URN_NBN_SI_DOC-WLAIIIA5

KNJIŽNIČARSTVO NA KAMNIŠKEM S reč k o Z a b rič Starodavno mesto Kamnik, ki je leta 1979 praznovalo 750-letnico zgodovinsko dokazanega obstoja, je svojo pomembnost, kot jo je imelo v preteklosti, ohranilo tudi v sedanjosti. Na stičišču naravnih prehodov iz komendsko-kamniške ravni v prevalne gorske poti Tuhinjske doline in doline Črne proti Šta­ jerski leži Kamniško, ki ga obljuduje okrog 27 tisoč prebivalcev. Njega glavno osredje je mesto Kamnik z 9 tisoč prebivalci, močno industrijsko, upravno, prom etno in kulturno žarišče. Sedem uspe­ vajočih tovarn daje kruha domala trem četrtinam prebivalstva, tu so zaposleni polkm etje iz daljnih dolin in pobočij, priseljenih pa je še kakih 600 delavcev iz sosednjih republik, ki so se večji del dobro vključili v slovensko sredino. V mestu so tri, štiri močne šoile z nekdanjo gimnazijo ter osno šoli v Stranjah in v Mostah-Komendi. Šolajoče se mladine je okoli 3500, brez tistih, ki se vpisujejo v višje ali visoke šole (okoli 300) v Ljubljani ali v Kranju. Mesto je dinamično v svojem delovnem zagonu, razširjajoč se v prim estna naselja; prebivalstvo ima dostojen življenjski standard. Kulturno-prosvetna preteklost kraja je daljšega veka. Omeniti je frančiškansko knjižnico (1627) v frančiškanskem samostanu (1494) z izrednimi inkunabulami, s starim i tiski medicinske stroke, porod­ ništva, filozofije, teologije (pretežno v latinskem jeziku) in z Dalma­ tinovo Biblijo, z Japljevim Svetim pismom, s Škrabčevo zapuščino in z drugimi redkostmi. Knjižnica je utrpela hude izgube v času druge svetovne vojne, ko so nacistični okupatorji znaten del njenega sklada požgali na samostanskem vrtu. Rešen je bil le del sklada, ki je bil poskrit ali zazidan. Šteje okoli 12.000 izvodov. To knjižnico sedaj urejajo prof. Jaro Dolar, dn sicer z namenom, da bo kot prostorsko samostojna knjižnica dostopna javnosti.