Razne novlce. * Iz davčne službe. Finančno deželno ravnateljstvo je imenovalo davčnega oficijala Alojzija Kovačič davčnim upraviteljem. * Iz šole. Za nadučitelja v Tepanjah je imenovan stalni učitelj v Cadramu Franc Kehrlanko; stalno sta nameščena na ljudski šoli v Velki stalni u&itelj v Konjicah (okolica) Friderik Kožuh in stalna učiteljica v Cadramu, Alojzija Gorjak; v Negovi sta postala stalna tamošnji učiteljski suplent Jožef Korošec, intamošnja učiteljska suplentinja Marija Roš. Slovensldm učiteljem. V Kapli ob Dravi je razpisano na trirazredni ljudski šoli mesto naduCiteIja. S tem mestom, ki se odda definitivno, so združenj dohodki idrugega plačilnega razreda. Pouk je dvojezičen. ProŠnje je treba vposlati do 21. maja t. 1. na krajni šolski svet v Kapli ob Dravi. Ta Šola je na važnem kraju ob jezikovni meji, kjer hoče Schulverein in Siidmarka ponemčiti slovensko Ijudstvo. NemŠki Schulverein razpisuje za nemške učitelje, ki bi se potegovali za to mesto, 200 K letne podpore. Kaj pa Ciril-Metodova družba? Razpisano je mesto oskrbnika na deželni prisilni delavnici in poboljševalnici v> Messendorfu pri Gradcu. S to službo so združeni dohodki IX. činovnega razreda. Prošnje se imajo vposlati do 10. maja t. 1. na deželni odbor. — Značilno za razmere v dež. odboru štajerskem je, da razglaša deželni odbor ta razpis samo v nemških listih. * Slov. kmečka zveza ima dne 5. t. m. odborovo sejo. v kateri se bo razpravljalo o sedanjem političnem položaju. K seji so povabljeni tudi vsi državni in deželni poslanci. Kakor izvemo iz gotovega viraso vse vesti liberalnili listov, da se je naSa stranka zaradi Nemcem sitne obstrukcije že pogajala z drugimi strankami, navadna liberalna laž. Dobro je, da slovenski liberalci niniajo nič poslancev, sicer bi se, kakor je razvideti iz njihi sedanje pisave, ne mogli včakati, da gredo prav hitro v Gradec, vkljub vsem nemškim krivicam. * Glavne počitnlce na srednjili Šolah, to je gimnazijah, realkah in učiteljiščih se prično letos 2. julija, in trajajo do 9. septembra. * Bjbrnst .,; slavni norveški pesnik, je umrl dne 27. aprila v Parizu. Bil je velik prijatelj slovanskih narodov. * Tržaška »Zarja" se pe6a v zadnji številki z našim člankom ,,Izseljevanje in preseljevanje" in pravi: ,,To je res zdrava in dobra misel, kako pomoči našim ljudem do zaslužka na domačih tleh. V ,,Zarji" smo že omenili, kako je začel gospodarski list za istrske Hrvate ,,Pučki Prijatelj" razpravljati o dornaei obrti, ki bi bila posebno za Istro lahka in primerna. To domače rokodelstvo bi bilo pletarstvo. V hrvaškem delu Istre imajo deloma že tako šolo, deloma jih pa sedaj ustanavljajo. Imajo tudi svojega posebnega učitelja za pletarstvo. Vrbe ali beke rastejo takorade, nobenega posebnega truda se pima ž njimi. Ali bi ne bilo res dobro, da bi se nekateri domači pe5ali s pol.jedelstvom, drugi pa z domačim rokodelstvom, n. pr. s takim pletarstvom. Tako bi znala domača zemlja vse skupaj preživljati, in bi ne bilo potreba, iskati si kruha v tujini. — Prav bo, če se začne tudi v slovenskem delu Istre misliti na to prevažno poglavje našega narodnega gospodarstva. Morda bi se začele naše gospodarske organizacije pečati s tem zanimivim vprašanjem. S temi vrsticami smo hoteli le opozoriti na to v verskem, narodnem in gospodarskem pogledu tako važno poglavje." * Tržašld Nemci skrbijo za svojo bodočnost. Na zadnjem obcnem zboru društva ,,Deutsches Haus" v Trstu so povedali, da imajo za to nemško trdnjavo že nabranih nad 100.000 K. Posebno so proslavljali spomin pokojnega dunajskega župana dr. Luegerja, ki je naklonil 6000 K. Zadnje leto je bilo dohodkov nad 33.000 K. Sedaj so poslali na Prusko 120.000 proSenj. Društvo napravi meseca junija veliko veselico v Bosketu. Na občnem zboru se je sklenilo, da morajo tržaški Nernci za italijansko vseučilišče ¦ zahtevati kako povraeilo. * Na ustanovnl shod našega novega narodnoobrambnega- društva! V sredo, dne 11. maja se v veliki dvorani ,,Uniona" ustanovi v Ljubljani naše novo narodno-obrambno društvo. Ta dan bodo vsi voditelji slovenskega ljudstva zbrani v Ljubljani. Ustanovni shod se vrši dopoldne. Komurkoli dopu&ča čas, naj pohiti v Ljubljano. Kar nas je Slovencev od meje, bi morali biti častno zastopani, zakaj nam v.pomoč bo društvo ustanovljeno. * Tudi strup. VJada misli lialožiti davek na vino, kar bi pa zelo zad13lo našega'kmeta. Ce pojde tako naprej, so vinoreja v kratkem ne izplača vec. Zakaj pa vlada ne obdači drugih rgči ? Imamo v mislih posebno strupeno esenco, ki iz nje naši trgovci delajo kis ali jesih. Trgovec danes ne kupuje več kisa, ampak kupi to esenco, jo zmeša z vodo, in kis je gotov. Lahko je to delo, in donaša mnogo dobička. En liter takega kisa stane trgovca le štiri vinarje, prodaja pa liter po 24 vin. Trgovci po vaseh, ki so malo bolj skromni, ga prodajajo po 12 do 16 vin. Ponekod pa ljudje celo sami kupujejo esenco in delajo doma ješihi ter ž njim zastrupljajo svojo družino. Zdravniki so dokazali, da je kisova esenca strupena. Posebno mnogo želodčnih bolezni izvira od vživanja takega jesiha. Na Dunaju so to kisovo esenco že davno prepovedali. Pri nas pa kupčija z esenco v kvar človeškemu zdravju cvete. Zato naj vlada obdači to strupeno esenco in druge take re&i, ne pa uničevati našega vinogradnika. Slovencl, posnemajte! Kot odgovor na Roseggerjev poziv, naj Nemci nabero dva milijona za nemški šulferajn, so jeli Poljaki nabirati prispevke za svojo šolsko družbo ,,Towarzystwo Szkoly Ludowej" v spomin zraage nad Nemci' y bitki pri Grunwaldu dno 15. julija 1510. In ta zbirka je sedaj že dosegla dva milijona, in sioer so darovali: privatniki 708.666 kron, državni, ' deželni '¦ in privatni uradniki 263.881 kron, profesorji in učitelji 207.880 kron in razni zavodi 135.142 kron. Darovi po 2000 K in več so znašali skupaj 652.378 K, po 1000 K in več 221.815 kron, po 500 K in več 99.287 K, darovi manj kot 500 K pa 341.540 K. — Slovenci, vzgledujte se nad to poljsko narodno požrtvovalnostjo in storite tudi vi tako! Spominjajte se ob vsaki priliki zatiranih obmejnih bratov in darujte v ,,obmejni sklad!" Statistiko o narodno ogroženih krajili na aaši jezikovni meji bo izdala Slovenska dijaška zveza. V to svrho bo razposlala S. D. Z. našim zaupnikom na jezikovne meje vprašalne pole, da dobi natančne in podrobne podatke o narodno ogroženih krajih. Naši somišljeniki-izaupniki se prosijo, da že zdaj zbirajo zanesljive podatke. Ako bo naša narodno-obrambna nrganizacija iraela natančno statistiko o našili ogrtv ženih krajih, bo delo tem lažje. Schulverein in S&dmark imata n. pr. celo svoj lasten zemljevid, in zelo natančno popisane kraje ob jezikovnih mejah. * Nemci med seboj. Krščansko socialna nemška glasila so pozvala Siidmarko, naj izjavi, ali se strin.ja z izvajanji znanega pastorja Albanija, ki je v Ljubnu rekel, da so nemški Spodnještajerci, pravilneje odpadniki, demoraiiziran (pokvarjen) element, ,,poludrani" in ničvredni, in da jih je treba nadomestiti z Nemci iz Rajha, ki pa po zatrdilu nemških krogov niso nič boljši in vsled podpor in posojil, ki jih SMmarki ne vračajo, ravno tako demoralizovani. Siidmarka pa ne odgovori in ne odgovori. Jako značilno. * Ptujski wŠtajerc" kaj rad farba ljudi, da je katoliški list. Cujte! Dne 19. aprila so imeli ptujski protestantje zborovanje, na katerem so podajali raeun o svojem ,,delovanju". Zanimivo je bilo, da so se udeležili tega lutrovskega zborovanja redniki, krušni oeetje ,,Stajerca". Mestna občina Ptujtje pod županovanjem Ornika, ki ga ,,Stajerc" ne more prehvaliti, darovala ptujskim protestantom 50 kron. Taka |e torej ,.katoliška" vera, ki jo zagovarja hinavski ,,Stajerc". Katoliško ljudstvo, ven s ,,Stajercem" iz katoliških hiš! * Liberalno divjaštvo. ,,Slovenec" poroua: Kar poeno ,,Sokoli" na Goriškem v imenu napredka, svobode in bratstva, to presega že vse meje. Te dni so bili trije dornberški liberalci obsojeni na 14dnevno, oziroma 6- in 3dnevno ječo, ker so 10. t. m. zvečer napadli v Tabru enega Orla in. ga pobili na tla. — Znano je divjaštvo, ki se je izvršilo v Prvačini v nedel.jo, dne 24. t. m. zvečer. Okrog 60 dornberških ia batujskih Orlov se je z vlakom vračalo od ob6aega zbora goriških Orlov v St. Ferjanu. Napita in podivjana drubad je čakala na postaii že dolso prod dohndom vlaka ter piskala in rjovela. Nobena oblast se ni zmenila za to, čeravno je vsak vedel, kaj nameravajo. Ko je došel vlak na postajo, se je začelo peklensko tuljenje. Ploha psovk in kamenja se je vsula proti vlaku. Pri tem sta bili ubiti dve Šipi, poškodovan pa od Orlov ni bil nobeden. Orožništvo pa pozivljemo, da naj vrši svojo dolžnost. — Isti večer so štandreške Orle s psovkami napadli goriški Sokoli v St. Andrežu. Mirnosti naših vrlih fantov se imajo Sokoli zahvaliti, da jih niso dobili po svojih dolgih jezikih. Voditeljem goriškega Sokola, ki so bili pri tem psovanju in izzivanju zraven, to ne dela nobene časti. — Tako se sokolstvo na Goriškem, kakor nikjer, odlikuje v divjaštvu, posurovelosti in sovraštvu do vsega, kar je katoliško. * Nazadovanje socialne demokracije na Nemškem. Krščanska zveza kovinarskih delavcev v Nemčiji ima premoženja 891,000 mark. Pri glavni blagajni je narastlo premoženje za 182.000 mark,, med tem ko so pri socialno-demokraški kovinarski zvezi nazadovaJi za 109.342 mark. Krščanska zveza kovinarskih delavcev je izplačala bolniških podpor 131.390 mark, brezposelnim 54.874 mark, podpor stavkujočim 33.185 mark, izrednih podpor pa 19.908 mark. Skupnega premoženja fe za vsakega člana v glavni blagajni 35 mark 11 fenigov, med tem ko je v socialno-demokraSki zvezi samo 8 mark 4 fenige, torej štirikrat manj. * Monopol na vžigalice. Ce ima kdo edini pravico, prodajati to ali ono blago, pravimo z grgko besodo, da ima monopol. Ker si je država pridržala pravico, prodajati nekatere stvari,l pravimo, da je na teh sfvareh državni monopol. Tako n. pr. ima pri nas samo država pravico, prodajati sol in tobak. Zdaj se je začelo govoriti, da bi se uvedel monopol tudi na užigalice ali žveplenke. Voditelji raznih strank v dunajski poslanski zbornici so bili dne 20. aprila pozvani v finančno ministrstvo, da se izrazijo o mnenju svojih strank z ozirom na nameravani monopol na ržigalice. Kakor znano, bi naš linanfini minister Bilinski rad uvedel celo vrsto novih davkov, med katerimi bi bila za Ijudske sloje najobčutnejša davek na Tino in monopol vžigalic. Eden je krivičnejši od drugega, in bi nemilo zadel širše kroge našega ljudstva. — Pri razgovoru je fin. minister omenil, da je neka družba že stavila državi ponudbo, da bi za 10—15 let vzela v najem uravnavo in iztirjatev davka na vžigalice. Po mnenju te družbe bi se naj prodajale vžigalice ˇ bodoče po 4 vin. Škatljica. Ta družba je ponudila državi letnih 15 milijonov kron. — Strankini voditelji so izjavili, da sedaj še ne morejo izraziti stališča svojih strank glede na ta monopol; treba se je prej temeljito posvetovati o tej pereči zadevi. SploSno mnenje pa jo bilo, da bi bilo nesmiselno in za linance škodljiTO, Ce bi se dal ta monopol privatni družbi v najem. Dr. Gessmann je bil mnenja, da naj bi se kje drugje našk> nove davone do'iiodkc. a ue pri vžigalieali. Finanč¦ni miuister pa je izjavil. da je zadeva že dozorela, le tovKrniski razlogi delajo §o ovire. Milo se podraži. fOdbor združenih avstrijskih tovarnarjpv za miio je sklenil povišati ceno za milo pri 100 kg za 4 K. Ta sklep podpirajo industrijci z razlogom, da so se vse surovine znatno podražile. * Hofrichter priznal krivdo. V garnizijskem prei^kovalnpm zaporu jc nadporociiik Hoirichter pod težo dokazov priznal siotniku nvditorju Kvinzii svojo Jcrivtk). Hofriehfpr j(> slotnikvi nvditoi-jn pmlal obsož310 izpoved, v kateri je priznai, da jc on poslal častnikora generalnega štaba ciankali v pilulali in znana pisma, ker jo hotel nekaj častnikov generalnega štaba ¦spTaviti s poti, da bi tako zopet zavzel karijero v genemlnem štabu. na kalero jo imel sicer vedno manj upanja. Hofrichter je izjavil, da je botel priti zopet v generalni štab, da bi preskrbel svoji ženi skrbnejšo •bofitK-nost, tcv je izjavil, da je pisraa eastnikora sam pisal. ia cla .H' pisnia s strupom sam vrgel v nabiralnik v Sestem dunajskem okraju. Garnizijsko sodišee je dne 9. aprila dopoldne Hofrichterjevo priznanje javilo deželnemu sodišeu. in deželno sodišče policijskeinii ravnateljsh u. Kor ni izkijučeno, da je Hofrichter- .jeva soproga v kaki zvpzi s Hofriehterjevim dejanjem, je bila Hofriohterjeva soproga. ko se je vrnila iz Linoa. povabljena na policijsko ravnateljstvo, kjer sta jo takoj prieela zasliševati dva policijska agcnta. Na Dunaju je napravila vest o Hofriohterjpvem priznanju silno seiizaci|o. Hoirichter je bil v preiskavi od 22. »ovembra proteklfcga leta, in stotniku avditorju je bilo (reba izvršiti ogromno delo, da je Hofrieliterja prisilil do priznanja. Hofrichter bo, ako ga zdravniki ne proglasp za nenormalnega, obeSen. * Znaki .,Dek!ičke zveze, katere je založila Slovenskn. krščansko-soci.ialna zveza v Mariboru. so res lepo umeluiško delo (stalne ,vrednosti. To nam prieajo vsakdanje mnogoStevilne naročitve. En komad stane 1 K. Zavcdne mladenke, sezite po njih! Naročajo se kolikor mogoče skupno na'naslov: ,,Slov. krščanska socialna zveza v Mariboru", Koroška ulica Łtev. 5. * Knjižulca S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška •cesta štev. 5, je. odprUi vsak dan od 4. do G. ure zve- čer. ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 11. ure predpoldne. Razpolaga z na.jboljsimi spisi slovenske književnosti. * Za obinejiie Slovenco. Lepo število 1138 obrabffenili znamk jc poslal vrli raladenič Anton Babič iz Gotovelj; 534 znamk pa g. Simon Ducman iz Maribnra. * Slov. kvšfi. soeii- zveza v Mariboru je razposlala vsein svojini članieam-društvom vpi-ašalne pole. katere bi naj druStva izpolnila in vrnila nazaj. Dosedaj se jp šele 17 društev odzvalo njeni želji. S. K. S. Z. prosi, da tudi druga društva to kmalu store. Bog je z nami. St. Ilj v Slov. gor., 2. maja 1910. Obmejnim Slovencem malokedaj zasije solnce veselja. Olioli, grabe/ljivi tujec v svoji nenasitni grabežljivosti steguje svoje drzne roke po naši zemlji, maSih svetinjah. NaS obmejni Šl. llj je na celem Spodnjem Štajerskem najbolj ogroženi kraj ob jpzikovni meji, kjer se bije zgoddvinsko važen boj med mirnim in poštonim siovenskim ljudst\om, ter sovražnim tujcem, ki je -prihrul sem nd severa, da bi šentiljske Slovence oro-pal najprvo krasne rodne zemlje, materinega jezika in vpre, "ali pa jih pognal iz doinačega torišča. V soboto, dne 30. aprila vršila se je v St. Ilju ¦ zgodovinsko pomenljiva bitka, ' iz katere je izšel — Bogu bodi hvala — Slovenec kbt zmagovalec. P r i v oI i t vi žnpanajepremagal na š T h a ler Neraca Fišerederja! Ko smo že skoraj izgubili upanje na srečen izid — tedaj je Vsemogočni. ki brani povsod preganjane in tlačene, poslal naSim vrlim krSPanskim in slovpnskim možem angelja zmage! Kakor zriano, stali ste si nasproti stranki, obe enako močni. Šest neustrašenih slovenskih krščanskih mož. nasproti pa §pst nemŠkih pristašev protestantovskp Siidmarke. Obe bojni četi ste stali nepremagJjivn. Noben kompromis. Boj na nož, na življenje in srart! — Volilo se je trikrat zaporedoma brez uspeha. Odloftiti je moral žreb. Slovenska deklioaPepcaBregjeimelatakosrefinoro6ico, da je vzdignilalistek, ki se je glasil za našega Thalerja. Vroče mo1 i t v e* našili vrlih Slovenk nisobile zastonj, Slovenka je tudi s pomoCjo božjo odloCila usoflo našega tako 1 j ub e jz a i n d r a g e g a S t. 11 j a! iSlava Slovenkam! Kakor blisk sc je razširila radosti polna novica po St. Ilju. Prenehalo je delo, zbirali so se prijatelji. slavefvosPlo zmago. V vrofiili zalivalnih molitvah je klioalo staro in mlado slavo Onemu, ki s svojn ofietovsko roko fiuva nad vernimi Slovenoi! Nppopjsna je radost, ki se je polastila naših Šentiljeanov. ŠtarMci, osivpli v narodnpm boju. možjp, mladina, in naf-P narodno žpnstvo. vse so jp združilo. da obhaja zmagoslavje. Nasprotniki pa so bili strahovito poptir- Pri volitvi svelovalcev nam usoda sicer m bila tako mila, aJi vendar je prodrl Slovenec Freiham kot {retji svetovaleo. Svetovalce je tudi odločil žreb. Izvoljeni so poieg vrlega našega Frpihama še Ceh — Hornicki, in \eniee dr. Frie Mentl. Župan, ki je glava občine, je naš! Srcc je naSe! Brzojav, ki je po bliskovo nesel novico o zm;:;.. šentiljskih Slovencev po naSi slovonski dcinovini, sc je vračal zopet z mnogimi čestitkami. Vsa Slovenija se veseli z nami, euti z nami! Na«i možje: Lopič, Thaler, Fluker, Freiham, Hauman in Ferk. so stali kot nepremagljiva. trclna skala. ter so rešili np samo čast slovenskega ftt. Ilja, ampaJc so vrgli ob tla iiemškoprotestantovskega zmaja! V nič so se razpršili mnogi stotisoči kron, ki jili je samo za, Št. Ilj porabila Siidmarka. Ta vesela zinaga pa nas ne sme zaspavati. Nasprotnik, ki jp poražen, bo skušal še z večjo silo in hujšimi sredstvi dobiti St. Ilj \ svoje kreraplje. Naše geslo mora biti: St. Ilj raora ostati naš! Zatorej pa Slovpnija, zavzemi se vsa za svojo trdniavo, za St. Hj! Delo, delo, in zopet delo! Darovi za ,,Dom" v St. Ilju naj bodo sedaj v trenotku zmagoslavj?. najlepše eestitko Sentiljskim Slovpncpm! Slovensko zeraljn, slovenska posestva ohraniti Slovencpm, to naj bo prvo delo našega ..obrambnega društva". ŠirSa." izobrazba, močna gospodarska iu politična, organizacija, vsp to pa združeno v colotno rešilno ladjo. bo sramotne naorte lutrovske Siidmarke. polastiti sp St. Ilja, potisnilo v stran. Sentiljskim zmagovalcem, viiemu g. županu, vsem neustrašenim možom pa iz srca čestitamo in kličemo: Slava šentiliskiin junakom! Mariborski okraj. m Maribor. Grobovi tulijo . . . Dne 2. maja i. 1. smo položili v grob nadebudnega dijaka, osmošolca Jakoba KlomenfiiCn. Bil je šelp v 22. letu starosti, in ,[e moral že umroti. Grozna sušica, ki zaliteva vsako leto mnogo žrte1.- ravno med dijaštvom, je uničila tudi njega. Rajni jp bil zelo nadarjen in tiliega značaja. Toda uboštvo na oni strani, ter lirepenenje po boljšem na drugi strani, mu je zasadilo smrtno kal. Kako zelo je bil priljubljpn med dijaki, je pokazal njegov sprevod, katerega so se udeležili vsi, Slovenci in Nemci, dasiravno je lil dež in bila pot zelo slaba. Sprevod, ki se je pomikal od bolniško mrtvašnico na j)obrežko pokopališče, je vodil g. prof. dr. Medved, veroučitelj rajnega. Pred mftrašnico so mu 2;apeli tovariši latinsko žalostinko ,,De profundis". Pred krsto se je vila velika množica dijakov, za njo pa so stopali sorodniki in sošolci. Pogreba se je udeležil tudi g. ravnatelj z mnogimi proiesorji. Ob odprtem grobu je ganljivo govorii g. profesor dr. Medved. Z lepimi bosedami se je poslavljal od rajnega, katerega jp v ovetu, par mesecev pred maturo, pobrala kruta smrt. Zrušila se je v grob badofinost, ki si jo je slikal v svoji domišljiji, razpale so v prah nade njegovega ofieta in sorodnikov. Po govoru so mu tovariSi zapeli v slo vo: ,,Blagor mu, ki so spočijp . . .", potem pa so začele grudo padati na krsto ... — Zgubili srao te torej, dragi tovariš, ni te več v naši sredini, le eno nas tolaži: svidenje nad zvezdami. Bazlllka ,,Matere Milosti" v Mariboru. Bazilika dobi peti biser v altarju presv. Srca Jezusovega. Nastavek bo kinalu dodelan. Vsakemu padejo takoj v oči tri prazne dupline. V nje pridejo trije mojstersko izdolani marmornati kipi. V sredi bo presv, Srce ,Tezusovo. Na cni strani sv. Jožel, na drugi pa Srce Marijino. Altar je izdelal naš mojster prejšnjih altarjov. g. Karol Kocijančič. m Maribor. C. kr. okrajno glavarstvo nam poroča glede zakupa obfiinskih lovov slpdečp: Lovska pravica spodaj navedenih občin se bo dajala v zakup za dobo od 1. julija 1910 do 30. junija 1916 pdtom javne dražbe za ali čez izklicalno ceno. Vsak, kdor namerava dražiti, mora pred začptkom dražbe položiti znesek", enak izklioalni svoti v denarju, liranilniftni ali Raiffeisenovi vložni knjižiei. kot takozvani ..vadium". Največ ponujajoči mora takoj po končani dražbi pla6ati dražbene stroške, kavcijo v enakosti z cnolotno zakupnino (zadnjo v denarju) v roke dražbo vodečega zastopnika podpisanega urada. Za resničnost napovedane površinske mere se no jamči. Pri tem se s povdarkom pripominja, da, ako se vsled zadnjih razsodb o morebiti še tekočih prizivov ali v smislu daljnih določil lovskega zakona pokaže prirastek ali odpadek v občinskem lovskpm okolišu, se pri dražbi dosežpna zakupnina poviša ali zniža. primeroma v povrSinski meri prirastka ali odpadka. Ostali dražbeni pogoji se lahko tuuradno pogledajo vsaki dan mod uradnimi urami. V točkah 52, 60, 63 in G6 se še pripominja, da se odkazanje lova največ ponvijajočemu le tedaj izvrši, ako se od občine sklcnjen način izvršpvanja lova tuuradno ali od višje oblasti ni odobril. Dražba sp vrši po slpdečem redu: Dne 9. majnika ob 5410. uri dopoldne v Slovenski Bisirici v pisarni mestnega urada. 1. Slovenska Bistrica površinska mera 589 lia, izklicna-cena 20 K; 2. Zgnrnja Bistriea 451 lia, 100 K; 3. Spodnja Novavas 386 ha, 80 K; 4. Laporjp 382 ha, 20 K. — Ob dveli popoldne. 5. Cigonca 1060 ha, 150 K: 6. Sv. Martin na Pohorju 894 lia, 30 K: 7. Spodnja Losnica 306 ha, 70 K; 8. Zgornja Losnica 600 ha, 30 K. 10 majnika ob y»10. nri dopoldno v Slovenski Bistrici v pisarni mestnega urada. 9. Spodnja Polskava površinska mera 1220 ha, izklicalna cena 200 K; 10. Zgornja Polskava 447 ha* 70 K; 11. Crcšnjevci 1033 ha, 120 K; 12. Vrliloga 947, lia, (>0 K. — Ob dveh podoldne. 13. Protrož 346 ha,' 40 K: 14. Šmitsberg ."48 lia. 50 K; 15. Ritosnoj 211 ha, 40 K: H>. Pokoše 461 lia, 100 K. Dne 11. majnika ob M-10- uri dopoldne v Peklu v ob6inski pisarni. 17. Pokel površinska mera 408 ha, izklicalna cpna 10 K; 18. Poljčane 860 ha, 20 K; 19. Žabljek .")4U lia. 80 K; 20. Sv. Ema 818 ha, 60 K. — Ob eni uri popoldne. 21. Hošnica 569 iia. 10 K: 22. Verhole 492 ha, 15 K; 23. Stopno 344 ha, 25 K. Dne 12. majnika ob 8. uri dopoldne v Peklu v občinski pisarni. 24. Studenice površinska mera 512 ha, izklicalna eena 40 K; 25. Brezje 463 ha, 10 K; 26. Modraže 327 lia, 20 K; 27. Jelovec-Makole 453 ha, 20 K; 28. Dešno 721 lia, 30 K. — Ob eni uri popoldne. 29. Statenberg 669 ha. 20 K; 30. Pečke 487 ha, 15 K; 31. Lušeeka vas 207 ha, 10 K; 32. Hrastovec 551 ha, 30 K.  Dne 17. majnika ob 5410. uri dopoldne v Sloven- ski Bistrici v občinski pisarni. 33. Bukovci površinska mera 218 ha, izklicalna cena 50 K; 34. Kalše 511 ha, 20 K; 35. Ogljenšak 264 ha. 10 K; 36. Sentovec 394 lia. 40 K. — Ob dveli popoldne. 37. Smerečno 510 ha, 30 K; 38. Osel 572 ha, 80*K: 39. Bojtina 996 ha, 70 K: 40. Gabernik 196 ha, 20 K; 41. Stanosko 395 ha, 10 K. — — V sredo, dne 8. majnika ob 7. uri dopoldiip pri Sv. Lovrencu v obCinski pisarni. 42. Sv. Lovrenc nad Mariborom površinska mera 314 ha, izklicalna oena 10 K; 43. Reoenjak 2320 ha, 50 K; 44. Lehen pri Ribnici 719 ha, 100 K; 45. Lobnica 193'ha, 150 K. /V četrtek, dne 19. majnika ob 9. uri do- poldne v sobi štev. 7 c. kr. okrajnpga gla.varstva. 46. Studenci površinska mera 256 ha, izklicalna cena 120 K; 47. Bistrica pri Limbušu 308 ha. 60 K; 48. Bistricapri Rušah 352 ha, 80 K; 49. Fram 544 lia, 60 K; 50. Gorica. 562 lia, 100 K; 51. Zgornje Hoče 104 ha, 100 K; 52. Spodnje Hoče 473 ha, 150 K. V pe- tek, dne 20. majnika ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni pri Sv. Lenartu. 53. Sv. Lenart površinska mpra 249 ha, izklicalna cena 10 K; 54. Kremberg 234 ha, 20-K; 55. Zgornja Ročica 588 ha, 20 K: 56. Ži- tanci 486 ha, 20 K: 57. Drvanje 544 ha, 25 K.  X soboto, dne 21. majnika ob 9. uri dopoldne v sobi štev. 7 c. kr. okrajnega glavarstva. 58. Limbug površinska mera 407 iia, izklicalna cena 150 K: 59. Loka 900 lia, 50 K; 3O.'Ruše 451 ha, 80 K; 61. Morje 344 ha, 35 K; 62. Orehova vas 607 ha, 200 K:) 63 Pekre 613 ha, 150 K; 64 Pivola 425 ha, 50 K. — Ob treh popoldne. 65. Podova 805 lia, 200 K; 66. Radvanje 1020 ha, 200 K: 07. Slivnica 955 ha, 150 K; 68. Tezno 161 ha, 30 K. —• — V ponpdpljek, dne 23. majnika ob 8. uri dopoldne na Ranci v obeinski pisarni. (Od 11. novembra 1909 y veljavi iztrebljenje zajcev.) 69. Pesnica površinska mera 903 "ha, izklicalna cena 30 K: 70. St. Ilj 107 ha, 150 K; 71. Plač 408 ha, 40 K; 72. Svičina 516 ha, 15 K; 73. Veriiče 344 ha, 25 K: 74. Cirknien 506 lia, 40 K: 75. Poli6kavas 477 ha, 45 K. — Ob eni uri popoldne. 76. Kaniža 121 ha, 10 K: 77. Dobrenja .175 lia, 35 K; 78. Sv. Jnrij ob Pesnici 1389 ha, 70 K; 79. Sv. Jakob 2351 ha, 110 K. — V torek, dne 24. majnika ob 9. uri dopoldne v sobi štev. 7 c. kr. okrajnega glavarstva. 80. Kamnica površinska mera. 542 ha, izklicalna cena 80 K: 81. Grušova 487 ha. 50 K: 82. Jelovec-Kamnica 460 lia, 40 K; 83. Janževa gora 383 ha, 30 K; 84. Sv. Križ 2900^ ha, 80 K; 85. Zgornja Sv. Kungota 1330 ha, 40 K; 86. Slemen 1000 ha, 80 K. — Popoldne ob treh. 87. Sv. Peter 1183 ha, 60 K; 88. Sv. Martin pri Vurber-1 ku 386 ha. 100 K; 89. Ploderšnica 596 ha, 50 K; 90. Ciglenci 299 lia, 20 K. :V sredo, dne 25. majnika ob 8. uri dopoldne v sobi štev. 7 c. kr. okrajnega glavarstva. 91. Selnica ob Muri površinska raera 895 ha, izklicalna cena 30 K: 92. Vosek 449 ha, 80 K; 93. Vukovski dol 489 ha, 40 K: 94. Bresternioa 587 ha, 60 I\ : 95. Tragufi 435 ha, 60 K; 96. Spodnji Duplek 357 ba, 130 K: 97.Spi«mk 292 ha, 20 K; 98. RoŠpah 1000 ha, 00 K. Pošta Maribor-Franzonsfesie. Poštna vlaka št. 419 in 154, ki sta dozdaj vozila pošto samo mpd Maj-iborom in Beljakom. bosta od 1. maja naprcj iniela obratno poštno zvezo na celotni progi Maribor-Fran> zpnsfpste. m ,,Dramatifcno draštvo v Mariborn" uljudno vabi na T. redni občni zbor, ki se vrši v čotrtek, dne 12. majnika 1910 ob 8. uri zvečer v mali dvorani ,,Narodnoga Doma". m Št. IIJ v Siov. gor. Veselica Bralnega drufitva sr jo v nodeljo, dne 1. maja krasno obnesla. Mnogo domačinov in gostov iz sosPšfiine, posebno pa iz Maribora in Jarenine, je prišlo, da se z nami veselp zmage. Raz ,,Slovenski Dom", ki se pridno dogotavlja, in Celccrjevo gostilno, ste vihrali mogočni slovenski trobojnici. NaSa vrla dekipta so gostom prijjonjala (luhteče Sopke. Predsednik Bralncga društva, noiimorno delujoči g. kaplan Golob, je v pozdravnem govoni ljoudarjal /godovinsko važnost slovpnskp zmago prejšnjoga dnp. Z vskliki veselja je dalo obftinstvo duška nad radostno zmago. NaŠ domači tnpgani pcvski zbor pod vodstvom g. organista, in mariborski moški, sta nam s krasnimi pesmioami dajala izredpn vžitek. Rlavnostni aovornik. urodnik g. Kpmperle, jo s svojim govorom. v katerem je izborno orisal današii.jp in riPkdanje narodnp borbp mpd Slovpnoi in Nomci, izzval vibar odobravanja. NaSa narodna mladina pa nam jp v igri ,,Tri sestro" pokazala, kaj so dosežp s pridnostjo in požrtvovalnostjo. Vsi igraloi so svo- je vloge izborno rešili, St. Ilj je lahko ponosen na svojo mladino! Na veselico je prišel tudi podjetni barantač z daljnega juga, ter je razložil svojo ropotijo v posebnem bazaru. Kdor je imel posebno srečno rokOj je dobil za groš dobitkov poln koš., Saljiva licitaoija pernatega parčeka, je vzbudila mnogo smeha. Prijatelji so se bojevali s konfeti in kačami. Veselje je bilo neprisiljeno. Bralno društvo se zahvaljujp vsem, ki so priporaogli k lepemu uspehu. m Št. UJ v Slov. gor. Gg. Pak, Swaty, Bauman, Thaler, Uraž, č. g. Kelemina in Vračko so za veselični bazar naklonili lepe darove, za kar se jun Bralno društvo iskreno zahvaljuje. Mesto vstopnine k veselici so darovali za nov društveni oder: č. g. Rauter 5 K, gospa Sorko 2 K, g. Freiham 2 K; vsem izreka Bralno društvo: Bog plati! m Jarenina. Prijetna pomlad je obdala zopet z zelenjem in cvetjem naše livade. Pa najlepši venec letošnje spomladi so si spletli naši neustrašeni možje vsled zadnje krasnp zmage pri občinskih volitvah. ,V naše najveeje veselje je bil dne 28. aprila zopet izvoljen županom naš že večletni i predstojnik g. Anton Lorber, občinskim svetovalcpm pa gg. Ignac Supanič. Anton Drozg in Anton Sparl. — Ostali odborniki pa so tudi s temi vred sami najboljši raožje. S to sijajno zmago jp zopet okrepčan slovenski živelj ob meji. Kaj pač more zavedn,ega Slovenca bolj razvpseliti, kakor vesela vest, da so St. Ilj, Polička vas in Jareiiina zopet v slovenskih rokali, čeravno so še pved par leti povsod v teh občinah vladali npmčurji. m Jarenina. 0 priliki občnpga zbora hranilnice in posojilnicp v Jorenini, ki bo prihodnjo nedeljo, dne 8. maja ob 3. uri pri g. Cvilaku, imata poljudno predavanje gg. odvetnik Leskovar in nadrevizor Pušenjak. — Na mnogih krajih že znana gg. govornika pač zaslužita, da se njunib govorov, tudi naši možjp, ki slovp kot zmagovalci vsled zadnjih volitev. v tuk. dveh občinali, udeleže v najobilnpjšem številu. Zato pa kmetje in viničarji, pa tudi mladeniči jareninske in šentjakobske iare, pridite vsi. i Vstop je dovoljen vsem, tudi tistim, ki niso člani posojilnicp. m Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, dne 24. aprila smo izročili hladni zemlji g. Franca Žižpk v mladeniški dobi: komaj 25 let starega. Pokojnik je bil organist pri Sv. Vidu blizu Ptuja. V tej službi si je nakopal bolezen. Da bi ozdravel, grp k svojim starišem, a ni mu bilo dtiiio, da bi okreval. Kruta smrt mu je prptrgala nit življpnja. Rajni je bil kot organist in cerkovnik .vesten, natančon v svoji službi. Pri tamošnjih prpbivalcih je bil spoštovan in priljubljen, sme se roči, da ni imel niti enega sovražnika. Bil jp podpora svojim starišem. N. v m. p.! m Sv. Jakob v Slov. gor. Naš župan Santl so postali slednji čas uepričakovano prijazni. Vsled svoje prijaznosti so razpoložili volilni imenik na ogled kar cele štiri tedne. Pridno hodijo od hiše do hiše ter se hvalijo, kaj so že dobrega storili, včasih izpustijo tudi katero o ,,6rnih". — Scb-antl in Karl Ferk v zvezi s poličkim Reiningerjem, pripravljajo v St. Jakobu ugodna tla za Siidmarko in protestantizem. Torpj pozor! m Laporje. Umri je g. Matevž Pivec, posestnik v Laporju. Zapuslil je žalujočo žpno, enega sina in dve hčeri. Rajni je storil vpliko dobrega. Posebnih zaslug si jp stekei za nove zvonove. Njegovega pogreba, ki sp je vršil dne 28. aprila, se je udeležilo obilo občinstva, dokaz, kako ga jp vse spoŠtovalo in ljubilo. N. v m. p.! m Laporje. V nedeljo, dne 1. majnika t. 1. je uprizorilo laporsko izobraževalrro društvo gledališko predstavo ,,LurŠka pastarica". Dekleta so svoje vloge vrlo dobro rpšile, tako, da je bilo priznanje splošno, Igra se ponavlja v nedeljo, dne 8. majnika ob 3. uri popoldnp. Vstopnina: Sedeži 70 vin, stojišča 30 vin, otroci plačajo 20 vin. — K obilni udeležbi vabi odbor. pfujskl okra). p Cebelarska podružnica iza Ptuj in okolico priredi dnp 8. maja pri Zelenkovern eebelnjaku v Markovcih ob 543. uri popoldne poučni shod. Na shodu bo predaval društveni potovalni učitelj g. Iv. Jurančič. — Pričakujp se obilne udeležbp. p Iz Dravske^a polja. Ploj je imel, kakor se sliSi, v nodeljo na Ptujski gori ,,slavnost". Mene to nifi ne briga, zakaj so mu tam slavnost priredili (mimogrede bodi povedano, da so ga, zdaj častili ravno tisti, ki so ga pred tremi leti strastno napadali in zasramovali). Moji priprosti kmečki pameti samo to ne gre v glavo, da se Ploj5 sploh upa prikazati v kraju, kjer je svojim volilcem tako po ,,hofratsko" pokazal lirbet. Mimo župnišč, ki jih pred tremi leti, kakor smo vidoli, nobonoga ni izpustil, sp sedaj res zelo ,,sramežljivo" v stran gledaje vozi; pa jaz mislim, da bi se mu taka ,,sramežljivost" tudi nasproti drugim volilcem spodobila! Marsikaterikrat je ros malo sramežljivosti pokazal; pa da tudi politične nima, je pa6 jasno vsakemu,ki ne gloda skozi ,,hofratska" očala, arapak po priprosti, Človpški pameti misli in sodi. ,Se od K. 7i. dati izvoliti, potem pa ji kazati dolge nosove, se moji kmeftki pampti np zdi lepo; 6e pa je tako razmorj© za hofrate lepo, in se Ploju dopade, ter smatra on to za spodobno, potoni Vam izrelcam svoje odkrito sožalje, g. holrat! Jaz bi rajSi v rAmeriko, ali pa — santastan (6e bi mo vzeli), pobegnil! p Sv. Marko pri Ptuju. PoroCil sp je dno 24. aprila t. 1. Franc Lab, posestnik v Borovcih, z Iva- niko Samperl v Spuhli. Novoporočencema želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. p Sv. Marko niže Ptuja. Kniti, grozni gost je trikrat zaporpdoma obiskal našo faro — nagla in neprevidpna smrt. Dne 18. aprila je nepričakovano hitro umrla samska kmečka hči Katarina Primožio, p. d. Golobie v Bu1-—cih, in jp bila dne 20. aprila v slovesnora sprovodu v spremstvu Marijine družbe pokopana. — Dne 24. aprila zjutraj našli so v Novi vesi v postelji mrtvo omoženo kmetico Marijo Pivko, svakinjo g. tlr. L. Pivko, in spstro g. proi. Vajda. — Dae 2. majnika zjutraj najdeno je bilo v Zabovcih tikoma pri krčmi mrtvo truplo gostaea Simona Pukšič, ki je živel ločen od svoje žene in iskal tolažbo v ptujskem struppnpin alkoholu. Se prejšnji večpr je v krčmi uganjal s psom burke tako, da so se mu vsi smejali. — Bog bodi vsem milostljiv! p Bukovci pri Ptuju. Pri nas se snuje prepotrebno gasilno drušho, pa sliši se, da namprava pripravljalni odbor vpeljati pri društvu nemško koraando. Je li to mogočp, da bi se liapravila taka sramota naši krasni, narodni obeini ? Ali hočejo res ti možje lizati pete ptujskim Stajercijanskim nemgkutarjem ? Ali ne pojemo tudi nii Bukovčani radi ,,Slovenec sem, Slovenec sem, od zibeli do groba" ? In sedaj grob našpga narodnega navdušenja naj bi bilo gasilno društvo? P Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vsepovsod napravlja spomlad vesplje in vzbuja novo življenje, pri nas pa jp letošnja pomlad v mnoge hiše prinesla žalost. Naselila se je med nami in si izbrala svoje žrtvP mpd nežno mladino škrlatica. V ranogih hišah je napravila. veliko skrb in strah, ker jp grozila pobrati starišem njihove ljubčpke; tupatam je bila res neizprosna. Da bi jo lažje ukrotili, je zaprla oblast šolo za 14 dni. Daj Bog, da bi kmalu izginil od nas ta neljubi gost! p Velika nedelja. V nedeljo, dne 1/. aprila so nam naši vrli mladeniči priredili gledališko predstavo o izgubljpnem sinu. Dolgo niso nič začeli, pa s spomladjo so tudi oni vstali ter začeli delati. Igralci so igrali izvrstno. Sliši se, da mislijo v kratkem zoppt npkaj prirediti. Tako je prav! Le korajžno naerej! p Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 1. maja t. 1. je bil sklican shod naš5.h liberalcev pri g. Jakobu Zabavniku. Prireditelji so menili, da imajo pred seboj same pristaše Narodne stranke, a so se zmotili, kpr je bila več kot treljina pristašev Kmečke zveze. Seveda za predsednika so si izbrali dobrega kristjana, ki cerkve od znotraj ni vidpl morda žp več kot četrt lpta. Na shodu se ni drugo delalo, kot mašnike, škofe in nadškole obrekovalo. Tudi Marijinih družb ti pobožni kristjani niso pu^tili pri miru; posebno gospodu Vrablu mlajšemu so jako napoti. Kot posebno pregreho pripisujejo župniku to, da se vtiče v politiko. Seveda edino pravico, delati politiko, naj bi imeli liberalci. Kako dobri kristjani so bili na shodu, se vidi iz tPga, da so dolgo časa zabavljali čez vse, kar jp svoto in krščansko; potom pa so se na vse pretege hlinili, da baje niso proti veri. Pa tudi naše, še komaj pred tednom ustanovljene ; zveze kr&eanskih mladeničev in deklet, niso pustili v miru, najbrž zato, kor sp je precej udov njihove organizacije odpovedalo, ter so pristopili k naši zvezi. Tisti debeli gospod iz Celja so bili celo tako olikani, da so nas nazivali za klerikalne čuke. To si bomo dobro zapomnili, in liberalnim srakoperjem pošteno vrnili. Vam mladeničem in deklicam pa kličemo: Ne dajte se zappljati od kakega liberalnega škrica, 1p prav, pridno sp oklenito naše krščanske organizacije, in dvignili se bosto na prav visoko stopinjo izobrazbe. Na veselo svidenje prihodnjič! p Sv. Bolfeiik pri Središču. Dne 1. maja smo bili Bolfenčani tako srečni, da smo slišali celo g. Spindlerja iz Celja govoriti, ali pravzaprav politično blatiti in obrekovati duhovnikp. Pa ta g. govornik s svojim tovarišem g. dr. Srncem iz Ormoža ni dosegel pri Sv. Bolfenku zaželjenega uspeha. Med njunima govoroma jima je ploskal in kričal živio vedno le npki mož, ki ga je imoJ že dovolj, kakor pravimo, pod kapo. Mod raznimi pfuj- in živio-klici je ta gospod tudi rekel, in sicer mod Spindlprjevim govorom, da gg. misijonarji niso lioteli deliti svete odveze, jaz pa kakor vsi poštpni krSčansko misleči ljudje, mislim, da dotični gospod že ni bil vreden, da dobi odvezo, kakor mu jp že na shcdu nek pošten ^mož rekel. G. Spindler s svojima sogovornikoma g. Srncem in g. fiiiikom so dosogli pri Sv. Bolfenku pač lepe n e u s p e h e, celo pri svojih pristagih. Med drugimi je tudi g. J. Z., veloposestnik iz Središča, rekel še tisti večer po shodu, da jo bil danes zadnjič na shodu N. stranke, in da. z današnjira dnpm izstopi iz Narodne stranko. Glejte, glejte, kaj takega pač niso pričakovali narodnjaki, med njimi posebno gg. govorniki, ki so s svojimi govori in svojim zavijanjem navdušili navzoče za pdpad od Narodne stranke. Zivio gg. govorniki! — Pa tudi mi takozvana klerikalna, v resnici pa krščanska mladina, smo imeli 1. maja shod. Dne 24. aprila nam je g. dr. Hohnjec iz Maribora govoril o koristi slovenske in izobražovalne organizaci.jp, in njegovo delo krasno uspeva kljub liberalnemu obrpkovanju in nasprotovanju. Opazovalec. p Sredlščc. Umrla je dne 28.. aprila pridna, rodoljubna žena Alojzija Tomažič iz Salovpc. Pogreb je bil v nedeljo, dne 1. maja popoldne. Veliko število zbranega ljudstva je izkazalo zadnjo 8ast blagi pokojnici. Naj v miru pofiivaJI • lAi. ,-OI LJutomtrskl okra). 1 Ljutomer. ,,Zveza prostovoljnili gasilnih. društev za politični okraj ljutomerski je obhajala laosko leto, kakor smo že porofiali, 151etnico svojega obstanka. Sedaj pa je dobil Zvezin načelnik g. Rajh obvestilo, da je naklonil cesar Zvezi 100 K. Odbor se v imenu vseh udov za ta dar prisrSno zahvaljuje. Odbor je mnenja, da naj se naredi iz darovanega zneska sklad, kojega obresti bi naj se darovale takim gasilcem, ki se jim je na občnem zboru dokazalo, da so bili izvanredno hrabri na pogorišču. 1 Ljutomer. V Mekotnjaku je umrla Ana Zavratnik, in ne Zavrtačnik, kakor se je pomotoma porofialo v zadnji številia. 1 Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo, dne 8. maja ob 2. uri popoldnp v šoli zborovanje, ob kateri priliki predava deželni potovalni učitelj g. Pirstinger iz kmetijske stroke. Ude in neude vabi k obilni udeležbi odbor. Eapela. Dne 17. malega travna 1910 se je vršil pri Kapeli, okraj Gornja Radgona, zaupni županski shod in poučni sestanek slov. županov in odbornikov, ki se jp v očigled res potrebne županske organizacije povoljno obnesel. Sklenilo se je, da se sestanek županov in odbornikov tukajšnjega okrožja napravivsak drug mesec! Tu se bodo reševale razne koristne zadeve, v katerih si poedinec dostikrat ne ve pomagati, kakor se bode tudi gojila medsebojna izobrazba v težkih županskih poslih. Tudi v. političnih zadevah slovenski župani in odborniki ne smejo zanemarjati svojih dolžnosti, osobito, ker tvori gornjeradgonski okraj zelo važen mejnik ob nemški meji! — Med drugimi so zbrani zaupniki sklenili, da sp našim gg. deželnim in državnim poslancpm predloži nekatere resolucije glede na obstrukcijo v deželnem zboru, glede na brezobrestna posojila vinogradnikov, glede na vinski daveki nadalje resolucija o opustitvi zastarelp ministrske narpdbe, po katpri more vsak, kdor v tistem letu prosto žganje kuha, in hofie točiti pod vejioo, plafiati, kar je imel pri žganjekuhi prostegp in končno resolucija o starostnpm zavarovanju. St. Jui'lJ ob Sčavnioi. Kmet podr. Sv. Jurij ob Sčavnici: Vslpd liitrih poizvedovanj vlade radi vinskega davka, je kmet. podružnica sklicala izredni občni zbor, pri katerem se je sklenil odločen protest, kateri je z 250 podpisi vinogradnikov romal na Dunaj, da ga g. poslanec Roškar predloži vladi in zboiv nici. 1 Braluo drnitvo t Cezanjevclh priredi dne 8. maja y dvorani g. T. Knkoveo v Ljntomern gledališto predstavo: BDve materi". Začetek ob 7. ari zveier. Vstopnina: I. sedež 80 vin., II. sedež 60 vin. ' StojiMa 20 vin. E obilni udelesbi uljudno vabi odbor SlovenJiraškl okraj. s Iz slovenjigraškega okraja. Zadnji cas postali so slovenjgTaški Nemci in nem&urji jako bojaželjni,,,. in hočejo vse Slovence potopiti v žlici vode. Nobeno-^• sredstvo ni tem brezvostnim renegatom vefi svpto, ker poslužujejo se že v to svrlio vseh umazanih in nesramnih sredstev. Nekatpri oblastni možje v Slovenjgradou so zabredli v svoji prenapetosti in npzmožnosti že tako daleč, da zatožijo pri različnih uradih vsacega Slovenca. Posebno pa so ti slovenjgraški nemfturji prišli v zadnjem casu iz ravnotežja, ker je slovenski odvetnik dr, Bratkcvi^ otvoril svojo odvetniško pisarno v Slovenjem Gradcu. Mi bodemo pa stali v tem boju trdno, in pokazali bodemo, da je slovpnsko liudstvo odločno, ter bo tudi Slo iz boja v zmago. — NaŠa sveta in narodna dolžnost je torej, da pridno in zvesto zahajamo v slovensko trgovino J. Druškovič, in dobro gostilno in kavai-no ..Narodni Dom". V vsph pravnib in v vseh zadevah bodomo pa lahko dobro iii najboljše zastopani po oclvetniku g. dr. Bratkovi&u, in nam torej tudi v teh važnih zadevah ne bode treba iskati pomoči pri našili nasprotnikih. Upamo, da bodemo slovenski bratje svoj namen v najkrajšem času dosegli, in tedaj bode bitka tudi odločilna z našo popolno zmago. s Dollč. Dne 22. m. ra. sino imeli pri nas hudo nevihto s točo, ki jp padala med hudim viharjem dobrih 10 minut. Narpdila nam je dosti škode na sadnem drevju, ki je obotalo letos obilo sadja. Bog nas varuj te hude šibe! — V nedeljo, dne 24. t. m. smo pokopali pridno učenko Franciko Krajan. Prvo, in obenem tudi zadnjp sveto obhajilo je prejela na smrtni npstelji. Bolehala je dalje časa. Bila je stara komaj 10 Ipt. Sploh pa letošnjo spomlad zelo boleliajo Ijudje pri nas. Od Velike noči smo imeli že pet pogrebov. — Zdaj nekaj veselega: V ned^ljo, dnp 24. aprila je v gostilni g. Jastrobnika predaval g. Pirnat, okrajni živinozdravnik iz Slovenjgradca, o novi kužni postavi, o živinoreji itd. Govoril je tudi o zadružništvu, o t6m prevažnem predmetu, ki je reSitev sedanjega pronadanja kmeCkega stanu. Potem je govoril o bikorejskih zadrugah, o važnosti bikov za povzdigo živinoreje. Za naš kraj je priporo6al marijadvorsko pasmo. Namerava se ustanoviti bikorpjska zadruga, 6e se bo oglasilo dovolj gospodarjev z doleži. Možje na nogo, saj se gre za lastno korist. No zamudimo lepo prilike, ki jo imamo sedaj, saj ravno naš kraj je najbolj zanomarjen v organizacijskem delu, doftim so drngod že zelo napredovali, ter si zboljšali svoje žalostno stanje. Le hvalpžni moramo biti, 5e nam kdo ponudi svojo pomoč in dobrih svetov. ko si sami ne znamo pomagati, Zato izrekamo g. predavatelju srCno zahvalo