če ste prej želeno temperaturo dosegli le z nastavljanjem termostata. Najti, kupiti, pripeljati, žagati, cepiti, shraniti drva, pa tudi prižigati in vzdrževati ogenj ter odstranjevati pepel so naloge, ki jih boste morali vzljubiti, ker bodo v kurilni sezoni postale del vašega vsakdanjega življenja. Zato je poznavanje vseh teh opravil in poznavanje lesa bistveno za doseganje dobrih rezultatov pri zgorevanju lesa v peči. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo prašni delci, ki onesnažujejo zrak in pomenijo nevarnost za zdravje ljudi. Pravilno kurjenje in pravilna priprava lesa znatno povečata izkoristek kurjenja, prav tako precej zmanjšata izpuste zdravju škodljivih prašnih delcev PM10 in manjših. Z ustreznim kurjenjem lahko izkoristek kurilnih naprav povečamo za najmanj 20 %, izpusti prašnih delcev pa se zmanjšajo za 20 %. Lokalne kurilne naprave Z vgradnjo primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom lahko zmanjšamo emisije delcev PM10, predvsem z uporabo zračno suhih drv, ki imajo primerno velikost polen in pravilnim kurjenjem. Zaradi nepravilnega kurjenja se lahko prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40 %, kar se najpogosteje pojavi pri kurilnih napravah z odprtimi kurišči. Priprava lesa Polena naj bodo trikotnega preseka z dolžino stranic od 7 do 9 cm oziroma z obsegom polena približno od 21 do 25 cm oz. pri manjših kuriščih prilagojena velikosti kurišča. Priporočljiv čas sušenja je odvisen od vrste lesa, za drva iz smreke in topola je to približno eno do tri leta, odvisno od vrste lesa. V malih kurilnih napravah lahko kurimo le mehansko obdelan les, prepovedano je kuriti prebarvan les, embalažo iz lesa, papir embalaže pijač in hrane ali drugi gorljivih materialov, saj se s kurjenjem teh snovi lahko zelo poveča vsebnost toksičnih snovi, tudi dioksinov v delcih. Priprava kurišča na kurjenje Iz kurišča in/ali pepelišča, je treba pred ponovnim kurjenjem odstraniti pepel in očisti rešetke in reže za dovod zgorevalnega zraka. Preden zakurimo, odpremo loputo za dovod zgoreval- nega zraka, praviloma do konca, in preverimo, ali sta zagotovljena dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. Zgornje odgorevanje Pri lokalnih kurilnih napravah, če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča naložimo križno od dva do štiri polena. Nanje križno dodamo najmanj štiri drobna polena velikosti približno 3 x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesno volno za podžig drobnih polen. Tako naložena drva zakurimo s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako kurjenje imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Dovod zgorevalnega zraka zapremo le, če je nujno treba potrebno omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. Pri avtomatskem dovodu zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. Spodnje dogorevanje Drugi način kurjenja, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da na rešetko oziroma kurišče najprej pripravimo drobna drva in lesno volno za podžig ter na naložimo polena za kurjenje. Polen za kurjenje naj bo čim manj, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. V takem primeru potem, ko zakurimo, plamen in dimni plini izhajajo skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Če je količina drv večja, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V takem primeru nastane, ob slabem energetskem izkoristku, tudi povečana vsebnost CO, delcev itn. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo in tako dosežemo ogrevanje v najkrajšem mogočem, zato je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne na- prave. V kurišče nalagamo le eno vrsto polen oziroma eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. Ponovna naložitev Ponovna naložitev drv, ne glede na način od-gorevanja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiva le na žerjavico, ki je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po sistemu pregorevanja. Ker je tak način najmanj sprejemljiv, je za izboljšanje zgorevanja priporočljivo, da v kurišče naložimo le toliko polen, kot je potrebno za zadostitev trenutne toplotne moči kurilne naprave, eno ali dve poleni, oziroma največ eno vrsto polen, če gre za večje kurišče. Priporočljivo je, da toplotno moč uravnavamo s količino dodanega goriva. Po končanem kurjenju Ko naložena količina goriva pogori, zaprite dovod zgorevalnega zraka in tako preprečite ohlajevanje kurilne naprave, posebno če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr. krušna ali lončena peč. Ko se kurilna naprava ne uporablja oziroma ko ne kurimo, naj bo dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo zaprt, da preprečimo ohlajanje bivalnih prostorov in zmanjševanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno če gre za kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru. Več informacij lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni ENSVET na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, ali na spletni strani www.ensvet.si. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16.00 do 20.00, prijave za svetovanje sprejemajo na Občini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419, ga. Marjanca Tomažin. Energetski svetovalec ENSVET, Patricjo Božič O Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., vabi tudi na predavanja, delavnice in razstavo v trgovini depo (v nekdanji trgovini z oblačili) na Sodnijskem trgu na Vrhniki. Predavanja in delavnice: 4. decembra: od 9. do 12. ure Prikaz in izdelovanje drobnih tekstilnih izdelkov (dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad iz Ljubljane) 5. decembra: od 9. do 12. ure Prikaz in izdelovanje drobnih tekstilnih izdelkov (dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad iz Ljubljane) 6. decembra: od 9. do 12. ure Prikaz in izdelovanje drobnih tekstilnih izdelkov (dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad iz Ljubljane) 9. decembra: ob 19. uri Plastična embalaža in elektronske pošasti (Ekologi brez meja) 16. decembra: ob 19. uri Svet na krožniku (Ekologi brez meja) 17. decembra: ob 19. uri Ali onesnaževanje okolja pomeni konec naše civilizacije (Jernej Fefer, JP KPV, d. o. o.) 11. decembra: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure pa bo Oddelek za tekstilstvo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani pripravil predavanja: - Ločevanje papirja, predstavitev projekta EcoPaperLoop (ob 19. uri) - Reciklaža v grafiki - Odnos potrošnikov do recikliranega papirja predstavitve in delavnice: - Planet Zemlja od zgoraj (video iz zraka); 3D-skeniranje, modeliranje in oblikovanje ekološke embalaže; - Recikliranje z osnovnošolci - Ustvarjalno recikliranje tekstila (od 9. do 12. ure) in razstavo: - Po-uporaba (v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje) Pri izvedbi projekta Trgovina depo v decembru na Sodnijskem trgu so nam pomagali: Poslovni sistem Mercator, d. d., Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, Naravos-lovnotehniška fakulteta - Oddelek za tekstilstvo, Ekologi brez meja in Kompas MTS, d. d. m Vabilo na ogled in nakup izdelkov v trgovini v četrtek, 4. decembra 2014 Vabimo vas na ogled in nakup izdelkov v trgovini depo in na prikaz izdelovanja drobnih tekstilnih izdelkov. Praznična trgovina depo bo odprla vrata 4. decembra 2014 ob 9. uri (v nekdanji trgovini z oblačili) na Sodnijskem trgu na Vrhniki. Dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad iz Ljubljane pa vam bodo 4., 5. in 6. decembra pokazali, kako je mogoče oblikovati domiselna darila. Trgovina bo odprta vse do srede, 24. decembra 2014, ob delavnikih od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Pridružite se nam in skupaj z nami doživite praznični depo malo drugače. Nove in rabljene izdelke, predmete in oblačila boste lahko tudi kupili. V decembru bomo v trgovini depo pripravili tudi zanimiva predavanja o ekologiji, in sicer ob 19. uri. H I ■ Л i ] I1 4 ■ 1 Pričakujemo vas in se veselimo vašega obiska. Direktorica: mag. Brigita Šen Kreže Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. H I ■ Л i ] I1 4 ■ 1 Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika E-računi in Komunala. info Vse naše uporabnike vabimo, da se prijavite na e-račune. S tem se odločite, da mesečne položnice dobivate po elektronski pošti (v elektronsko banko, na elektronsko pošto ali oboje) in ne več v poštni nabiralnik. Če želite račune prejemati samo na elektronsko pošto (torej na svoj e-naslov), potem je dovolj prijava prek spletnega portala Komunala.info. Za prejemanje v svojo elektronsko banko pa morate opraviti prijavo prek aplikacije spletne banke. Navodila za naročilo e-računa in več informaci o tem si lahko preberete na naši spletni strani www.kpv.si. Vabimo vas tudi k uporabi spletnega portala Komunala.info, ki vam poleg prijave na e-račune omogoča še enostavno javljanje odčitkov in pregled stanja vodomerov in plinomerov, pa tudi pregled nad izdanimi položnicami oz. stanjem obveznosti. Portal je dostopen na naslovu: www.ko-munala.info. Redno javljanje odčitkov vam zelo priporočamo, saj se tako izognete neljubim visokim poračunom porabe. Več informacij o tem dobite po telefonu na številkah 01/750-29-84 ali 01/750-29-83, e-pošti: info@kpv.si ali osebno (v času uradnih ur, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek med 10. in 14. uro). Vsi, ki boste postali novi uporabniki portala Komunala.info med 1. 12. 2014 in 31. 12. 2014, boste sodelovali v nagradni igri z zanimivimi nagradami. Tri nagrajence bomo razveselili s: 1. tabličnim računalnikom, 2. žensko torbico iz trgovine Depo in 3. zabojnikom za ločeno zbiranje odpadkov [40 lit.] Več o nagradah in pogojih sodelovanja si lahko preberete na naši spletni strani www. kpv.si in na našem Facebook profilu. Iz Bevk v Naklo V bevški podružnici OŠ vse stvari vzamemo zares. Tako smo se z zanosom in velikim navdušenjem lotili tudi zbiranja plastenk, ki ga je spodbudilo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. In tako smo zmagali. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko in to nam je prineslo tudi zanimiv nagradni izlet v Center za predelavo Dinos v Naklem. Ko smo stopili z avtobusa, smo se počutili zelo pomembne, saj nas je pričakala kar cela ekipa ljudi. Sprejel nas je gospod Matjaž in nas popeljal na ogled filma o predelavi odsluženih avtomobilov. Čeprav tema ni enostavna in je delovanje stroja kar zapletena zadeva, nas je razumljivo in zanimivo popeljal čez celotni postopek. Temu je sledil zanimivejši ogled okolice velikega stroja. Navdušili so nas avtomobili, stisnjeni v majhne pakete. Videli smo celo skiro, ki potrpežljivo čaka na predelavo med kupom železa. Na koncu so nas prijazno pospremili v sobo, kjer nas je pričakala pravcata gostija.Gotovo bo izlet vsem ostal v lepem spominu. Učenci PŠ Bevke in učitelji Zemeljski plin - najugodnejši energent Ker se kljub nenavadno toplemu oktobru nezadržno bliža kurilna sezona, smo Richardu Beuermannu, vodji enote Oskrba s plinom pri Javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., postavili nekaj aktualnih vprašanj. Katere so prednosti zemeljskega plina? Bistvena korist uporabe zemeljskega plina za posameznika oziroma gospodinjstva je v raznolikosti in prednosti njegove uporabe. Njegova uporaba omogoča, da zgolj z enim energentom kuhamo, imamo vedno na voljo toplo sanitarno vodo, z njim prostore pozimi ogrevamo in poleti hladimo. Pri tem ne potrebujemo nobenega dodatnega prostora za skladiščenje in seveda tudi ni treba menjavati jeklenk. Za uporabnika je zelo pomembna tudi cena energenta in zemeljski plin je cenovno konkurenčen vir energie, tako^glede investicije kot tudi glede same uporabe. Še posebno to velja v primeru uporabe energetsko učinkovitejših kondenzacijskih peči. V zadnjem času zemeljski plin pridobiva na veljavi tudi kot gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem. Po Evropi vozi že več kot dva milijona vozil, pa tudi v Slovenji vozi vedno več mestnih avtobusov in tudi osebnih vozil, ki kot gorivo uporabljajo stisnjen zemeljski plin, z angleško kratico CNG - Compressed Natural Gas. Tega pa ne smemo zamenjavati s tako imenovanim avtoplinom, ki je popolnoma drugačno gorivo, saj je po svoji sestavi utekočinjen naftni plin, z angleško kratico LPG - Liquefied petroleum gas. Pomembna prednost uporabe zemeljskega plina je tudi v okoljskih vidikih njegove uporabe. V primerjavi s premogom in nafto zemeljski plin vsebuje zanemarljivo malo žvepla, precej nižje so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri gorenju, kot so ogljikov dioksid, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, prav tako praktično ni prašnih delcev. Pri zgorevanju zemeljskega plina se v zrak sprošča kar za eno tretjino manj CO2 kot pri zgorevanju premoga ali kurilnega olja, ki je eden od glavnih povzročiteljev učinka tople grede in segrevanja ozračja. Kaj glede plina prinaša letos sprejeti Energetski zakon? Po več letih priprav je letos februarja Državni zbor sprejel nov Energetski zakon, ki je začel veljati 22. marca . Vanj so vključene ustrezne evropske direktive s področja energetike, ki zagotavljajo popolno odprtje trgovanja z energijo znotraj Evropske unije ob hkratni ustrezni zaščiti potrošnikov. Zakon na novo opredeljuje Agencijo za energijo kot regulatorja na trgu in ji podeljuje veliko novih pristojnosti za izvajanje nadzora nad operaterji distribucijskih sistemov in dobavitelji energije. Posledično zakon razveljavlja kopico podzakonskih aktov in nalaga Agenciji, da poskrbi za njihovo prenovo. Hkrati zakon nalaga operaterjem distribucijskih sistemov, da v roku dveh let pripravio nova sistemska obratovalna navodila. V njih bodo opredeljeni tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom, način izvajanja dostopa do sistema in zagotavljanja sistemskih storitev, postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih, pogoji za priključitev in način priključitve na sistem, tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov in pravila za izvajanje evropske uredbe o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina. Za razliko od dosedanje ureditve bodo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina opredeljeni v sistemskih obratovalnih navodilih in ne več v samostojnem aktu, na katerega je bilo treba poleg Agencije za energijo pridobiti soglasje lokalne skupnosti oziroma Občinskega sveta, sedaj pa bo soglasodajalec le Agencija. Za zaščito potrošnikov zakon uvaja novo kate-gorio ranljivih odjemalcev , ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne morejo zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi jim povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov. Poleg ranljivih odjemalcev zakon na novo opredeljuje male poslovne odjemalce, ki na letni ravni odjemajo manj kot deset tisoč Sm3 plina. Zaradi prilagoditve trgovanju z zemeljskim plinom znotraj Evropske skupnosti bo še letos potrebnih kar nekaj sprememb. S 1. decembrom se bo spremenil plinski dan, ki bo po novem trajal od 6. ure zjutraj do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Tako bo prvi plinski dan trajal le dvaindvajset ur, od 8. ure zjutraj do 6. ure 2. decembra. Ker se v Evropi trguje z energijo, bo treba volumske enote (Sm3 oz. Sm3/dan) spremeniti v energijske enote (kWh oz. kWh/dan). Skladno s to spremembo bodo tudi cene tarifnih postavk iz €/Sm3 spremenjene v €/kWh. Pretvornik med Sm3 in kWh je odvisen od kalorične vrednosti zemeljskega plina, ki se časovno in glede na izvor plina lahko spreminja. Seveda bomo sistemski operaterji in dobavitelji v prehodnem obdobju na vseh dokumentih in informacijskih sistemih uporabljali volumske in energijske enote skupaj s pretvorbenim faktorjem, ki trenutno znaša 10,68 kWh/Sm3 in pomeni povprečno zgornjo kurilno vrednost zemeljskega plina, distribuira-nega v letu 2013. Kako razširjen je zemeljski plin? V Slovenji je plinovodno omrežje razširjeno v sedeminsedemdesetih občinah s skupaj več kot sto dvaintrideset tisoč odjemalci . Na Vrhniki smo letos priključili na omrežje že devetstotega odjemalca. Med njimi glavnino predstavlja 763 gospodinjskih odjemalcev, osem kotlovnic, 109 malih poslovnih odjemalcev in 21 večjih poslovnih odjemalcev, ki na leto odvzamejo od 10 do 200 tisoč standardnih kubičnih metrov plina. Odjemalci so glede na višino letnega odjema razvrščeni v enajst odjemnih skupin, gospodinjski odjemalci so razvrščeni med prvih pet skupin, mali poslovni odjemalci med prvih šest, od sedme do enajste skupine pa so vključeni veliki odjemalci. Žal je na območju vrhniškega plinovodnega sistema kar dvesto šestdeset neaktivnih priključkov. Večinoma gre za občane, ki uporabljajo druge energetske vire. Veliko med njimi jih uporablja Odvoz organskih odpadkov od 15. decembra 2014 do 28. februarja 2015 vsakih 14 dni Obveščamo vas, da bomo od 15. decembra 2014 do vključno 28. februarja 2015 odvažali organske odpadke iz gospodinjstev vsakih 14 dni. Urnik odvoza (dnevi v tednu) organskih odpadkov ostaja nespremenjen. V tednu od ponedeljka, 15. 12., do petka 19. 12. 2014, torej ni odvoza organskih odpadkov. Odvoz organskih odpadkov vsakih 14 dni bo potekal po naslednjih terminih: od ponedeljka, 22. 12., do sobote, 27. 12. 2014, odvoz organskih odpadkov je; *Zaradi praznika (25. december) je urnik za en dan zamaknjen. od ponedeljka, od ponedeljka, od ponedeljka, od ponedeljka, 5. 1., do petka, 9. 1. 2015, 19. 1., do petka, 23. 1. 2015, 2. 2., do petka, 6. 2. 2015, 16. 2., do petka, 20. 2. 2015, odvoz organskih odpadkov je; odvoz organskih odpadkov je; odvoz organskih odpadkov je; odvoz organskih odpadkov je. V tednu od ponedeljka, 2. 3. 2015, naprej bomo organske odpadke spet odvažali po ustaljenem, dosedanjem urniku. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o. kurilno olje, kar je z ekološkega in ekonomskega vidika precej neracionalno, saj je cena zemeljskega plina pri isti kurilnosti bistveno nižja od cene kurilnega olja. Ob zadnji podražitvi olja na 1,018 €/l in hkratni pocenitvi osnovne cene plina zanaša prihranek pri uporabi zemeljskega plina kar 35 odstotkov, če pa zastarelo peč na kurilno olje zamenjamo s sodobno kondenzacijsko plinsko pečjo pa na letni ravni prihranimo polovico stroškov ogrevanja. Novejše kurilne naprave, še posebno kurilne naprave na zemeljski plin (kondenzacijska tehnika), imajo bistveno večje izkoristke kot starejše, poleg tega so navadno starejši sistemi predimenzionirani. Ali bo zaradi rusko-ukrajinskega spora zmanjkalo plina? Zemeljski plin je zanesljiv vir energije in je vsak strah pred prekinjeno dobavo popolnoma odveč tudi v primeru nove rusko-ukrajinske krize. Gospodinjski odjemalci imajo zagotovljeno neprekinjeno dobavo zemeljskega plina, saj sodio med tako imenovano zaščiteno skupino odjemalcev, za katere nikoli ne sme zmanjkati zemeljskega plina. Verjetno se še spomnite plinske krize pred petimi leti. Takrat je velik del Evrope zmrzoval, v Slovenji pa smo zaradi razpršitve virov plina krizo relativno enostavno prebrodili. Zaloge uskladiščenega plina po Evropi so tolikšne, da se lahko na evropskih plinskih borzah pojavio celo viški ponujenega plina, kar posledično lahko vodi v njegovo pocenitev. Seveda je veliko odvisno tudi od narave letošnje zime; če bo mila, bo plina prav gotovo preveč. Letos so na ljubljanski Fakulteti za strojništvo v laboratorju za okoljske tehnologje v stavbah pod vodstvom prof. dr. Saša Medveda izvedli analizo ogrevalnih sistemov, ki je pokazala, da se investicija v sistem ogrevanja z zemeljskim plinom vrne v dveh do štirih letih, odvisno od tega, ali je hiša energijsko potratna ali pa je varčna. Pri lesni biomasi se investicija povrne pri štirih letih in pol v primeru potratne hiše in šele v osmih letih in pol v primeru varčne hiše. Podobna situacija je pri investiciji v toplotne črpalke, kjer se doba vračanja giblje med pet let in pol do skoraj osem let in pol. Pomemben podatek je tudi življenjska doba, ki v primeru plinske peči znaša več kot dvajset let, kar pa ne velja za toplotne črpalke s precej krajšo petnajstletno življenjsko dobo. Zelo je pomembna tudi cena investicije v plinski ogrevalni sistem, ki je v primerjavi z drugimi ogrevnimi sistemi bistveno nižja. Analiza je pokazala, da stane plinski sistem tri tisoč evrov, sistem na biomaso štiri tisoč petsto evrov, sistem toplotne črpalke pa kar osem tisoč petsto evrov. Več o analizi je dosegljivo na spletni strani http:// www.zemeljski-plin.si/primerjava-ekonomic-nosti-ogrevalnih-sistemov/ . M. T. Skupne strani NAŠ ČASOPIS 43 • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Obisk naturopatinje na Vrhniki Dragi bralci, 23. oktobra smo imeli priložnost poslušati izredno dinamično zanimivo pripovedovanje Erike Brajnik, naturopatinje. Množica poslušalcev je njenim znanstvenim razlagam prisluhnila v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Posredujem njen kratek povzetek na-turopatije. Maja Artenja, Društvo Kneipp bolno tega namreč ne zmore. Naturopatija je veda, ki išče vzroke, zakaj je bolezen sploh nastala, kaj jo je sprožilo. Samo če bomo odpravili vzroke bolezni, bomo lahko resnično ozdraveli, v nasprotnem primeru se nam bo težava ponovila, v drugi obliki ali pa na drugem mestu. Kje iščemo vzroke otitisa, tinitusa, vnetja mehurja, slabosti v avtu, strahu, nesamozavesti, depresije, neplodnosti? Vse to so simptomi, ki so v veliki večini primerov povezani z energetsko oslabljenim delovanjem ledvic. Kjer pa so prisotne težave z bolečinami v križu, pekočimi očmi, izpadanjem las, dermatitisom, ekcemom, hernijo, razdražljivostjo, nepotrpež-ljivostjo, jezo, ljubosumjem, nevoščljivostjo, tiči vzrok predvsem v energetsko oslabljenem delovanju jeter. Pri težavah s povišano telesno težo, zatekanjem nog, visokim krvnim tlakom, slabim prenašanjem toplote, srčno aritmijo, paničnimi napadi, pretirano zaskrbljenostjo, vsiljivostjo, pretiranim govorjenjem itn. pa je vzrok v oslabljenem pretoku energje v predelu srca. Težave, povezane s pomanjkanjem energije vranice/slinavke, se kažejo v slabi koncentraciji, slabem spominu, motnjah pozornosti, demenci, lenobi, apatičnosti, brezvoljnosti, celulitu, mla-havi koži ... Težave, povezane s pomanjkanjem energje pljučnega dela, pa se izražajo s pretiranim pesimizmom, cinizmom, skepticizmom, prehladom, bronhitisom, pljučnico, pomanjkanjem pozitivne samopodobe, potenjem nog in rok, bledoličnostjo itn. Večkrat se zgodi, da našim težavam botruje en vzrok, ki se lahko kaže v več posledicah. Ko odpravimo ta vzrok, se magično uredio vse preostale nelagodnosti v telesu. Pogosto za naše težave nimamo postavljene diagnoze, vendar nas določena stvar moti. Npr. nekdo zjutraj zelo težko vstaja, pogosto se mu solzijo oči, poleg tega pa trpi za bolečinami v križu. Vse to se dogaja občasno, eno leto spomladi pa se zgodi, »Hvala mnogim poslušalcem na Vrhniki. Bilo vas je res veliko. Kako sem vesela. Toliko pozitivne energije in toplote. Hvala za poklon. Hvala za lep večer. Hvala Društvu Kneipp za povabilo.« Vir Facebook Erike Brajnik Naturopatija je relativno nova veda, malo znana v Slovenji, je pa dokaj zelo razvita v preostalih državah Evrope. Je veda, ki združuje stare vede, kot je tradicionalna kitajska medicina, z relativno novimi tehnikami, npr. iridologijo. Čar naturopatije je, da obravnava človeka celostno: fizični, psihični, emocionalni, socialni in duševni svet posameznika. Naturopat krepi v človeku zdravje, ne išče bolezni. Ne postavlja diagnoz, ampak govori o alergiji in energetskih primanjkljajih. Če bo telo močno oz. če pri bolni osebi do maksimuma okrepimo njegov zdravi del, bo ta oseba močnejša in bo tako lažje kljubovala bolezni. Vsako naturopatsko delovanje stremi h krepitvi imunskega sistema posameznika, h krepitvi telesa. Samo močno telo se lahko bori z boleznijo, • nega obraza • diamantni piling• pedikura • masaže • manikura • depilacija • individualna savna • • oblikovanje telesa • nekirurški lifting obraza • •darilni boni• S tem oglasom vam priznamo /5% popusta da ga doleti še alergija, za kar uradna medicina postavi zgolj diagnozo alergije na pršico. Z na-turopatskega vidika pa je jedro težav v jetrih, ki so že vrsto let prej klicala na pomoč s prvim sol-zenjem oči, potem z bolečino v križu itn. Nismo jim znali prisluhniti in zato se je stanje iz meseca v mesec in iz leta v leto slabšalo do izbruha alergije. Na tak način se dogaja z vsako našo boleznijo - postopoma se nabira, neslišno, telo kaže določene manjše težave, ki jih je pomembno prepoznati in nanje pravilno ukrepati. Bolezen je treba ustaviti ob njenem nastanku, torej čisto na začetku. Zato mora biti človek sposoben sa-moopazovanja in ravno tega ga uči naturopat. Verjeti vase, si zaupati in se poslušati. Iščimo zdravje. www.saeka.si! Obvestilo Društvo Kneipp Vrhnika obvešča svoje člane in podpornike, da se bomo srečali 12. 12. ob 18. uri v prostih Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. PRVIH 200 KUPCEV PREJME DARILO NOVO NA VRHNIKI OD 20. NOVEMBRA SPAR I VRHNIKA www.kompas-shop.si f * Nogica svetuje Tokrat o bradavicah Pozdravljeni in hvala za številne pohvale. Veseli smo, da vam naši nasveti pridejo prav in vam pomagajo. Zadnje čase smo imeli v Nogici številne otroke z bradavicami na podplatu. Seveda imajo bradavice tudi starejši, ampak na otroških nogicah človek res ne bi pričakoval nečesa, kar boli in malim ljudem otežuje gibanje. Bradavice so virusne, povzroča jih humani pa-piloma virus (HPV), kar pomeni, da ko jih imate enkrat, imate v telesu virus, ki lahko vedno znova in znova sproži, da nastanejo. Torej je to nekaj, kar vas bo na žalost spremljalo vse življenje, ni pa nujno, da boste ves čas imeli bradavice. Nekako podobna zgodba kot s herpesom. Lahko se pojavijo kjer koli na telesu, tale članek je o tistih na podplatih, ker v NOGICI pač skrbimo za stopala. Kako dobite bradavice? Prenašajo se z dotikom ali prek okuženih predmetov (uporaba nogavic, brisač nekoga, ki ima bradavice). V praksi to pomeni, da lahko hodite bosi in na tak način prenesete nase okužbo z virusom, ki povzroča bradavice. Prijetno je sicer hoditi bos, vendar to ni priporočljivo v bazenih, raznih slačilnicah in krajih, kjer hodijo bosi ljudje, za katere ne vemo, ali imajo to nadlogo že na podplatih. Ravno tako velja, da tam, kjer ima nekdo v družini že bradavice na podplatih, mora preostanek družine paziti, da se ne prenesejo nanje in seveda je treba bradavice na podplatih tistega, ki jih ima, ustrezno odstraniti. Če ljudje tega ne upoštevajo, se kmalu vsa družina ukvarja z nečim, s čimer se vsaj delu družine ne bi bilo treba. Še posebno je treba opozoriti odrasle, naj sanirajo te stvari, saj jih lahko pre- nesejo otrokom in kako je to videti, lahko vidite na fotografiji. To je podplat osnovnošolke, ki je bradavice dobila od odraslih. Glede na to, da jih je v zelo kratkem času iz ene nastalo osem, je to zelo boleče in namesto, da bi veselo tekala okrog, sedaj prihaja k nam, kadar jo boli, da ji odstranimo, kar je iz nivoja kože. Ker je zadeva precej obsežna, je bila napotena na zamrzova-nje, kar pa tudi ne reši težav naenkrat. Postopek je treba ponavljati, včasih bradavico, če je zelo globoka, tudi operativno odstraniti in vse to je daleč od prijetnega. Bodite odgovorni in prijazni do otrok. Bradavice na podplatu so na pogled drugačne od tistih na roki, ker po njih hodimo, torej so sploščene in rastejo bolj v globino. Ko zrastejo iz nivoja kože, so navadno že zelo boleče. Najbolje je, če jih zdravimo v zgodnji fazi. Pri nas strankam odstranimo trdo kožo okrog bradavice in mesto očistimo za lažji nanos sredstev za MOG-ICA 0 DIII-1E ■:-'!!> i BOROVNICA, Zdravstveni dom, Mejačeva VNANJE GORICE, Nova pot 5, zraven Lekarne odstranjevanje bradavic, ki jih lahko kupite v lekarni. Seveda pa so ta sredstva agresivna in je potrebna previdnost, da si s tem ne naredite še katere nove težave. Če to ni mogoče zaradi različnih razlogov, je vaš osebni zdravnik pravi naslov. Bradavic se ne dotikajte, predvsem pa pazite, da jih ne poškodujete, ker jih boste tako prenesli še drugam. Na razne domače pripravke, polže in drugo raje kar pozabite. Navadno, kadar komu potar-namo, kaj nas muči, pride na plan kopica nekih čudežnih receptov, a v tem primeru je to samo izguba časa. V NOGICI smo zelo naklonjeni naravi in zdravilnim zeliščem in drugim stvarem, ki nam jih narava daje za zdravje, vendar je treba vedeti, kje so meje zdravilnosti posameznih pripravkov. Naše nogice smo spravili v čevlje, zadnje tedne skorajda v ribiške škornje in upamo, da ste jih dobro pripravili na zimo. Ne spravljajte v čevlje raznih glivic, ker vas bo na pomlad pričakalo neprijetno presenečenje. Zima je čas, ko se stvari zdravijo, da boste spomladi spet lahko pokazali svoja stopala. Prijazen pozdrav iz NOGICE. 44 NAŠ ČASOPIS Skupne strani Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje Donirajte sredstva za boljše zd ravje ZD Vrhnika je, v skrbi za boljše zdravje, začel na novo izvajati preventivne zdravstvene programe, ki bodo bistveno vplivali na zmanjšanje tveganja za nenalezljive kronične bolezni in poškodbe. Skupaj s partnerji v lokalnem okolju bomo posameznikom pomagali, da bodo ohranjali in izboljšali svoje zdravje. Strokovno je dokazano, da ustrezni telesni fitnes znižuje možnost obolenj in poškodb, hkrati pa vpliva na uspešen osebni in karierni razvoj. Zato smo svoje aktivnosti usmerili v izboljšanje telesnega fitnesa otrok, odraslih in starostnikov. Naši pacienti bodo lahko uživali v večjem številu zdravih let, tudi v starosti, delodajalci bodo imeli boljše delavce z manj izostanki od dela, naši otroci pa bodo bolj konkurenčni pri iskanju želene službe po zaključenem izobraževanju. Oblikovali smo nove preventivne zdravstvene programe: - za nosečnice, mlade starše in njihove dojenčke, - za otroke v vrtcih in šolah, ki imajo prenizek telesni fitnes, - za odrasle, ki so zaradi družinskih in službenih obveznosti zapustili skrb za svoje zdravje, - za starostnike, da bodo lahko čim bolj aktivno uživali svojo starost. Ti programi niso zajeti v osnovnem in dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Zaradi njihovega pomena za celo družbo, smo jih opredelili kot javno dobro. Žal ZD Vrhnika nima dovolj sredstev, da bi te programe lahko financiral sam, zato se obračamo na vas, bralce Našega časopisa, da nam priskočite na pomoč z donacijami. Denarna sredstva lahko nakažete na račun ZD Vrhnika: 01340-6030925055, s pripisom »Donacija za projekt Skupaj za zdravje« Dodatne informacije o možnosti doniranja sredstev lahko dobite na internetni strani www.zd-vrhnika/donacije.html, lahko se obrnete tudi na ZD Vrhnika - elektronski naslov info@zd-vrhnika.si ali na telefon: 01 7555 110, 031 530071. Vaša donacija nas povezuje Skupaj za zdravje. Direktor Tomaž Glažar Projekt »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« Na Vrhniki stopili »skupaj za zdravje« Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je v četrtek 6. novembra povabil ZD Vrhnika in njegove partnerje v projektu »Skupaj za zdravje - od nosečnic do starostnikov« na skupno srečanje v Kulturnem centru Vrhnika. Srečanja so se udeležili poleg zdravstvenih strokovnjakov in sodelavcev ZD Vrhnika tudi župana Vrhnike in Log - Dragomerja s sodelavci, predstavniki Centra za socialno delo, Zavoda RS za zaposlovanje, ravnateljice šol, predstavniki športnih organizaci ter drugi vabljeni iz lokalnega okolja in Fakultete za šport. V okviru razvojnega projekta »Za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju« s krajšim nazivom »Skupaj za zdravje«, ki ga financira Norveški finančni mehanizem in ga v sodelovanju s številnimi notranjimi in zunanjimi sodelavci s področja preventive vodi NIZ, poteka prenova obstoječih programov preventivnega zdravstvenega varstva za otroke, mladostnike in odrasle. V razvoj in pilotno preizkušanje v projektu razvitih rešitev programa je vključen tudi ZD Vrhnika s svojimi strokovnjaki in partnerji iz lokalnega okolja. »Ker na zdravje ljudi in zmanjševanje neenakosti v zdravju zelo vplivajo odločitve in prizadevanja različnih resorjev ter političnih in drugih deležnikov, smo zelo veseli, da smo se danes srečali", je povedala Jožica Maučec Zakotnik z NIJZ in dodala: „Sodelavci na projektu smo hvaležni, da se je ZD Vrhnika s svojimi partnerji pridružil projektu Skupaj za zdravje in je pripravljen testirati nove rešitve preventivnih programov.« V času pilotnega testiranja bo delo v zdravstvenem domu potekalo nekoliko drugače. Ker gre v večini primerov za nove pristope, zdravstveni sodelavci prebivalce lokalne skupnosti prosio za razumevanje in sodelovanje. »S skupnimi močmi bomo lahko izboljšali programe preventivnega zdravstvenega varstva in tako ljudem v prihodnje ponudili še boljše in učinkovitejše zdravstvene storitve. Skupaj s partnerji bomo pomagali posameznikom pri ohranjanju in izboljšanju njihovega zdravja.«, je povedal Tomaž Glažar, direktor ZD Vrhnika. Več o projektu najdete na spletni strani projekta www.skupajzazdravje.si. Tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B z začetkom ob 17. uri. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, in sicer v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu na št. 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Pravočasno poskrbimo za naše zdravje Kako? Redno si merimo krvni tlak in krvni sladkor ter nadzorujemo holesterol in trigli-ceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigli-cerido, morate biti obvezno tešči! Pomoč v obliki rabljenih oblačil Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: vsak torek: - dopoldne od 9. do 11.30 vsak prvi in drugi torek v mesecu - popoldne od 16. do 18. ure. Lokacija skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ... radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču, v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B pa vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447. Prosimo, da podarite le uporabne stvari! OZ RK Vrhnika Svetovalnica za telesni in gibalni razvoj odpira vrata S prvim oktobrom bo v Zdravstvenem domu Vrhnika občanom na voljo Svetovalnica za telesni in gibalni razvoj (v nadaljevanju: Svetovalnica), ki bo delovala v okviru Centra za preventivno zdravstveno dejavnost. Namen Svetovalnice je okrepiti in nadgraditi preventivno zdravstveno dejavnost splošnih ambulant ter otroških in šolskih dispanzerjev. Cilji, usklajeni z osnutkom Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2014 - 2023, so: - informirati in opolnomočiti občane za izbiro zdravega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehranjevanje in telesno dejavnost za doseganje višje ravni kvalitete življenja in zdravja, - vzpostaviti, koordinirati in spremljati učinke preventivnih programov v okviru občin Vrhnika, Borovnica, Log Dragomer ter - podpirati in omogočati udejstvovanje vseh generaci v športnih aktivnostih. V začetku bo naša aktivnost usmerjena v vzpostavitev sistema, ki bo omogočal aktivno sodelovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti. Učinke opravljenih programov bodo pacienti ocenjevali skupaj z izbranim zdravnikom. Občani, ki se bodo na podlagi zdravstvenih kriterijev in priporočila izbranega zdravnika, odločili za napotitev v Svetovalnico, bodo de- ležni dodatnih diagnostičnih preiskav, posveta z zdravnikom in kineziologom. Na podlagi rezultatov bo izdelano skupno mnenje medicinske in kineziološke stroke o najbolj primerni obliki telesne aktivnosti, oz. programa, ki bo omogočal varno in kvalitetno spremembo življenjskega sloga. V okviru Svetovalnice bodo organizirane CIN-DI delavnice. Poleg tega bodo organizirane delavnice za športnim navdušence, kjer bo poudarek na preventivi pred športnimi poškodbami in na osnovah športnega treniranja. Za občane z nižjo gibalno sposobnostjo (gibljivost, koordinacija gibanja in pomanjkanjem telesne moči) bomo organizirali prilagojeno terapevtsko vadbo, ki se bo odvijala v manjših skupinah. Pozabili nismo niti na zdrav razvoj za naše najmlajše, za katere bo organizirana vadba za dojenčke (Pedokinetika) in najstarejše, ki bodo na podlagi pregleda zdravnika, ter dodatne diagnostike ocenjevanja gibalne sposobnosti, na osnovi kater bodo ustrezno razporejeni v vadbene skupine. Za več informaci se naročite na pregled k osebnemu zdravniku ali pediatru na Vrhniki in v Borovnici, kjer boste dobili podrobne informacije o preventivnih aktivnostih v okviru Zdravstvenega doma Vrhnika. Zdravstveni dom Vrhnika Vodja Svetovalnice za telesni in gibalni razvoj, Jaka Strel, dr.med., spec.druž.med, Aktivna mladost - zdrava starost« » V okviru projekta »Skupaj za zdravje« je Zdravstveni dom Vrhnika, v sodelovanju z OŠ Ivan Cankar Vrhnika, OŠ Ivana Korošča Borovnica, OŠ Anton Martin Slomšek Vrhnika in OŠ Log - Dragomer, pripravil program za otroke »Aktivna mladost - zdrava starost«. Program je namenjen učencem in učenkam, ki imajo nekoliko nižjo gibalno zmogljivost, pogosteje obolevajo, imajo težave v telesnem razvoju, pri vzdrževanju primerne telesne teže, mišični moči, telesni vzdržljivosti, koordinaciji gibanja vsega telesa, gibljivosti in ravnotežju. V program bomo vključili tudi tiste učence in učenke pri katerih je večja verjetnost, da V okviru programa se bodo otroci in njihovi starši učili nekaterih gibalnih znanj, s katerimi bo mogoče učinkovito povečati zmogljivost tako, da bi bili učenci bolj zdravi in bi lahko bolj učinkovito sodelovali pri pouku v šoli. Učenci in učenke bodo na osnovi privolitve staršev usmerjeni k osebnemu otrokovemu zdravniku na Vrhniki, ki jih bo napotil v Svetovalnico za telesni in gibalni razvoj Zdravstvenega doma Vrhnika. Na osnovi dodatnega pregleda, se bo za otroke predpisal ustrezen program terapevtske vadbe. Spremembe v telesnem razvoju pri vadbah bodo skupaj spremljali zdravnik, učitelj športne bi se zaradi težav v telesnem in gibalnem razvoju hitreje poškodovali ali zaradi zmanjšane odpornosti pogosteje obolevali. Namen programa je ustrezna sprememba življenjskega sloga, ki bo vodila v izboljševanje različnih gibalnih zmogljivosti - gibljivost, koordinacijo gibanja, ravnotežje, vzdržljivost in povečanje mišične moči najbolj pomembnih mišičnih skupin. vzgoje na šoli in kinezilog. Učenci, učenke in njihovi starši bodo v okviru terapevtskih vadb pridobivali tudi dodatna znanja o primerni prehrani, aktivnem in zdravem življenjskem slogu in o telesni obremenitvi, ki omogoča vzdrževanje primerne telesne teže in gibalnega razvoja. Program bo prilagojen zmogljivosti posameznega učenca, ki bo vključen v skupino s podobnimi telesnimi značilnost- mi in gibalnimi zmožnostmi, po potrebi prilagojen individualnim potrebam. Praviloma bo 10 učencev v skupini. Vadbo bo potekala dvakrat tedensko po 60 minut. Učenci in učenke bodo prejeli tudi vadbene programa za delo doma. Na osnovi izdelanega načrta v Svetovalnici za telesni in gibalni razvoj bodo terapevtsko vadbo vodili ustrezno izobraženi učitelji športne vzgoje ali kineziologi. Želeni rezultat terapevtske vadbe bo lahko dosežen, če bodo v programu sodelovali tudi starši. Prepričani smo, da bodo učenci in učenke v enem letu bistveno povečali gibalno zmogljivost, izboljšali telesno samopodobo, aktivneje sodelovali pri pouku v šoli in predvsem bodo bolj zdravi, da bodo lahko obogatili svoj aktivni slog življenja. Po končani enoletni terapevtski vadbi pričakujemo, da se bodo učenci in učenke v večji meri vključili v vadbo pri športnih organizacijah, ki ponujajo rekreativne programe. S spremembo življenjskega sloga se bo pri otrocih, ki bodo uspešno zaključili program, bistveno znižalo tveganje za obolelost z nena-lezljivimi kroničnimi srčno žilnimi boleznimi, sladkorno in podobnimi boleznimi. »Aktivna mladost - zdrava starost« je preventivni zdravstveni program, ki bistveno povečuje telesno zmogljivost, poveča imunski sistem in preprečuje nastanek nekaterih bolezenskih stanj. Visoka raven telesne zmogljivosti omogoča aktivni življenjski slog, ki se kaže v učinkoviti izrabi prostega časa, uspešnosti na delu in v šoli ter zmanjšuje možnosti obolevanja. Za ZD Vrhnika: Janko Strel 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 45 • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • POMEMBNO! CEPIMO PROTI GRIPI IN KLOPNEMU MENINGOENCEFALITISU. Za več informacij oz. za naročilo pokličite na telefonsko številko 01-7504-755. AMBULANTA ZA KRČNE ŽILE IN ŽILNO KIRURGIJO Dr. Matej Makovec, specialist kirurgije (kirurgija ven) Opravljamo preglede bolnikov s krčnimi žilami, drobnimi žilicami, dolgotrajnimi ranami, bolečinami v nogah ter ultrazvočne preglede. Bolniki, ki potrebujejo operacijo, se lahko naročijo na lasersko operacijo in druge sodobne načine zdravljenja. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na tele-fonslo številko 031-881-745. PREDAVANJE S PREVENTIVNIM PREGLEDOM PROSTATE Primož Rus, dr. med., spec. spl. med., druž. medicine Žal ugotavljamo, da se pojav raka prostate v Slovenji pogosteje pojavlja kot preostale vrste raka pri moških. Rak na prostati je dolgo pritajena bolezen, zato ne dovolite, da napreduje predaleč, odkrijte jo pravočasno in jo ustavite. Poznamo dva načina obrambe: • seznanite se z rakom na prostati • po 50. letu starosti enkrat na leto opravite pregled prostate, ki obsega prstni rektalni pregled in test iz kapljice krvi - PSA, ki ga določimo laboratorijsko. Za nadaljnje informacije lahko pokličete na telefonsko številko 031-881-745. ULTRAZVOČNA DIAGNOSTIKA Prim. Anton Kenig, dr. med., specialist pedia- ter in specialist radiolog Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice ter vse druge vrste ultrazvočnih preiskav - rama, koleno ... Saša Staparski Dobravec, dr. med., specialistka radiologinja Ultrazvok trebušnih organov (jetra, trebušna slinavka, ledvice, vranica), sečnega mehurja, prostate in testisov, ščitnice, vratnih žil. ULTRAZVOK KOLKOV NOVOROJENČKOV Doc. dr. Rina Rus, specialistka pediatrinja Za zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju kolka je zelo pomemben UZ-pregled kolkov v najzgodnejšem obdobju po rojstvu otroka. Tako lahko odkrjemo morebitne nepravilnosti in preprečimo kasnejše težave otroka pri hoji in vseh aktivnostih od takrat, ko shodi, naprej. Preiskavo v večini primerov opravimo do tretjega meseca starosti. Najnovejša priporočila so, da bi morali imeti vsi otroci opravljen UZ kolkov med 6. in 8. tednom starosti. Pri pregledu novorojenček ali dojenček leži na nasprotnem boku. Otroka drži mati ali medicinska sestra. Preiskava je povsem neboleča in neinvazivna. Ultrazvočno preiskavo opravimo z ustrezno UZ-sondo. KARDIOLOŠKA DEJAVNOST Marko Hudnik, dr. med., specialist kardiolog Poleg kardioloških pregledov in snemanja EKG, opravljamo tudi ultrazvočni pregled srca (eho-kardiografija). Preiskava je neboleča in varna za preiskovanca in zdravnika. Potrebna je skoraj pri vseh srčnih obolenjih. Dr. Hudnik jo priporoča tudi športnikom, predvsem zaradi izključitve pomembne prirojene srčne napake, ki je pri veliki telesni aktivnosti lahko usodna. DERMATOLOGIJA Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., specialist dermatovenerologije Na voljo je dermatološko svetovanje s področja vseh kožnih bolezni in alergi ter dermatosko-pja. GINEKOLOŠKA DEJAVNOST Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja Ginekološki pregledi in svetovanje, ginekološki UZ, ginekološko-onkološko svetovanje, preventivni pregledi dojk. Robert Likar, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Svetuje in odgovarja na vaša vprašanja glede: • načrtovanja nosečnosti in morebitnih težav z zanositvijo, zdravljenjem neplodnosti • pomoči pri vodenju nosečnosti, porodnim načrtom • možnosti lajšanja porodne bolečine • drugega mnenja o ginekoloških težavah, vrsti in možnosti operaci • razlage različnih načinov operacij pri uhajanju urina, zdrsu rodil in drugih ginekoloških težavah. ONKOLOŠKO SVETOVANJE Prim. mag. Vida Stržinar, dr. med., specialistka ginekologije, onkologinja V okviru STUDIA R odpiramo novo dejavnost - dr. Vida Stržinar bo imela - vam bo nudila onkološko svetovanje. Ima dolgoletno prakso iz onkologje, zadnjih nekaj let je bila vodja specialističnih ambulant in triaže na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Je magistra onkoloških znanosti. Na vse omenjene specialistične preglede se lahko naročite vsak dan od 8. do 19. ure na telefonsko številko 031-881-745. • Naše zdravje • Naše zdravje ARTERIOGRAFIJA Primož Rus, dr. med., spec. Začenjamo z relativno novo, neinvazivno, nebolečo meritvijo togosti arterijskega žilja. Namenjena je odkrivanju sprememb na malih arterijah in aorti. Za bolnike na zelo enostaven način lahko odkrjemo spremembe na arterijskem žilju, ki pokažejo, kdaj sta potrebna nadaljnja diagnostika in zdravljenje bolezni srca in ožilja, kot so arterijska hipertenzja, ateroskleroza, sladkorna bolezen, ki lahko pripeljejo do srčnega infarkta, možganske kapi ipd. Preprečevanje bolezni je najpomembnejša metoda skrbi za naše zdravje. Odvisna je od zgodnje- ga odkrivanja dejavnikov tveganja, na katere še z večjo gotovostjo pokaže izvid arteriografije. Namenjena je vsem: zdravim ljudem med 30. in 70. letom in tudi bolnikom z boleznimi srca in ožilja. Naročanje poteka osebno v ambulanti Stara cesta 4A na Vrhniki, po telefonu 01-7504-755 ali nae-naslov: ambulanta.dr.rus@gmail.com. V naši ordinaciji pomaga tudi dr. LJUBOMIRA PREBIL BOŽOVIČ, dr. med., spec. družinske medicine. Zdravstveni center za preventivo, zdravstveno svetovanje in izobraževanje Primož Rus, dr. med. T-V 1« , 1 • V • 1 V VI V • Delavnice za otroke in učenje angleščine na naraven način Dragi starši si želite, da bi bili vaši otroci radostni, optimistični, samozavestni in pozitivni? To lahko skupaj dosežemo na delavnicah, kjer ponujam program osebnostnega razvoja in sproščanja otrok. Otroci spoznavajo sebe in svet okoli sebe preko igre, masaže, pozitivnih afirmacij, z gibanjem, dihalnimi vajami, domiselnimi vizua-lizacjami in vajami, ki otroku pomagajo presegati izzive stresa in ga spodbujajo pri vključevanju v skupino. Program pomaga otroku tako, da: - zna usmerjati svojo pozornost, - razvija ljubečo samopodobo, samozavedanje, kreativnost, se lažje spopada s stresom, postane manj dovzeten za negativna čustva in tesnobo, - izboljša spomin, koncentracijo, sposobnost poslušanja, - razvija notranji mir, občutek varnosti in sprejetosti. Delavnice so namenjene otrokom od 4. do 11. leta in prilagojene starostni skupini. Potekale bodo od 17.00 do 18.00 enkrat na teden v prostorih OŠ Ivana Cankarja in Vrtca Želvica na Vrhniki. Januarja bomo začeli tudi s sproščenimi uricami angleščine, kjer se bodo otroci na naraven, zabaven in igriv način učili tujega jezika. Program obsega 20 ur enkrat na teden. Namenjen je otrokom od 4. do 10. leta, ki se bodo učili s pomočjo iger, rim, pesmic, iz-števank, zgodb, didaktičnih iger, možganske telovadbe, gibanja, plesa in glasbe. Več o tem boste obveščeni v decembrski številki Našega časopisa. SVETOVANJE za osebno rast in boljše življenje Ste se znašli na slepi točki v vašem življenju, živite z občutkom, da se je vaš partnerski odnos ohladil in se oddaljujete od skupnih ciljev ali pa so vam otroci odprli boleče področje in ne veste, kako naprej? Odgovore na taka in podobna vprašanja vam bom pomagala poiskati s skupnim odkrivanjem vzrokov za nastalo situacijo, ozaveščanjem teh vzrokov in njihovim razreševanjem v globokem stanju sproščenosti, s pomočjo energijske podpore. Metode dela, ki jih uporabljam so terapija imago, osnove tradicionalne kitajske medicine, reiki, karmična diagnostika, kvantne metode, meditacije, ponovna povezava in integralna biorgonomija. Karmična diagnostika temelji na zakonu vzroka in posledice, kar pomeni, da tisto, kar seješ, tudi žanješ. Zato je tako edinstvena, saj s pravilno usmeritvijo, ozaveščanjem in energijsko podporo posameznik sam aktivno sodeluje v procesu samo-zdravljenja. Terapija imago pomaga, da pridemo v stik s svojimi potrebami, hrepenenji in otroškimi ranami. Spoznamo in bolje razumemo sebe in partnerja, se naučimo komunicirati in ustvarjati zavesten odnos. Reiki je metoda, ki pomaga telo in duha spraviti v harmonični red, izboljšati počutje, energijsko sprostiti in še mnogo več. S svojim znanjem in izkušnjami vam bom pomagala, da se boste skozi prijeten, sproščen pogovor in zavesten dialog poglobili v odnose, poiskali ključ do kakovostnega in izpolnjenega življenja ter sami začeli ustvarjati razmere in okoliščine, v katerih se boste dobro počutili. Postopoma boste spoznavali podzavestne omejitvene vzorce in vzroke za nastali položaj ter tehnike, s katerimi boste te vzorce presegli. Svetovanje poteka individualno, v paru, oz. po dogovoru. Več informacij o začetku delavnic in svetovanju na: 041 422 410 ali radostniotroci@gmail.com. studioR ZDRAVSTVENI CENTER ZA PREVENTIVO, ZDRAVSTVENO SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Ultrazvočna diagnostika Kardiološka dejavnost Dermatološka posvetovalnica Ginekološka dejavnost Pediatrična posvetovalnica Psihiatrična dejavnost specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje - Ambulanta družinske medicine - Referenčna ambulanta - Ultrazvočna diagnostika - Specialistični pregledi Vse informacije dobite na spodnjih telefonih ali na spletnem naslovu: www.dzdravje.si/studio_r studioR g Stara cesta 4 a 1360 Vrhnika 01/7504755 031/881745 ambulanta.dr.rus@gmail.com Bliža se božični čas. Najlepši čas v letu. Čas obdarovanj. Želite letos svojim najdražjim podariti nekaj posebnega, kar boste za njih izdelali sami? Iz podjetja Lanatus, kjer se ukvarjamo s kreativnim pletenjem vas vabimo na ustvarjalne DELAVNICE PLETENJA ZA ZAČETNIKE (izdelali bomo šal) in DELAVNICE IZDELAVE pletenih filcanih COPATOV (tehnika pleti-operi) za tiste, ki osnove že obvladate Izvedba: 3x po 2 uri Možni termini: četrtek, 18.00-20.00; sobota, 9.30-11.30 Lokacija: prostori OOZ Vrhnika, Tržaška 8A Pričetek: četrtek, 27.11. oz. sobota 29.11.2014. Cena delavnice z vključenim materialom ob udeležbi min. 10 oseb: 39,95€, ob udeležbi manj kot 10 oseb: 49,95€ Člani OOZ Vrhnika imajo na navedene cene 6% popust. Informacije in prijava: tel. 031 63 22 43, e-pošta:lanatus@siol.net. Spremljajte nas tudi na Pridružite se kreativnim delavnicam, kjer boste povezali ustvarjalen duh in prijetno druženje. VLJUDNO VABLJENI! J 46 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letni koncert MPZ Drenov Grič Drenov Grič, 18. oktober - MPZ Drenov Grič pod vodstvom zborovodje Gorazda Jana vsako leto pripravi letni koncert z gosti. Po navadi poteka v Kuclerjevem kamnolomu, letos pa se nismo ravnali po tradiciji in smo nastopili v krajevnem kulturnem domu. Domači zbor se je predstavil s šestimi pesmimi. Večer so sooblikovali in več kot popestrili kvartet Okteta Raskovec ter domači mladi obetavni harmonikar Anže Zdešar. Večer je odlično v pesniškem slogu povezovala ga. Katarina Lenarčič. Vsi prisotni poslušalci so bili zelo navdušeni nad programom. V društvu se trudimo, da bi krajanom ponudili kakovostne kulturne nastope. Na prijete odzive lahko rečemo, da nam to uspeva. Zato si resnično želimo, da bi nas v prihodnje lahko slišalo še več poslušalcev! Zapisal Branko Bizjak, predsednik KUD Drenov Grič - Lesno Brdo KUD Drenov Grič - Lesno Brdo vabi na praznične dogodke v dvorano gasilskega doma petek, 28. november 2014, ob 17:00 Izdelovanje adventnih venčkov sobota in nedelja, 13. in 14. december 2014 Razstava adventnih, božičnih in novoletnih izdelkov in spremljevalne ustvarjalne delavnice sobota 13:00 ustvarjanje božično-novoletnihvoščilnic sobota 16:00 izdelava novoletnih okraskov nedelja 10:00 izdelava novoletnih okraskov sobota, 27. december 2014 ob 19:00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT MePZ Drenov Grič - Lesno Brdo v sodelovanju s POŠ Drenov Grič Koncert MePZ Mavrica Vrhnika Najlepše pesmi Mavrice Vrhnika, 8. november - Letni koncert Mešanega pevskega zbora Mavrica je tokrat za spremembo od prejšnjih let potekal kar v Glasbeni šoli Vrhnika, v goste pa so povabili Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice. Poldrugo uro dolg program so oblikovali v treh sklopih. V prvem je zbor Mavrica zapel nekaj »resnejših« pesmi, v drugem so oder zasedli gostje iz Cerknice, ki so v sklepnem delu svojega nastopa občinstvo ogreli s harmoniko in narodnimi vižami, tretji del pa je ponovno pripadal Mavrici in zimzelenim skladbam. Zbora sta večer zaključila s skupno pesmijo, ki je postala že tradicionalna spremljevalka Mavričnih koncertov, in sicer z Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Mešani pevski zbor Mavrica je letos obeležil dvajset let delovanja, kar je proslavil z velikim koncertom in razstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zbor že od samega začetka vodi zborovodkinja Darinka Fabiani. Pojejo skoraj vse zvrsti, pa vendar je zbor na vrhniškem koncu razpoznaven kot tisti, ki v svoj program rad uvrsti tudi kakšno zimzeleno komercialno uspešnico. Za uspešno delovanje, ki večkrat presega golo pevsko udejstvovanje (zbor je bil večkrat organizator in udeleženec različnih dobrodelnih prireditev), je prejel srebrno občinsko priznanje. Zbor na leto sodeluje na več prireditvah; na eni takih je sodeloval tudi s tokratnimi gosti iz Cerknice. Junija so se namreč vrhniški pevci mudili pri njih, Cerkničani pa so sedaj vrnili obisk. Kot že samo ime pove, ga sestavljajo samo moški, trden in radoživ pa ostaja že 45 let. Zadnja leta zbor vodi Janez Gostiša. Gašper Tominc, foto: gt Mešani pevski zbor Pevskega društva Ivana Cankarja z Vrhnike Dva odmevna koncerta v Dalmaciji V zgodnih jutranjih urah smo se pevke in pevci MePZ Pevskega društva Ivana Cankarja Vrhnika odpravili na gostovanje po Dalmaciji. Gostovanje pri Kulturnem društvu Slovencev dr. France Prešeren Šibenik- ŽPZ »Prešernovke« in pri Slovensko kulturnem društvu Triglav Split je potekalo od 10. do 12. oktobra 2014. Dopoldne sta nas pričakala predsednica Kulturnega društva Slovencev dr. France Prešeren Šibenik, kije hkrati tudi predsednica Ženskega pevskega zbora »PREŠERNOVKE« Karmen Donđivić in njen soprog Zlatko. Skupaj smo si ogledali naravno in kulturno dediščino slapov Krke. Po kosilu in namestitvi v hotelu v Vodicah smo se odpravili v Mestno knjižnico Juraj Šižgorić v Šibeniku, kjer smo skupaj s plesno skupino Ajda iz Ajdovščine in mladim klarinetistom Vilijamom Grgas Tucilo sodelovali na prireditvi Skupaj v glasbi. Na koncert so povabili tamkaj živeče Slovence, pa seveda tudi domačine. Nabito polna dvorana je bila navdušena nad izvedenim programom slovenskih pesmi, za posebno navdušenje ga sta poskrbela naša solista Špela Petkovšek in Aleš Kovač. Naše kulturno druženje smo skupaj z vsemi nastopajočimi in živahnim občinstvom zaključili z Ven-čkom narodnih, na harmoniki pa nas je spremljala zboro-vodkinja ŽPZ Prešernovke Danka Oreb Jajac. Prijetno druženje smo nadaljevali v društvenih prostorih, kjer so naši rojaki in gostitelji poskrbeli za topel sprejem in prijazno pogostitev. Še dolgo po našem odhodu je v njihovih prostorih in srcih odmevala slovenska pesem. V soboto zjutraj smo se odpeljali proti Splitu, kjer nas je ob vstopu v mesto sprejel član slovenskega društva Triglav Ivan Kozmos in nas popeljal v njihove prostore. Sprejem je bil ganljiv. Učiteljica slovenščine in voditeljica kulturnih dogodkov v društvu ter urednica glasila Planike Vera Hrga nas je pozdravila s svojimi učenci, ki ob sobotah obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine. Mali Kekci so nam za dobrodošlico zapeli Kekčevo pesem. Pomembno vlogo znotraj slovenskih skupnosti v tujini imajo prav učitelji dopolnilnega pouka slovenščine, ki spodbujajo udeležence pouka k ohranjanju jezikovnega in kulturnega porekla ter skozi različne dejavnosti povezujejo starše in slovenska društva v tujini. V nadaljevanju nam je tajnica društva Ana Matusinović predstavila društvo. Opravičila je predsednika mag. Cveta Sušmelja in zborovod- kinjo Tatjano Kurajica, ker sta bila na izobraževanju v Stični. Pogostili so nas z domačim pecivom in vinom. Pod strokovnim vodstvom vodičke Ksenije, rojene Slovenke, smo si ogledali biser Splita - Dioklecijanovo palačo. Med starodavnimi zidovi smo imeli priložnost zapeti tudi slovensko pesem, ki je pritegnila mimoidoče turiste vseh narodov in ras. Taki tre- nutki so za pevsko srce nepozabni. Po ogledu nas je Ana Matu-sinović pospremila do penziona Žanić v Podstrani, kjer smo prenočevali. Po krajšem počitku smo se odpravili v cerkev sv. Dominika, kjer smo imeli ob 20. uri celovečerni samostojni koncert pod veščim in skrbnim vodstvom našega zborovodje Lovra Groma. Predani bogati pev-sko-glasbeni tradiciji Vrhnike in zvesti klasični zborovski pesmi smo navdušili poslušalce, ki so po koncertu prosili »še za eno«. Koncert je obogatila klapa Zrnovnica. Po koncertu je Ivo Tomažin, član slovenskega društva, izročil našemu zborovodji Lovru Gromu njegovo karikaturo. V nedeljo smo se napolnjeni s soncem, prijaznimi vtisi in dalmatinsko pesmijo v srcu odpeljali proti domu. Našo pot smo obogatili s postankom v Zadru z ogledom in poslušanjem morskih orgel. Še ogled trdnjave trdnjave Nekaj v Senju, malo okrep-čila iz našega prtljažnika in želja po srečni vrnitvi domov je postala naš zadnji cilj, ki smo ga po zaslugi naših dobrih šoferjev srečno dosegli v poznih večernih urah. Na avtobusu še zahvala organizatorjem, posebno naši predsednici Nadji Malovrh za odlično izpeljano gostovanje, izmenjava lepih vtisov in zadovoljnih objemov pred slovesom in že smo bili z mislimi vsak pri svojih domačih. Pisanemu mozaiku našega dela smo dodali še en svetleč kamenček prijateljstva in mednarodnega kulturnega sodelovanja v modro zeleni barvi Dalmacije. Izvedeni projekt podpira tudi promocijo Slovenije v Šibeniku in Splitu in je dodatna nota dobremu sodelovanju s Slovenci po svetu. Š. P., N. M. in V. H. Klapa Mela v Bevkah Nastop na Zaplani Gostovanje klape Mela z otoka Murter Oktet Raskovec je prvi vikend v oktobru gostil žensko klapo Mela z maestrom Vedrankom z dalmatinskega otoka Murter. Njihova dalmatinska duša in temperament sta dodatno polepšala prve oktobrske dni na Zaplani, Vrhniki in v Bevkah. V soboto, 4. 10., dopoldne so se predstavile v Centru Loka in na Sodnijskem trgu na Vrhniki, zvečer so imele koncert v Bevkah (z Vrhnike v Bevke je bil koncert prestavljen zaradi prireditve, ki je bila na isti dan zvečer tudi v Cankarjevem domu na Vrhniki), ki so ga popestrili igralec Pavle Ravno-hrib in Oktet Raskovec. V nedeljo je bil koncert še na Zaplani, kjer so tudi bivale. Klapa Mela nam je s svojo pristnostjo in spontanostjo pričarala Dalmacijo v malem, zato je, kjer se je predstavila, požela velik aplavz. Da bi gostovanje utrlo pot kulturnim vezem tudi v prihodnje, smo jim pokazali Zaplano, Vrhniko in tudi Ljubljano, jim podarili knjigo o koliščar-jih in spominke iz naših krajev. Njihove koncerte in bivanje so omogočili: Pavel Bizjan, s.p., Občina Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja, Kulturno društvo Bevke, Krajevna skupnost Bevke, Jože Šušteršič, Gostilna Pri Krajncu, Oktet Rraskovec, za kar vsem velja iskrena zahvala. Polona Skledar Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 47 Še vedno živa Vrhnika Člani Društva za kulturo in kakovost življenja so zavihali rokave. Na spletni strani http://nauportus. wordpress.com/ lahko spremljate naše delo. Mešani pevski zbor Nauportus musica šteje že več kot dvajset mladih članov, ki pridno vadijo, saj jih decembra čaka prvi nastop. V zboru so namreč z veseljem sprejeli povabilo Mešanega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika za sodelovanje na njihovem letnem koncertu. V društvu smo pripravili tudi dva tečaja angleščine. Prek učbenikov in skozi pogovor se angleščine učio odrasli, prek iger, pesmi in otroških knjig pa angleški jezik spoznavajo malčki v Župnijskem vrtcu. Pohodniška sekcija se je na Martinovo nedeljo odpravila na prvi pohod z Vrhnike na Zaplano, z aktivnostmi pa smo začeli tudi v kulturni sekciji. Lepo povabljeni, da spremljate naše delo in se nam pridružite. Polona Kovačič, predsednica društva Kiparska razstava Izzivi v glini Konec oktobra je bilo v novih prostorih Kulturnega centra v Cankarjevi knjižnici odprtje zanimive kiparske razstave Izzivi v glini. Razstavljali so štirje umetniki, ki so se udeležili kiparskega tečaja, ki ga vodi akademski kipar Boštjan Novak. Zbrane je nagovorila vodja Cankarjevega doma Tatjana Oblak Milčinski, ki se je zahvalila Cankarjevi knjižnici za gostoljubje v novih prostorih, ker je Cankarjev dom trenutno v obnovi. Za kulturni program sta poskrbela učenca vrhniške glasbene šole. Svoja dela v glini so razstavili: Maja Fonda Cirman, Matej Stopar, Irena Ivelja in Jelena Vukčević. Kot sem že omenil, je mentor in vodja tečajev že Prvi z leve akademski kipar Boštjan Novak s svojimi tečajniki Humanistično in umetniško društvo »O« v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabi vse kulturne organizacije, samozaposlene v kulturi in vse za-intersirane za polje kulture na Okroglo mizo: Kulture ni, kultura je, ki bo v mali dvorani Cankarjevega doma v četrtek, 11. 12. 2014, ob 18. uri. Osebno so vabljeni tudi župan in predstavniki občine, ki so odgovorni za polje kulture. Vse udeležence vljudno prosimo. naj pripravio izhodišča razprave (navedejo konkretno problematiko in predloge) in jih pošljejo na odrustvo@gmail.com najkasneje do ponedeljka, 1. decembra 2014. Temeljna programska predloga je: 1. Lokalni program za kulturo 2. Prostorski in drugi materialni pogoji 3. Program 4. Stota obletnica smrti Ivana Cankarja Že vnaprej se Vam zahvaljujemo za sodelovanje, Humanistično in umetniško društvo »O« Pogled na dvorano Karla Grabeljška, kjer je bilo odprtje razstave Izzivi v glini. dvajset let akademski kipar Boštjan Novak. Udeleženci ustvarjajo v velikosti do petdeset centimetrov, in to polne plastike in reliefe v žgani glini in glazirani keramiki. Z leti nekateri razvijajo že kar presenetljive vsebinsko in tehnično zahtevne načine: raku tehnika, votljenje, barvna keramika, metodično načrtovane oblike Na nivoju, ki ga pri ljubiteljskem ustvarjanju redko zasledimo, je tako nastalo veliko izvirnih stilizaci človeških in živalskih figur ter zanimivih variacj po umetnostno-zgo- dovinskih predlogah. Doslej so razstavljali v Galeriji v Polhograjski graščini, v Knjižnici Otona Župančiča in ob Židovski ulici v Ljubljani, v Knjižnici Grosuplje, v Galeriji Družina in Galeriji Loža v Pulju. Večina tečajnikov je včlanjenih v Društvo keramikov in lončarjev ter redno sodeluje na razstavah društva v ljubljanskem Magistratu. Razstava bo odprta do 1. decembra, tako da jo je mogoče ogledati v času uradnih ur same Cankarjeve knjižnice. Simon Seljak Poslikana žgana glina: Pijani brod, delo Jelene Vukčevič Simpozij Zaplana 2014 Razstavlja pet umetnikov V Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v torek, 11. novembra, odprta skupinska razstava petih udeležencev Simpozija Zaplana 2014 in treh gojencev Centra Dolße Boštjančič Draga pri Igu. Sam simpozij je prvič potekal v prelepi pokrajini Zaplane v juniju. pa možnost osebnega komuniciranja s svetom vizualnih zaznav in izražanja svojih doživljanj in čutenj, porojenih v stiku s stvarnostjo. Trojici sta se pridružila tudi Pija Krmavnar, takrat gimnazijska maturantka, sedaj pa že študentka ljubljanske ALUO, ter Gregor Trček, oba iz Brezovice. V skupini izbrancev je ustvarjal tudi Žiga Čakš, univerzitetni diplomirani oblikovalec iz Maribora. Svojstvenost so dodali Umetniki so ustvarjali pokrajino v naravi, na prostem, kar je dalo še poseben čar in navdih. Simpozi in delo slikarjev umetnikov je vodil akademski slikar Janez Kovačič iz bližnje Rakitne. Kot posebnost simpozija pa so pripravili trije gojenci gojenci Centra Dol&e Boštjančič, ki so obiskali likovne umetnike. S skupnim delom in veseljem so izdelali nekaj zanimivih izdelkov iz gline, ki so jih razstavili ob odprtju. Za uvod k odprtju je zbranim zapel Oktet Ra-skovec, ki je tudi sklenil slovesnost. O likovnem simpoziju ter o ustvarjalnosti slikarjev je spregovorila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn ter med drugim še posebej poudarila: »Skupinska slikanja v naravi imajo tudi v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Se posebej so se uveljavila z impresionisti, ki imajo v zgodovini slovenskega slikarstva prav posebno mesto. Geografska raznolikost in slikovitost našega domačega prostora sta nedvomno pripomogla k razcvetu najrazličnejših delovnih srečevanj likovnih ustvarjalcev. Sredi junija se je takšno druženje prvič začelo v Zaplani. Nastal je namreč Likovni simpozij Zaplana, katerega umetniško vodenje je prevzel akademski slikar Janez Kovačič. Tudi akademski slikar Franc Golob ga je oplemenitil z marsikatero izkušnjo. Poleg obeh omenjenih avtorjev je na simpoziju sodeloval še slikar Vojko Gašperut - Gašper. Vsi trije so mednarodno uveljavljeni, torej znani in priznani slikarji, ki so v svoj krog sprejeli druge, precej raznolike ustvarjalce. Vsem sodelujočim likovni svet predstavlja veselje in smisel, predvsem Akademski slikar Janez Kovačič, ki je že razstavljal na Vrhniki. varovanci Centra Dolfe Boštjančič iz Drage pri Igu: Nik Drevenšek, Sabina Hudorovac in Blaž Pirman, ki so ustvarjali skupaj z mentorico Simono Rutar Hiti. Zaradi raznolikosti skupine je simpozi že a priori dobil svoj posebej značaj, vsakega posameznika pa je oplemenitil z dragocenimi izkušnjami. Udeleženci so dokazali, da so po naravi krajinarji, da jih je vznemirilo idilično okolje Zaplane, ki nedvomno predstavlja bogato in zanimivo snov za likovno interpretacijo. Likovni simpozij Zaplana je uspešno opravil svoje prvo in na nek način posebno, tudi izrazito povezovalno poslanstvo. Likovno mikaven košček sveta, ki leži na geografskem in širšem kulturnem križišču, ter entuziazem in energija organizatorjev pa naj napovedujejo njegovo svetlo prihodnost in naj vodijo tradicijo.« Ob koncu moram dodati, da smo si vsi prisotni z zanimanjem ogledali razstavljene slike, saj smo spoznali prelepo zaplaninsko pokrajino. Razstavo sta pripravila Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ter Štefan Skledar, ki je bil tudi nekakšen gostitelj simpozija na Zaplani. Ogled bo mogoč do 7. decembra 2014. Simon Seljak Na odprtju Simpozija Zaplana 2014 Razstavljeni izdelki treh gojencev Centra Dolfce Boštjančič Draga Pogled na Triglav z Zaplane avtorja Vojka Gašperuta - Gašperja, ki slika z usti. 48 NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si im. ^ «, Decemberski Kino Bevke V Kinu Bevke bosta v decembru na sporedu Volk z Wall Streeta za odrasle in animirani film Božičkov vajenec in čarobna snežinka. Prvi je biografska kriminalna komedija in najnovejši film enega najvplivnejših režiserjev svojega časa. Martin Scorsese, ki je nekoč s Taksistom in Pobesnelim bikom tlakoval zvezdniško pot Roberta De Nira, nadaljuje uspešno sodelovanje z Leonardom Di Capriom, ki postaja novi »De Niro«. V filmu, ki v marsičem spominja na Lu-hrmannovega Velikega Gatsbyja, pa je upodobil naslovnega antijunaka, ki si je v devetdesetih letih ustvaril velikanski finančni imperij ter si z nenasitnim apetitom po denarju, moči, seksu in drogah prislužil ime Volk z Wall Streeta. V stranski vlogi je v filmu zaigrala Katarina Čas, zato sodi film med tiste, ki si jih slovenski gleda- lec mora ogledati. Film Volk z Wall Streeta bo na sporedu v Kinu Bevke v nedeljo, 7. decembra, ob 18. uri. Čisto drugačni razlogi pa kličejo po obisku drugega decembrskega filma. Francoska sinhronizirana animacija o Božičkovem vajencu, mali siroti z velikim srcem, ki je bil izbran za naslednika dobrega moža, je slovenskim gledalcem že znana, letos pa Božiček prinaša tudi njeno nadaljevanje. Nikolaj, ki je zdaj že sedemletni deček, mora prevzeti delo upokojenega gospoda Božička, kar pa je sprva videti veliko prevelik zalogaj. Pomočniki škrati ugotovijo, da je Nikolaja napadla bolezen z imenom odrasli-tis. Kako bo Nikolaj ozdravel in ali bo na koncu filma Božičkov vajenec in čarobna snežinka zasjala čarobna snežinka in bo vse tako, kot mora biti, bomo izvedeli na praznični predstavi Kina Bevke v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri. Kino sekcija Bevke PGD Vrhnika in Spas Teater vas vabita 20. 12. 2014 ob 18.00 v v dvorano OS Antona Martina Slomška (Pod Hruševco 33) na UDAR PO MOŠKO 2 CENA VSTOPNICE: 20,00 EVROV Prodajna mesta vstopnic: TIC Vrhnika, Bar pri Levu, Bar Tonka, Kavarna Nauportus, Gasilski dom Vrhnika (vsako sredo od 17.00 do 19.00, vsako soboto od 9.00 do 12.00 in na telefonski številki 040 235 242), dve uri pred predstavo na blagajni OŠ Antona Martina Slomška. , CÌ - ODER MLADIH ÜC.......I 11П HtAJ F- I J -■!"'-vij ■ Jk# зн C ■1 nJ- ■....... rr-i> г ir pc. re : Srta^bairi lir J Vri'1 рп. 4п .".■; n ш.пп рдоч. GtìT*. ynit+fi* Ica идоде. w». мнп» ллпчпг v-.P4.'-.i Ju ai ■■ al 4ifci л--- ■ i ■■ ч i'1 v '^vt t \ ■■ l- чИйкгч: . ieclw :ar;j ffi i Ге un ^Ula^fl ' L "J Й ■ ■ i i-..t s? L ■ ' -L. Ршплчьк - i; TiirhL * Uu'lYJl ri 1. ■ Eimu. rii Ur л wtMà pPfTTib v h. ■ ' mu. ;,тл /'/tu.; с<'гт PdN-h « fjtm émnirtr ?nJM!U Л .ìlit twin- ; . -'Vi- dnu '■n i r;tri ЧПП<1|В 4 Uf Ihll J.l 1 P 1 11 . pL ntolM kHill rLr",ri ii'p u+ : P- ■■■! i' Klub Orfej, druženje z razlogom! Dostopno za vsak žep in vsako srce. Klub Orfej je bil osnovan kot prostor, v katerem imajo pravico vse dobronamerne, ustvarjalne in duhovnobuditeljske energije. V sodelovanju s Centrom Astera tu poteka pisana paleta dogodkov, etnokoncertov, glasbenih večerov, plesa, predavanj, meditacij, druženj, delavnic za otroke in družine. Za protiutež hladnemu sistemu denarja tu vse poteka na prostovoljni podlagi, tako da je vsak, ne glede na trenutno stanje v denarnici, lahko deležen vsega, kar se tu dogaja. Vsak, ki z nami deli to upanje, je povabljen, da vstopi in z nami drugimi podeli svoje osvojeno znanje. Klub Orfej, Sinja Gorica 87, Vrhnika TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE DECEMBER V TMS Spoštovane obiskovalce obveščamo, da bo Tehniški muzej Slovenje v Bistri pri Vrhniki, tako kot prejšnja leta, od 4. 12. 2014 do 1. 3. 2015 zaprt za posamezne obiskovalce zaradi neogrevanih prostorov. Skupine se za obisk naročite prek telefona, 01 750 66 72, ali elektronske pošte: programi@tms.si. V tem času vas vabimo na ogled naših zbirk Muzeja pošte in telekomunikaci v Polhovem Gradcu. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www. tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobote od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11. zaprto. Občasna razstava: S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine Predstavljeni so najvidnejši slovenski znanstveniki in njihovi dosežki ter pomen posameznega odkritja v svetovnem merilu. Na ogled samo še do 3. 12. 2014. Občasna razstava: Gorenje na dotik Razstava o kreativnosti industrie gospodinjskih aparatov, ki jih že več kot 60 let izdelujejo v Gorenju. Na ogled do 1. 9. 2015. Občasna razstava: ANA IN TEDDY: Medved v Sloveniji Z razstavo želimo javnosti celovito predstaviti rjavega medveda ter osvetliti odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2015. Nova stalna razstava: NAŠ DRAGI AVTO, Prvo stoletje avtomobilizma na Slovenskem. Na razstavi o več kot stoletni zgodovini avtomobilizma na Slovenskem je prek treh zna- čilnih obdobi (do prve svetovne vojne, med obema vojnama in od druge svetovne vojne do osamosvojitve) prikazan razvoj avtomobilskega prometa. Spored prireditev: sreda, 3. 12., od 8.00 do 16.00: Ta veseli dan kulture V okviru prireditve Ta veseli dan kulture vas ob 13.00 in 15.00 vabimo na voden ogled stalnih zbirk s področja kmetjstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva in elektrotehnike ter občasnih razstav S TEHNIKO DO ZDRAVJA, Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine, ANA IN TEDDY: Medved v Slovenji in Gorenje na dotik. Muzej bo odprt od 8.00 do 16.00. Vstop prost in brezplačni vodstvi. TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENJE - MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec, 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, 25. 12. in 26. 12.: zaprto; 24. 12. in 31. 12. od 10.00 do 13.00. Spored prireditev: petki ob 15.00: Voden ogled za upokojence (znižana vstopnina za upokojence) nedelje od 10.00 do 13.00: Družinske decembrske delavnice (izdelovanje voščilnic, okraskov in štampiljk). Prjave niso potrebne. sreda, 3. 12., od 10.00 do 17.00 (zadnji vstop ob 16.00): Ta veseli dan kulture V okviru prireditve Ta veseli dan kulture vas ob 15.00 vabimo na voden ogled muzeja. Predstavili vam bomo zgodovino pošte in zgodovino telekomunikacij, Polhograjsko graščino ter sam Polhov Gradec. Vstop prost in brezplačno vodstvo. nedelja, 7. 12., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto MAŠ ČASOPIS 49 Branko Vreš, Darinka Gilč-vert Berdnik, Andrej Seli-škar, Rastlinstvo življenjskih okolij z navodili za pripravo herbarija. 1. izd., 1. natis. Podsmreka, Pipinova knjiga, 2014. 492 str., risbe in fotogr. V Slovenji je več kot tri tisoč vrst in podvrst cvetlic. Vsako leto pa biologi in ljubitelji cvetja najdejo še nekaj novih. Ta množica je neverjetno velika in težko obvladljiva za navadnega Zemljana. Strokovnjaki so vse to bogastvo že uredili in razvrstili v skupine, v 171 družin, ki so urejene še v rodove, vrste in podvrste. Prav zaradi obilice snovi je bilo tudi v Slovenji izdanih že več priročnikov, ki vsebujejo opise samo dela tega rastlinskega bogastva, kot so: alpske, gorske, redke, zdravilne, zaščitene, zavarovane, znamenite itn. Vse slovensko cvetje pa je vključeno v že četrto izdajo Male flore Slovenje, ki izhaja pri Tehniški založbi Slovenje s podnaslovom Ključ za določanje praprotnic in semenk. Po navadi se ljudje težko znajdemo v tako strogo strokovnih knjigah. Za laike je bolj priročno delo, v katerem je cvetje razvrščeno po barvah cvetov, "Rastlinstvo .m А- .пискни j 1-iEfi ■ w zato pa so v takem objavljene tudi fotografije ali še pogosteje risbe tega rastlinstva. Novi priročnik, ki ga je izdala manj znana založba Pipinova knjiga s sedežem v Podsmre-ki, ki leži na robu ozemlja, katerega zajemajo prispevki in obvestila Našega časopisa, pa upošteva še več. Na 492 straneh je predstavljenih več kot šesto rastlin, razdeljenih po različnih življenjskih okoljih: gozdovi, grmišča, travišča, visokogorje, mokrišča, obdelovalne površine, urbane in industrijske površine. Že z enostavnim pristopom smo lahko hitreje pri pravilni izbiri imena rože. Vse obravnavane rože so predstavljene tudi na barvnih perorisbah, večinoma delo botanikov, živečih v prejšnjem stoletju. V nadaljevanju je v knjigi več strani z navodili za proučevanje rastlinstva in vegetacje. Posebno poglavje je namenjeno navodilom za pravilno pripravo herbarjev: od nabiranja, sušenja, označevanja, vlaganja v mape ter fotografiranja rastlin. V dodatku so opisani še endemiti - cvetlice, ki rastejo samo pri nas, in tujerodne rastline, ki so se »priteple« k nam iz tujine, ter seznam ogroženih in zavarovanih rastlin. Vsako poglavje se začne z naslovno fotografijo, med katerimi je v poglavju Proučevanje vegetacje zaščitena roža Ljubljanskega barja - močvirska logarica (Fritillaria meleagris), poglavje o Naravovarstvu pa se začenja s fotografijo prav našega Blagajevega volčina (Daphne blagayana). Objavljena sta tudi slovarček tujk in seznam slovenskih ter latinskih imen rastlinskih vrst. Na petih straneh je dodan seznam literature, ki predstavlja vire za pripravo tega priročnika, ter dve strani z navedbo avtorjev fotografij in risb. Ciril Velkovrh Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika Ob stoti obletnici avtorja Sobota, 20. december 2014, ob 11. uri in za IZVEN ob 12.15 Frane Milčinski - Ježek ZVEZDICA ZASPANKA Lutkovna predstava za otroke, Mini teater Ljubljana Režija: Robert Waltl Igrajo: Nina Ivanišin / Maruša Majer, Tadej Pi- šek, Igor Štamulak Likovna zasnova: Robert Smolik Glasba v živo: Miha Ciglar/Tadej Droljc/David Cerar Glasba: Miha Ciglar SOBOTA, 20. december 2014, ob 11. uri Zvezdica Zaspanka je kultna in nepozabna Ježkova pravljica za otroke vseh starosti, ena najpriljubljenejših slovenskih pravljic z univerzalnim sporočilom, da lahko z dobroto, ljubeznjo in s čisto misljo premagamo zlo. Vljudno vabljeni otroci in odrasli! V predprodaji do 14. decembra vam ob nakupu vstopnic omogočamo 5% popust. Predstava traja 45 minut; 3+. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Gledališki abonma in za IZVEN Cankarjev dom Vrhnika (izjemoma) TOREK, 9. december 2014, ob 19.30 George Axelrod SEDEM LET SKOMIN The Seven Year Itch Komedja Režija: Primož Ekart Igrajo: Sebastian Cavazza, Mojca Funkl, Anja Drnovšek, Ajda Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden Menda po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, napoči trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richar-du, postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je njegova soproga Helen odšla s sinom na počitnice. Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželez-ni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica; mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček ... Predstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora. Vljudno vabljeni! Razstave Do 11. januarja 2015 bo v avli Cankarjevega doma odprta razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski: KORAK ZA KORAKOM. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas v torek, 11. novembra 2014, ob 18. uri vljudno vabi na odprtje skupinske razstave SIMPOZIJ ZAPLANA 2014. Razstava v Galerji Cankarjevega doma na Vrhniki bo odprta do 7. decembra 2014. Vse razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki. Do 1. decembra 2014 bo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika na ogled kiparska razstava IZZIVI V GLINI. Ogledate si jo lahko od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob sobotah od 9.30 do 12.30. ure. Do 8. decembra 2014 bodo v galerji Cankarjevega doma na ogled skupinske slikarske razstave SIMPOZIJ ZAPLANA 2014. Do 10. januarja 2015 bo v avli Cankarjevega doma odprta razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski: KORAK ZA KORAKOM. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas v sredo, 10. decembra 2014, ob 18. uri vljudno vabi na odprtje likovne razstave ilustratorke Nejke Selišnik TEMAN NEKOČ. Razstava v galerji Cankarjevega doma na Vrhniki bo odprta do 10. januarja 2015. Vse razstave v Cankarjevem domu si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah. Vabljeni! Kino spored - december V mesecu decembru smo pripravili pester filmski izbor, ki bo zadovoljil širok krog občinstva. Pripravljene imamo aktualne animirane filme, kot so Škatlarji in Čebelica Maja. Ob koncu leta smo za otroke in mladostnike pripravili že znan Festival otroškega in mladinskega filma. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji filmskih spektaklov, kot sta Medzvezdje (Intersteller), ter novi Hobbit: Bitka petih vojska (premi-erno). Prav tako smo ta mesec dali poudarek kvalitetnim filmom, ki pustijo pečat v gledalčevih očeh, t.i. art filmi. Za vsak film smo pripravili kratek opis, dodatne vsebine pa si lahko ogledate preko naše spletne strani: www.kino-vrhnika.si ter preko fa-cebook portala www.facebook.com/ KINOVRHNIKA Torek, 2.12. ob 19.00 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA 2 Horrible Bosses 2 komedija, podnaslovljeno, 15+ Dale, Kurt in Nick se odločijo, da bodo pričeli z lastnim poslom, ampak stvari zaradi enega prefinjene-ga investitorja ne tečejo, kot bi si oni trije to želeli. Zato se trio odloči za ugrabitev investitorjevega sina, da tako nazaj pridobio nadzor nad lastnim podjetjem. Nedelja, 7.12. ob 10.00 in 15.00 ŠKATLARJI The Boxtrolls animirana komična pustolovščina, sinhronizirano, 5+ Ustvarjalci animacij Coraline in Paranorman predstavljajo zabavno zgodbo o malih stvorih Škatlarjih, ki v kraljestvu pod velikim mestom iz najrazličnejše krame ustvarjajo nenavadne izume. Z njimi odrašča tudi osiroteli deček, ki prevzame njihove navade in način življenja. Neke noči v mestu spozna prikupno dekle, kar ogrozi skrivno življenje Škatlarjev. Da bi rešil prijatelje, se mora fantič soočiti z zlobnim iztrebljevalcem Archibaldom, toda pred tem se mora naučiti pravilnega človeškega obnašanja. Nedelja, 7.12. ob 20.00 GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI Die Wälder sind noch grün zgodovinska drama, podnaslovlje-no, art, 15+ Režiser slovenskih filmskih uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj predstavlja tragično vojno dramo o nesmislih in zablodah prve svetovne vojne. Leta 1917 hrib Rombon predstavlja pomembno obrambno točko soške fronte, toda po italijanskem topniškem napadu preživita le težko ranjeni stotnik Jan in koroški vojak Jakob. Ker jima je ukazano, da ne smeta zapustiti postojanke, hkrati pa se ne moreta nadejati okrepitev, kolebata med vprašanjem vojaške časti in željo po vrnitvi domov. Ponedeljek, 8.12. ob 19.00 MEDZVEZDJE Interstellar znanstvena fantastika, 15+ Naš čas na Zemlji se izteka in skupina raziskovalcev se poda na najbolj pomembno nalogo v človeški zgodovini: potujejo onkraj naše galaksije, da ugotovijo, ali ima človeštvo prihodnost kod drugod med zvezdami. Človeštvo si je od nekdaj krojilo svojo usodo z drznimi koraki in preseganjem uveljavljenih norm - od prvih ladij, ki so iskale točko, kjer se konča obzorje, do prvih človeških korakov na Mesecu. A poslednja meja ostaja izzivalno nedosegljiva. Medzvezdje v režiji priznanega filmskega ustvarjalca Christopherja Nolana si zastavlja provokativno vprašanje o prihodnosti človeštva med zvezdami. Četrtek, 11.12. ob 19.00 (PREMIERA), Nedelja, 14.12. ob 19.00 HOBBIT: BITKA PETIH VOJSKA The Hobbit: The Battle of the Five Armies domišljijska pustolovščina, 15+ Z oskarji nagrajeni filmski umetnik Peter Jackson predstavlja tretji film iz trilogije priredb priljubljene literarne mojstrovine J.R.R. Tolkiena. Hobit: Bitka petih vojska je veličasten zaključek pustolovščin Bilba Bisagina, Thorina Hrastoščita in druščine škratov, ki so si od zmaja Smauga priborili nazaj svojo domovino, a so pri tem nehote osvobodili smrtonosno silo. Razbesneli Smaug svoj ognjeni bes znese nad nemočnimi možmi, ženskami in otroci Jezer-nega mesta. Sobota, 13.12 ob 17.00 GAŠPER IN PETRA -NAJBOLJŠA PRIJATELJA Karsten og Petra blir bestevenner, otroški film, sinhronizirano, art, 4+ V svojevrstnem križancu med igranim in animiranim filmom spoznamo najboljša prijatelja Gašperja in Petro ter njuni najljubši plišasti igrači, Levčka in gospo Zajkljo. Tik pred petim rojstnim dnem Petra, družabna deklica z bujno domišljijo, spozna sramežljivega Gašperja, novinca v vrtčevski skupini. Gašper in Petra se hitro spoprijateljita in Petra kmalu prepriča Gašperja, da jo podpre pri prepričevanju mame, da je zdaj dovolj stara in lahko skrbi za psa, ki si ga tako želi. Vse to pregovarjanje v zvezi s psom pa pride na ušesa gospe Zajklji, ki iz silne užaljenosti izgine med vrtčev-skim obiskom gasilske postaje. Zdaj morata Petra in Gašper napeti vse moči, da bi našla gospo Zajkljo še pred praznovanjem Petrinega rojstnega dne. Pri tem jima na pomoč priskoči Levček. Sobota, 13.12. ob 19.00 DREVO; * prejemnik nagrade mladinske žirije na nizozemskem festivalu Film by the Sea. po predvajanju sledi pogovor z ustvarjalci Drama, slovenska produkcija, art, 15+ Družina se znajde v brezizhodni situaciji, ko je varna samo za zidovi lastne hiše in dvorišča. Ko čas izgine, se zatočišče spremeni v zapor. Nič pa ne more preprečiti sanj in želje po svobodi. Drama Drevo je celovečerni prvenec Sonje Prosenc, premierno prikazan v tekmovalni sekcji Vzhodno od zahoda na festivalu v Karlovih Varih. Nedelja, 14.12. ob 17.00 ČEBELICA MAJA ** Ob nakupu vstopnice prejmete brezplačen kupon za ogled poljubnega filma v sklopu Festivala otroškega in mladinskega filma** Maya the Bee Movie animirana pustolovščina, sinhroni-zirano, art, 5+ Priljubljena čebelica Maja bo pri-brenčala na velika platna v poučni in zabavni zgodbi o prijateljstvu, zvestobi in pravem pogumu. Radovedna Maja mora zaradi neposlušnosti zapustiti čebelji panj, vendar na širnih cvetličnih travnikih najde nova prijatelja, nergavega trota Vi-lja in poskočno modro kobilico Fli-pa. Njihove številne zabavne norčije se končajo, ko izvejo, da so panj ogrozili zlobni sršeni, zato Maja zbere pogum in se skupaj s prijatelji poda v reševanje svojega starega doma. Vmes pa nas pričaka polno zanimivih dogodivščin risanih junakov. Sreda, 17.12. ob 19.00 BES Fury akcijska drama, podnaslovljeno, 15+ Vojna akcija. V glavni vlogi Brad Pitt. April, 1945. Iz zgodovine znan Shermanov tank in njegovih pet mož, ki se bojuje na sovražnikovi črti. Mlad vojak se prvič poda v boj, v samo srce Nacistov. Ponedeljek, 22.12. ob 19.00 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU črna komedija, podnaslovljeno, art, 15+ Leta 2009 kralj popa Michael Jackson načrtuje svoj veliki povratek na glasbeno sceno, med tem pa se nekje na Balkanu frizer Marko sooča z razpadom svojega zakona. Ker je žena naveličana monotonega življenja v dolgočasni vasici, Frank skuje nenavadno idejo, kako bi poskrbel za razcvet rojstnega kraja in tako rešil svojo ljubezen. Postaviti želi velikanski Jacksonov spomenik in tako privabili trume turistov, toda najprej mora na najbolj nenavadne in zabavne načine k sodelovanju prepričati dvomljive sovaščane. so NAŠ ČASOPIS Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto Do 1. 12. 2014. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA IZZIVI V GLINI Kiparska razstava, Cankarjeva knjižnica Vrhnika v Kulturnem centru, Tržaška cesta 32 Do 7. 12. 2014. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SIMPOZIJ ZAPLANA 2014 Skupinska razstava, Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 10. 1. 2015. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KORAK ZA KORAKOM Razstava del, nastalih na tečaju risanja in slikanja, ki ga vodi Vasja Stojanovski. Avla Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 4. 12. 2014, ob 20. uri. Vstop prost. HUMANISTIČNO -METNIŠKO DRUŠTVO »O« ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ROJIŠČE #22 Koncert Klavir: Ana Rus; Klarinet, bas klarinet: Matic Titovšek Oder Cankarjevega doma na Vrhniki 2. 12. 2014, ob 19. uri. (108 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA KAKO SE ZNEBITI ŠEFA 2 Komedija, 15 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 6. 12. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA 17. LETNI KONCERT Gostje: Mešani pevski zbor Nauportus musica, Kvartet Slavček Zborovodje: Jože Jesenovec, Jaka Jerina, Hinko Sajovic Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 7. 12. 2014, ob 15. uri. Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA ŠKATLARJI Animirana sinhronizirana komična pustolovščina, 5 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 7. 12. 2014, ob 19. uri. Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA GOZDOVI SO ŠE VEDNO ZELENI Art film; drama, 15 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 8. 12. 2014, ob 19h. (169 min.), vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA MEDZVEZDJE Znanstvenofantastična misteriozna drama, 15 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 9. 12. 2014, ob 19.30. Vstopnina: 15 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko George Axelrod: SEDEM LET SKOMIN The Seven Year Itch Komedija Režija: Primož Ekart; igrajo: Sebastian Cavazza, Mojca Funkl/Anja Drnovšek, Ajda Smrekar, Gregor Čušin, Gregor Gruden Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 10. 12. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA TEMAN NEKOČ Razstava ilustracij Nejke Selišnik bo na ogled do 10. januarja 2015. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 11. 12. 2014, ob 18. uri. Vstop prost. HUMANISTIČNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO »O« in ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KULTURE NI, KULTURA JE (okrogla miza) Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 11. 12. 2014, ob 19. uri. (168 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA HOBBIT; BITKA PETIH VOJSKA Domišljijska pustolovščina, 15 +, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 14. 12. 2014, ob 17. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA ČEBELICA MAJA Art film; animirana pustolovščina, 5 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 14. 12. 2014, ob 19. uri. (168 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA HOBBIT; BITKA PETIH VOJSKA Domišljijska pustolovščina, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 17. 12. 2014, ob 19. uri. (134 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA BES Vojna drama, 15 +, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 18. 12. 2014, ob 19. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT orkestrov Glasbene šole Vrhnika Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 19. 12. 2014, ob 19. uri. Vstopnina: 6 €. PIHALNI ORKESTER VRHNIKA BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Dirigent: Milan Matičič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 12. 2014, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA IN IZVEN Mini teater Ljubljana Ob stoletnici avtorja Franeta Milčinskega Ježka: ZVEZDICA ZASPANKA Lutkovna predstava Režija: Robert Waltl; igrata: Nina Ivanišin/Maruša Majer, Tadej Pišek, Igor Štamulak. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 20. 12. 2014 ob 12.15. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Mini teater Ljubljana Ob stoletnici avtorja Franeta Milčinskega Ježka ZVEZDICA ZASPANKA Lutkovna predstava Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 21. 12. 2014, ob 18. uri. Vstopnina: 7 €, dijaki, študentje: 5 €. BIG BAND VRHNIKA NOVOLETNI KONCERT z vokalistko Julijo Aljaž in solistom Gašperjem Kržmancem. Dirigent: Matjaž Lenarčič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 13. 12. 2014, ob 17. uri. (81 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA GAŠPER IN PETRA; NAJBOLJŠA PRIJATELJA Art film; sinhronizirana otroška pustolovščina, 4 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki 13. 12. 2014, ob 19. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DREVO Art film, slovenska drama, 15 +, Pogovor z ustvarjalci Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 22. 12. 2014, ob 19. uri. (90 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU Art film, črna komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 27. 12. 2014, ob 17. uri. (82 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike BOŽIČKOV VAJENEC IN ČAROBNA SNEŽINKA Art film, animirana pustolovščina, 5+, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 27. 12. 2014, ob 19. uri. (98 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA KDO MI UGRABI ŽENO Črna komedija, 15+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 28. 12. 2014, ob 17. uri. (82 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike BOŽIČKOV VAJENEC IN ČAROBNA SNEŽINKA Art film, animirana pustolovščina, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 28. 12. 2014, ob 19. uri. (124 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA OBLAKI NAD SILS MARIO Art film; drama, 15+, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PONEDELJEK, 29. 12. 2014, ob 10. in 17. uri. (78 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike ZVONČNICA IN PIRATSKA VILA Animirana domišljijska pustolovščina, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 30. 12. 2014, ob 10. in 17. uri. Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike MEDENA KOŽA Art film; dokumentarni animirani film, 10+, Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 30. 12. 2014, ob 19. uri. (97 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA BOG, LE KAJ SMO ZAGREŠILI Art film; komedija, 15 + Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 31. 12. 2014, ob 10. uri. (72 min.) Vstopnina: 3 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA in KINO VRHNIKA Festival filmov za otroke in mladostnike JEŽEK IN VRAN PRIČARATA BOŽIČ Art film; družinski animirani film, 5+ Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto NAŠ ČASOPIS 5i л/ I -J CANKAR!EVA KNJIŽNICA VRHNIKA Vodenje po novi knjižnici V torek , 2. 12. 2014 ,ob 10.00 in 9. 12. 2014 ob 17.00 vas vabimo na ogled nove knjižnice pod vodstvom arhitektke Nataše Oblak Japelj, ki je sodelovala pri zasnovi idejnega načrta. Zbirno mesto bo v čitalnici naše knjižnice, ki smo jo poimenovali Pri Črnem orlu 1876. Ta veseli dan kulture V Prešernovem letu 2000 je Ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru, Prešernovem rojstnem dnevu. Tudi letos bodo v sredo, 3. decembra, svoja vrata odprli številni nacionalni in občinski kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne predstave, razstave, koncerti, predavanja, vodenja in delavnice. Za Prešernov rojstni dan se na najlepši način združujeta dostopnost in želja ljudi po kulturi. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika vas vabimo k brezplačnemu vpisu (brezplačna članarina in vpisnina za eno leto; za vse, ki se boste v knjižnico vpisali prvič). 3. december - TA VESELI DAN KULTURE Predstavitev dokumentarnega filma Mira Kunstka TRADICIONALNI RIBOLOV NA CERKNIŠKEM JEZERU Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Društvo ljubiteljev Križne jame in Glasbena šola Vrhnika vas v sredo 3. decembra 2014, ob 17. uri vabijo v Grabeljškovo dvorano Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Miro Kunstek je eden iz zadnje generacije prebivalcev Cerkniške doline, ki je imela možnost doživljati jezero tako, kot je bilo stoletja nazaj -čisto in polno rib, rakov, žab in ptic. Od nekdaj je bilo revnejšim prebivalcem prepovedano lovljenje rib, zato so bili kmetje prisiljeni kršiti zakone in se za preživetje svojih družin odločati za krivolov. Miro Kunstek bo pripovedoval o zanimivih dogodkih, povezanih s krivolovom, ki so v primerjavi z zdajšnjim načinom življenja prava adrenalinska pustolovščina. Ta veseli dan kulture bodo popestrili še učenci Glasbene šole Vrhnika z glasbenim nastopom. Lidija Golc - Amarkordi Pesnica Lidija Golc bo ob spremljavi citrarke Nežke Bogataj predstavila svojo novo pesniško zbirko Amarkordi. Naslov Amarkordi aludira na Fellinijev film, torej so amarkordi spomini, največkrat vsakdanji drobiž, ki se včasih neopazno preobrazi v angela visokega dneva, včasih pa v angela pozabe. Večer bodo glasbeno obogatili tudi učenci Glasbene šole Vrhnika. Vljudno vas vabimo v Grabeljškovo dvorano, v sredo, 10. 12. 2014 ob 17.00. KVŠ potopisno predavanje Gašperja Repine: Barcelona, Katalonija Barcelona ni samo mesto, ni znana le po lepi peščeni plaži - Barceloneti, flamenku, pristanišču, La rambli, ni dom le nekaj več kot dva miljona ljudem, ki živijo v širši okolici. Je nekaj več. Je simbol Katalonije, je simbol želje po samostojni državi, v kateri bodo ljudje odločali sami. Barcelona predstavlja ljudi, ki so bili pod špansko nadvlado, zlasti v času generala Franca, dolgo zatirani. Predstavlja ljudstvo celotne Katalonije, ki že dolgo hrepeni o svoji državi. V času diktature generala Franca so ljudje katalonsko lahko govorili in nosili katalonske simbole le na enem mestu. To je bil nogometni stadion znanega nogometnega moštva, FC Barcelone. Prav zato je klub sčasoma postal vodilna sila in glasnik katalonskih teženj po samostojnosti. Predavanje bo v četrtek, 11. 12. 2014, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Delavnica nakita po vzoru arheoloških najdb Po vzoru nakita iz preteklosti se bodo udeleženci na delavnici naučili izdelovati nakit iz bakrene, posrebrene, medeninaste žice, od začetne zanke do spirale pa vse do končnega izdelka - nakita, kakršen je bil priljubljen v prazgodovini, rimskem času ali pa unikatnega nakita po lastni izbiri z vključenimi elementi okrasja - spiralami oziroma drugimi vključki. Spirala v vseh kulturah pomeni srečo, v prazgodovini pa je bila ta oblika zelo povezana s kultom sonca. Delavnico bo vodila arheologinja Snježana Karinja. Število udeležencev je omejeno, prijave (do 9.12. 2014) in več informacij na 040 205 908. Cena delavnice 25 evrov, v ceno je vključen tudi material. Udeleženci svoje izdelke lahko vzamejo domov. Vabljeni na ustvarjanje v Ma-lavašičev kotiček v soboto, 13. 12. 2014, od 9. do 12. ure. Lovro Novinšek - Strategemi Vljudno vas vabimo v sredo, 17. 12. 2014, ob 17.00 v Grabeljškovo dvorano na predstavitev knjige Strategemi. Predstavil nam jo bo Lovro Novinšek, polkovnik Slovenske vojske, vojaški poveljnik, generalštabni častnik in vojaški diplomat; v letih 2002-2005 je bil prvi slovenski obrambni ataše v Ruski federaciji. Po upokojitvi proučuje antična bojišča in je avtor monograf- sko oblikovane knjige Meč in vihar. Strategemi so antične vojne zvijače, ki jih je rimski pisec, senator in vojaški poveljnik Sextus Iulius Fron-tinus namenil rimskim častnikom za spodbujanje poveljniške kreativnosti in v pomoč pri načrtovanju lastnih vojnih ukan. Iskanje po cobiss/opac-u Kako iščemo knjižnično gradivo s pomočjo sistema Cobiss/OPAC in kako so zložene knjige v naši novi knjižnici, vam vsak tretji četrtek v mesecu predstavlja bibliotekarka Tamara Jesenovec. Vljudno vabljeni 18. decembra 2014 ob 18.00 v računalniško učilnico Kemis. Novosti v oktobru 2014 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPEDIJE, ZBORNIKI ... ZUPAN, N.: Osebna odličnost v podjetju 1 FILOZOFIJA. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA. GRANT, A. M.: Daš in dobiš GRYLLS, B.: Priročnik za preživetje v življenju MUSEK, J.: Zgodovina psiholog je PAVLIHA, M.: Dvanajst pred dvanajsto ali Za norost je zdravilo le modrost SIEGEL, D. J.: Vihar v glavi VIRK, T.: Vebrov učenec 2 VERSTVO AL-Ghazali: Rešitelj iz zablode DRUŽBENI nauk Cerkve in tržno gospodarstvo 3 SOCIOLOGIA. POLITIKA. EKONOMIJA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOGIA. DODIČ, D.: Bomo še kdaj živeli skupaj? VARANELLI, L.: Pogodbeno pravo 1 VELJKOVIĆ, B.: Turizem 5 OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRONOMIJA.FIZI-KA.KEMIJA.BIOLOGIJA. ELERŠEK, T.: Potencialno toksične cianobakterje v celinskih vodah Slovenije MUHA, V.: Oskrbnik živali WILSON, R.: Butterflies and frogs 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMETIJSTVO. VODENJE. INDUSTRIA. OBRT. BENJAMIN, A.: A world without bees BOUTENKO, V.: Nadgradnja presne prehrane DAVIS, W.: Kruh na zagovoru DEAK, J.: Tvoji čudežni raztegljivi možgani ĐOKOVIĆ, N.: Serviraj za zmago INGHAM, B.: Tom at the harbour PETEK, M.: Slovenska medijska puščava POLAJŽER, J.: Neverjetno enostavno in okusno SAGADIN Leskovar, D.: Preizkušeni sladki užitki WATSON, C.: 500 sokov in smutjev 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIA. GLASBA. ŠPORT. BENTLEY, K.: Let's draw shapes BROWNIE, B.: Type object CAPOEIRA : danza o lucha DOLHAR, R.: Bučanje hudournikov ESCUDERO, J. F.: Dražen Petrovič HUG, V.: Vse skvačkano! ITURAIN, M. L.: Sport with trainer Tim TOSELAND, M.: Sportographica 81 JEZIKOSLOVJE VR FERRAROVA, M.: 1000 italijanskih besed : ilustrirani slovar KRANJC, J.: Pozabljena latinščina 82 KNJIŽEVNOST BOWDEN, O.: Assassin's creed JESENOVEC, A.: Književnost na maturi 2015 PITCHER, A.: Rdeče kot kečap ŠALAMUN-Biedrzycka, K.: Med Slovenijo in Poljsko 82-1 POEZIJA. AŠKERC, A.: Izbrane pesmi GREGORČIČ, S.: Izbrane pesmi KOZIN, T.: Šumenja MURN, J.: Izbrane pesmi ORŠANIČ, Tea: Prešite besede PREŠEREN, F.: Izbrane pesmi SEDMAK, B.: Zamahi med belo, rdeče 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. ASHLEY, J.: Norost lorda Iana Mackenzja BALOGH, M.: Ženitna ponudba BODROŽIĆ, I.: 100% pamuk BURTON, J.: Miniaturistka CARLINO, R.: Moja punči CATTON, E.: The luminaries COELHO, P.: Preljub COSTELLO, J.: Najboljše počitnice DARE, T.: Vojvodinja po naključju DOUGHTY, L.: Slepa ulica FIELDING, J.: Senčni potok FIŠER, Z.: Bratje Ramazovi GORDON, N.: Zdravnik HARRIS, C.: Neporavnani računi HOLDEN, W.: The full Monty JANČAR, D.: Maj, november JOHNSON, J.: Solna pot MACLEAN, S.: V vrtincu romantike z lahkoživ-cem MARLOWE, C.: Doctor Faustus MAXWELL, M.: Niti v sanjah! MCCULLOUGH, C.: Bittersweet ME, T. S.: Prepuščena MIKŠA, F.: Njegova Ekscelenca Christian Grasset MYSLIWSKI, W.: Traktat o luščenju fižola NOVAK, F. : Podnebne spremembe PERIŠ, Ž.: Mučenice PODGORNIK, M.: Sivi usad TEBBUTT, J.: A long walk home TERŠEK, A.: Brutalci VAZQUEZ Montalban, M.: Umor v centralnem komiteju VERMES, T.: Look who's back VIGGERS, K.: Travnati grad WOOLF, V.: Leta 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. BÉJART, M.: Čigavo življenje? CARRIERE, Jean-C.: Krhkost : esej GLAVAN, M.: Ljubimca z Vošnjakove ulice KOZINA Praprotnik, J.: Bela dama PREŠEREN, J.: Vojak REK, N.: Prepovedano 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BRIGGS, R.: Sneženi mož in snežni kuža BRUEL, N.: Poredna mucka se kopa CHATTERJEE, N.: Stari, ki ni poslušal DEGNAN-Veness, C.: Up DODIČ, D.: Bom babico še kdaj videl, zdaj, ko je umrla? EDWARDS, L.: Under the bridge ELIOT, G.: Silas Marner GALASSO, S.: Lorenzo e l'albero magico GREEN, J.: Kdo si, Aljaska? JURKOVIČ, J.: Branje je enostavno in zabavno KRALJIČ, H.: Aida, etiopska princesa LAIDLAW, C.: Rainbow bird MEADOWS, D.: Lučka Dolgobrčnik se izgubi PAVČEK, S.: Zakaj je polje jezero? PODGORŠEK, M.: Zgodba o volku PREDIN, A.: Mica pri babici PUGELJ, B.: Igriva abeceda RABLEY, S.: Marcel and the White Star REIDER, K.: Paula rettet ein Kätzchen RICHERT, K.: Ein Tag beim Tierarzt SANTAMARINA, A.: Misterio en Chichén Itza SFILLI, C.: Kot Napoleon ŠINIGOJ, D.: Iskanje Eve WAGENEN, M. van: Popularna WATTERSON, B.: Calvin in Hobbes WIDMARK, M.: Skrivnostna mum ja WIEKER, K.: Tim feiert Geburtstag WILKE, J. : Finn und Papa spielen Steinzeit WILSON, R.: Wheels go round 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAFIA. ZGODOVINA. BIOGRAFIE. LELJAK, R. : Zbornik Vetrinje, Teharje, Rog MATIČIČ, D.: Geografija na maturi 2015 PAVLIHA, B.: Zgodovina na maturi 2015 SLOVENCI - kdo smo in od kdaj smo tu? Najbolj brane ali iskane knjige v oktobru 2014 1. Petiška, E.: Stare grške bajke 2. Sophocles: Antigona 3. Zgodbe Svetega pisma 4. Jurčič, J.: Jurij Kozjak, slovenski janičar 5. Russell, R. R.: Zguba 6. Pečjak, V.: Drejček in trje Marsovčki 7. Makarovič, S.: Kosovirja na leteči žlici 8. Grafenauer, N.: Pedenjped 9. Suhodolčan, P.: Veliki Bum Bum Čigum 10. Slovenske ljudske pravljice Filmi za odrasle ADULT world = Svet odraslih -drama Les DIABOLIQUES = Hudičevki - triler The IMMIGRANT = Priseljenka - drama INSIDE Llewyn Davis - glasbeni film The LOVE punch = Udar ljubezni - ljubezenski film MINDSCAPE = Nevarni um - triler NOW is good = Preden umrem - drama OUT of the furnace = Jeklena pravica - kriminalka The PHYSICIAN = Ranocelnik - pustolovski film REVENGE for Jolly! = Maščevanje za Jollyja! - drama SABOTAGE = Sabotaža - kriminalka SNOWPIERCER = Ledeni vlak - fantastika Dokumentarni filmi The MASK of democracy: failed transition = Maska demokracije : neuspela tranzicija ALPHABET = Abeceda AUF den Pfaden der Ausgeloeschten = Po poteh izbrisanih Zvočni CD za odrasle in mladino FALK, N.: Od daleč 45. festival narodnozabavne glasbe, Ptuj, 2014 FUENTES, I. A.: El lirio de los valles GRISHAM, J.: The king of torts DU Maurier, D.: The birds Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si in na www.mo-jaobcina.si/vrhnika. Izbor: Niko Nikolčič Javna obravnava novega pravilnika o sofinanciranju športa Na podlagi dogovora z županom Občine Vrhnika g. Stojanom Jakinom je Športna zveza Vrhnika pripravila osnutek Pravilnika o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Vrhnika. Osnutek je usklajen z Resolucijo o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, ki jo je sprejel Državni zbor 2. aprila 2014 ter z Izvedbenim načrtom navedene resolucije, ki ga je sprejela Vlada RS 26. avgusta 2014. Izvršni odbor Športne zveze Vrhnika je na 18. redni seji 7. oktobra 2014 ocenil, da je pripravljeno gradivo primerno za javno obravnavo. Z županom smo se namreč dogovorili, da bomo pripravili javno obravnavo ne samo za naše člane, temveč tudi za vse druge zainteresirane izvajalce športnih programov. Gradivo smo posredovali najširšemu krogu zainteresiranih za to področje deset dni pred obravnavo, tako da so imeli prejemniki dva vikenda časa za pregled gradiva. Zaprosili smo jih, naj zaradi lažje izvedbe obravnave do nedelje zvečer, to je do večera pred dnevom obravnave, posredujejo pisna vprašanja. Odziv je bil nad pričakovanji, saj so vprašanja in predloge posredovali predstavniki Občine Vrhnika, Strelskega društva Vrhnika, Lokostrelskega kluba DLL-Potens, Športnega društva Agonija in Športnega društva rokometna šola Vrhnika. Na dan obravnave smo se pripravljavci gradiva spraševali, kolikšna bo udeležba na dogodku, saj se ob vedno večji splošni apatiji nikoli ne ve, kakšen bo odziv javnosti do posamezne zadeve. Se enkrat več se je pokazalo, da strokovni in tudi organizacijski delavci v športu še kako dobro vedo, kakšen pomen ima predlagani dokument za šport na Vrhniki in da je zanimanje za oblikovanje čim širšega konsenza o tem dokumentu. Javne obravnave se je udeležilo kar 28 predstavnikov iz dvajsetih športnih društev in Športne zveze Vrhnika ter podžupan Janko Skodlar in vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo mag. Matej Černetič z Občine Vrhnika in direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika Boštjan Koprivec. Take udeležbe tisti, ki na Vrhniki delujemo v športu že več desetletij, ne pomnimo. V uvodu je predsednica Športne zveze Vrhnika Irena Oblak predstavila delo, ki ga je zveza opravila pri pripravi dokumenta. Povedala je še, da je bilo imenovanih več komisi in delovnih skupin, da pa je gradivo, ki je predmet obravnave, pripravila delovna skupina Športne zveze Vrhnika v sestavi: Borut Fefer, Vida Mihelčič in Irena Oblak. Povedala je tudi, da je bilo v ureditev vrednotenja objektov s strani športne zveze vložene ogromno energije, ki pa žal ni obrodila Športnik Vrhnike za leto 2014 Športna zveza Vrhnika poziva vsa društva, organizacije in posameznike, naj posredujejo predloge za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2014. Predloge je treba posredovati na obrazcih, ki jih lahko dobite v prostorih Športne zveze Vrhnika na podlagi predhodnega dogovora po telefonu 041 820 764 ali po e-pošti, če zanje zaprosite na e-naslov: sportnazvezavrh-nika@gmail.com. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani: www.sportnazveza-vrhni-ka.si. Prosimo, da vsi zainteresirani predloge pošljete na naslov: Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, p. p. 88, ali jih osebno dostavite na sedež zveze najpozneje do 12. decembra 2014. Športna zveza Vrhnika Komisija za podelitev priznanj Predsednik Borut Fefer sadov. Ureditev tega področja je nazadnje zveza prepustila Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, saj podatkov, za katere je prosila, od njega ni dobila. Obravnavo je v nadaljevanju vodil Borut Fefer, podpredsednik zveze in predsednik delovne skupine, ki je predstavil potek javne obravnave. Vida Mihelčič je predstavila spremembe v sofinanciranju izvajalcev Letnega programa športa, ki so nastale zaradi uskladitve osnutka pravilnika z Resolucijo o Nacionalnem programu športa 2014-2023 in z Izvedbenim načrtom Nacionalnega programa športa. Navedla je tudi nekaj novosti, ki bodo vključene v nov Zakon o športu, ki je tudi v pripravi. V nadaljevanju je Irena Oblak podala odgovore na predhodno pisno postavljena vprašanja. Odgovorom je sledila razprava o celotni predstavitvi gradiva. Glavna vprašanja iz razprave so bila: ustreznost pristojnosti Športne ^ zveze Vrhnika (soglasje pred sprejemom LPŠ ter večina v komisiji, ki jo imenuje župan in ki vodi postopek javnega razpisa); ustreznost določila 70 % udeležencev s stalnim prebivališčem v občini za sofinanciranje celotnega programa; ustreznost razmerja vrednotenja prireditev; ustreznost izključitve sofinanciranja organizacije ligaških tekmovanj v kolektivnih športnih panogah; ustreznost velikosti vadbenih skupin v tekmovalnem športu; ustreznost razmerja uporabe med zaprtimi in odprtimi športnimi objekti; ustreznost faktorjev za vrednotenje športnih objektov. Pripravljavci smo pojasnili, da pristojnosti občinske športne zveze opredeljuje že omenjeni Izvedbeni načrt NPŠ; da določila, zapisanega v veljavnem pravilniku, da se sofinancirajo samo občani Vrhnike, v dosedanjih letih komisija nikoli ni upoštevala in je vrednotila vse udeležence programov, ne glede na stalno prebivališče. Predlog, da mora biti vključenih najmanj 70 % udeležencev s stalnim prebivališčem v Občini Vrhnika, pomeni za društva manj »stresno« situacijo. Povedali smo še, da IN NPŠ Olimpijskemu komiteju Slovenje nalaga pripravo strokovnih podlag, med drugim tudi velikosti vadbenih skupin v tekmovalnem športu, zato se nam sprememba vadbenih skupin v tem trenutku ne zdi smiselna. O ustreznosti faktorjev za vrednotenje športnih objektov pripravljavci ne moremo soditi, saj nimamo nikakršne podlage za določanje teh faktorjev, iz gradiva pa je tudi razvidno, da je faktorje predlagal Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Razpravo smo zaključili z dogovorom, da se predlogov, ki niso usklajeni z zakonodajo, ne upošteva, da pa Športna zveza Vrhnika: prouči ustreznost sprememb glede vrednotenja prireditev; prouči ustreznost sprememb glede sofinanciranja tekmovanj; nacionalne panožne športne zveze zaprosi, da za starostne katego-rje, vključene v uradni tekmovalni sistem, posredujejo velikosti vadbenih skupin za izvajanje vadbe (treningov) in podatek, kakšno je primerno razmerje uporabe med odprtimi in zaprtimi športnimi objekti za nekatere športne panoge; poda pobudo Občini Vrhnika, da zagotovi strokovnjaka - cenilca, ki bi ogledal objekte ter strokovno določil faktorje posameznih objektov, ki jih za izvajanje vadbe uporabljajo izvajalci letnega programa športa ter da pridobljene podatke in predloge iz razprave, ki so usklajeni z zakonodajo, vključi v osnutek pravilnika in ponovno pripravi javno obravnavo. Javna obravnava, ki je trajala štiri ure, je pokazala, da je takih srečanj čisto premalo, problematike, ki bi jo bilo treba rešiti, pa čisto preveč. Takoj po obravnavi smo se lotili izvedbe dogovorjenih nalog. Na e-naslove dvajsetih nacionalnih panožnih športnih zvez smo poslali prošnjo, naj nam za starostne kategorje, vključene v uradni tekmovalni sistem, posredujejo velikosti vadbenih skupin za izvajanje vadbe, nekatere med njimi pa smo zaprosili še za podatek, kakšno je primerno razmerje uporabe med odprtimi in zaprtimi športnimi objekti. Na navedeno pobudo, posredovano Občini Vrhnika, smo prejeli odgovor, da se s pobudo ne strinjajo ter menijo, da je to zadeva, ki se jo je treba bolj dogovoriti kot pa »izračunati«, ter da za to delo ni niti kadra niti sredstev niti časa in predlog, naj vsak, ki meni, da faktorji za objekte niso ustrezni, predlaga drugačne in pove, zakaj. Z obema informacijama smo z e-pošto seznanili udeležence javne obravnave in tudi druge zainteresirane. Od šestih uporabnikov objektov smo prejeli predloge za spremembo faktorjev objektov in površin. Na podlagi tega se v času pisanja prispevka v delovni skupini pogovarjamo, kakšno možnost imamo za čim pravičnejšo ureditev sofinanciranja športnih objektov brez cenilca in brez strokovne ocene. Lažje delo bomo imeli na podlagi informacij, ki jih prejemamo s strani nacionalnih panožnih športnih zvez. Zaenkrat se jih je odzvalo devet od dvajsetih. Večjih velikosti skupin nima določenih, obljubljajo pa, da bodo zadevo obravnavali njihovi strokovni sveti. Predlog, ki smo ga že na javni obravnavi podali člani delovne skupine, pa ni bil sprejet, bomo predlagali Občinskemu svetu. Namreč to, da preglednica z velikostmi vadbenih skupin ostane taka, kot je in da se bo pravilnik v tem delu spremenil predvidoma naslednje leto, ko bo Olimpijski komite Slovenje pripravil ustrezne strokovne podlage. Potrebo po spremembi še katerega določila iz predlaganega pravilnika bo verjetno povzročil tudi novi Zakon o športu. V Športni zvezi Vrhnika menimo, da smo opravili obsežno delo in da pa je pravilnik »živa« zadeva, ki mora slediti spremembam. Ali bo pravilnik sprejet že letos, v času pisanja še ne vemo. Menimo tudi, da bi morala občina ali pa javni zavod vsaj enkrat na leto pripraviti »okroglo mizo« za področje športa. S težavami, ki tarejo posamezna društva, bi se morali seznaniti in jih sproti reševati ter tako omogočati nadaljnji razvoj. Prav tako bi morali civilno športno sfero vključiti v pripravo dokumentov, ki zadevajo področje športa, jo seznanjati z delom javnega sektorja na področju športa. Športna zveza Vrhnika Anketni vprašalnik za ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika Obvestilo športnim društvom in ostalim občanom! Za potrebe vrednotenja športnih panog v Občini Vrhnika vas vabimo, da izpolnite anketni vprašalnik in ga pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Na podlagi dobljenih rezultatov bo mogoče definirati prioritetne športne panoge na Vrhniki. Prosimo, da izpolnjeno anketo (veljaven je samo originalni in v celoti izpolnjen anketni vprašalnik iz Našega časopisa) pošljete do 29.11. 2014 na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, pripis »Anketa - šport«. V primeru sprejema novega Pravilnika o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Vrhnika, se bo prioritetne športe določalo po novem principu, ki ne vključuje ugotavljanje lokalnega javnega interesa na področju športa. A. Po kateri športni panogi je Občina Vrhnika najbolj prepoznavna? (V preglednici 1 pri vsaki športni panogi NUJNO obkrožite številko v stolpcu PREPOZNAVNOST, pri čemer ocena 1 pomeni najmanjšo prepoznavnost, ocena 5 pa največjo.) B. Katere športne panoge bi po vašem mnenju morale na Vrhniki dobiti več sredstev iz občinskega proračuna? (V preglednici 1 pri vsaki športni panogi NUJ- II. Prepoznavnost Občine Vrhnika po športni NO obkrožite številko v stolpcu SREDSTVA, pri panogi in pomen športne panoge na razvoj čemer ocena 1 pomeni najmanj sredstev, ocena 5 športa v Občini Vrhnika. pa največ sredstev.) Preglednica 1: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika LOKALNI POMEN ŠPORTNE PANOGE I. Socialno-demografske značilnosti 1. Spol: О moški О ženska 2. Starost _ let 3. Krajevna skupnost_ Športna panoga Vprašanje A PREPOZNAVNOST 1 AEROBIKA 1 2 3 4 5 2 AIKIDO 1 2 3 4 5 3 ALPSKO SMUČANJE 1 2 3 4 5 4 ATLETIKA 1 2 3 4 5 5 AVTO - MOTO ŠPORT 1 2 3 4 5 6 BADMINTON 1 2 3 4 5 7 BALINANJE 1 2 3 4 5 8 BOKS/KICK BOKS 1 2 3 4 5 9 FLOORBALL 1 2 3 4 5 10 GIMNASTIKA 1 2 3 4 5 11 KARATE 1 2 3 4 5 12 KEGLJANJE 1 2 3 4 5 13 KOLESARSTVO 1 2 3 4 5 14 KONJENIŠTVO 1 2 3 4 5 15 KOŠARKA 1 2 3 4 5 16 LETALSTVO/PADALSTVO 1 2 3 4 5 17 LOKOSTRELSTVO 1 2 3 4 5 18 NAMIZNI TENIS 1 2 3 4 5 19 NOGOMET 1 2 3 4 5 20 ODBOJKA 1 2 3 4 5 21 PIKADO 1 2 3 4 5 22 PLAVANJE 1 2 3 4 5 23 PLES 1 2 3 4 5 24 POHODNIŠTVO/PLEZANJE 1 2 3 4 5 25 RIBOLOV 1 2 3 4 5 26 ROKOMET 1 2 3 4 5 27 ROLANJE 1 2 3 4 5 28 SAVATE 1 2 3 4 5 29 STRELSTVO 1 2 3 4 5 30 STRELSTVO - TRAP 1 2 3 4 5 31 ŠAH 1 2 3 4 5 32 TAEKWONDO 1 2 3 4 5 33 TENIS 1 2 3 4 5 Vprašanje B SREDSTVA 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 Novičke v Športne zveze Vrhnika Na pogosto vprašanje, kje začeti, po navadi odgovorimo: na začetku. Torej začnimo naš prispevek na začetku obdobja, o katerem bomo poročali tokrat. Sredi oktobra smo se na Vrhniki neformalno sestali predstavniki športnih zvez Grosuplje, Postojna, Ljubljana in Vrhnika. Izmenjali smo izkušnje iz različnih okolij ter oblikovali skupno mnenje, katere strokovne podlage naj OKS-ZSZ pridobi od nacionalnih panožnih športnih zvez glede na nov Nacionalni program športa. Te podlage so pomembne za pripravo občinskih pravilnikov o sofinanciranju športa, ki jih je treba prilagoditi Resoluciji o Nacionalnem programu športa 2014-2023. Kot smo napisali že pred časom, na Vrhniki na tem področju »orjemo ledino«. Kot nekaj prejšnjih let smo tudi letos obeležili 15. oktober - slovenski dan športa, in sicer tako, da smo skupaj z našimi člani odprli vrata športnih objektov ter v svoje vrste povabili vse ljubitelje športa in tiste, ki menijo, da bi to lahko postali. Ta dan so delovno in tudi slavnostno obeležili tudi v naši krovni organizaciji Olimpijskemu komiteju Slovenje - Združenju športnih zvez. 20. oktober je zaznamovala javna obravnava osnutka Pravilnika o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Vrhnika, ki smo jo pripravili v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Več o tem smo napisali v posebnem prispevku. Tradicionalnega dvodnevnega posveta članic OKS-ZSZ, ki je bil v istem tednu v Zrečah, se letos žal nismo mogli udeležiti. Kot po navadi , so obravnavali aktualne razmere v slovenskem športu. Predstavljeno je bilo delovno gradivo za novi Zakon o športu, ki dobiva novo strukturo z vključenimi težnjami zdajšnjega časa. Vsi, ki delamo v športu, vemo, da je bil sedaj veljavni Zakon o športu sprejet že davnega leta 1998 in da z njim civilno občinstvo nikakor ni bilo zadovoljno. Novi zakon, ki je v fazi nastajanja, bo dal Nacionalnemu programu športa vsebinsko in pomensko zakonsko podlago. Na posvetu je beseda tekla še o volilnih opravilih, saj se bliža decembrska volilna skupščina OKS-ZSZ, o projektih EU, športu brez dopinga, strategiji OkS-ZŠZ in še o čem. Glede že omenjenih volitev morajo tudi regije predlagati kandidate, ki bodo jih zastopali v skupščini OKS-ZŠZ. Na poziv za udeležbo na volilnem sestanku Notranjske regije, ki jo sestavljamo predstavniki občinskih športnih zvez Postojna, Pivka, Loška dolina, Cerknica, Logatec in Vrhnika, smo se odzvali. Pred tem sestankom smo imeli sejo Izvršnega odbora naše zveze, na kateri smo sprejeli sklep, da za predstavnico Notranjske regije predlagamo kandidatko Ireno Oblak ter da jo predlagamo tudi za kandidatko za članico Nadzornega odbora OKS-ZŠZ. Na že omenjenem volilnem sestanku predstavnikov Notranjske regije sta bila za predstavnika regije v skupščino OKS-ZSZ soglasno imenovana Tomislav Tiringer iz Postojne in Irena Oblak z Vrhnike. Člani organov skupščine pa bodo voljeni na sami seji, ki bo 16. decembra v Ljubljani. Prvi četrtek v novembru smo se odzvali vabilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je pripravil srečanje, katerega namen je bila predstavitev projekta Za boljše zdravje in zmanjševanje neenakosti v zdravju ali s krajšim imenom Skupaj za zdravje, ki ga financira norveška vlada. V pilotno preizkušanje je vključen tudi Zdravstveni dom Vrhnika, s katerim sodeluje tudi naša športna zveza. Vključenosti v take in podobne projekte si lahko na Vrhniki samo želimo. V času pisanja tega prispevka še ne vemo točnih datumov seje Nadzornega odbora in seje Izvršnega odbora, pričakujemo pa, da bosta obe seji še v tem mesecu. Ob aktivnostih v povezavi s pripravo novega Pravilnika o sofinanciranju Letnega programa športa v Občini Vrhnika, smo »na stran« postavili nekaj drugih, prav tako pomembnih zadev, ki jih bomo rešili v čim krajšem času. Znan je datum regijskih posvetov, ki jih pripravlja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za predstavnike občin, občinskih športnih zvez ter javnih zavodov s področja športa. Vodilna tema posveta bo Letni programi športa na lokalni ravni. Na posvetu bosta v dopoldanskem času predstavljena NPŠ RS 2014-2023 in Izvedbeni načrt NPŠ, v nadaljevanju pa še Letni program športa na državni ravni ter osnutek novega Zakona o športu. Popoldanski del posveta bo namenjen delavnici Letni program športa na lokalni ravni. Na tem posvetu zagotovo ne bomo manjkali. Kot smo napovedali v prejšnjih Novičkah, je v posebnem »okvirčku« objavljen poziv za posredovanje predlogov za podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem za osvojene športne dosežke v letu 2014. Zaradi prepotrebne obnove Cankarjevega doma Vrhnika tokrat lahko napovemo, da bomo prireditev Športnik Vrhnike za leto 2014 pripravili v Športni dvorani pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Datuma še ne moremo napovedati, načrtujemo pa za zadnji teden januarja. Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika.si redno dopolnjujemo z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih. Vsem našim članom je za potrebe oglaševanja v parku pred telovadnico Partizan na voljo oglasni pano. Za vse informacije nas pokličite na telefonsko številko 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sportnazvezavrhnika@gmail.com. Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pisarni Športne zveze Vrhnika v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan. Športna zveza Vrhnika Dobrodelni maraton zumba za Nika Na Vrhniki imamo kar nekaj ljubiteljev zumbe; pravijo ji tudi najcenejša psihoterapija, saj pomaga odpraviti skrbi. No, možje naših deklet, ki se zanimajo za zumbo, pa so zadovoljni, ker se po uri zumbe žene vrnejo domov nasmejane, srečne in sproščene. Gibanje nam veliko pomeni, glasba nas drži pokonci, druženje nas, sprosti. Vsake toliko časa pa se radi zberemo skupaj tudi v dobrodelni namen. Tokrat smo slišali za zgodbo dvanajstletnega fantka Nika z Loga pri Brezovici, ki je ob rojstvu utrpel hude možganske poškodbe, katerih posledica je motorični in umski zaostanek, ki ga spremlja huda epilepsija, zaradi česar Nik ne more samostojno sedeti. Lokalni inštruktorici zumbe, Irena iz Kulturnega centra na Vrhniki in Nataša iz logaškega GRC Zapolje, sva se domislili, da bi zbrali vse navdušence zumbe, povabili gostujoče inštruktorje in vse ljudi, ki so pripravljeni pomagati, na nekaj uric dobrega gibanja, plesa, zabave, malo sladkanja in razvajanja ter na obvezni srečelov. Čisto vse, kar bomo na dogodku zbrali, bomo poklonili Niku v namen napredne bio-mehanske terapije po metodi ABR, ki bi mu pomagala predvsem pri samostojnem sedenju in hoji. Vabimo vse, ki ste pripravljeni pomagati in se obenem družiti ter zabavati, da se nam pridružite na dogodku. Prispevki na dogodku so prostovoljni. Več informaci lahko dobite na številki 041 600 984 ali e-naslovu info@plesem-zase.si. Novoletni smučarski tečaji za otroke in mladino Petdnevni tečaji alpskega smučanja na Krvavcu TERMIN: 26.-30.12. 2010 (5 dni), delo na snegu 9.00-13.00, odmor za malico 11.00 -11.30 Izbirate lahko med: - začetni tečaj - nadaljevalni tečaj - top program (prvi v Sloveniji, za otroke nad 12let) Odhodi: IZ BOROVNICE IN VRHNIKE Cena novoletnega tečaja: s prevozom - 170 evrov. V ceno je vključeno: smučarska vozovnica, topli obrok na smučišču, čaj, zaključno tekmovanje in diplome. Prijave in dodatne informacije na:e-pošto: mario@dedrasport.com, telefon: 041-497514, Mario Blagojevič. Prijave so mogoče do zapolnitve prostih mest. Tečaje vodjo naši licencirani učitelji smučanja z veljavno licenco Smučarske Zveze Slovenja. Program in urnik dobite ob prijavi. Več o nas si lahko preberete na spletni strani www.smucarski-tecaji.si Smučarski izlet v Avstrijo - Katschberg SOBOTA, 20. 12. 2014 CENA: prevoz in smučarska karta ODRASLI: 45 evrov MLADINA (do l. '96): 41 evrov OTROCI (od l. '99): 30 evrov ODHOD: BOROVNICA OB 6.00 (pred železniško postajo) VRHNIKA OB 6.15 (pri športnem parku) Smučamo od 8.30 do 16.00, vrnitev okoli 18.30. PRIJAVE IN INFORMACIJE: Prjave so mogoče do zapolnitve mest ali najkasneje do SREDE, 17. 12. 2014, na številki: 041-497514, Mario Blagojevič. Na e-pošti: mario@dedrasport.com *Na dan odhoda bo mogoča sprememba kraja smučanja glede na vremenske razmere. Velkavrhu tretje mesto Zadnji reli za Državno prvenstvo Slovenje je potekal na sosednjem Hrvaškem. Andrej Velkavrh in Nina Gorenc, člana OPV športa iz Lučin, sta na dirko odšla lovit cilj, ki sta si ga zadala na začetku sezone, in sicer osvojiti stopničke v skupnem seštevku. Po prvem dnevu je vse kazalo na super uvrstitev, ko pa je bil čas, da se prvi dan konča, je ponagajala tehnika. Ob menjavi servo črpalke malo pred odhodom iz boksov je mehaniki niso uspeli zamenjati pravočasno. Andrej in Nina sta zamudila štiri minute, kar je pomenilo štirideset sekund pribitka in zdrsela sta na deseto mesto. Naslednji dan se nista predala in sta v dobrem ritmu ujela najboljše ter se na koncu dneva veselila osvojenega tretjega mesta, kar je zadostovalo tudi za tretje mesto v končni razvrstitvi divizije I; vozil do 1400 cmm. Andrej: " Bila je dolga sezona, saj je bilo kar sedem dirk. Iz avta sem iztisnil, kar se je dalo, in vesel sem, da sva na vseh dirkah prišla do cilja. Da že drugo leto zapored nisem zabeležil odstopa velja zahvala predvsem mehanikom; Bojanu in Andreju Velkavr-hu, Marjanu Hrenu, Ladu Žnidaršiču in Boštjanu Turšiču. Da pa sploh lahko dirkam, bi se zahvali pokroviteljem, ki so bili: Olja Divinol, Salkon, Termotom, A-Gea, Krili, VR-Elektronika, BMC, Gostilna Pri Kranjcu Vrhnika, Karoserija Novak, MSM Stražišar, trgovina z gradbenim materialom Stirn, Lesene konstrukcije Turbo in Avtomehanika Mivšek," je svoje vtise strnil Andrej. Foto: Lado Žnidaršič 54 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreacija 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ÌMNC Dreti * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren.si * MNC Dren * sd-dren * MNC Dren * sd-dren * MNC Dren * sd-dren\ Reprezentanca, nova izobrazba in še kaj na Drenu Letos so se začeli izbori za reprezentanco po MNZ-jih za letnik 2003. Naše barve so zastopali: Kris K. L., Oskar G., Tine K., Filip C. in Jakob C., ki so se v družbi fantov iz nogometnih klubov Bravo, Domžale in Ilirija za MNZ Ljubljana pomerili proti MNZ Gorenjska. Zmaga je pripadla Ljubljančanom, naši fantje pa so poleg izredno vzornega vedenja zunaj igrišča in na igrišču pokazali, da se poleg v dobre športnike razvijajo tudi v zdrave osebnosti. Čestitke vsem fantom! Trener Iztok Gruden je končal šolanje in na zaključnem izpitu prejel oceni 9 in 10 ter se sedaj lahko ponosno pohvali z licenco trener UEFA В. Nov izziv pa je licenca trener UEFA A, ki se ga bo lotil v prihodnje. Čestitke, Iztok! Sobotni dodatni treningi Kot je že v navadi pri SD Dren, v zimskem času poskrbimo tudi za dodatno vadbo, ki vključuje elemente atletike in akrobatike/gimnastike. Tako smo se letos odločili za dodatne treninge, ki potekajo ob sobotah za vse naše fante, kjer se seznanijo s šolo teka in atletsko abecedo ter z nekaj osnovnimi elementi gimnastike in akrobatike. Zavedamo se, da sta gibalna širina in vsestranskost ključna pogoja za napredek na športnem področju. Zato nas še posebno veseli, da smo pridobili kader, ki je vrhunski na svojem področju in ima občutek za delo z otroki. Po prvih treningih je ogromno zadovoljstvo med otroci in vaditelji. Zimski počitek ali delo Vse naše selekcije so uspešno zaključile z jesenskim delom sezone in se preselile v dvorane, kjer pa se intenzivnost treningov ni nič zmanjšala. Otroci in starši so se izkazali z igranjem, navijanjem in spodbujanjem svojih otrok na treningih in tekmah, prav tako smo se družili tudi na klubskih piknikih in drugih dogodkih, ki so povezani s klubom. Zadovoljni smo z napredkom vseh posameznih otrok in vseh ekip, ki so dokazale, da z načrtnim delom pridejo tudi všečni rezultati. Tekaška ekipa ZD Vrhnika - Nočni tek na Vrhniki - z leve: Sebastian Božič, Irena Brenčič Petrovčič, Saša Štumberger, Eva Gorup Cedilnik, Liljana Kogovšek, Katja Krvina, Uršula Debevec Tekaška ekipa Zdravstvenega doma Vrhnika je nastopila na Nočnem teku na Vrhniki in na 19. Ljubljanskem maratonu Telesna dejavnost je pomemben temelj aktivnega življenjskega sloga. Tega se zelo zavedamo tudi v Zdravstvenemu domu Vrhnika, kjer smo tudi letos sestavili tekaško ekipo, ki je nastopila na Nočnem teku na Vrhniki in na 19. Ljubljanskem maratonu. Ob koncu se želimo zahvaliti g. direktorju Tomažu Glažarju za vso podporo. Tekaška ekipa ZD Vrhnika - 19. Ljubljanskem maratonu 2014 - stojijo z leve: Sebastijan Božič, Katja Krvina, Eva Gorup Cedilnik, Tomaž Glažar - direktor, Mateja Zakrajšek. Čepijo z leve: Uršula Debevec, Liljana Kogovšek, Bojana Cimerman. Pogovor s predsednikom Futsal kluba Zavas Z Mag. Miranom Ribičem smo se pogovarjali 17. novembra, ravno na dan, ko je bil pred sedmimi meseci ustanovljen Futsal klub Zavas. Kljub kratki zgodovini je na Vrhniki in tudi širše čutiti, da je klub na dobri poti, da postane vse tisto, kar so si v upravi kluba tudi zastavili. Do danes ste odigrali šest tekem in samo enkrat izgubili. Ste pričakovali tako uspešen začetek? Priznati moram, da smo se v prvih mesecih ukvarjali predvsem s tehnično-ad-ministrativnimi nalogami, povezanih s postopkom registracije kluba in z zagotavljanjem osnovnih pogojev za trening in tekmovanje na državni ravni. Tako so igralci s pravimi treningi pričeli praktično šele tik pred pričetkom prvenstva in seveda je pri vseh nas obstajala bojazen, da v tako kratkem času trenerjema ne bo uspelo dovolj dobro pripraviti ekipe, da bi bila konkurenčna na tako zahtevni ravni tekmovanja. Po niti mesecu dni treninga smo odigrali prvo tekmo s selekcije U21 in presenetljivo zmagali. Od takrat dalje je čutiti, da je možno vse. Fantje zelo zavzeto trenirajo in se med sabo odlično razumejo. So, kot radi rečemo, prava klapa. Posebej je treba omeniti trenerje. Legendi tega športa, nekdanja reprezentanta, Mile Simeunovič in Senu-din Džafič, vodita vsak svojo selekcijo. Res smo jima hvaležni in v veliko čast nam je, da sta z nami. Mislim, da imamo vrhniškim športnikom redkokdaj možnost ponuditi taka vrhunska strokovnjaka, kot je to uspelo nam. Pomagata jima domačina Elvis Behrič in Matej Sutič, ki bosta v prihodnosti prevzela mlajše selekcije. Poleg tega z nami sodelujejo tudi trenerji za vratarje. Reprezentančna vratarja Igor Bratič in Damir Puškar ter trenerska legenda Ivan Sleka Bratič. Skratka, našim igralcem se trudimo ponuditi vse najboljše. S katerimi selekcijami tekmujete in od kod prihajajo igralci? Poleg že omenjene U21, igramo tudi s selekcijo U19. Fantje prihajajo z Vrhnike in okolice, od Cerknega do Ljubljane, od Borovnice do Podlipe. Verjetno so tudi fantje iz sosednjih klubov opazili, da se dela profesionalno, saj se nam jih želi kar nekaj pridružiti. V vsakem primeru pa je naša želja, da igra čim več domačinov. Kakšni so cilji kluba, lahko v kratkem pričakujemo tudi člansko ekipo? O tem se veliko pogovarjamo. Predvsem si želimo zdrav in spoštovan klub, na katerega bodo ponosni naši občani, za katerim bo stalo vrhniško gospodarstvo, v katerem bodo igrali domačini. Do tja bomo prišli z majhnimi koraki. To pomeni, da moramo najprej spodbuditi mlade, da se odločijo za ta šport, ki je, mimogrede, eden najbolj množičnih športov na svetu. Temu radi rečemo baza, iz katere rastejo starejše selekcije in ta baza mora biti ogromna. Posledica tega bo tudi članska ekipa. Kdaj bo to, težko rečemo. V preteklosti smo videli kar nekaj klubov, ki so začeli s člansko ekipo in hitro ugasnili. Mi tega ne želimo. Ko bomo imeli člansko ekipo, bo naš cilj gotovo naslov državnega prvaka, kar v ekipnih športih Vrhnika, se mi zdi, še ni doživela. ' • ' -»■ ■ ■ FUTSAL' KLUS ZAVAS Na Vrhniki in okolici že deluje nekaj nogometnih klubov, sicer vaših velikih bratov. Je dovolj prostora še za en nogometni klub, oziroma v kakšnih odnosih ste s temi klubi? Predvsem bi rad poudaril, da Futsal klub Zavas ni konkurenca nobenemu nogometnemu klubu. Naši najbližji konkurenti, če jih lahko tako imenujem, so v Ajdovščini, Sko^i Loki in Velikih Laščah. Prej bi rekel, da lahko ti klubi precej pridobijo. Mile Simeunovič, ki pri nas opravlja tudi funkcijo športnega direktorja, je v svoji bogati karieri spoznal veliko igralcev iz Brazilije, Španije in drugih velesil futsala. Ti igralci pravijo, da pri njih otroci trenirajo veliki in mali nogomet istočasno. To je možno tudi pri nas, saj se koledarji tekmovanj praviloma ne prekrivajo in tako lahko mladi nogometaši praktično celo leto igrajo nogomet na tekmovalni ravni. Da ne govorimo o tem, kaj jim lahko da trening futsala v primerjavi z velikim nogometom. Kar zadeva odnose z ostalimi klubi, sodelujemo s tistimi, ki to razumejo. Pogovarjamo se s klubom iz Drenovega Griča in Logatca. Mislim, da smo odkrili model, kako bi s sodelovanjem vsi pridobili, imeli manj problemov s termini v telovadnicah, največ pa bi od tega imeli otroci in igralci sami. Domače tekme igrate v dvorani OŠ A.M. Slomška. Videli smo, da vas spodbuja veliko število gledalcev. Vas je to presenetilo? Niti ne. Prej mislimo, da bo dvorana kmalu premajhna za vse, ki bodo želeli videti naše fante v akciji. To so navsezadnje njihovi prijatelji, sošolci, sosedje... in če dajo na parketu na vsaki tekmi vse od sebe, znajo to gledalci prepoznati. Do zdaj smo videli res same lepe predstave, dinamične tekme polne preobratov in atraktivnih golov in verjemite mi, da nestrpno čakam naslednjo. Zdaj, ko so tudi dnevi krajši, je prav lepo preživeti približno 90 napetih minut na tekmi v soboto popoldan, ko igra U19, ali v nedeljo popoldan, ko svoje domače tekme igra selekcija U21. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti in na koncu, kje se vidite čez deset let? No, po tako obetavnem začetku smo seveda nekoliko korigirali cilje za letošnjo sezono. Prepričan sem, da bomo vsaj z eno od selekcij, povsem mogoče pa celo z obema, odigrali končnico državnega prvenstva. Verjamem tudi, da se bo nekaj našim igralcem uspelo uvrstiti v reprezentančne vrste. Po končani sezoni bomo skupaj s trenerji pripravili okvirni načrt priprav za prihodnjo sezono ter se zgodaj jeseni odpravili nekam na obalo, pred tem pa obiskali še kakšen turnir ali dva v tujini. Postavili bomo temelje za selekciji U13 in U15 ter se odločili o članski ekipi. Čez deset let pa se bomo ubadali z vprašanjem, v kateri dvorani bomo igrali ligo prvakov. Mogoče bo kdo od vaših bralcev pomislil, da malce pretiravamo, vendar si moramo kot športniki postaviti visoke cilje in narediti vse, da jih tudi dosežemo. Zato bi na koncu vse tiste fante, ki imajo visoke cilje v nogometu, povabil, da se nam pridružijo. Pri nas pridno in zavzeto delamo in se ob tem znamo tudi zabavati. Vse informacije dobite na naši spletni strani www.zavas-futsal.si. Tretji krog Slovenske lige MMA Vrhnika, 25. oktobra - Zbrani amaterski borci mešanih borilnih veščin so poskrbeli za pravo doživetje. V Sportni dvorani pri OS Antona Martina Slomška je bilo zadnjo soboto v oktobru zelo napeto, saj so se med seboj pomerili eni izmed najboljših slovenskih amaterskih borcev MMA. Društvo borilnih športov Black BoX si je za organizacijo tretjega kroga Slovenske lige MMA izbralo Vrhniko, kjer se je zbralo več kot sto ljudi, ki uživajo v gledanju pogosto kar krvavih borb. Mešane borilne veščine so zaradi širokega nabora dovoljenih tehnik postale zelo priljubljene, predvsem pa so tekmovanja zelo zanimiva, o čemer smo se lahko prepričali na lastne oči. Lina Celarc, ZIC Jesensko obarvan Vklop Vrhnika, 27. do 30. oktobra - Otroci in vklopovci smo se zopet zbrali in skupaj preživeli počitniške dni. Zavod Ivana Cankarja je med krompirjevimi počitnicami povabil otroke, naj se pridružijo Jesenskemu vklopu, ki je bil obarvan letnemu času primerno. Buče, kostanji, jesensko listje in drugi darovi narave so popestrili tokratne športne počitnice. Otroci so lahko igrali košarko, nogomet in uživali v drugih športnih aktivnostih, odpravili pa smo se tudi na sprehod, kjer smo nabrali jesenski material in ga uporabili za ustvarjanje. Na izlet smo se tokrat odpravili v Pivko, kjer smo otroke presenetili z obiskom Muzeja vojaške zgodovine ter Ekomuzeja Pivških presihajočih jezer, nato pa jih razveselili še z bovlingom. Jesenski vklop smo sklenili z izrezovanjem buč, pri čemer smo se vsi res zabavali. Za dolgo se nismo poslovili in že zdaj vabimo vse otroke, naj se nam zopet pridružio med zimskimi počitnicami! Lina Celarc, ZIC Osmi plesni festival Zmigaj se! Vrhnika, 11. in 12. oktober - Sončen konec tedna je v OŠ Antona Martina Slomška privabil številne plesalce in plesalke hip hopa, ki so migali ob bokih odličnih koreografov V soboto in nedeljo je že osmič potekal plesni festival hip hopa Zmigaj se!, kjer so vsi željni novega plesnega znanja lahko uživali na delavnicah, ki sta jih vodila dva izmed najboljših plesalcev in koreografov na svetu. Mladi plesalci in plesalke iz vse Slovenje, pa tudi Hrvaške, so se učili elementov hip hopa s slovenskim, največkrat nagrajenim koreografom in plesalcem, Željkom Božičem, nato pa je svoje znanje in stil plesanja delil tudi plesni mojster iz Nizozemske Kenzo Alvares. Vsi udeleženci so se dva dni dodobra zmigali in pokazali, da je v Slovenji scena hip hop zelo priljubljena. Plesni festival so podprli Zavod Ivana Cankarja, Občina Vrhnika, PRO SAF, d. o. o., TERMOTOM, d.o.o. Hvala pa tudi naslednjim partnerjem: Dancers Area, Inovativa MMR, Salkon, d. o. o., ter FTE Tomaž Frelih, s.p. fNK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika • NK Vrhnika Kaj dogaja na nogometni zelenici... Igralna sezona se je za večino končala, dinamika in športni duh pa ostajata. Selekcje se z nogometne zelenice seljo v telovadnico, a treningi se nadaljujejo. NK Vrhnika nudi telovadbo tudi najmlajšim otrokom. V telovadnici Barjanček vaditeljici Tea in Neža vodita telovadbo za otroke, stare od 3 do 6 let. Najbolj uživajo v skupinskih igrah in na raznih poligonih. Trenutno je petnajst otrok in vpis je mogoč vse šolsko leto. Cicibani U10-9 so uspešno zaključili igralno sezono v novih dresih novega sponzorja Optike Clarus, ki je pred nedavnim odprla svojo novo poslovalnico v trgovskem centru Spar na Vrhniki. Tudi v selekciji U-13 se jesenski del tekmovanja počasi približuje h koncu. Po spodbudnem začetku sezone se je ekipa znašla v manjši krizi, ker ni igrala timsko, kot se za ekipo, ki nastopa v prvi ligi, pričakuje in zahteva. Vse preveč se je igra zanašala na delo posameznikov kot pa na skupno igro. Po nekaj zahtevnih tekmah je bila ekipa motivacijsko čisto na dnu, kar se je odražalo tudi pri delu na treningih. Skupaj smo trenerji in igralci začeli znova, strnili vrste ter s prizadevnim delom dvignili ekipo na višjo raven, kar se je odrazilo na delu ter posledično tudi na tekmah, kjer smo z nekaj dobrimi igrami in zmagami vnesli mir v ekipo. Trenutno je ekipa nekje na sredini lestvice lige, kar je dobro izhodišče pred nadaljevanjem spomladanskega dela tekmovanja in velika spodbuda za vse igralce in trenerje za še bolj vneto delo v prihodnje. Selekcija starejših dečkov končno strnila svoje vrste Dolgo smo čakali na prelomni trenutek. Ker smo bili potrpežljivi, hkrati pa delavni, so prišli tuditako težko pričakovani rezultati. Sta- t rej ši dečki so vzadnjih tekmah nanizali kar tri zaporedne zmage, pa tudi v prvi ligi smo prišli do novih zmag in posledično novih točk. Večji povezanosti ekipe botruje nekaj domiselnih akcij, kot so bile: obisk muzeja vojaške zgodovine, tekmovanje v bovlingu, obisk karate kluba Vrhnika v Dojofitu, obisk treninga slovenske A-reprezentance in fotografiranje z mnogimi njenimi zvezdniki itn. Takšna sprememba načina dela je očitno dobro dela ekipi. Trener Sebastian Zalar in pomočnik Nebojše Vukičevič svoje varovance sicer vodita s trdo in delovno roko, vendar sta s fanti vzpostavila odkrit in zaupljiv odnos, kar se konec koncev odraža tudi v igri. Fantje igrajo kombinatorno in všečno, sedaj pa so prišli še rezultati. Delovna bo tudi zima. Nekaj skromnega počitka si bomo vzeli po prvenstvu, ko bomo treninge do novega leta namenili predvsem prosti in sproščujoči igri. Z januarjem pa se začenja novo pripravljalno obdobje, za katerega verjamemo, da bo prineslo nov zagon in še boljše rezultate. Fantje, le tako naprej! Za vodenje starejših ekip je potrebno bistveno več znanja, kot ga trenerji lahko pridobio zgolj na seminarjih v domovini. Zato sta se trenerja Sebastian Zalar in Jasmin Muratagič odločila, da se udeležita izjemnega izobraževanja v Angliji. Več o tem na naših spletnih straneh: www.nkvrhnika.si in v naslednji številki Našega časopisa. Na Vrhniki se zelo dobro razvija tudi ženski nogomet, saj je de- klet že toliko, da imamo dve selekciji, in sicer U-15 in člansko. Številčnost se še veča in dobrodošla vsa dekleta, ki jih veseli nogomet. Letos dekleta prvič igrajo v dobro uveljavljeni italjan-ski ženski ligi. V Trstu so doslej odigrala tri tekme in zabeležile dve zmagi. Dekleta odlično napredujejo. Ob tej priložnosti jim v imenu vodstva kluba in njihovega trenerja Vjekoslava Ivanušca čestitamo, saj so 16. oktobra praznovala tri leta obstoja ekipe in skupnega igranja. Čestitke tudi Andreji Prek, ki je žal ni na spodnji fotografiji. » гпдг'-vi - t Af f'5 И * ir rfifV1 KK Vrhnika Strah in trepet nasprotnikov Kot smo poročali, se je nova tekmovalna sezona začela za skoraj vse selekcije, na svoje prve tekme čakajo le še najmlajši pionirji U-11, ki bodo s tekmovanjem začeli v januarju 2015, in mladi nadebudneži štirih šol košarke KK Vrhnika - OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Ivana Cankarja, OŠ Horjul in OŠ Log - Dragomer. Najzanimivejše in najuspešnejše so predstave mladinske selekcije. Njihov trenutni izkupiček po prvem delu tekmovanja v 1. B SKL mladinski ligi je prvo mesto na lestvici brez poraza. Njihova igra navdušuje z dobro obrambo in še boljšim napadom - v povprečju več kot 80 točk na tekmo. Najboljši igralec celotnega prvega dela 1.B mladinske SKL je Žiga Habat s povprečjem 29 točk na tekmo. Drugi del tekmovanja se bo začel 23. novembra. Mladince čaka štirinajst tekem proti sedmim nasprotnikom, zmagovalec skupine pa se uvrsti v kvalifikacije za zaključni turnir prve mladinske SKL, torej med osem najboljših ekip v Slovenji. Tudi kadetska izbrana vrsta vrhniških košarkarjev je bila v prvem delu tekmovanja v 1. SKL za selekcijo U-17 zelo uspešna. Kljub porazu na domačem parketu proti favorizirani ekipi Uni-ona Olimpije so fantje posegli po drugem mestu na lestvici s štirimi zmagami in dvema porazoma. Najboljši igralec kadetske ekipe je bil Nikolas Suša s povprečjem 20 točk na tekmo. V drugem krogu tekmovanja pa jim je razpored prinesel veliko potovanj. Nasprotniki, ki so jih dobili vrhniški košarkarji, so Radenska Creativ Murska Sobota, Maribor Nova KBM A, Elektra Šoštanj in najmočnejša ljubljanska kluba Union Olimpija in Slovan A. Kadetom se obetajo močne in naporne tekme, vendar so glede na U 15 dobre uspehe po prvem delu zelo motivirani in si željo dokazati in pokazati, da so izjemno kakovostna ekipa z dobrim ekipnim duhom. Svojo prvo tekmo so kadeti v Murski Soboti v soboto, 8. 11. 2014, suvereno dobili in tekmecem pokazali, da so trda in dobra ekipa. Najtežje delo je imela zelo oslabljena ekipa starejših pionirjev U-15. Po nesrečnih poškodbah kar treh vodilnih igralcev letnika 2000 so svoje tekmovanje žal končali na repu lestvice. Premoč so morali priznati uspešnim sovrstnikom iz najboljših slovenskih klubov, kot so bili Krka Novo Mesto, Šentvid Ljubljana in Hopsi iz Polzele. V drugem delu pa jim je razpored določil lažje, sebi primernejše nasprotnike, košarkarje štajerskega dela Slovenje iz KK Vojnik, KK Šentjur Tajfun, KK Branik Maribor, DKŠ Rogaška Slatina, KK Litja, KK Rudar Trbovlje in Krka Novo mesto B. Že prvo tekmo so pionirji odigrali v nedeljo, 9. 11. 2014, v dvorani OŠ Ivana Cankarja in prišli do pomembne prve zmage za ekipo. Kljub veliko napakam so z borbenostjo strli nasprotnike DKŠ Rogaška Slatina, ki so se jim upirali celotno tekmo. Fantom čestitamo in jim želimo nadaljevanje zmagovalnega niza. Tudi mlajši košarkarji pionirji U-13 so po prepričljivih igrah preskočili prvo oviro KK Hi-dria v Mini pokalu Spar za sezono 2014/2015. Njihov naslednji nasprotnik v pokalu je KK Stražišče Kranj 2002. Prvo tekmo bodo košarkarji U-13 odigrali 15. 11. 2014 v Kranju,^pov-ratno pa 22. 11. 2014 v domači dvorani OŠ Ivana Cankarja. Tudi tekmovanje v ligaškem delu jim gre dobro, saj so po prvem delu tekmovanja na drugem mestu v skupini s KK Tolmin, KK Mesarja Prunk Sežana in KK Hidria z izkupičkom šestih zmag in dveh porazov. Tako so mlajši pionirji pokazali, da se trdo delo na treningih obrestuje. Kot smo že napovedovali, je svoj debi v novi sezoni 2014/2015 naredila tudi ekipa članov KK Vrhnika. Ekipo že tretje leto zapored vodi izkušen trener Matic Vidic s svojim pomočnikom trenerjem Vladom Bekom. Novi kapetan Matevž Homovec in soigralci Urban Drašler, Jaka Petek, Damjan Bojovič, Domen Brglez, Klemen Brglez, Črt Celarc, Rok Gostiša, Jaka Kos, Jan Kos, Luka Oblak, Žiga Habat, Žiga Šemrov, Žan Čamernik, Rok Savič, Timur Ku-lenovič in Nikolas Suša napovedujejo boj do zadnje žoge na igrišču. Radi povedo, da imajo dobre možnosti za treninge in odličen trenerski štab. Ekipa je zelo mlada, vendar si ob podpori najboljših in najglasnejših navijačih želi doseči cilj - biti neporažena v domači dvorani. Prvo oviro v Pokalu Spar za sezono 2014/2015 so strli z zmago v gosteh proti KK Ivančna Go- Člani, foto: Blaž Hvala rica z razliko 10 točk ter minimalnim porazom doma in napredovali v tretji krog tekmovanja. Njihovi naslednji nasprotniki so tretjeligaši iz Nove Gorice, ki so jih na prvi tekmi premagali z razliko 16 točk in kasneje na domači povratni tekmi s porazom za pičli dve točki le potrdili napredovanje v tretji krog pokalnega tekmovanja. Katerega nasprotnika jim je prinesel žreb in kako so se vrhniški košarkarji izkazali, bomo objavili v naslednjem prispevku. Svoje tekmovanje pa so začeli tudi v ligaškem tekmovanju (4. SKL) in prvo tekmo v gostovanju pri KK Lesdog Kočevje suvereno dobili z rezultatom 66 : 40. Svoje ligaško tekmovanje bodo člani nadaljevali vse do konca januarja 2015 in v skupini Zahod 1 ciljali na sam vrh skupine. Njihovi nasprotniki so KK Metlika, KK Lesdog Kočevje, KK Hidria in KK Bloke. O vseh novicah vas bomo ves čas sproti obveščali na straneh www.kkvrhnika.si, Facebook strani KK Vrhnika in na spletnih straneh Občine Vrhnika. Vse zveste navijače lepo vabimo, naj se še naprej množično udeležujejo domačih tekem vseh selekci KK Vrhnika ob vikendih v dvorani OŠ Ivana Cankarja. Natančne ure tekem bodo na plakatih, s katerimi prekrivamo oglaševalske površine na Vrhniki. Vabljeni, vstop je prost! KK Vrhnika r-w » » V , 1 • V 1 v • 1 • • Zmigaj se, ce potrebuješ spremembo v življenju Skupina TMDB je nastala s skupnim delovanjem Zavoda Abiona in podjetja Motivacija, d. o. o., ki organizira športne vadbe borilnih veščin. Morda se bo kdo vprašal, kaj imajo skupnega borilne veščine in nova stran v mojem življenju? Ravno za šport in borilne veščine je treba imeti vztrajnost, da dosežemo napredek ter potav-ljeni cilj in tako je tudi v našem življenju, če želimo obrniti "nov list". V sodelovanju s profesorico Mojco Klug smo pripravili motivacijske delavnice v nizu novih pristopov za "novo stran v mojem življenju", namenjene posamezniku, ki si želi sprememb in je zato pripravljen tudi nekaj storiti. Gospa Mojca Klug zase pravi, da opravlja zanimivo delo, ki pred njo vedno postavlja kakšne nove izzive. Zaposlena je namreč v osnovni šoli kot izvajalka dodatne strokovne pomoči za učence z učnimi težavami. »Če želiš učinkovito pomagati učencem in staršem, jih je treba razumeti, predvsem pa se zavedati, da so težave različne, zato je treba biti iznajdljiv, kreativen in pozitivno naravnan, da vsakemu otroku pomagaš na način, ki je zanj najbolj ustrezen,« nam je povedala ob našem pogovoru. Gospa Klug ob svojem rednem delu vedno išče še dodatne izzive. Pred leti se je naivno in brez predznanja spo- padla s podjetništvom. Pravi, da so to bili težki časi, vendar pa se je prav takrat najbolj osebnostno kalila in naučila marsičesa novega. Tudi partnerski odnos in starševstvo predstavi kot področji, kjer nikoli nisi dovolj pameten in se moraš marsičesa naučiti tudi prek napak. Iz neučakane, velikokrat preveč energične in včasih celo nepremišljene mlade ženske se je razvila v bolj strpno, premišljeno, modro, predvsem pa osebnostno zrelo žensko, ki se lahko pohvali, da se je iz svoje preteklosti učila za prihodnost, zato lahko bolj umirjeno preživlja sedanjost. Z njo smo se pogovarjali o njenih izkušnjah, predvsem pa o projektu, v katerem sodeluje v okviru skupine TMDB. Nam lahko malo podrobneje opišete, kakšen je projekt Potrebuješ spremembo? Zmigaj se! V projektu Potrebuješ spremembo? Zmigaj se! gre za razvijanje in realizacijo ideje o tem, kako pomagati ljudem, ki so se v sodobnem življenjskem vrvežu in hitrem tempu življenja nekako izgubili. Večina ljudi namreč opaža, da nima pravih ciljev, če pa le-te imajo, pa nimajo prave volje, da bi jih realizirali. Pri enih gre za hujšanje ali odvajanje od kajenja in ostalih odvisnosti, pri drugih morda za spremembo na področju dela, iskanje zaposlitve za tiste ki je nimajo ali spremembo lete za tiste, ki so nezadovoljni. Pri tretjih gre morda zgolj za razvjanje drugačnega pogleda na situacijo v kateri se nahajajo, spreminjanje sebe v partnerskem odnosu ali preprosto realizacjo kakšne osebne želje, ki od posameznika zahteva voljo, pogum in pripravljenost na odrekanje in začasno izgubo občutka ugodja. Za te posameznike organiziramo delavnice pod sloganom: Potrebuješ spremembo - zmigaj se!, na katerih udeležencem teoretično in praktično pokažemo, kako naj se lotijo sprememb v življenju. Na obvestilih o dinamičnih delavnicah udeležencem priporočate, naj pridejo v udobnih oblačilih. Zakaj? Zato, ker je dinamična delavnica sestavljena iz motivacijskega predavanja in vaj za telo. Ideja za to izhaja iz lastne izkušnje. Ko sem bila sama v največjih težavah in me je začelo prevzemati malodušje, sem lastno rešitev našla v pohodništvu. Kmalu sem ugotovila, da mi hoja v hrib ponuja možnost za sproščujoče predihavanje (od kratkega plitkega dihanja pri hoji navkreber do umirjenega globokega dihanja pri hoji po ravnem). Premagovanje zahtevnejšega fizičnega napora mi je na neki način dokazovalo, da zmorem. Ugotovila sem, da lahko svojo izkušnjo, pri kateri za las premagam svoje fizične meje, prenesem tudi na druga področja mojega delovanja: psihično počutje, samozaupanje, več volje in energije za delo, ki me je prej izčrpavalo in podobno). Vse lahko premagam, če lahko vztrajam tudi takrat, ko se začasno počutim neugodno. Ali to, kar ste opisali, pomeni, da boste na delavnicah vneto telovadili in da morajo biti udeleženci dobro, če ne celo odlično fizično pripravljeni? Ne, to ne drži. Na delavnicah ne delamo nič takega, česar ne bi zmogel vsak, ki nima resnejših zdravstvenih težav. Zato lahko enakovredno sodeluje vsakdo. Tudi tisti, ki se giba zgolj toliko, kot je nujno potrebno in lahko zase reče, da je »čisto brez kondicije«. Na delavnicah namreč pokažemo nekaj vaj, preko katerih lahko udeleženci sami sebe kalio v osebe, ki se učinkoviteje spopadajo z življenjskimi izzivi. Prav tako so udeleženci deležni prikaza nekaterih vaj za sproščanje in premagovanje stresa, zato je bolje, če se lahko na blazine uležejo brez strahu, da se bodo njihova oblačila pomečkala. Želimo si, da se udeleženci na delavnicah počutijo čim bolj udobno. Kaj bodo udeleženci z obiskom dinamične delavnice pridobili? Kaj jim lahko obljubite? Težko nekaj zagotovo obljubim, saj je učinek odvisen od posameznika. Če se človek ni pripravljen spreminjati, če v vsaki malenkosti išče izgovor za stanje, v katerem je, če ne verjame, da mu lahko pomaga kaj drugega kot instantni blažilci težav, npr. zdravila, poživila, več denarja in če pričakuje zgolj to, da se drugi (ki so, seveda, vedno krivi za vse njegove tegobe) prilagajajo njemu, potem temu posamezniku naše delavnice celo odsvetujemo. Ljudem, ki so pripravljeni nekaj narediti zase, pa ne vedo, kje začeti in kako svoje načrte izpeljati, pa lahko obljubim nov pogled na lastno življenje in samorealizacjo. Verjamem, da bodo udeleženci delavnico zapustili s kupom ciljev, ki bi jih radi dosegli in z močno voljo in pripravljenostjo, da jih tudi uresničijo. Vendar pa bo to navdušenje verjetno hitro popustilo, ko se bo začel oglašati dvo- mljivi, neaktivni in pesimistični » jaz«, ki si bo želel nazaj v znano navidezno udobje in pasivnost. Zaradi tega, bodo mnogi potrebovali redno obnavljanje in spodbujanje. Prav zaradi tega smo delavnice načrtovali mesečno in tako, da se na vsaki nadaljnji stopnji stare informacije utrdijo in se jim dodajo nove. Kakšno je za konec vaše sporočilo tistim, ki se še niso odločili, da se vam pridružijo? Vsem neodločenim svetujem, naj poslušajo tisti notranji glas, ki verjame, da jim lahko uspe. Tistega, ki ne išče izgovora v tem, da ob sobotah nimajo časa. Prisluhnejo naj delu sebe, ki se veseli druženja z tistimi, ki bi tudi radi v svojem življenju obrnili nov list ali pa bi radi svoje najdražje obdarili ob prihajajočih praznikih. Priporočam jim, naj se na delavnice prijavijo takoj, http://tmdbnovum.wix. com/home, ko začutijo željo, da bi se nam radi pridružili. Dejstvo je namreč, da če bodo s tem odlašali več kot nekaj minut, bodo misel o udeležbi opustili. Tisti drugi notranji jaz, ki dvomi, opozarja in išče izgovore, bo namreč v nekaj minutah preglasil tega, ki pravi: »Zmoreš! Sposoben si! Daj, naredi nekaj zase! Pokliči! 051-303-857, Džemo, ali 041-668-916, Tatjana. Čas je za spremembo! Zdaj!« Skupina TMDB Potrebuješ spremembo? ZMIGAJ SE! Predavanje in delavnice za osebno rast in napredek Izvedba delavnice je novost na našem trgu, pridi in uživaj, je naše geslo. Priporočamo jo posameznikom in skupinam udeležencev. Predavanja z dinamično delavnico potekajo v športni dvorani. Med posameznimi sklopi so vaje sproščanja, prebujanja energije, volje in moči, zato pridi v udobnih oblačilih. Dinamična delavnica je mesečnik. DATUM REDNE IZVEDBE ZMIGAJ SI BONUS DATUM IZVEDBE 13. 12. 2014 17. 1. 2015 14. 2. 2015 14. 3. 2015 18. 4. 2015 16. 5. 2015 6. 6. 2015 ZMIGAJ SI BONUS = 5 EUR Se vidimo v prostorih DOJO FIT (Karate klub Vrhnika), Pod Hruševco 42, 1360 Vrhnika, na dan izvedbe ob 16.15! Dodatne informacije in PRIJAVO najdeš na spletni strani: ttp:/tmdbnovum.wix.com/ho- me ali pa uporabi svoj mobilni aparat, skeniraj kodo QR na desni strani in si preberi vse podrobnosti na spletni strani skupine TMDB. Dobrodošli! 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreacija NAŠ ČASOPIS 57 O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotiček O Planinski kotičekO 11. 10. 2014 - Prvi pohod v šolskem letu na Planino nad Vrhniko 11. 10. 2014 smo se mladi planinci PD Vrhnika odpravili na planinski pohod na Planino nad Vrhniko, kjer je bilo praznovanje ob 50. obletnici delovanja mladinskega odseka PD Vrhnika. Na pohod se nas je odpravilo 64 mladincev. Pot nas je vodila izpred Cankarjeve šole čez Staro cesto mimo trgovine Kocka na Sveto Trojico, kjer smo se ustavili in malo počili. Od tam naprej čez Tankovsko cesto in v hrib mimo bukve na Planino, kjer so nas bučno sprejeli ob živi glasbi. Na Planini so otroci pomalicali palačinke, ki so bile pripravljene zanje, se igrali, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah in sodelovali v gojzarjadi, kjer so ugotavljali težo gojzarja. Otroci so prisluhnili uradnemu delu proslave, po njej pa smo se še vsi skupaj fotografirali. Sledila je razglasitev rezultatov gojzarjade in že je napočil čas za vrnitev v dolino. V dolino smo odšli po poti čez Spico in čez vas Storžev grič do Štirne, kjer so starši prevzeli otroke. Besedilo in fotografija: Matjaž Dremelj Mladinski odsek PD Vrhnika prejel priznanje »Mladina in gore« Na Igu je 15.11.2014 potekal zbor Mladinskih odsekov Slovenje. Na zboru na področju vzgoje in izobraževanja planinske mladine. Letos je ta čast doletela Mladinski odsek PD Vrhnika, ki je prejel priznanje, citiramo: »za izjemne dosežke pri vzgoji in izobraževanju mladine, ki se kaže- jo v kvaliteti in stalnosti dela ter razširjenosti planinstva med mladimi v lokalnem prostoru«. In to že od leta 1964, ko je bil ustanovljen Mladinski odsek. Priznanje je podelil podpredsednik Planinske zveze Slovenje Roman Ponebšek, prevzel pa sedanji načelnik MO PD Vrhnika Tomaž Stržinar, ki se je za prejeto priznanje v imenu MO-ja zahvalil MK-ju s krajšim govorom in predstavitvjo fotografij iz 50-ih taborov. Mladinski odsek 7. 11. 2014 - Defibrilator v Zavetišču na Planini Civilna zaščita Občine Vrhnika je poskrbela za defibrilator, ki so ga 7. novembra 2014 montirali na Zavetišču na Planini nad Vrhniko. V koči je v Iz novembrskega koledarčka predprostoru. Uporaba je res preprosta, saj naprava z glasovnimi navodili vodi uporabnika od začetka do konca. Na Planini bomo organizirali tudi predstavitev delovanja defibrilatorja, da bo v primeru nuje uporaba bolj domača. Ideja je bila, da bi ga že sedaj montirali na zunanjo steno. Žal se vedno nekje zaplete; rešiti bo namreč treba električno napajanje za ogrevanje baterije in alarm. Spomladi bo aparat za reševanje življenj montiran na zunanjem delu zavetišča. Besedilo in fotografija: Mitja Kovačič Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/vodnik 26. 12. NOČNIPOHODNAPLANINO 18.00 2 VODNIŠKI ODSEK BREZ POLOGA. BREZ OBRESTI. BREZ STROŠKOV. СШйлИ~, www.avtotrade.kia.si POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU NOVEGA VOZILA KIA MOŽNOST NAKUPA PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA! EUR % EOM EUR DO О Л MESECEV Z? LET BREZPLAČNEGA REDNEGA VZDRŽEVANJA 'S7 LET BREZOBRESTNEGA FINANCIRANJA EOM=0% "Ž? LET TOVARNIŠKE GARANCIJE KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) Kombinirane porabe goriva: 3,7 - 6,0 l/100km, emisije C02: 97 -135 g/km C02. Emisijska stopnja: EURO 5. NOx: 0,01 - 0,15 g/km. Ponudba »7+7+7« vključuje redne servise po predpisanem planu proizv. in velja do dopolnjenih 7 let ali prevoze i 150.000" km (do izpolnitve enega pogoja). Podrobnosti o akciji na www.kia.si. Slike so simbolične. AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika t ■ LT PANDA ŽE OD .990 € VAS*4 F IATO V A L A| Д 4 !| Fiat Panda. Majhna po dimenzijah, velika po vsebini. preprosto več AVTOTRADE, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika, telefon (01 ) 750 51 99 5 Povprečna poraba goriva: 6,6 - 3,9 1/100 km. Emisije C02: 120 - 99 g/km. Emisije onesnaževal i zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo кшя zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2>S ter dušikovih oksidov. * Fiat Panda 1.2 8v Active Slika je simbolična. Podrobnejše informacije in pogoji storitve Fiat 5 Pius so na voljo na vwvw.flat.si Avtotrade d.o.o, Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 041/601-707 www.avtotrade.si ^ Vožnja v POSTOJNI IN LJUBLJANI S Tečaj PRVE POMOČI ф: Vadba VARNE VOŽNJE ■ PRIPELJI PRIJATELJA IN PODARIMO TI URO VOŽNJE ZA В KATEGORIJO ■ KUPI PAKET UR IN IZKORISTI AKCIJO 0 Vsi pogoji, podrobnosti in ostale informacije o akciji so na voljo na spodnji internetni strani www.avtotrade.si/slo/avtosola/cenik O IZPIT ZA TRAKTOR KMALU ».-15.12. NASLEDNJI CPP: 12. - 16.1. ob 17. v podjetju PRIJAVE IN INFORMACIJE NA: tel.: 041/601-707 ali e-mail: avtosola@avtotrade.si RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ZIROVNIK s.p Računovodske storitve Davčno svetovanje Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovniks.p. Verd 16 1360 Vrhnika GSM: 041/801-801 E-mail: bostjan5005@yahoo.com + + 58 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi • Mali oglasi Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13 • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, lamlnatov, toplih podov in drugih talnih oblog GRADBENA DELA IN IZKOPI • Razni izkopi • Traktorski prevozi • Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznih škarp • Prodaja peletov • Zimska služba Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 13(30 Vrhnika, T: 01 7553 418 T: 041 742 018 V Borovnici oddam v najem opremljeno garsonjero, 36 m2. Info: 041-863-600. Na Vrhniki (Klis) oddam 1-so-bno stanovanje, v bloku, 2 nadstropje. Stanovanje je v celoti opremljeno, svetlo, centralno ogrevano, z balkonom, v kleti shramba, skupna kolesarnica. Tel. 051-232-499 Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih, tudi delo s starejšimi na ožjem okolišu Vrhnike, 031751523. Prodamo dve PVC-cisterni, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Manjšo samostojno hišo s pripadajočo parcelo kupim. Tel. 040 978 448. Prodam kokošja jajca ekološke reje, kokoši se vsak dan pasejo na travniku, in meso domačih piščancev. Lahko tudi kruh iz krušne peči. Tel: 031 504 644. Prodam ali posodim večji nahrbtnik, 50-litrski, namenjen za daljše pohode v hribe. Tel: 031 504 644. Manjši skupini otrok ali odraslih razkažem domače živali na kmetiji, na željo pripravim tudi malico za simbolično ceno. Tel: 031 504 644. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www.srcna-moc.si. Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031878351. Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček »hoco«. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št.: 041 472975. Nudim pomoč pri gospodinjskih delih, pomoč starejšim in onemoglim na območju Vrhnike. Tel.: 051 399 019. Kupim telico, staro do dveh let, za zakol. Tel: 041321602 Prodam mešana drva (bukova), že od 30 evrov dalje na kubični meter. Tel.: 041 634 964 (Razor-ska dolina, Vrhnika). Vrhnika - Center; prodam samostojno starejšo hišo, 115 m2, ki leži na razgledni parceli, z zunanjo shrambo, majhnim vrtom in garažo. Hiša ima vse priključke, 5 sob in 2 kopalnici, večinski del hiše je adaptiran, kljub temu je potrebna delna prenova. ZK je urejeno, prevzem je možen takoj, ste vabljeni na ogled! Cena: 95.000,00 EUR, tel.: 030 - 415 004 Ugodno prodam suha bukova drva, 20 kubičnih metrov, po 40 evrov (Podlipa), 031 662 529. Prodam suha bukova drva, možen tudi razrez. Lokacija: Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam cepilec na sveder, Jagodic, za 100 evrov. Horjul, tel.: 031 852 871 Prodam manjši nasad ameriških borovnic v Bevkah, cca 210 grmov, z vso pripadajočo opremo. Informacije na telefon: 031 537 110. Prodam naravna domača mila, narejena po hladnem postopku. Na voljo sivkino, ognjičevo, čokoladno in še mnoga druga. Več o milih si lahko ogledate na FB strani Milo Milo, naročila na e-naslov: milommmilo@gmail. com Ugodno prodam suha in polsuha razcepljena bukova drva. Okolica Borovnice. Tel: 041/764-592. Kupim smrekove prekle za fižol. Ponudbe na 041 379 569. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: 01 755 10 18. Prodam škodo felicio, letnik 97, cena po dogovoru. Tel: 031 643 602. NOJČANie Sreda ùd8. do 18. i GOČtCE POblCUN H Of Š6i POHIŠTVO KRPAN LOGATE Tržaška cesta 3, Logatec tel.št. 01/7591 393 Totalna razprodaja eksponatov kuhinj GORENJE od 45% do - 60%, ALPLES do - 50%, SVEA do - 60% -60% 1 ! PLAČILO DO razstavni eksponati ЖЛМ 10 OBROKOV kuhinj in bela tehnika (z mercator pika kartico) (iz zaloge) AKGZ Živilska trgovina VERD Verd 6, 01/7506 844 Novi del. čas od 1.-31.8.2014 pon. - pet. 7-18, sob.: 7-12, ned.: zaprto NA ZALOGI: /PŠENlCNO-KRMILNA MOKA 30kg NA ZALOGI TUDI NPK 15-15-15 50kg NPK 7-20-30 50kg UREA 40kg Ministerza zdravje opozarja: " Prekomerno pitje alkohola, škoduje zdravju!" Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo. elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAS ČASOPIS 59 TUDI LETOS VRAČAMO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM STE MED NJIMI? IZBERITE VZAJEMNO DEJSTVO # 1: Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR. DEJSTVO # 2: Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. DEJSTVO # 3: Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice. S VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. www.vzajemna.si © 080 20 60 POSLOVALNICA VRHNIKA Trg Karla Grabeljška 1 delovni čas: ponedeljek 8.00 -12.30 in 13:00 -15:00 sreda 8.00 -12.00 in 13:00 -17:00 Torek, četrtek in petek delo na terenu. Informacije na tel. št. 031/698-866 Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. Nagrajuje svoje zveste stranke s kuponi zvestobe. Verjetno najhitrejši in najcenejši servis za vozila. Cenjene stranke, obveščamo Vas, da gradimo nov servisno-prodajni center na lokaciji IOC Zapolje 2A, 1370 LOGATEC. Spremljajte naš facebook profil in seznanjeni boste z vsemi aktualnimi novostmi, akcijami in nagradnimi igrami. Avtohiša Seliškar d.o.o., Betajnova 16, 1360 Vrhnika / (01) 750 22 52 / info@avtohisa-seliskar.si 60 NAŠ ČASOPIS Oglasi IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV Koprivec in družbenik k.d Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si www.koprivec-druzbenik.si PIROTEHNIKA d.o.o. Stara Vrhnika 51 1360 Vrhnika ^ Delovni čas: Pon-Pet Sobota Nedelja 9.00-19.00 9.00-17.00 9.00-12.00 Tel.: 01-750-46-51 GSM: 041-353-982 !! POZOR !! PREDSTAVITEV PIROTEHNIKE sobota, 20.12.2014 ob 19.00 pred B.J. pub-om iRUZINSKI KOMPLETI BAKLE HELIKOPTERJI FONTANE voA 'AIM Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 2B, 13BO Vrhnika, GSM: 041 5S8 7S8 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO ■ v ■ /"Ob U^V.L:. h4tf>:] É1 pVfQlrhH : ::ул h. L v j'i л pic n*ÌB ÜJr-O Ste prepričani, da je servisiranje na nepooblaščenem servisu cenejše? AjtfliXeniSf 5fHl*i. BOytilftK^ni MhviM* tiI Wfl^ily ViHkxWiyirtfK StiifliL in Stej! ^ofrjiri nj at у ost ч/вр* <ю Э0% № Ьтарчйел p^egeđ fc.wnwrtftjti DoStodtJ A o.-^etovjnie zi рчквvi a Cem'no EivM optici Тч Магвд. Ad нате. £rw>. Tl^i StoUte* Г P#tunpm In Qjr#ncJjo Skoda r * I I pr:-"b'ES-'eni p "oJaifi-ec in serviser TrlaSte 547. BnoiQVica / LJ. Т. Ol 365 ВО Мм-JJ Г ET Л 71 hJUtsAnLUwi Jfawtifr Г iJW s пял Г .......... lili 1 F 'i г ,?ri pri idhp r^gddhxi рйф SWdMK rhrfriuAiiK"' - I rwVlhri fjmnfc П [UH, Mđij Jtfj ?J.Ù.- [UEw ^ ■ JmrtlvfiMmnisittlUl^vdilit.HftMluR/wtP * 5 nutil* 4umtHt It J № srtij ft ы uno DK/mba - 5 «ilici ph-r J л u&rttyffltr IUr*Uù ^ ! Йffl. iridi I« It 1« W fiftfcw » j. ' t - Cm rtljuiujttr Itfcj/ —I K-|-f i rnij-i pri ^it: h t L'- j n™rJt Ь^АИЫйШялДГ \ШГЦ1 ■ i^trti M«tat*. U kt№i иышь ■ \At ktrqchHv* W1.HU, •pM^MJMIV I tH4 ЗП* 'ьчЪ^рр- —. Ил Bttlf Ufr Jfc H ft™ ta* i ittj 7LUB hur Ммм t ншщдал* V ■■■jltM'i' trn" 'i Ji Ijliuii r-.u; .ìrfiwnprob1 Mri ii ;.v. Ч1Л. ffiün. ьГтТтг ЬврЩг Imqi jafcU IribvofriiH, lirica h^Timi J i tvii huli i.....t тЫнтм*■ flr-ч |Н1*-ШПЙ i Nhu m ibilntiiüdlnbri MiiHx ;i ri n ii ни* ■ Jft ■ № :nnfcfrrf I ,p 14ha CIW elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 6i VW Servis Turšič SERVIS VULKANIZERSTVO Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117 mobi: 031 410 660 - prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI ■ priprava vozila za tehnični pregled - testiranje zavor in amortizerjev ■ zavorni servis menjava amortizerjev ■ menjava olja in filtrov na vseh vrstah vozil ■ vulkanizerske storitve na osebnih vozilih Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Želite tudi vi objaviti zahvalo? pošljite-Щдо jo po \ pošti na naaea&opll®zaVod*ankar.si1 (besedilo v wordu, sliko kot Wprippnko)iali po klasienipošti naiNaš časopis, Tržaška 9, 1560 Vrhnika.eenazahvplejie б&Я evrov z 'МШ Graven pripišite šenaslovpraenika in telefon. »Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.« (Thomas Carlyle) V 84. letu starosti je po težki bolezni tiho odšel od nas in se pridružil svoji ljubi ženi Marjanci naš dragi ata in stari ata ANTON KAVČIČ (2. 5. 1931 - 6. 10. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in sočutje v tem težkem obdobju, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev v Šentjoštu. Hvala tudi vsem, ki ste se z ljubeznijo in spoštovanjem poslovili od njega in ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Za skrbno nego, prijaznost in vso podporo v času njegove bolezni se toplo zahvaljujemo patronažni sestri Barbari Gabrovšek, zdravnici dr. Janji Pirc in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. Hvala Pogrebni službi Lavanda - Marjan Žvokelj, s. p., za pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvaljujemo se duhovnikoma: župniku Andreju Severju in somaševalcu Simonu Fortunu za besede tolažbe in spodbude, za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pevcem obeh cerkvenih pevskih zborov za lepo petje in trobentaču Petru za zaigrano pesem. Hvala gasilcem iz PGD Šentjošt in sosednjih društev, ki ste našega ata častno pospremili na njegovi zadnji poti. Za izrečene sočutne besede ob slovesu se zahvaljujemo govornikoma Jožetu Malovrhu iz cerkvenega pevskega zbora in Klemenu Droftinu iz PGD Šentjošt. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu. Otroci Štefaa, Marica, Metka, Tone in Sonja z družinami Šentjošt, november 2014 Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšla si tiho, brez slovesa, za seboj pustila si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... MOJCA BASTARDA (1966-2014) Ob nenadni smrti naše drage žene, mamice in hčerke se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala gospodu župniku Janezu Smrekarju, duhovnikoma Petru Za-krajšku in Antonu Masniku za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala kolektivu VVZ Vrhnika ter ravnateljici Marti Samotorčan za iskren poslovilni govor. Hvala za podarjeno cvetje, sveče ter za mašne namene. Hvala tudi sekstetu Odoica, Pogrebni služi Lavanda in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Za njo žalujemo in jo pogrešamo vsi, ki smo jo imeli radi. Horjul, oktober 2014 TEREZIJA ŠKOF 1921-2014 Tako kot je živela, je mirno in tiho odšla od nas naša mama Terezija Škof. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času slovesa kakor koli stali ob strani in mamo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala pa Cujevi mami Pavli Laznik in sosedoma Slavcu in Vidi Škof za vso pomoč in podporo. Vsi njeni Briše ZAHVALA V 88. letu življenja je zaspala naša mama, babica in prababica MAGDALENA JURČEC z Dola pri Borovnici 27. 6. 1926 - 6. 10. 2014 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Oktober 2014 Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim, sem v pomladni sapi vetra. V zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tam, ne spim. ZAHVALA MARTINA GLAVAČ 1952-2014 Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Posebna hvala Majdi Jerkič, sorodnikom, prijateljem, sosedom, gospodu Janezu Očkonu, osebju Nevrološke klinike in Hiše Hospic. Pogrešava te Andreja in Sandra z družino Bevke, oktober 2014 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata IVANA KOMARJA 25. 11. 1952 - 11. 10. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam v tako težkih in žalostnih trenutkih pomagali in stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Bog vam povrni. Žalujoči: žena Nada, hči Andreja, sinova Jure in Daniel, sestra Kati Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Poslovil se je dragi mož, oče, brat, stric, dedek in pradedek ^-^ EDI PREBIL 17. 9. 1938 - 23. 10. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in se od njega poslovili. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, rože in sveče. Posebna zahvala tudi UKC Ljubljana, dr. Janji Pirc, Pogrebni službi Lavanda, pevcem, Lovski družini Horjul in župniku Janezu Smrekarju za opravljen obred. Vsi njegovi Horjul, oktober 2014 In pride čas, ko si izmučeno srce želi syati, v večni sen odpotovati. Mama, hvala ti za rojstvo, ljubezen in skrbi, naj večna lučka ti gori. ZAHVALA Po poti večnosti je odšla naša draga mama IVANA BOGATAJ 1910-2014 Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji v času njenega življenja namenjali svoj čas, ji storili kaj dobrega in jo imeli radi. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, ji darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Lidija, vnukinja Nataša z možem Žarkom in pravnukinji Lara in Anja Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. 18. 10. 2014 se je od nas poslovila ANGELA MAKOVEC, rojena Levstik, 1. 6. 1935, iz Borovnice. Vedno se je bomo spominjali Vsi njeni 62 NAS ČASOPIS Oglasi 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA c» 01/755 14 37 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 NOVO IZDELAVA ŽALNIH VENCEV IN IKEBAN ... <7 „«Й- Rupnik Janez, s.p. ♦ Tržaška cesta 3 ♦ Vrhnika ♦ 01755 2714 031 554 121 ♦ cvetlicarnaianafiDsiol.net ♦ www.cvetiicarna-iana.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R0&E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicarfàsiol.net Lavanda POGRFRNF STORTTVF MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Iščemo te v travah, iščemo te v morjih, najdemo te v zvezdah, ki sijejo na nas. (Prirejeno po M. Kačič.) ZAHVALA ob izgubi naše mame MIRJAM mikulan rojene Langenvalter 27. 5. 1936 - 26. 10. 2014 Iskrena hvala vsem, ki ste se na kakršen koli način dotaknili njenega življenja, se poklonili njenemu spominu in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažni sestri Petri, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem za doživeto zapete pesmi, trobentaču in gospodu Martinu Golobu za lepo opravljen cerkveni obred. Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč, daleč je ... Hčerki Irena in Mateja z družinama Ko bili ste še med nami, ste vedno sprejeli nas z odprtimi rokami. Tiho in skromno ste, mama, živeli, za vsakega lepo besedo imeli. ZAHVALA V 102. letu življenja je v Bogu čitku zaspala in odšla k večnemu počitku naša draga mama, babica, prababica in praprababica MARIJA GRBEC iz Butajnove Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za podarjene sveče, cvetje in darove za sv. maše. Zahvala gospodu župniku Andreju Severju in gospodu Šlibarju za opravljeno lepo sveto mašo in pogrebni obred ter šentjoškim pevcem za občuteno zapete pesmi, ki so jih imeli mama tako radi. Hvaležni smo tudi ZD Horjul, zlasti patronažni sestri Barbari, vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste jo radi obiskovali na njenem skromnem domu. Hvala Pogrebni službi Vrhovec in butajnovskim pogrebcem. Žalujoči otroci: Ivanka, Marijanca in Janko z družinami Žabnica, Dobrova, Velika Ligojna, Argentina Usoda tvoja tragična nas je pretresla v dno srca. Le malo sreče si užila, za svojo smrt premlada si bila. ZAHVALA Prezgodaj si odšla ANDREJA REMŠKAR (22. 5. 1974 - 30. 10. 2014) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, stisk roke, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste Andrejo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Marjanu Čudnu in g. župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem in trobentaču. Žalujoči: oče Andrej, mati Cvetka, brat Simon, nečaka Mark in Jan Razori, november 2014 ZAHVALA Ob slovesu MARIJE TOMAZIN z Vrhnike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu Blažu Gregorcu za lepo opravljen cerkveni obred ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sestra Fanči, nečak Darko z družino in Irena z možem Matejem ZAHVALA V 91. letu se je poslovila naša draga mama FRANČIŠKA TURŠIČ roj. Avbelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih namenili sočutne in spodbudne besede. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, hvala za vse, kar ste darovali, in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Dol pri Borovnici, november 2014 ZAHVALA V 74. letu starosti se je poslovila naša draga mama IVANKA straZišar Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za stisk roke, izrečeno sožalje in podarjene sveče ter cvetje. Prav tako se iskreno zahvaljujemo uslužbencem Doma upokojencev Vrhnika za skrb in nego naše mame. Hvala, mama, za vse lepe dni, ki si nam jih dala. Andrej, Anton in Karlina z družinami Brezovica pri Borovnici ZAHVALA Ob odhodu naše drage mame, stare mame in prababice ANE ŽVOKELJ 1925-2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala zdravnici Janji Pirc, patronažni sestri Barbari Gabrovšek, župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen obred, Pogrebni službi Lavanda, pevcem, pogrebcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Podolnica, oktober 2014 GESLO KRIŽANKE 1 2 3 4 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Za najmlajše: poiščite 8 razlik med sličicama Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Vrtnarstva Hlebec z Vrhnike se je glasilo: »Vrtnarja pr Primc na Vrhniki«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Ljubica Malavašič z Loga, Slavku Celarcu z Vrhnike, Filipu Grdadolniku iz Zaklanca. Nagrajenci bodo prejeli po pošti bon s popustom, ki ga poklanja Vrtnarstvo Hlebec. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. decembra na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagrade Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Izdelava in urejanje FB strani že za Mi« /mes Studio za oblikovanje in spletne komunikacije Pokličite zdaj! 041 772 722 www.okusi.si k K E R A M I Č A R S T V O. K a m n a r ■ I g o r s. p. Г a k i t n a 9 » a ■ ■ It e i. 0 4 1 ■ 7 6 8 ■ 3 5 3 1 polaganje keramike in dekorativnega kamna ^r Feniks - AS turistična agencija in avtobusni prevozi Tržaška cesta 4a, Vrhnika tel. 081 612 870 info@feniksas.si, www.feniksas.si t® T % » à lil + m ^ # POČITNICE | POTOVANJA | LETALSKE VOZOVNICE | FOTOKOPIRANJE TURISTIČNA AGENCIJA NA VRHNIKI PONOVNO ODPRTA! v novih prostorih na TRŽAŠKI CESTI 4a (zraven OŠ) bogata ponudba počitnic in potovanj - darilni boni -stavnica športne loterije - fotokopiranje in vezava -avtobusni prevozi - Evropsko turistično zavarovanje v ponudbi že katalogi za POLETJE 2015 Vabljeni! Vrhn'ške iskr'ce Te paudni sa pa zadne čase velika nadloga. Najprej sa plaval sam na Planinskm pul, zdej je pa že cela Notranska pad uda. Še dvobr, d' sa b'l švoh rovi da nas, če ne bi plaval tud Vrhnčani, d' o Lblan-čanih ne gavarimo. N', sm pa kje je tud ta Mala Lblanca useka naravnast čez Lošca, al pa Bela pazab zavt in tječe naravnast pa Idrski prek Vrhnk. N' Marostarji sa pa že itak navajen s čovni buče lavit. Na Vrhnk sa tud nekej grabnov zasul. Pol pa vidiš t'm pr vrtcu pr kasarn gejzir nad cesta k' tječe č'z cesta. Glih taku je u Bajerju pad Trajica, pa še tud ki drgod. J. Sulc NAŠ ČASOPIS Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 68,72 evra 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 24. november 2014 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vroča jesenske dni SAMSUNG GALAXY CORE 2 'Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev. TelekomSIovenije meg(a)phone TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@sioL.net rf w M i ČU» NIŠTVO SERVIS Molek servis Peter Molek s.p. J. 01 750 51 70 Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molek.si www.molek.si M: 070 21 08 14 M: 041 26 48 48 tusmobil RAČIINAINIKI - NOVI IN RARI.IFNI • FninKOPIRANIF • I7POSOIA RIAGAIN • SERVIS RAČIINAINIKOV IN PRENOSNIKOV AKCIJSKA CENA- Prenosnik Lenovo IdeaPad B50 • Intel Celeron N2830 • 39,6 cm (15,6'') 1366x768 • Pomnilnik 4GB DDR3 • trdi disk 320GB • Windows 8.1 • Garanciia: 2 leti OMF IFNA KnilČINA AKCIISKA CENA- GSM telefon Gsmart T4 lite • (brez vezave - prosta prodaja) • 4'' ekran na dotik • 2-jedrni procesor : MediaTek MT6572 • notranji spomin . 4 GB • Android 4.2 • fotoaparat ločljivost : 8,0 M • Bluetooth, WIFI • podpora za 2 SIM kartici • Garancija: 2 leti AKCIISKA CENA. 15,90 € m Multifunkcijski zvočnik MP3 primeren za: prosti čas, pisarno, šport, potovanje • podpira microSD in USB ključ do 32GB • možnost priklopa na telefon, računalnik • vgrajen FM radio z anteno • izhodna moč 3W • podpora MP3, MP4, WAV • čas delovanja do 4 ure V decembru 20% popust na dodatno opremo za GSM telefone (ovitke, gume, torbice, zaščitne folije ...) Delovni čas: pon - pet: 8 - 18 sob: 9-1? prenos podatkov EU + ZDA neomejeni neomejeni www mnlolr ci RECiKLiRANJE zA NAsMEH - enne I II 1ГК4П n HI non I Г IXT I i nnrri kinci/l r 10% POPUST _NA BARVE IN T0NERJE OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE /TONERJA. Bodi EKO, prazne kartuše aUgierja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko noskrbimo za nravilno reciklažo starih kartuš in toneriev kliri v SI П SVETOVNO NIZKA CENA 14 90 ■ ^Trn EUR PIAČII O POI OŽNIC RRF7 PROVI7IIFI SMS/MMSi v SI n Število paketov je omejeno. Dodeljene količine v Sloveniji veljajo v radijskem omrežju Tušmobila. Akcijska ponudba »Svetovni Premium« je namenjena novim in obstoječim naročnikom, ki v času od 17.11.2014 do 31.12.2014 sklenejo aneks za razširjeni paket/razširjeni paket z Opcijo za 24 mesecev ali aneks za popust za 24 mesecev Obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pa se o načinu prehoda lahko informirajo na prodajnih mestih. Vključene količine stontev (klici, SMS in MMS) veljajo v radijskem omrežju Tušmobila (pnkaz omrežja: prenosa podatkov veljajo iz radijskega omrežja Tušmobil in v državah v omrežjih operaterjev navedenih na spletni strani http://wwwtusmobil.si/akcije/premium-svetovni. Obračunski interval v gostov za prenos podatkov v paketu Svetovni Premium je 100kB. Prenos podatkov po preseženi vključeni količini se obračunava po osnovnem Ceniku oz. če se uporabnik nahaja v gostovanju po Ceniku storitev v tujiniStoritve opravljene iz radijskega omrežja ponudnika nacionalnega gostovanja (prikaz omrežja: TusHj^Htel ali znak za gostovanje) in storitve po porabi vključenih količin v radijskem omrežju Tušmobila se obračunajo dodatno po Ceniku. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge : tujine ali klice v tujino. Za paket Svetovni Premium veljajo ? rabe (PPR), ki določajo načine dopustne uporabe paketa A Unlok ci VRHNIKA 070 210 Я1А