STRIC TINE: Čitati — dobro, poizkusiti — bolje! , (Dalje.) 17. Čuden svečnik. f"V r-t o bi imel toliko srebrnih kron, kolikor sem že videl \ \ Ml I / sve^n^ov> bi kupil vsem Zvončkovcem novoletno \ \ ' fiN / / darilo. Pri nas doma v podstrešju leži še danes železna \ \ ^\ / / kljuka, ki so vtikali vanjo prižgane trske. Tej kljuki l V / \*S J so rekli svečnik. Ob taki svetlobi je predla in šivala I . -**S\ 'n Pr>povedovala povesti še moja mamica. Ej, takrat I I \ \ je bila mlada, danes pa nima več daleč do osem- \\ \\ desetih. Gospodinja, ki sem stanoval pri njej kot / / \ \ dijak, je vtaknila svečo v izvrtano repo. Rekla je, da / / \ \ je tak svečnik najbolj pripraven in poceni. Po svetu / / \ \ je pa tudi železnih in bakrenih in srebrnih pa zlatih *—/ Vj svečnikov. Morebiti so samo pozlačeni. Kdo ve! Svečnik, ki vam ga hočem pokazati, ni baš lep Tudi pripraven ni bolj od drugih svečnikov. Zanimiv pa je, zakaj sveča mu ne stoji v luknji, ampak v vodi. Pa gori in dogori. Vzemite navadno kupico in jo napolnite z vodo! Poiščite nato kos sveče in jo obtežite na spodnjem koncu z žrebljičem! Ta ne sme biti pre- » velik (sl, 40.). Žvebljič pritrdite najlaglje, če mu razgrejete konico in jo P-fešK ^-T-jj^l-^ porinete prilično 1 cm globoko v svečo, pa počakate, da ^jjp rn|B||3 se ohladi in trdno prime. Denite sedaj svečo v kozarec! j 1 llllf^Sliili Sveča se postavi v vodi navpično tako, da moli nje zgornji i| i I tlJSlJII konec nad vodno gladino. Lahko jo prižgete. Sveča gori, ^J^ 1||| ""(UPJ §or'> v' Pa gotovo čakate, kdaj prigori do vode in ugasne. ^Jii—ajifii^7 pa nej Qori venomer, in plamen je tik nad vodo. Jl siika 41. Konec z žrebljičem se pa boljinbolj dviga proti vrhu siika 40. —•-• 10 -»— (si. 41.). To se godi dotlej, da zadnji košček sveče ne prenese več žreb-ljiča, pa utone z njim in ugasne. Sveče so namreč narejene iz loju podobnega stearina, ki je laglji od vode in plava na njej kakor tnast. Ker je sveča popolnoma enakomerna, ima težišče nekje v sredi. Zato se ne postavi v navpično smer, če jo vržete v vodo. Ko ste jo pa obtežili z žrebljičem, se je pomaknilo težišče proti onemu koncu. Že vidim, da bi sami radi povedali dalje. A zakaj ne dogori sveča do vode in ne ugasne? To je prav preprosta uganka. Čim dlje gori sveča, tem laglja je. Ker pa tudi najmanjši košček stearina plava na vodi, se pomakne vsa sveča za toliko proti vrhu, kolikor je je odgorelo. 18. Kako prerežemo steklenico. Pri svojih poizkusih potrebujete različnih posod, ki jih nimate vselej pri rokah. Naučiti vas hočem, kako si jih na lahek način pripravite. Često ubijete steklenico. Nato solze, zle besede ali še kaj. Vse to pozabite, ubito steklenico vržete na grobljo, pa konec. Na svetu je ste-klenic na kupe! Malokdaj se ubije steklenica tako, da bi bile same črepinje. Odbit je samo vrat, in trebuh je cel ali pa narobe. Če je eden ali drugi konec ohranjen, ga lahko uporabimo. Treba je le ubiti del gladko odrezati. V ta namen privežete na onem mestu okrog steklenice debelo volneno nit in jo napojite s špiritom (sl. 42). Nato jo zažgite. V tem, ko j|i||\_^ gori nit, držite steklenico vodoravno in jo vrtite, da se [fjfm[[33& enakomerno razgreva. Ko dogoreva s špiritom napojena IIIJIIBII; I nit, vtaknite steklenico hitro v škaf vode. Če ste delali SjHjlillljf L ' količkaj pravilno in spretno, začujete rahel Iresk. Steklenica jf "Ml ||| je odrezana gladko kot z demantom. I J|J| | II TČe je ohranjen spodnji del steklenice \ |||l jjjjlj [ z dnom, naredite na ta način kozarcu podobno posodo, ki jo uporabite za mar- Sllka 42-sikaj. Iz ubite steklenice, ki ima ohranjen vrat iti nekoliko trebuha, lahko naredite prav pripraven lij. Ko ste steklenico primerno prirezali, vtaknite v vrat prevrtano bezgovo cev, pa je lij gotov (sl. 43.). Da cev bolj drži, zamažite špranje ob vratu s pečatnim voskotn, ki ste ga raztopili v špiritu. Sedaj bi vam moral še povedati, zakaj poči steklenica tako lepo ob volneni niti. Preden vatn ustrežem, naredite Slika43. sledeči poizkus! 19. Kako učinkuje toplota? Sedajle pozimi je naša največja prijateljica peč. Zakurjena seveda! Nezakurjene peči niti ne pogledam. Ob zakurjeni peči se da tako lepo sedeti, pripovedovati in razmišljati. Zakaj bi ob peči ne razmišljali nekoliko o topioti in nje učinkih? In tudi delati se da prijetno. Ko sem bil majhen, sem imel v zapečku in na peči tvornico za najrazličnejše izdelke. —*. 11 — Prirežite si približno 25 cm dolgo, 5 cm široko in 2 cm debelo deščico. Z nožem ali obličem pripravite nato 1 ctn debelo in 15 do 20 cm do)go kvadratno ravnilce, pa ga prerežite tako, da dobite dva enako dolga stebriča. Pri ključalničarju si izprosite sedaj ,=n^____J^ 20 ctn dolg kos železne žice, ki je vsaj ^^^^^^^^™™lii 5 mm debela, ravna in na koncih gladko ! I j| pripiljena. Morebiti imate tako žico kje Ij p^=^r^^^j^L^\siL *§ doma, pa tudi pilo. Potem si lahko pripra- Gs^jj^^Bjgigmt—ms^^f vite ta kos sami. Skozi prvi stebrič prevr-tajte 1 cm od konca luknjo tako, da pojde Slika 44. žica prav lahko skozi. Drugt stebrič izvrtajte na enakem mestu le toliko da lahko pritrdite železno palčico v luknji. Oba stebriča pribijte sedaj v razdalji 18 em na dešcico in vtaknite železno palčico v luknjo v prvem stebriču tako, da sega do drugega stebriča! Tam jo pritrdite v luknji (sl. 44). ^<^rrrn\ Narišite na močno lepenko ali na tanko deščico /^j\$v-^" četrt kroga, ki tnu meri polmer 15 cm. Izirežite ga //§$' *ak°- da ostane ob središču 3 cm dolg jeziček. Če ste /k§' izrezali četrt kroga iz deščice, jo prevlecite z belim pa- /pš^ pirjem. Potem razdelite krožni obod v poljubno I f=?_________o-----1 število delov. Označite dele s črticami, ki jih narišite v smeri proti središču (sl. 45.). Slika 45. In sedaj kazalec! Tega naredite iz navadne žice, ki ste jo navili nekolikokrat na tanek žrebljič. Daljša ročica bodi prilično 14 cm, krajša pa kotnaj 5 mm dolga (sl. 46.). Kazalec pritidite z žrebljičem v središču prej izgotovljenega merila tako, da se lahko vrti in da kaže z daljšo ročico na prvo črtico ^ ob obodu, druga ročica pa moli navpično navzdol. Merilo pribijte nato k onemu stebriču, ki moli skozi ' a njega železna palčica, Kjajša ročica naj se opre pri tem ob pripiijeni konec palčice (sl. 47.). Zanimiva priprava je gotova. Preskrbeti si morate še gorilec. V to vam služi steklenica za tinto. Tako steklenico pomijte in jo napolnite s špiritom Namesto zamaška ji vtaknite v vrat cevko iz ploščevine, ki ste jo na zgornjem koncu podolgem ^-srrmj narezali in zvezdasto razperili. S y^f$^^ pomočjo 48. slike si prav lahko /gp' naredite tako cevko. Skozi cevko /^^ vtaknite namesto stenja šop vol- (^ ^r^ ^ nenih niti, pa imate gorilec, ki 1 P"^3™ ¦"¦ in vam bo često v pomoč. I Prižgite gorilec in ga po- / Lr^ :-_—-----------^= m stavite pod železno palčico na ^r^-p-^- "*•* : ig=L==~-/ PreJ dovršeni pripravi Opazujte kazalec! Čimbolj se razgreva Saka 47> železo, tembolj se pomika daljša —< 12 '-- ročica preko črtic navzgor. Ko pa odmaknete gorilec, in se železo ohlaja, zleze kazalec zopet na prejšnje mesto nazaj. Na tej pripravi vidimo torej, da se telesa ob naraščajoči toploti raztezajo, pa se zopet krčijo, ko pojema toplota. <^r-i^-> Sedaj tudi vemo, zakaj često ne moremo odpreti vratc <=^j&plrs na zakurjenem štedilniku. Prav tako vemo, zakaj razgreje ||| kovač obroč, preden ga nategne na kolo, pa še marsikaj. IJi Ali veste, kako odpremo pretrdo zaprto steklenico, ki ima Siika 48. steklen zamašek? Tudi prejšnji poizkus nam je sedaj jasen. Ko ste zažgali s špiritom napojeno nit ob steklenici, se je polagoma raz- grelo in raztegntlo steklo na onem mestu. Ko pa vtaknete steklenico v vodo, se steklo v hipu ohladi in skrči. Krhko steklo pa ne prenese tako hitrega gibanja in — poči. 20. Turbina. Ali vas ne vesele igrače, ki se same gibljejo? Jaz sem nad vse ljubil take priprave. Ob kolesu, ki mi ga je gnala voda, sem pozabil lakoto in žejo in — kravo, ki je šla grešit na sosedovo njivo. Seveda, pozimi doma je bilo težje. Obesil ?em nad pečjo zvonec, pa sem zvonil poldan in avemarijo. Na materin kolovrat sem postavil možica, ki je brusil pipec. Mami se ni hotelo goniti mojih strojev, pa me je okrcala. Pribil sem na steno ob uri drugega možica, ki je mahal z nogami in z rokami. Pa se je ustavila ura, in sva zaorala z očetom brez pluga. Da ne boste delali podobnih neprilik domačim Ijudem in da si ob-enem tudi kaj pridobite za življenje, vam opišem pripravo, ki se tudi giblje, pa ni navezana ne na kolovrat in ne na uro. Navijte na debelo palico nekoliko leg časopisnega papirja in zlepite posamezne lege. Ko se je lepilo osušilo, imate lepo papirno cev, ki jo lahko snamete s palice. Zamašite cev na spodnjem koncu s probkovim zamaškom. Prav pri zamašku napravite ob strani luknjico. Nato jo na- s^ sadite nekoliko nad sredino na pletilko, da je zamašeni ko- ^J/Jw nec spodaj. Podprite pletilko na obeh koncih, da se cev f /^JfHfeT lahko vrti kot top, ki je naperjen navpično v zrak. Sedaj y^!jJM\U zamašite luknjico in napolnite cev z vodo. V hipu, ko od- ^iKll mašite luknjico, šine iz cevi curek vode, cev se pa na ple- fljfl tilki zavrti v nasprotno smer (sl. 49). ^Tii i\ Zakaj se je zavrtila cev? Voda, ki je v njej, pritiska ^bbSww na vse strani ob steno. Ko ste odmaŠili luknjico, odteka SHka 49. voda na onem mestu, in pritisk neha. Na nasprotni strani cevi je pa ostal pritisk neizpremenjen. Ta primora cev, da se zavrti v nasprotno smer. In sedaj poizkusite narediti turbino! Preskrbite si cilinder, kakršnega ima navadna petrolejka, pa lončeno skledo, ki meri prilično 30 cm v premeru. Iz prst debele brezgove veje iz-delajte štiri po 12 cm dolge, znotraj in zunaj snažno uglajene cevke. S pri-mernirai zamaški trdno zamašite vsako cevko na enem koncu. Zamaški pa -^. 13 — ne smejo segati nad 1 cm daleč v cevke. Vzemite nato probkov zamašek, ki je tako velik, da lahko zamašite z njim cilinder na ožjem koncu, in da *L~S3=^} sega še 2 ctn daleč iz njega. V oni konec zamaška, ki moli v sT^fjJl cilinder, izvrtajte 1 cm debelo luknjo. Ta pa ne sme segati I ""^Hi Prav ^0 nasprotnega konca. Z njo v zvezi so štiri navzkriž lift^ "Sfli stoJeče luknje, ki jih izvrtate v zamaškov obod blizu nasprot-fy ~ijS nega robu (sl. 50.). V vsako izmed teh štirih lukenj vtaknite ^—^^^ po eno cevko tako, da moli zamašeni konec cevke iz zamaška Siika 50. ^sj 51) Sedaj razbelite na špiritnem gorilcu debelo pletilko in prepalite z njo 1 cm od zunanjega konca 0^^k **. na vsaki cevki Ijuknjico Pomnite, da morajo j^^i^i ^IJkS**^ biti vse luknjice na strani cevk in vse obrnjene \S^^'''^^>^ f v isto smer, kakor sem označil na sliki s g^j^^i^3^*^-5^* strelicami. «? Vtaknite sedaj zamašek v ožji konec cilindra. Siika 51- tNato namažite skrbno ves zamašek ob steklu in ob ceveh s 1 pečatnim voskom, ki ste ga razstopili v špiritu, da voda ne dobi nepotrebnih izhodov. Na sredi spodnje strani prilepite še kepico pečatnega voska in naredite vanj z razgreto ple-tilko plitvo jamico za tečaj. Na drugi strani cilindra naredite tečaj tako, da uprete v odprtino prevrtano deščico (sl. 52.). Popisati bi vam moral še stojalo. A kdor pogleda 53. sliko, vidi, da je stojalo sestavljeno iz temeljne deske, ki stoji na SHka 52. njej skleda, iz dveh navpičnih stebričev in nnvnrpfneofn siemetica. Tečaji so prav preprosti. Na dnu sredi ['""'" ~~ ~~~^ ^^JL ' sklede prilepite s pečatnim voskom žrebelj. >^^L Glavica mu bodi prilepljena, konica štrli wuiw ^ navzgor. Ta konica sega v jamico sredi jHjiL zamaška na spodnjem koncu turbine. Zgoraj ^j^^^|^^^x zabijte skozi slemence drug žrebelj, ki do- / B^^^a^^^^H^ a seza luknjico v deščici vrhu cilindra. ^^^-¦^l^^^gggg^^i Napolnite turbino z vodo. Takoj sikne mtM?*-¦¦"^**=^^;'^g^=i-^-~1 v tankih curkih iz prepaljenih luknjic koncem bezgovih cevk. Pa ne samo to! Turbina se zavrti in se vrti, dokler je kaj vode v cilindru. Ker vodo lahko venomer zajemate iz sklede, pa jo vlivate v turbino, se ta vrti, doklei se vam ljubi. Poleti ponesete vso pripravo pod žleb na studencu. Seveda je tam skleda nepotrebna. AH bi znali na podlagi prejšnjega poizkusa razložiti, zakaj se vrti turbina? (Dalje).