t AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 8117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00, Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^83 No. 227, Wed., Sept. 28, 1938 i ———•—•—•—.—• « «—•—.— BESEDA IZ NARODA — —•—»- —i. V nedeljo je koncert Vadnalovih Spomini na Zaplaz Usodepolni 1. oktober Že tri tedne strašijo v Evropi z vojno. Strah razširja Hitler, kateremu se je zopet zahotelo krvi, novega ozemlja in združenja Nemcev v eno celoto. Anglija in Francija sta sta dosedaj znali preprečiti vojno. Kaj prinese bodočnost, se ne ve. Negotovost, ki je vladala tozadevno, pa se je raz- meglila, ko je Hitler dal čehoslovaški republiki do 1. oktobra čas, da se premisli in izroči sudetske pokrajine njemu, sicer bo tekla kri. Za evropsko demokracijo bo torej dan 1. okto- bra usodepolni dan. Dne 1. oktobra bomo zvedeli, ali se bo demokratična Čehoslovaška podala diktatorju Hitlerju, ali pa bo šla v vojno, ki bo brez dvoma pretresla ves svet. Na vsak način je imel predsednik Roosevelt prav, ko je poslal apel na Hit- lerja in na čehoslovaško vlado in prosil obe prizadeti stran- ki, da naj miroljubno poravnati svoje medsebojne spore. Mnogi zamerijo predsedniku, ker se je vtaknil v evropski spor, toda mi, in z nami večina ameriških državljanov, smo prepričani, da je Roosevelt poslal svoj apel v najboljšem na- menu, da posreduje za mir v Evropi. Prva želja ameriškega naroda je, da živi v miru in v mi- ru napreduje. Toda v slučaju vojne je neizpodbitna resni- ca, da bo Amerika kolikor toliko prizadeta. In če že ne po- šlje svojega moštva v Evropo — kar upamo, da se to pot in tudi pozneje ne bo nikdar več zgodilo— pa bo Amerika radi vojne vseeno hudo prizadeta v gospodarskih ozirih, ki bodo imeli svoje posledice še dolga leta. In dasi se v Evropi gre danes za vprašanje demokraci- je, ko je na eni strani absolutistična Nemčija, na drugi stra- ni pa demokratična Čehoslovaška, pa vendar ni to vprašanje poglavitno.' V Evropi bo prej ali slej izbruhnilo in to iz vzro- ka, ker imajo tam še vedno one, ki posedujejo vse, in one, ki nimajo ničesar. To se ne tiče samo privatnega premoženja, pač pa tudi posameznih držav, ki se čutijo silno prizadete, ker jim je mirovna pogodba naložila gotove dolžnosti in prikra- tila njih pravice. Nemčija je zavrgla mirovno pogodbo in prihaja sedaj na dan s svojimi zahtevami. Enako znajo sto- riti tudi ostale države, ki se dnevno priglašajo, da moralno nikakor niso več obvezane, da bi se držale določb mirovnih pogodb. Za vso zadevo stoje bistveni življenski faktorji za pre- življanje, za obstanek, faktorji strategije in zemljevida. Voj- na za demokracijo je nesmiselna, in se bo zaman vršila. V besedah in v črkah se seveda lepo sliši, toda resnica nam kaže čisto nekaj drugega. Vi ne morete vsiliti demokracijo narodom in državam, ako mora narod pri tem stradati. Siti narodi ne bodo nikdar začeli z vojno, pa naj imajo demokracijo ali absolutizem. Je ekonomska sila, ki tira na- rode v vojno, da skušajo potom vojne doseči dovolj za svoj želodec in za boljši življenski obstanek. Hitler bi v danih razmerah enako skušal pogoltniti Če- hoslovaško, če bi imela slednja demokratično ali pa absoluti- stično vlado. Ker pri tem se ne gre za vprašanje demokraci- je, pač pa za vprašanje kruha. Hitler yidi, da ima sudetska pokrajina, katero zahteva za sebe, vse ono, kar danes pri- manjkuje Nemčiji. To je glavni vzrok zakaj Hitler izziva Čehoslovaško. Motijo se oni, ki mislijo, da namerava Hitler uničiti demokracijo. Malo njega briga, kakšno vlado ima Češka, briga ga pa češko zlato in srebro, rude, tkanine, por- celan in drugo", Čegar je polna sudetska pokrajina. V resnici je Evropi danes isti položaj kot so ga imeli pred 2,000 ali več leti. Isti položaj prevladuje v Evropi danes, kot je prevladoval ob časih Julija Cezarja, Napolqpna Bona- parte ali pred 24. leti, ko je bila napovedana svetovna voj- na. Eni narodi so lačni in zahtevajo kos kruha, drugi so siti in branijo svoj kos. In če se končno Francija in Anglija odločiti, da gresta v vojno, ne bosta šli v vejno radi čehoslovaške demokracije, pač pa iz prepričanja, da namerava Hitler škodovati fran- coskim in angleškim interesom in pomagati samemu sebi naprej. Anglija kot Francija se bojita za svoj obstanek, in ta strah bo pognal narode v splošno vojno. V nedeljo popoldne bo kon- cert Vadnalovega kvarteta v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ta koncert je organiziran po članih in čla- nicah collinwoodskih društev v okrožju Waterloo Rd. Kdo so Vadnalovi, je brez- potrebno ponavljati, kajti ma- lokatera skupina naših doma- čih talentov je bila že toliko- krat predstavljena javnosti, kakor ravno Vadnalovi oziro- ma so se predstavili sami na odrih naših narodnih domov in to ne samo v naši metropo- li, pač pa tudi izven našega delokroga. Koliko truda, dela, učenja in potrpežljivosti in stroškov je v zvezi z narodnim delom. Posebno v obliki, kot je delo Vadnalovih. To naj- bolje ve le oni, ki se udejstvu- je sam v sličnih delih. Pri Vad- nalovih sta imela mati in oče že ogromnih stroškov, da sta te otroke tako daleč spravila na polju naše domače umet- nosti. Oni zaslužijo, da se jih tudi narod enkrat spomni. Ta prilika bo v nedeljo. Vadnalo- vi bodo podali 28 koncertnih točk v slovenski, angleški in španski glasbi in petju. K temu naj pristavljamo le to, da takega koncerta še ni bilo v Slovenskem delavskem domu in najbrže ne tudi na ostalih odrih slovenskih domov v Ameriki. Koncert se bo pričel točno ob treh popoldne. Vstopnina h koncertu in plesu bo 50c, sa- mo za ples 25c. Celotni pro- gram z oderskimi nastopi bo dolg približno dve uri. Da bc to gala koncert, višek užitka vseh kulturnih užitkov, to vam jamčijo Vadnalovi. Po konča- nem koncertu se bo vršil ples v obeh dvoranah SDD in sicer bo igral v avditoriju Krištoi bratje orkester brezplačno v poklon Vadnalovim, v spodnji dvorani pa bodo igrali Vadna- lovi. Da bo dvorana nabito pol- na je dokaz to, da so že skoro vse vstopnice razprodane v predprodaji. Ako je še nima- te, se požurite, dokler jih je kaj. Dobite jih še pri barten- derjih SDD. Program bo vseboval slede- če točke: Vojaška koračnica, Venček narodnih pesmi, Pred- pustna. Ljubca moja, Kuku, kuku, Pesnik in kmet, Kaj mi nuca planinca. Sledi 10 minut odmora. Drugi del programa: Tumbling tumble Weeds, The Gay Rancher, Doma na pašni- ku, Cowboy melodies, Pripelji me nazaj, Ride Tenderfoot ride. Ponovno 10 minut odmo- ra. Sledi tretji del. Take ni kot si ti, Mamo Inez, Siboney, Tango Del Rosa, Stara ljubav, El Chocalo in četrti del, Figa- ro, "Hungarian dance, ko se je maček šockal, Spomin na te, Zvezdice, Na dom svoj, Fant Paganini in venček narodnih pesmi. Programne točke je aranžirala Mrs. Vadnal. Za odbor: V. Coff j Kaj pravite! Strašno bo hudo svetovnemu časopisju, če v Evropi ne bodo začeli z vojno. Narobe bo to hodilo tudi izdelovalcem orožja in municije. Pa bodo že kako prestali. V skrajni sili lahko prosijo za WPA. » • » Kdcr misli, da bosta Sla Anglija in Francija na pomoč čeho- slovaški, če bosta pač šli, samo radi tega, da ubranita malo češko državico pred mogočno Nemčijo, se moti. Nemčija »s vse preveč širi in postaja vsak dan oblasrnejša. če bosta Francija in Anglija to nekaj časa mirno gledali, bo po njih samih. Zato pa, če boste brali, da sta skočili Anglija in Francija Hitlerju za vrat iz same silne ljubezni do čehoslovaške, vedite, da je to samo pretveza, daj rešita svojo lastno kožo in moč pred Nemčijo. —Idrija. — Pred dnevi je med nevihto udarila strela v hišo Frančiške Podobnikove, stare 43 let. Omenjena je bi- la zaposlena v kuhinji, ko jo je ubila strela. Ko so se do- mači vrnili domov, so opazili gospodinjo sedečo na stolu s strašnim izrazom na obrazu in vso črno. Strela jo je udarila v glavo in je na svoji poii na- pravila veliko luknjo v zidu. Pred leti se je zgodila v bli- žini slična nesreča. —V Trstu in pokrajini se je rodilo v mesecu juliju 324 i j udi, umrlo pa-jih je 272. Pre- sežek znaša torej 52. Gmajna, p. Raka pri Kr- škem. — Kakor dozdaj že dol- go vrsto let, tako se je vršil tu- di letos romarski shod na pri- jaznem hribčku Zaplaz. Mar- sikateri se bo pri čitanju teh vrstic spomnil na to božja pot in gotovo se mu bo zbudila v srcu želja, da bi mogel še en- krat pridružiti se romarjem in pohiteti na ta prijazni hrib- ček, ki nam je Slovencem, zla- sti pa Dolenjcem tako priljub- ljena božja pot. Od vseh strani hite romarji po zelenem krškem polju na Zaplaz. Pa tudi od onkraj Sa- ve pridejo, iz zelene Štajerske. Ti imajo svojega voditelja, ki je prihitel sem letos že 54. pot. Sam pripoveduje, da je bil v tej letih izgubil vid, pa ga je na priprošnjo Marije za- plaške zopet dobil nazaj. Ob 50 letnici je dobil od škofa ro- marsko palico s srebrnim roča- jem, da bo vodil svoje romarje še naprej na Zaplaz. Torej tudi letos se je vil sprevod po lepi cesti na hrib- ček. Pete litanije vodil treba- njski gospod. Ljudje so od- pevali in iz sto in sto grl se je razlegalo lepo petje daleč po krškem polju: Lepa si le- pa Marija, K Tebi uboge reve, Marija zaplaška itd. Marijino svetišče, ki je precej prostor- no, so ljudje napolnili do zad- njega kotička. Št. lorenški žup- nik je imel pridigo, v kateri je lepo orisal življenje Marije in pa njeno sedanje delo v nebe- sih, ko je posredovalka med nami in med Bogom. Kako vabljiv in mikaven je ta hribček na Zaplazu. Kako prazno in pusto bi bilo tu brez cerkve. Nekaj pa nam še manj- l ka, da bi bila ta naša božja pot popolna in to so zvonovi. Sicer so že naročeni v livarni, toda plačani še niso. Pa naj- brže tudi ne bodo brez dobro- srčnosti in prispevkov vas, ame- riških rojakov. Da se zvonove plača, je treba še ogromne vso- te 250,000 dinarjev. Zaplaški zvonovi bodo peli in vabili ob nedeljah in praz- nikih ter romarskih shodih. Od vseh krajev naše lepe domovi- ne bodo hiteli romarji na Za- plaz k naši Materi, da nam iz- prosi vsega, kar potrebujemo. Kot rečeno, tudi na vas, dra- gi ameriški rojaki se obrača- mo, da bi kaj darovali za te zvonove. Naj bi se kdo odzval in začel nabirati prispevke. Kaj pravita, Janko Kamin in pa Lojze in Mary iz Zadruge? Naj vas te moje vrstice spom- nijo na vaša mladostna leta, ko vas 'je božal pogled na di- vni zaplaški hribček. Saj tvo- ja mati, Janko, ki je že pri 89 letih, pa je še čvrsta in še vo- dno rada pohiti k Mariji na Zaplaz. Zato bi pa prosil naše dra- ge Marijine častilce onkraj morja, da bi zbrali kaj dolar- jev za naše zaplaške zvonove. Gotovo vam bo vsak najmanj- ši dar stotero poplačan, če ne na tem, pa na onem svetu. Vas vse skupaj lepo pozdravljam čez široko morje, Franc Mrgole o Trgatev na 61. cesti Mr. in Mrs. Frank Ric, 1258 E. 61st St. sta nas povabila na trgatev grozdja, in povedati mo- ram, da je Mr. Ric dober gospo- dar, ker je pridelal toliko dobre- ga grozdja. Kar cele bušle smo ga videli na mizah. In zobali smo ga kot candy, zraven smo pa za- livali z ohajčanom. Tudi izvr- sten prigrizek nam je bil predlo- žen, tako da je bilo res prav flet- no na zabavi. Priporočam se Mr. Ricu naj nikar ne pozabi nas še enkrat povabiti, ker tako luštnih časov je malokdaj v živ- ljenju. Kdo bi mislil, da imamo V naselbini tako izvrstno trto in grozdje, kakor nam ga je ponu- dil letos Mr. Ric. Povabljeni smo bili sledeči: Mr. in Mrs. An- ton Perše in vsa družina, Mr. in Mrs. Anton Telič in Mr. in Mrs. Malenšek. Prav iskrena zahvala Mr. in Mrs. Ric. A. Malenšek. 1217 Norwood Rd. o Kako se na Gorenjskem ženijo Od vseh starih običajev so se na Gorenjskem menda najbolje in najbolj pristno ohranili tisti ob svatbah. Ljudje po mestih po veliki večini niti ne vedo, ka- ko se včasih naši fantje z dežele morajo boriti, če hočejo peljati pred oltar svojo izvoljenko. če poznamo vse predpise, ki se jih mora mlad gorenjski ženin držati, ako si noče zapraviti svojega ugleda, moramo pri- znati, da se oženiti na vsezad- nje le ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Pri nas v Begunjah na Gorenjskem gotovo nismo med onimi," ki se ne bi s pono- som držali tudi teh starih obi- čajev pred svatbo. Da pa bodo vedeli tudi drugod, kako se pri nas ženimo, hočemo navesti prii mer prav od zadnjič, ko sta se poročila J. J.,'posestnica in go- stilničai^a v Begunjah, in A. K., mesarski mojster iz Jese- nic. 4. Plačilo kolkov za to listino. 5. Notarski stroški in drugo. Dano na dan sv. Andreja Bo- bole v letu 1938. shranjevalec pečata in notar, Anže Narobe. Za temi prilogami so naštete vse stvari, za katere je treba plačati odkupnino. Domač pesnik iz davne dobe, ki je sestavil pregled omenjenih stvari za ženitovanjsko pismo, je zložil te-le kitice: Burklje in lopar, mošnja za denar, ječmena cele vreče, za dojenca funte leče. Za ogledalo table Mojzesa, večkrat veseli, hopsasa: Ličeca lepo rdeča, možu so velika sreča. Jeziček lep a oster tebi mož bo mojster. Dobiš kostanjevih bodic, da na njih boš ležal stric. Dobi vam škafov brez ušes in še dosti druz'ga vmes. Ljubezni zvrhan koš, vilce, nože, skrhan nož, dva še motovila, da bo bolhe lovila, tri kuhinjske pokrove, stare ali čisto nove, dvoje novih grabelj, kremplje kakor rabelj. Naša zveza pa zahteva zelnik in pri hiši prazen plevnik. Mnogo se bo zraven dalo, kar se tu ni imen'valo. Pripis: Če bi nesreča se zgodila, da brez kreganja bi se ločila, vse to bo nazaj se dalo. Da je to vse res, kar se je napisalo in v tem pismu bralo, se je par krivih prič podpisalo. Nace Gobersač, Lukež Brnač, Janez štriha in Peter Gliha. Sklep Kakor je razvidno iz pred- njega opisa, bomo imeli veliko ' izgubo na stvarnih in duševnih ! dobrinah. Vi, stokrat srečni člo- | vek, ki odtrgaš iz našega vrta na primer A. K. iz Jesenic, si že s tem pridobi dober glas po vseh Begunjah, posebno pa pri fantih, ki jim je odkupnina na- menjena. Begunjčani pa so na svoja dekleta tudi od sile ponosni. Saj drugače si ne moremo razložiti primera, ko bi bili zadnjič kmalu nekoga pretepli, ko je dejal, da fantje iz Begunj do- mača dekleta "zapijejo." To pa ni pomislil, da begunjski fantje vselej, kadar jim ženin od drugod odpelje kakšno do- mačinsko, pijejo le na—žalost. IZPRIMORJA NAJVEČJI PARNIK SVETA Na 27. septembra bo spuščen v morje največji parnik na svetu, Queen Elizabeth, last Cunard. White Star črte. An- gleška kraljica Elizabeta bo ladji krstna botra. Ladja bo imela 85,000 ton, dočim jih ima Queen Mary 81,235. Queen Eli- zabeth bo tudi za 10 čevljev in pol daljša. .Pri zgradbi te no- ve ladje se bo gledalo zlasti na to, da bodo potniki III. raz- reda dobili mnogo več udobno- sti, kot jih imajo sedaj na dru- gih parnikih. Navada je, da begunjski fan- tje zahtevajo po svoji pravici odkupnino za dekle, ki jo po- roči kdo od drugod. Te pravice so se poslužili tudi zadnjič, saj je odšla omenjena J. J. celo na Jesenice. Na predvečer poroke se zbe- ro vsi begunjski fantje na ne- vestinem domu, kamor je tud že prišel ženin. S seboj prineso v veliki kuverti z raznimi kolki in pečati okrašeno pismo, in ga izroče ženinu, da ga odpre. Pre- bere pa ga nekdo od domačih fantov. Že nad 150 let uporab- ljajo begunjski fantje to pismo. Pri branju pisma mora biti zra- ven tudi nevesta. Fantje ne smejo ničesar pokusiti, niti pi- jače niti jedi, ki jim jo nevestini starši ponudijo. Če bi se s tem pregrešili, bi izgubili pravico do odkupnine. Ženin ima s seboj nekaj fantov iz svoje vasi in še posebnega zastopnika, ki z za- stopnikom begunjskih fantov "baranta" za odkupnino. Tak- šno "barantanje" včasih tr?.ja po več ur. Predno pa se začne, prebere ženinu in nevesti be- gunjski fant pismo, ki se glasi: Odkupno pismo ali ženito- vanjsko pismo ženina A. K. m neveste J. J. podomače T., zdaj bivajoče v tej hiši št. 22 v Beg- nah. Pod prilogami: 1. Zahteva fantov v zadevi odkupnine za dekle, odpeljano v zakon, ki je članica Zveze be- gunjskih deklet izpod farnega zvona sv. Urha, kakor to zahte- va dedno pravo Zveze begunj- skih fantov. 2. Zahteva odkupnine za vse, kar dekle, oziroma nevesta pri- nese v zakon, za mnogo na dru- gem mestu naštetih dobrih last- nosti poleg stvari, ki jih ne sne ne rja in ne molji. 3. Plačilo stare dedne takse, da sme kdo dokle odpeljati pred oltar. cvet in naše njive sad. Zato ni čuda, da smo se odločili, od Vas zahtevati majhno odkupnino v primeru z vsem tem, kar Vam damo. To smo storili, da izPo1" nimo svoje dolžnosti do naših davno v Bogu počivajočih pred- nikov, ki so nam izročili ta pri- vilegij, da ga ohranimo neoma- deževanega zanamcem in da varujemo čast deklet vesoljnih Begunj. ' Zato predlagamo sledeči ra- čun : 1: Izstop iz Zveze deklet din. 182.33 2. Odkupnina za imenova in ne- imenovano din. 20.13 3. Za dekle v za- kon odpeljano din. 3,749.53 4. Kolski in notar- ski stroški din. 4,008.00 5. Pregled starih urbarjev din. 2,040.00 Skupaj din. 9,000.00 Ob zaključku našega računa pripominjamo: Nosilci tega pi- sma so pooblaščeni od Zveze begunjskih fantov gotove pri- stojbine po potrebi zvišati ali znižati. V Begunjah, pod Stedorom na dan sv. Andreja v letu 1938. Anže Narobe, notar. Miha Poglajen, perovodja. , Ko so se fantje pogodili za odkupnino, pride na mizo pija- ča in jedača. Zdaj lahko vsak je, kolikor mu srce poželi. Znesek odkupnine za nevesto se ravna po premoženju neve- ste in ženina. Za J. J- iz Be- gunj so dobili fantje 1,000 di- narjev, ki so jih drugi dan skup- no zapili in zajedli v smučar- ski koči v Dragi, kolikor pa je še ostalo, pa po drugih gostil- nah v Begunjah samih. Če se ženin dobro odreže,Tcakor se je —Idrija. — Ivan Tomazin, star 54 let, je na kolesu po ne- sreči zadel v ograjo in padel nesrečno na tla, da mu je po- čila lobanja. Revež je bil na licu mesta mrtev. Oblasti so ugotovile njegovo krivdo. Na istem kraju se je pripetilo več nesreč. —Goriški prefekt Orazi je v nedeljo spet blagoslovil sedem drogov za zastave, in sicer v Dobravljah, Sv. Križu in oko- liških vaseh. Drogovi so bili posvečeni padlim v vojni. Slav- nosti in ceremoniji, ki se je vršila ob odkritju, so se mora- li udeležiti vsi domačini. —Nadzorstvo nad peko nove- ga kruha. Zaradi novih odredb glede peke novega mešanega kruha so oblasti uvedle po vseh pekarnah strogo kontrolo, da se ne bi kršile te odredbe. Vsak teden enkrat preišče vse pekai'- ne posebna nadzorstvena ko- misija, ki vsak najmanjši pre- stopek naznani in je lastnik pekarne strogo kaznovan, če se predpisov ni držal. Navad- no mu poleg denarne kazni za- pro še za par dni pekarno. Mo- ko dele pekom oblasti, in si- cer na podlagi ugotovljenega prometa. —Ker šo finančni stražniki našli na vrtu neke Klementine Arčan, stare 48 let iz Renč, vsajenih osem stebelc tobaka, ki ga je ženska baje tajno goji- la, so jo naznanili oblastem za- radi tihotapstva. Pri preiskavi v stanovanju pa so našli še par gramov saharin^. Zaradi obeh prestopkov se bo morala reva zagovarjati pred sodičem, ki v takih primerih ne pozna milo- sti. Kmetu Ivanu Lebnu iz Vo- glarjev pri Tolminu je nastal iz neznanih razlogov požar in popolnoma uničil hlev z vse- mi spravljenimi pridelki, zla- sti pa 60 kvintalov sena. Klub takojšnjemu posredovanju ga- silcev, je požar uničil vse. Le- ben trpi do 50,000 Din ško- de, ki je le deloma krita z za- varovalnino. —Iz Trsta je odpotovalo te dni v Nemčijo okoli 1,000 de- lavcev industrijske stroke. Da ne bi šli popolnoma nepriprav- ljeni na to veliko potovanje, so jim držali njih voditelji pre- davanja o Nemčiji in njih na- logah pri obisku, ko bodo za- stopali fašistično delavstvo Tr- sta. Položaj je nekoliko olaj- šan, ker mnogi izmed delavcev obvladajo nemščino in bodo za- to ti bili za tolmače. —V Tržiču pri Trstu so spu- stili v morje spet novo pod- mornico "Morosini." Skoraj vsak mesec splovejo v morje v Tržiču pri Trstu, kjer so ve- like ladjedelnice, po 1 ali 2 ladji za italijansko vojno mor- narico. Največ zgrade v teh ladjedelnicah podmornic. No- va podmornica "Morosini" je dolga 7$ m in odrine na povr- šju 1026 ton vode, pod vodo pa 1302. —Granata je ubila malega Stanislava Tofola iz Loke pri Grgarju, ki je šel s svojim precej starejšim bratcem v gozd, kjer je ta našel granato in se pričel z njo igrati. Seve- da mu je eksplodirala in ma- lega bratca je dobesedno raz- mesarila. Pomagala ni nobe- na zdravniška pomoč.