Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA :	Polletna naročnin*	i l .250
54170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel 3177	Letna naročnina	. . . i 2.sao
PODUREDNIŠTVO :	Letna inozemstvo	. . . ! 3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun :	*lev. 24/1241(1
Leto XX. - Štev. 11
Gorica - četrtek, 14. marca 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Slovenski zavod v Rimu OBRAČUN RAZPUŠČENEGA PARLAMENTA
t
Prorektor »Slovenika« msgr. Maksimilijan Jezernik nam je poslal poročilo o delovanju v zadnji polovici leta 1967, se-*nam dobrotnikov in dosedanjo ekonomsko razpredelnico.
Iz poročila izhaja, da se vodstvo zavoda trudi, kako naj bi vzbudilo zanimanje za Slovenik v vsej slovenski javnosti, v dote# Ulovi ni, v zamejstvu in po širokem svetu, kjer koli živijo slovenski ljudje. Potrkati '■oče na vest slehernega našega človeka, to opozoriti na pomen slovenskega zavoda v Rimu in ga naprositi za kamen k foevažni zgradbi. Zdaj, ko je zemljišče kupljeno, se pripravljajo podrobni načrti *a zidavo zavoda, ki se bo takoj začela, bo zbrana zadostna vsota. Da bi se Pospešilo zbiranje sredstev, so nastali v Združenih državah in drugod pomožni od-k°ri, ki skrbe za nabirke.
»Prosimo Vas, spomnite se Slovenika, vključite ga med svoje obdarovalce, kjer l»iate za advent ali post posebej priporočile nabirke, odločite jih zanj, izročite jih lvojemu dušnemu pastirju, da bo mogoče 'židavo čimprej začeti!« piše msgr. Kun-<u v Londonu.
»Nabirka za Slovenik. V adventu bomo hi vseh slovenskih mašah po Bavarskem u'“ Niirali denar za slovenski duhovniški za-*od v Rimu. Lepo prosimo vse, darujte vsak po svojih močeh!« stoji v prilogi ^aše luči za Slovence na Bavarskem. safj P. Odilo Hajnšek je v ZDA povezal ak-iaT‘1 cij0 s stoletnico Baragove smrti: »Veliko a'jBaragovo misel bo najbolj potrdila ve-i 1 jika žrtev ameriških in kanadskih Sloven-: v tem letu bomo zbrali sredstva za ■lovenski zavod "Slovenicum” v Rimu... ^8i na delo za "Slovenicum” z mislijo na Svetniškega našega rojaka škofa Baraga... črniki ,dobri Slovenci, pa naj bi takoj, '‘o to berejo, poslali vsak po sto dolarjev.«
Po svetu so že izpeljali uspešne krajevne akcije: v Kanadi je lepo število nabiralcev ‘^iskalo slovenske družine in nabralo obil-Pomoč. Letos v marcu so ponovili isto. ^ Združenih državah so ustanovili central-^ odbor za nabiranje sredstev v Cleve-*®du, na Bilbertu v Minnesoti in še dru-®0(1. V Rimu je podoben odbor v nedeljo, januarja 1.1. začel triletno subskrip-c'Jo. Prvi se je odzval akademik, ki še študira in obljubil 36.000 lir; drugi ^a bogoslovec, ki od svojih revnih darov ^Je za zavod 30.000 lir.
Ekonomski svet zavoda v Rimu je skle-***!. da počasti dobrotnike s tem, da bo po "Jih imenoval razne sobe v zavodu. Določi je za sobo 3 milijone lir prispevka, za ^osobno stanovanje s kopalnico pa 6 mlinov.
Dne 2. februarja je nesel po rimski ^vadi podravnatelj msgr. Vodopivec z *°iencem Edijem Škuljem sv. očetu svečo. 4Pež se je zanimal za zavod in podelil "°seben blagoslov vsem dobrotnikom in
sodelavcem. Papež je za božično darilo poslal zavodu zbirko znanstvenih knjig. Januarja je bil na Kongregaciji semenišč pod predsedstvom kardinala Garrona sestanek spiritualov rimskih narodnih zavodov. Slovenski zavod je predstavljal p. Karel Truhlar SJ.
Sklenjeno je tudi, da bo Slovenik v bodoče priskrbel vsem slovenskim romarjem in prijateljem, ki bodo prišli v Rim, vstopnico za papeško avdienco. Laiki naj prinesejo s seboj župnikovo priporočilno pismo. Ako pride večja skupina, naj za časa obvesti vodstvo zavoda in prinese škofovo priporočilno pismo: v tem primeru bo sv. oče verjetno skupino imensko pozdravil in bi novico sporočili še po vatikanskem radiu.
Iz pregleda zbirk sledi, da so slovenski verniki tržaške škofije do zdaj darovali za Slovenik 1.013.000 lir, verniki goriške nadškofije pa 537.000 lir.
(Nabirke sprejemajo v Rimu: msgr. Maksimilijan Jezernik, Via di Torre Rossa n. 40, Roma; v Gorici pa: msgr. Rudolf Klinec, Curia arcivescovile, 34170 Gorizia).
Četrta zakonodajna doba parlamenta in senata italijanske republike je zaključena. Predsednik države Saragat je razpustil obe poslanski zbornici in dal s tem prebivalstvu Italije možnost, da na splošnih volitvah 19. maja izrazi svojo voljo ter potrdi ali zavrne tiste, ki so ga zadnjih pet let vredno ali nezadovoljivo zastopali.
Dramatični so bili zadnji dnevi sedaj že razpuščenega parlamenta. Vlada leve sredine se je znašla v časovni stiski. Rada bi bila uveljavila še nekaj nujnih zakonov, da ne bo praznih rok stopila pred volivce. Uspelo ji je spraviti pod streho zakon o državnih otroških vrtcih, o reformi javne uprave, o pomilostitvi disciplinskih kazni za državne uslužbence, o zvečanju pokojnin INPS in o pomoči žrtvam potresa na Siciliji. Ni pa uspelo vladi prodreti s predlogom o delni in poskusni reformi univerzitetnega sistema. Ker je bila zaradi
V
Na Poljskem in Češkem vre
rti
Akademska mladina je dvignila zastavo svobode na Poljskem. V Varšavi trajajo študentovski nemiri že več dni. Akademiki, več tisoč po številu, so se spopadli s policijo, ki jih je skušala razpršiti. Padli so vzkliki: »Gestapo! Fašisti!«
Oblasti so skušale demonstracije pripisati judovskim krogom. Nepodpisani letaki, ki so jih vladni privrženci raztresli po ulicah, dolžijo nemirov »sionistične agente, ki da se hočejo maščevati, ker se je glavni tajnik partije Gomulka v izrael-sko-arabskem spopadu postavil na stran Arabcev.«
Študentovsko nevoljo je povzročila izključitev dveh akademikov iz univerze, ker sta bila pred mesecem dni sodelovala v demonstracijah proti sklepu oblasti, da se vzame s sporeda varšavskega gledališča delo velikega poljskega pisatelja Mi-ckiewicza »Dziady«, ki je prepojeno z versko mislijo. Gledalci so si ob predvajanju tega dela dajali duška zoper ateistično stališče, ki ga zavzema poljska vlada v javnosti.
Kljub prepovedi oblasti so se zadnji ponedeljek zbrali študentje na trgu pred univerzo in sprejeli med drugim resolucijo, ki zahteva sprejem izključenih dveh dijakov nazaj na univerzo, obsoja zasedbo univerze s strani policije, zahteva večjo svobodo pri pouku ter zavrača poskus oblasti, da se nemire pripiše judovskim krogom.
Vre pa tudi na Češkem. Dvajset let je
veljala češkoslovaška za državo, kjer se je stalinizem Sovjetske zveze najbolj uveljavil in najbolj krčevito oklepal oblasti. Njegov predstavnik je bil dolgo let tajnik partije in predsednik države Novotny. Letos pa je naprednim članom partije le uspelo, da so mu odvzeli mesto tajnika komunistične stranke. Na njegovo mesto je prišel še mladi, 46-letni Slovak Dubček, Novotnyju pa je ostalo le še nepomembno predsedniško mesto.
Novotny se je le nerad udal. Mislil je celo napraviti državni udar s pomočjo vojske, a ni našel v njej prave zaslombe. Še več: bil je razkrinkan, tako da je njegov varovanec general Šejna smatral za najbolj pametno, da je 25. februarja pobegnil ter se preko Italije in Jugoslavije zatekel v Severno Ameriko.
Ta pobeg je povzročil v Češkoslovaški val ogorčenja. Tisk, stranka, delavske organizacije, vsi kar javno dolže Novotnyja, da je generalu omogočil beg. Vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta Jakubowski je zaskrbljen prihitel v Prago, saj je imel general Šejna popoln vpogled v vojaške, partijske in državne skrivnosti. Češkoslovaška javnost hoče vedeti, kako je bilo mogoče in kdo je povzročil, da so generalu Šejnu že 12. februarja prišli na sled, poslansko nedotakljivost pa so mu vzeli šele dva dni po pobegu, 27. februarja. Gotovo to ne bo ostalo brez notranjepolitičnih posledic, saj se bodo sedaj napredne sile v partiji lahko odločneje spustile v dokončni obračun s stalinisti kot so predsednik republike Antonin Novotny, minister za narodno obrambo Lomski in notranji minister Kudma.
desne opozicije potrebna pomoč komunistov, so bili njih glasovi odločilni. Komunisti pa so tudi to pot raje nasprotovali vladnemu predlogu kot da bi ga podprli in ga tako onemogočili. Kakor jim je upravičeno očital socialist Codi-gnola, so s svojim negotovim stališčem torpedirali edino stvarno možnost, da se doseže sprememba v sistemu univerz.
SENCE NA OPRAVLJENEM DELU
Da se je četrta zakonodajna doba italijanskega parlamenta zaključila nekam zvodenelo in melanholično, je krivda več dejavnikov.
Najprej se je izkazalo, da m bilo politično modro z vladne strani, prav za konec zakonodajne dobe vztrajati na zakonu o deželni ureditvi države. Ta zakon je vsled trmoglave opozicije z desne požrl dolge mesece za razprave, ki bi bile bolj koristne za sprejem zakona o reformi univerz, ureditve pokrajin in revizije družinskega zakonika.
Namesto tega je bilo sprejetih cel kup malo pomembnih zakonov (Italijani jim pravijo »leggine«), ki so hoteli zadovoljiti ta ali oni kraj ali to in ono skupino, seveda vedno pod vidikom bodočih volitev, dneve in dneve se je razpravljalo o zadevi SIFAR, vedno znova je prihajal na vrsto Vietnam kot da bi bila Italija tam v boje zapletena in ne Sev. Amerika, da, celo o porazu Italije s strani Severne Koreje na svetovnem nogometnem prvenstvu v Angliji je bilo govora v parlamentu.
BILO PA JE TUDI MNOGO POZITIVNEGA
In vendar, ni bilo vse tako negativno, kot se bi zdelo na pi*vi pogled!
Zadnja poslanska zbornica, ki je bila izvoljena spomladi leta 1963, je začela svoje dela v težkem političnem in družbenem ozračju. Gospodarska kriza je bila pred vrati; industrijska proizvodnja je bila v zastoju; načete so bile zadnje ekonomske rezerve, sad italijanskega gospodarskega čudeža. Fanfanijev poskus leve sredine je porušil staro politično ravnotežje v državi ne da bi ustvaril novega; sredinska vlada ni bila več mogoča, levo sredinska pa se je zdela nekaj še zelo tveganega.
Pa se je prav ta politična kombinacija kmalu izkazala za najbolj posrečeno in pravzaprav edino mo-
IZJAVA SLOVENSKE VLADE O ZAŠČITI NAŠE MANJŠINE
°dravnatelj zavoda za slovenske duhovnike »Slovenik« v Rimu msgr. dr. Janez ^°dopivec v razgovoru s papežem Pavlom VI., potem ko niu je v skladu s starim 0"lCaJem skupaj z zastopniki drugih duhovniških zavodov v Rimu na Svečnico, 2. ^hruarja letos izročil svečo. Ob msgr. Vodopivcu eden izmed gojencev Slovenika,
Edi Škulj iz Argentine
Pretekli teden se je zgodil čudež. Prvič od svojega obstoja se je slovenska vlada spomnila Slovencev v Italiji in to v zvezi /. vprašanjem protosinhrotrona. Izjavila se je za njegov nastanek na področju Doberdoba in pri tem pripomnila, da se mora v primeru postavitve tega stroja na omenjenem ozemlju poskrbeti za ustrezno zaščito slovenske narodne skupnosti, ki strnjeno tam živi. Enako se je pretekli teden izrazila o tem tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije (SZDL).
Slišali smo torej glas, ki poziva beograjsko in rimsko vlado, naj poskrbita za zaščito slovenske manjšine, kateri pri-tiče tudi pravica rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi.
Zdaj gre za to, da slovenska vlada in SZDL odločno podpreta slovensko manj-
šino v Italiji pri njeni pravični zahtevi, naj se zaščitni ukrepi izdajo predhodno in ne šele potem, ko bodo doberdobsko področje že izbrali za protosinhrotron, kajti takrat bodo zlonamerni elementi že našli razne izgovore proti naši zaščiti!
V	zvezi s tem moramo z začudenjem poročati, da je jugoslovanski generalni konzul iz Trsta inž. Tepina med svojim nedavnim obiskom pri goriškem nadškofu izjavil, da je slovenska manjšina na tem področju deležna vzornega ravnanja. Tako je poročal beneški »Gazzettino« v svoji goriški izdaji, če je »Gazzettino« točno poročal, pomeni, da gospod konzul ni dovolj no poitčen o dejanskem položaju slovenske manjšine v Italiji, saj se mora le-ta še vedno boriti za priznanje in spoštovanje osnovnih človečanskih pravic.
gočo. Najprej je vlada senatorja Leonija ustvarila vzdušje političnega spoštovanja in medsebojnega zaupanja, nato pa je prišel Moro, ta tihi in neutrudni tkalec leve sredine, ki je znal pritegniti socialiste, pridobiti zase Nennija, dati ideji leve sredine smisel in program. Na gospodarskem polju se je oprl na modro in previdno politiko finančnega ministra Colom-ba in na glavnega ravnatelja italijanske banke Carlija. Uspeh ni izostal: inflacijske težnje so postopoma izginile, vrednost lire se je ustalila in utrdila, gospodarstvo je doživelo nov zagon, podržavlje-nje velikih družb se je prekinilo. Socialisti so se začutili soodgovorne pri upravi države, prenehali so biti demagoški, vedno bolj so pristajali na umerjeno in postopno izvajanje vladnega programa.
Spojitev Nennijevih socialistov in Saragatovih socialdemokratov je prav tako pomirjajoče vplivala na politično italijansko strukturo, istočasno pa jih dokončno pridobila za demokracijo. Pozitivna je bila tudi izvolitev Saragata za predsednika italijanske države. Prvič se je znova upostavilo ravnotežje med Krščansko demokracijo in laičnimi strankami, ki se je porušilo, ko sta bila pod Gronchi-jem in Segnijem obe predsedstvi, tako države kot vlade v demokr-ščanskih rokah; drugič pa je znal Saragat zelo diskretno, a istočasno zelo inteligentno po »kanalu« Moro vplivati na vlado, jo držati v povezanosti ter krotiti tudi Fan-fanija, ki je kot italijanski zunanji minister večkrat poskušal hoditi svoja pota in si pridobiti avtonomijo ravnanja, kar se je pokazalo zlasti glede Vietnama in v izraelsko-arabskem spopadu.
Tudi pokoncilska Cerkev je s svoje strani pripomogla, da uživa danes Krščanska demokracija vso avtonomijo ravnanja, verniki pa so upravičeni v časnih stvareh, torej tudi v politiki, svobodno odločati v skladu s svojo vestjo, ki naj vodi kristjana pri vsem njegovem delovanju.
Po bolj ali manj posrečenih poizkusih Fanfanijeve leve sredine zajema danes državo po zaslugi sodelovanja med Morom, Saraga-tom in Nennijem vzdušje gotovosti in stabilnosti. Vznemirjajoči so le poizkusi odprtja nasproti komunistom, za katerim teži ambiciozni Fanfani. Toda dokler bodo socialisti ostali združeni, je nevarnost kake ljudske fronte le pogojna; sicer pa: kaj naj Italija pričakuje od komunistov, kar ji ne bi mogla že dati vlada leve sredine? Njihova moč je ribariti v kalnem, kot so to pokazali v zadevi SIFAR; delati obstrukcijo, ko bi morali pameten predlog podpreti kot je bil to zadnji primer z univerzitetno reformo; njih težnja je, ustvarjati nezadovoljstvo med ljudskimi množicami, držeč se načela: Kolikor slabše za druge, toliko boljše za nas. Naj ostanejo v opoziciji kot do sedaj: tam so političnemu redu v državi še najmanj škodljivi.
Nabirka za Vietnam
V	kolnski nadškofiji v Nemčiji so že pred pustom začeli z nabirko za Severni in Južni Vietnam. Kolnski nadškof kardinal Frings pravi v pastirskem pismu: »Odpovejmo se stroškom za praznike, zmanjšajmo stroške za pustne dni. Pomagajmo tistim, ki umirajo zaradi lakote, ki so brez doma ,ki trpijo mraz in tistim, ki obupujejo.«
Obisk uri nraurcM v Beograd! UTRIP CERKVE Usmrtitve v Rodeziji
_............................................... miiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
študijska soba, pa je toplo. Zares je bilo tam prav prijetno. Kajpak je vse založeno s knjigami ob stenah odnosno omarah.
Na sredi je stala dolga miza s stoli. Tudi nekaj prav zanimivih slik iz srbske verske zgodovine sem opazil. Revij pa v vseh jezikih izredno število, največ unionističnih revij. Tudi hrvatski »Glas koncila« in slovensko »Družino« sem srečal med njimi. Eden bogoslovcev je ob debeli knjigi ves zatopljen pridno študiral. Prispela je še v knjižnico neka dama znanstvenica, ki tudi v bogoslovju sodeluje. Prijazno me je pozdravila, ko me je knjižničar predstavil. Samo bežen vpogled v knjižnico mi je razodel, da so na fakulteti v zbiranju knjig zelo pridni. Ob velikih grških bogoslovnih enciklopedijah pa sem se zavzel, da pravoslavje kaj takega premore.
Želel sem še obiskati njegovo svetost patriarha Germana in mu izročiti božično darilo osebno. Šef njegovega kabineta pro-tojerej Žunič me je zelo prijazno sprejel in obljubil, da me bo na fakulteto telefo-nično obvestil, če bo patriarh, ki se čuti nekaj bolehnega, ta dan koga sprejel. Moje darilo z voščili v pismu je potem nesel na patriaršijo eden bogoslovcev, ko je prispel odgovor, da je patriarh bolan.
S profesorji znanci in tudi z drugimi se je menjaval razgovor o bogoslovnih, znanstvenih in praktičnih verskih zadevah v prisrčnem prijateljskem vzdušju. Dr. Er-deljan mi je dejal: »Zakaj takšnega dialoga nismo že prej imeli! Kako je to koristno. Pa Vaša knjiga o sv. Cirilu in Metodu, kako je primerna! Sveta Ciril in Metod srečno vežeta vzhodno in zahodno Cerkev!«
Dr. Metod Turnšek
»Vidim tukaj,« se je oglasil dr. Erde-ljan, ki je v naglici preletel vsebino mojega bogoslovnega dela, »vidim, da ste v starokrščanski praksi ugotovili tudi teden krstnega slavja po sv. krstu. Da nima li naša srbska slava, ki je krstna slava, izvora v tem?«
»Prav možno. V vašem primeru praznuje krstno slavje ne samo Cerkev kot taka, marveč tudi rod, družina, ki je krst sprejela!«
»Krasno! Dobro, da ste nam prinesli to knjigo!«
Visok koščen bogoslovec s košatimi brki je vstopil. Prijazno je pozdravil. Tajnik dr. Boškov se ga je takoj lotil: »Ti, ki si najstarejši in vodja med bogoslovci, ti imaš sedaj to čast, da boš gospodu profesorju s Koroškega v Avstriji postregel s turško kavo!«
»Prav rad, mi je v čast!« je radostnb pritrdil stasiti mož.	t
»Ce ste vodja med bogoslovci, pa vam najprej božično darilo!« se okrenem k prijaznemu bogoslovcu in tudi njemu izročim knjigo o krstu v prvi Cerkvi.
Na moč se je ves ginjen zahvalil in pohitel, da mi čimprej postreže s kavo, ki jo bo skuhal na električnem kuhalniku.
Medtem je prispel že tretji profesor in znanec, sam rektor bogoslovcev, protojerej dr. Blagota Gardaševič. Bil je docela civilno, laično oblečen.
»Lepo od vas, da ste nas obiskali. Samo, glejte, mi smo tukaj tako stisnjeni s prostorom, da nimamo niti osebne sprejemnice! Naša prejšnja stavba je bila porušena in zdaj se gnetemo. Na vrhu je knjižnica, tukaj v tem nadstropju so predavalnice, še niže so stanovanjske sobe za bogoslovce, v pritličju je kuhinja in obed-nica.«
Vprašal sem, koliko imajo bogoslovcev, ki obiskujejo fakulteto. Rekel je, da notranjih 120, nekaj pa jih prihaja na fakulteto tudi od zunaj. Med njimi tudi nekaj dam.
Zanimalo me je, kako je z duhovniškim naraščajem med pravoslavnimi. Vsi so se pohvalno izrazili, da izredno veliko, le prostorov nimajo, prostorov...
»Torej prav nasprotno kot v Avstriji, kjer je veliko in elegantnih prostorov, naraščaja pa vedno manj, vsaj v Celovcu...«
Radoveden sem bil, iz kakšnih slojev so njihovi bogoslovci. Odgovorili so mi, da so iz vseh slojev, vendar prevladujejo iz bolj siromašnih.
Vprašal sem dalje, kakšna je njihova mladina, pravoslavna mladina na splošno.
Rekli so, da nimajo skrbi zanjo. »Nije crkvena, ali je verska!« To so mi tako razložili, da mladina pri njih redno moli in verske dolžnosti izvršuje, čeprav ne hodi na liturgijo (k maši), kot je to pri nas..
Tudi to so povedali, da se celo mladina visokih državnih (rdečih) funkcionarjev ostentativno odloča za versko življenje.
Tako je neka mladenka prišla študirat bogoslovje, neka druga pa se je odločila za »monašico« - redovnico (pravoslavno).
V tajništvo je prispel fakultetni knjižničar. Takoj sem mu izročil darilo zanj osebno in za knjižnico. Bil je kaj vesel.
Ljubeznivo me je povabil, naj grem z njim in si zgoraj ogledam fakultetno knjižnico.
Odzval sem se in šel. Spotoma mi je povedal, da ima knjižnica 84.000 zvezkov.
Seve je to porazdeljeno po raznih nezakurjenih sobanah. V čitalnici, ki je tudi
IIIIIIIINIIIIIIIIIIlIHnillHIIHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllimiltllllllllllllllHHHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllHIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHIIIIIIIIIIIHIIIHIII
Slovenija 1968-Kam?
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Od kod neuspehi pri verouku
Po Italiji učijo verouk v osnovnih šolah učitelji. Duhovnik ima lahko samo po dvajset lekcij v letu. Zato zelo priporočajo poučevanje verouka po župnijah. Ponekod se duhovniki zelo trudijo, a nimajo zadovoljivega uspeha. V nekem mestu so napravili anketo, da bi natančno ugotovili, kje so vzroki teh neuspehov. Na vprašanje, katera je največja težava za zbiranje otrok k verouku, so kateheti po večini odgovorili, da so teh težav v prvi vrsti krivi starši. Zaradi premajhne verske izobrazbe in pomanjkanja verske zavesti ne dajo verouku tiste važnosti, ki jo ta zahteva v današnjih časih. In to je slabo.
Navodilo za katehezo francoske mladine
V Parizu so izdali nov direktorij ali navodilo za katehezo otrokom in mladini. Direktorij bo stopil v veljavo v oktobru. Po tem navodilu so tudi družine poklicane, da pomagajo pri poučevanju verouka. Upajo, da bodo prizadeti starši radi priskočili na pomoč. V ta namen bodo pripravili posebne tečaje. S tem se želijo približati tudi takim družinam, ki so se oddaljile Cerkvi in veri.
Katoličani na Švedskem
V zadnjih sedmih letih je število katoličanov na Švedskem porastlo. Leta 1960 je bilo 29 tisoč katoličanov, lani pa že 48 tisoč, število katoličanov se je povečalo, ker je na Švedsko prišlo precej Italijanov, Nemcev in Jugoslovanov. Slovenci imajo na Švedskem svojega lastnega dušnega pastirja, duhovnika mariborske škofije g. Jožefa Flisa.
Svetovna javnost je znova ogorčena; tudi sv. oče Pavel VI. ie izrazil svojo užalo-ščenost; ves tisk poroča o usmrtitvi najprej treh in nato še dveh črncev, ki so izvršili nasilna dejanja, da bi svoji deželi Rodeziji priborili neodvisnost.
Rodezija je pravno še vedno britanska kolonija. V njej živi četrt milijona belcev in štiri milijone črnih domačinov. Ko je postalo beli manjšini jasno, da hoče Anglija izročiti oblast črncem kot v drugih svojih kolonijah, so njeni voditelji z Janom Smithom na čelu enostransko, brez pristanka Vel. Britanije, 11. novembra 1965 razglasili .neodvisnost Južne Rodezije. Seveda je to dejanje povzročilo reakcijo domačinov, ki so začeli napadati bele naseljence. Posledica so bile razne obsodbe na smrt. Trenutno je takih, ki čakajo po rodezijskih sodiščih izvršitve smrtne obsodbe, nad sto. Angleška kraljica je sicer tri črnce, ki so jih usmrtili v glavnem mestu Rodezije Salisburvju, pomilostila, a rodezijske oblasti njene pomilostitve niso hotele upoštevati. Očividno so s tem hcn tele pokazati, da se ne čutijo več vezane na Vel. Britanijo in da v angleški kraljici ne vidijo svoje vladarice.
Sv. oče Pavel VI. je potom državnega
tajnika Cicognanija poslal nadškofu Salisburyju .msgr. Markallu telegram, v terem obžaluje, da rodezijske oblasti ni« poslušale človečanskih razlogov. Istočasni izraža željo, da ne bi prišlo do novit usmrtitev, za že mrtve tri obsojence p hoče moliti.
Tudi katoliška hierarhija v Rodeziji po gostoma dviga svoj glas zoper nesmisel® rasno ločitev. Tako je bilo 18. junija laf po vseh rodezijskih cerkvah prebrano stirsko pismo domačih škofov, v katere® so obsodili rasistično miselnost belih prt bivalcev z ugotovitvijo, da je taka n» selnost v nasprotju s Kristusovim evaS gelijem in duhom krščanstva.
Je pa pri vseh teh upravičenih protf stih zoper rasno nestrpnost belih v škodi črncev le neka velika in boleča nedoslei nost: zakaj črnski voditelji in razne med narodne organizacije in borci za človečaO ske pravice istočasno ne protestirajo na< masovnimi pokol ji, ki jih mohamedansk Arabci že dolga leta uprizarjajo nad črnč v Južnem Sudanu ali mohamedansko plf me Hausa v Nigeriji nad pretežno krščaf skim plemenom Ibo v Biafri? Ali je ml zločin le, če belec usmrti črnca?
  milili  .................................................................................................................................................        m........................................
„Delo“in potujčevalci pri »Vesni
ti
OKNO V DANAŠNJI SVET
Nov nadškof v New Yorku
Sv. oče je imenoval za naslednika pok. kardinalu Spellmanu v New Yorku 47-let-nega pomožnega škofa Terence-ja Cooke-a. Imenovanje je povzročilo precej presenečenja in komentarjev, saj je krožilo vsaj dvanajst imen ,ki naj bi prišla v poštev pri izbiri novega nadškofa. Terence Cooke je bil posvečen v duhovnika leta 1945, • v škofa pa leta 1965. Kardinal Spellman ga je lani imenoval za svojega pomočnika in ga nekaj mesecev pred smrtjo priporočil v Rimu za svojega naslednika. Kot je imenovanje sedaj pokazalo, je Vatikan njegov predlog osvojil.
Proti nudističnim naseljem
Dne 26. februarja so se v Pazinu pod vodstvom škofa Neziča sestali istrski duhovniki. Na hrvaško vlado so duhovniki vložili prošnjo, naj vlada prepreči postav-ljenje nudističnih naselij ob istrski obali. Najbolj znano tako naselje je v bližini mesta Vrsarja, ki ga obiskujejo pristaši nagote zlasti iz Nemčije, Anglije in skandinavskih dežel.
Prej sv. obhajilo kot spoved
O novih odredbah nemških škofov se v svetu mnogo razpravlja. Nemški škofje so namreč izdali navodilo, po katerem naj se otroci pripustijo k prvemu obha-
jilu že s sedmim letom, k prvi spovedi pa šele z devetim. Najprej naj otrok pride v stik s Kristusom, to je z življenjem, nato pa šele z grehom, s smrtjo. Najprej je treba otroka navaditi na čednostno življenje, na evharistično udejstvovanje, nato pa, ko bo že okrepčan s kruhom življenja, ga je treba pripraviti, da se bo znal pravilno spokoriti ali se spovedati.
Starejšim ljudem se te novosti zdijo preveč drzne, a vsak čas zahteva svoje poti in pogumne prijeme. In za take spremembe je treba temeljite in nove priprave pri starših, pri duhovnikih, pri vzgojiteljih na splošno.
Ko smo zadnjič v našem listu omenili primer nekaterih »prosvetarjev« ali točneje povedano nekaterih članov komunističnega moškega zbora »Vesna« iz Sv. Križa, ki menijo, da je proslavljanje Prešerna povsem združljivo s potujčevanjem lastnih otrok, smo zadeli v živo. Ni bilo treba dolgo čakati, da se je v njih obrambo z gverilsko vnemo zagnal člankar nekega lista, ki so mu od vsega nekdanjega »slovenstva« ostale le še črke. Saj se je v razmeroma kratkem času »avtonomno« prelevil v glasilo tiste neslovenske marksistične stranke, ki je ob sporu z Josipom Brozom-Titom leta 1948 s sistematičnim in organiziranim nagovarjanjem lastnih pristašev v mestu in predmestjih naj odtegnejo svoje otroke slovenski šoli, da jih ne bodo učili »titofašisti«, hotela zadati tej šoli odločilni udarec.
To dejstvo je tako bridko resnično, da se mu ni upal oporekata niti eden izmed najbolje informiranih urednikov Primorskega dnevnika, ki se je na lanskem študijskem srečanju slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici v opravičilo in do-
VI
kaz, da se je zadržanje KPI do slovensfc1 kat
■I
i
P
dan;
toliš
obči
Gov
F
ški
dal
ti j a
ski
dot
vol
je
Krt
SK
slo
vik
bil:
Poi
tlel
kat
dil
ust
tak
žar
NOVICE IZ SLOVENIJE
Skupina slovenskih akademikov, ki živi sedaj v tujini, pa se je šolala v Sloveniji, je izdala brošuro, v kateri se izreka za polnopravno osebnost našega naroda v družbi z drugimi, za dosego svobodne in neodvisne domovine, za pravice, ki Slovencem zgodovinsko pripadajo. Ker jim je bil zaradi posameznikov v Sloveniji, ki razlagajo zakone po svoje, tisk v domovini onemogočen, so se zaenkrat odločili za tiskanje v zamejstvu (v Trstu).
Dokument izjavlja, da je tudi slovenski narod poklican, da polno razvije svojo narodno osebnost z uresničitvijo slovenske državne samostojnosti in neodvisnosti. Vse kaže, da bo prav prihodnjih 20 let v tem pogledu za Slovence zgodovinsko odločilnih. V sedanji Jugoslaviji so Slovenci ko! narod postali enakopravna socialistična republika s pravico samoodločanja in tudi do odcepitve, kar je velikega pomena, toda doživeli so v njej tudi gospodarsko zapostavljanje, kar vse jih nagiba k težnji, da si zagotovijo tudi politično neodvisnost, brez katere ni mogoča resnična svoboda in blaginja. Jugoslovanska gospodarska vključitev pomeni za Slovenijo prej izgu-
bo kot napredek. Ce je postala v Evropi politično neodvisna Malta, v Aziji in Afriki pa sploh dolga vrsta plemen, narodov in ozemelj, zakaj ne bi smeli tega zahtevati tudi Slovenci? Seveda nočejo avtorji dokumenta obsojati jugoslovanske preteklosti; bila je po njih mnenju stopnica k dokončni narodni samostojnosti. Sedaj pa je treba pospeševati in krepiti rast slovenskega naroda na vseh področjih na poti v lastno državnost. Naš narod noče krvi, dovolj jo je že prelil. Toda samostojnost in neodvisnost si bo zaslužil le z dejanji in veliko požrtvovalnostjo.
Komunisti v matični državi, ki imajo zaradi svojih položajev največ možnosti dela za narodni blagor, so po večini zavedni Slovenci. To bi morali jemati v poštev tudi vsi tisti, ki se z njimi ideološko ne strinjajo. Komunisti sami pa so prav zaradi svojega vodilnega mesta tem bolj odgovorni, da narod svoj zadnji cilj — samostojnost tudi doseže.
Tako sestavljala dokumenta.
Brošuro iz prijaznosti posreduje V. L., via Santa Croce di Gerusalemme 40, 00167 Roma, Italia.
Novo plemstvo
V Kozini v smeri od Divače proti Kopru ima svoj obrat gostinsko podjetje »Jadran«. Podjetje upravlja delovni kolektiv, vsaj tako naj bi bilo po zamisli ustanoviteljev. Toda vse do zadnjega je v njem samolastno paševal direktor Karel Mohor, eden tipičnih primerov novega plemstva, ki sedaj v socialistični Jugoslaviji izkorišča delavce, nameščence in kmete.
Direktor Mohor je zelo rad potoval. Samo predlanskim je opravil 120 službenih potovanj, od katerih bi vsaj 35, kot so sedaj ugotovili, lahko uredil pismeno ali po telefonu. Na ta način je zaslužil samo na kilometrini mesečno okoli 85.000 S dinarjev. Tudi v Pariz je šel pred časom. Ko se je vrnil, je povedal, da ni tam dobil nobenega »navdiha«, ki bi ga lahko uporabil za poslovanje, od podjetja pa si je kljub temu dal za potne stroške izplačati 150.000 S din. Daši mu je podjetje v Kozini preskrbelo opremljeno sobo, se je raje vozil vsak dan v Izolo s svojim avtom, zaradi česar si je dal izplačati za porabljeni bencin 110.000 S din mesečno.
Ker je sejne zapisnike sam pisal, je večkrat vpisal sklepe, ki na sejah niso bili nikdar sprejeti, npr. da mora imeti direktor letno dve novi obleki za reprezentanco: dnevno svetlo in temno večerno. Tudi za v Pariz si je kar sam odobril potovanje.
Ko sta se lani v podjetju pojavila dva nova biljarda, je samolastno mesečno pobiral najemnino 50.000 S din, ko pa se je začela financa zanimati, od kod biljarda, se je proglasil za njuna lastnika ter ju ponudil v nakup, čeprav sta bila kupljena z denarjem podjetja.
In končno, ko so ga letos razkrinkali ter so delavci zahtevali njegov odstop, je na to pristal pod pogojem, da prejme še štirimesečno odpravnino, to je skoro milijon S dinarjev. Za svoje poneverbe naj
bi dobil še nagrado! Tej nesramnosti pa se je delovni kolektiv le uprl in ga prijavil gospodarskemu sodišču.
Vse to stoji napisano črno na belem v ljubljanskem dnevniku »Delo«, podpisal se je pa časnikar Gustav Guzej. Torej bo že držalo!
Pravljica brez zaključka
Takole beremo v tedniku »Tedenska tribuna«, ki izhaja v Ljubljani:
»Nekje v Sloveniji stoji vasica z nekaj več kot 40 hišami. V eni izmed kamenitih neometanih hiš stanuje petčlanska družina: mož, žena in trije otroci v starosti od 7. do 17. leta. V tej hiši že štirinajsto leto zvoni budilka ob 4,20 zjutraj. Brez odlašanja vstaneva oba z ženo. Ob petih sedem minut sedem na kolo ter se odpeljem ob vsakem vremenu na 3 km oddaljeno železniško postajo, od tam pa v 22 km oddaljeno mestece, kjer sem zaposlen v gradbeni stroki. Delamo od 6,30 do 14,30. Ob 15,30 se odpeljem proti domu, kamor
šole spremenilo »na bolje«, javno postavi s še svežo partijsko okrožnico, v katet je svojim članom slovenskega porekla n« slavljala poziv za vpis otrok v slovens# >el vrtce in šole menda tudi v primerih, V gre za mešane zakone! Po modrovanj*1 člankarja v tržaškem »Delu« je tako & držanje »šovinistično«, ter ga »zavra$ povsod, kjer se pojavlja«.
Sicer pa imamo v Sv. Križu v veči®! primerov opravka s popolnoma sloveD' skimi starši, razen če se slednji po vztraj' nem vzgajanju v šoli proletarskega intef nacionalizma niso svojemu rodu ponigl^ vo izneverili. Točnejše podatke o dejal* skem stanju bo poročevalec v »Delu« mo! da staknil pri tistem »laičnem« vzgoj telju, ki je na proslavi v Ljudskem dom11 napovedoval in ki je čisto slučajno poslen v nekem prav tako »laičnem« jaškem zavodu v Trstu... Omenjeni gosp<^ bi mu gotovo znal povedati, če ima kakc zaslugo za uspešnejše potujčevanje svoj it nečakov...
Ker je »piscu in prireditelju« (ne pril* diteljem!) teh vrstic slovenska šola in njo slovenska prisotnost na teh tleh nično pri srcu, mu ni in ne more bit' »vseeno«, v katero šolo pošiljajo sloveni starši svoje otroke, pa naj bodo omenje®* roditelji katoliki ali marksisti, zato pf8’ nikogar ne izvzema, ne opravičuje in zagovarja, kot skuša to z neko neposff čeno sramežljivostjo delati udarniški f sec v Delu, ko se previdno izmika z ra2' nimi »kaže«, »ne vemo, ali je točno«, se« itd. O »katoliku«, ki bi svojega otro^ vpisal v neslovensko šolo in istočasno bi®* sramu javno proslavljal slovenskega P‘” snika, bo Delo napisalo najmanj to, da odpadnik, ako ne še kaj hujšega...
Kaj naj torej rečemo o nekaterih tivnih« pripadnikih nekega društva, ki ho# biti ne samo »laično« in »napredno«, ai**' pak tudi in celo »prosvetno«? Ali je ^ prednost prosvetnega društva Vesna v tel®1
in ( stre *tai
a>č:
*eč;
Z
šk<
SIE
>ji 'te tie tol tm ga Vei ko cil
Širite »Katoliški glas“
prispem, če ni zamude, ob petih popoldne. Moj osebni dohodek gradbinca s tremi neokrnjenimi otroškimi dodatki je v letu 1967 znašal mesečno na dva člana družine 27.924 S din (t. j. približno 14,000 lir, op. ur.). Kako bo pa čez 18 let, ko bom imel pravico do pokojnine, pa v tej pravljici ne morem prerokovati. Samo za konec te pravljice naj vam zaupam še to: v skromni omari hranimo medaljo za hrabrost, medaljo zasluge za narod drugega reda s srebrno zvezdo ter red dela s srebrnim vencem. Da, trdo je, vendarle gre naprej. Želel bi, da bi kakšen list objavil ta sestavek tudi v Srbiji.«
Podpisan:	Vid	Henigman,	Hruševica,
Štanjel.
 L v tl vtanirt V
da spravlja na oder potujčevalce lastni11 otrok in jih kot enakovredne »sodelavce’1 postavlja v isto vrsto s člani Slovenske^ gledališča iz Trsta, slovenskimi književni*' in zavednimi Slovenci, kakršne združuj* npr. proseški moški zbor »Vasilij Mirk8' Ali se vam ne zdi, gospod tovariš, ^ utegne biti tako početje zavestno sraiH^ tenje in zasmehovanje slovenske kultu!1" Ali je potem čudno, če pristaše »Vesn? ki imajo svoje otroke v slovenski šot1, tako »mešanje« na odru žali in ponižuj in se že zaradi tega s stališčem naše# članka popolnoma strinjajo? In prav tel*1, večinoma bivšim članom prosvetnega d^ štva »Albert Sirk«, ki hočejo kljub vseli’1* ostati zvesti sinovi svojega naroda, zaf!^ tavljamo, da bomo zboru »Vesna« posvf
Dil
da
Po
ke
lit
sv,
Pu
tu
tn<
ie
tež
trt
gle
De
ša
Pr
st<
Po
•sl
tiii dolžno pozornost vsakokrat, ko se
....____________^________________________       ^	_	V>
na kaki širši, skupni vaški prireditvi ^ javil znameniti »kvartet«: prvič zato, ^c< nam nobena UDBA ne bo mogla tega '/J) braniti; in drugič zato, da bomo preds^ nika »Vesne« v septembru spomnili na tj11 bo ali neljubo dolžnost, naj okrožnic Pat tije in »Združene prosvete« iz Trsta o vP’5*1 otrok v slovenske vrtce in šole svoj*1*1 tovarišem ne prikriva, ampak naj jo n‘ sestankih v Ljudskem domu glasno P*‘ bere! Pika.	Križ11*1
dt
ga
ni
lit
Se
dc
•j;
Sl
st
to
gr
Pc
gt
?j
Ca
sl
Zbor Slovenskega ljudskega gibanja
Mitična načela in naloae slovanskih katoličanu čemu politična organizacija
Zdi se primerno objaviti nekaj važnej-h misli iz poročila, ki ga je podal dosedanji politični tajnik bivše Slovenske katoliške skupnosti dr. Matej Poštovan na občnem zboru v Trstu dne 3. marca 1968. Govornik je dejal med drugim:
Ko smo 1. 1962 stali pred tržaškimi občinskimi volitvami, je vladala v slovenskem taboru precejš-nja potrtost. Tedaj se je Slovenski katoliški skupnosti pridružila dotedanjemu vodstvu mlajša, dovolj odločna in odprta skupina, ki je tudi v ostale vlila nov pogum. Kmalu nato so se SKS, SDZ, SKSZ in NS združile v Skupno slovensko listo in pozneje ustanovile Slovensko skupnost, ki je dobila pri volitvah nad 4800 glasov. Potrtosti je bilo konec. Duh, ki je nekaj mesecev prej zaživel med katoliškimi Slovenci, je vzpodbudil vse demokratične Slovence in Ustvaril novo politično silo, ki je takoj pritegnila nase pozornost in Zanimanje širše javnosti.
Govornik je nato orisal delo Slovenske katoliške skupnosti v zadnjih šestih letih omenil, kako smo si Slovenci pod širšo ‘Ireho Slovenske skupnosti izvolili predstavnike v tržaško občino, pokrajinski 'Vet, deželni svet, zavojevali repentabrsko teino, dobili župana v Nabrežini ter podali svoje glasove v Dolini in Zgoniku.
NOVA ODGOVORNOST KATOLIČANOV PO KONCILU
Po šestletnih političnih izkušnjah in po koncilu je prišel čas, da slovenski katoličani na Tržaškem sebi in drugim povemo, kaj Srno in kaj hočemo!
Omenil sem koncil. Kvas, ki ga le položil koncil v testo človeštva, ne sme iti mimo slovenskih katoličanov v Italiji. Nas seveda trenutno zanimata le politična nalo-8a in poslanstvo, ki ju imamo Slovenci v Italiji kot katoličani in kot narodna manjšina v luči koncila.
Cerkev se je po koncilu odmaknila s tistih področij, ki ne spadajo v njeno neposredno duhovno Poslanstvo. To pomeni, da je Cerkev kot taka manj zavzeta v poetičnem in drugem delovanju posvetnega značaja. To področje pre-Pušča katoliškim laikom. Laiki naj to v skladu z verskimi načeli samostojno nastopajo. S tem pa jim ie seveda naložena dosti večja in tfižja odgovornost, povezana s pozebo po temeljitejši izobrazbi in globokem verskem ter strokovnem znanju. Za našo politično organizacijo to med drugim pomedi, da mora svoje člane politično Ugajati, formirati, graditi, prijavljati za odgovorno in samo stojno delo.
Po koncilu vidimo skoro povsod P° svetu iskanje nove vsebine, ’skanje izhoda iz tvarne in zlasti ^hovne stiske zmaterializirane-§a sveta ter prizadevanje za korenito obnovo tudi na kočljivem pomičnem področju. Katoliška mi-^1 dobiva večji kredit in lažji dostop v širši svet, v katerem veja za napredno in moderno silo. ^koro povsod so izginile katoliške franke in nastale so stranke katoličanov, odnosno kristjanov, ki Sfedo v širino in globino, ki so Pometle s klerikalizmom in inte-^alizmom. Programsko se naslajajo na splošna moderna človečanska načela v skladu s krščanskim naukom.
ZA LASTNO POLITIČNO ORGANIZACIJO
£e nas kdo vpraša, zakaj ima-to° katoliški Slovenci lastno poli-'Čno organizacijo, ko nas je vseh ‘ovencev v Italiji malo in bi ena j^anka zadoščala, mu odgovorili0: Malo nas je res in vsaj demokratični Slovenci moramo skup-(to nastopati. Zato smo ustanovili ^pvensko skupnost, ki nas druži Pri volitvah ter nas vse zastopa
Pričujočo prilogo k današnji številki »Kat. glasa« je v glavnem oskrbelo in pripravilo vodstvo Slovenskega ljudskega gibanja (SLG) ter jo z namenom informirati našo javnost o ciljih gibanja izroča bralcem našega lista kakor tudi vsem slovensko čutečim rojakom v zamejstvu in izseljenstvu.
v izvoljenih organih. To pa ni dovolj in ni vse. Slovenski katoličani imamo še širše politično poslanstvo, ki ga druge skupine v Slovenski skupnosti nimajo. Koncil nam nalaga naloge, ki se jim ne smemo odpovedati. Skupine, ki delujejo z nami v Slovenski skupnosti, opravljajo politično in narodnoobrambno delo, ki je važno in potrebno, ne pa na krščanskih načelih slonečega idejnega dela. Tega ne moremo od Slovenske skupnosti zahtevati, ker ima druge namene in so v njej skupine ter ljudje različnega prepričanja, ki ga spoštujemo, kakor želimo, da drugi spoštujejo naše.
SVOBODA IN DIALOG
Naj bo povedano, je naglasil dr. Poštovan v svojem poročilu, da slovenski katoličani ne iščemo v politiki nikakšnega monopola, da nočemo biti klerikalni integralisti in ne ekskluzivisti. Smo široko odprti za tvoren dialog in sodelovanje z vsemi tistimi slovenskimi političnimi organizacijami, ki slonijo na demokratičnih temeljih. To dokazuje naša živa prisotnost v Slovenski skupnosti, kjer smo se morda prej dali nadvladati, kakor da bi mi druge nadvladovali. Kot katoličani tudi ne smemo odklanjati dialoga z drugimi, zlasti z italijanskimi katoličani.
Dosedanje razmere so takšen dialog otežkočale. Zadnje čase je v nekatere italijanske katoliške politične kroge — čeprav ne vse — prodrlo spoznanje, da je treba dati Slovencem temeljne pravice. To je terjalo od njih precejšen pogum in tveganje, kakor ga terja tudi od nas. Ta dialog moramo gojiti, saj je skoro edina pot, po kateri lahko Slovenci kaj dosežemo. Poudariti pa je treba, da hočemo imeti slovenski katoličani lastno politično organizacijo in je možen dialog samo preko nje in ne preko posameznikov na primer tako, da bi se vpisali v italijansko Krščansko demokracijo. Takšna ljubezen do Slovencev bi ne bila iskrena.
BESEDA O NACIONALIZMU
Slišali smo očitke, da smo nacionalisti, če smo se odločneje zavzemali za kakšno pravico Slovencev. Glede tega velja: kakor obsojamo pretirani nacionalizem ali šovinizem pri Italijanih, tako ga obsojamo pri Slovencih. Sprejemamo načela, ki jih o narodnih manjšinah vsebuje okrožnica Janeza XXIII. Pacem in terris. Smo narodnjaki, zavedni Slovenci, ljubimo svoj -narod in jezik, ki ga je Bog ustvaril in postavil v zgodovino s posebnim poslanstvom; odklanjamo pa pretirani poganski nacionalizem pri sebi in pri drugih. Medsebojno spoštovanje in razumevanje naj omogočata naš narodni obstoj in razvoj. Zato bomo strpni, bičali bomo vse pojave protislovenske nestrpnosti. Nočemo gojiti narodne mržnje, prav tako pa nočemo biti njene žrtve.
ODNOSI Z DRUGIMI
Ugotovili smo dvoje: da sta potrebni tako Slovenska skupnost kakor Slovenska katoliška skupnost (ki se zdaj imenuje Slovensko ljudsko gibanje). Ostane vprašanje, kakšen ustroj naj ima Slovenska skupnost, da bo čim lažje in čim bolje delovala. Njena pra-
vila bo treba na podlagi dosedanjih izkušenj izboljšati. Več veljave bi morale dobiti stranke, ki v njej delujejo, a vendar tako, da to ne bi hromelo tistega važnega dela, ki ga Slovenska skupnost mora opravljati. V njej naj bo prostor za vse zavedne Slovence ne glede na svetovni nazor, če sprejemajo načelo o potrebi po našem lastnem narodnem zastopstvu in političnem predstavništvu. Zato naj se ustroj Slovenske skupnosti sporazumno in demokratično uredi. Isto velja za njen program.
VLOGA RAZUMNIKOV
V	katoliških slovenskih vrstah imamo precej razumnikov in odličnih književnikov. Ta ali oni nam rad pomaga pri nehvaležnem političnem delu. Dva uspela tečaja v Dragi sta dokaz o njihovi zavzetosti in razgibanosti. Prepričani smo, da se jim bo odprlo srce, ko jih v uri stiske, ki jo preživlja naša narodna manjšina, vabimo, naj s svojimi strokovnimi sposobnostmi, svojimi dognanji in peresom pomagajo pri oživljanju slovenskega krščansko u-smerjenega političnega gibanja na Primorskem.
MLADI NA POVRŠJE!
Pri delu, ki ga je naša organizacija doslej opravljala, je lepo sodeloval mlajši rod. Zahvala, katero izrekamo mladim s tega mesta, naj bo njim in še mlajšim vzpodbuda za novo delo. Čas, ki ga bodo vložili vanj, bo dobro naložen kapital in bo prinašal obresti njim, katoliškemu gibanju in vsej slovenski skupnosti. Mladi morajo biti pripravljeni in usposobljeni, da »otmejo naš čolnič«, kakor poje goriški pesnik Gregorčič in ga neokrnjenega ter izpopolnjenega predajo zanamcem.
Politični tajnik dr. Matej Poštovan je na občnem zboru SKS spregovoril tudi o »življenjskem prostoru«, novem, času odgovarjajočem programu, organizacijski obliki in morebitnem novem imenu Slovenske katoliške skupnosti.
V	politično organizacijo slovenskih katoličanov spadajo vsi tisti Slovenci, ki izpovedujejo krščanski svetovni nazor, ki čutijo, da moramo v rojakih vžigati in utrjevati narodno zavest in sooblikovati po-litično-socialno življenje okolja, v katerem živimo. Po obstoječem italijanskem ustroju se to da doseči le s politično organizacijo. Zato se moramo ukvarjati s politiko, naj nam diši ali ne. Politična organizacija je edino orodje, ki nas usposablja za boj za uresničenje našega političnega, narodnega, idejnega, kulturnega in gospodarsko-socialnega programa. Edino ona je ključ, ki nam odpira vrata na merodajnih mestih. Samo takšno govorico so pripravljeni poslušati predstavniki italijanske skupnosti.
POSTATI HOČEMO LJUDSKO IN DELAVSKO GIBANJE
Vsem nam je zelo pri srcu naš delovni človek. Med delavce še nismo dovolj prodrli. In vendar jih je največ med Slovenci na Primorskem. V bodoče naj jim velja posebna, da, največja skrb. Postanejo naj sooblikovalci naše skupne usode in živa sila v našem narodnem, kulturnem in političnem gibanju. Pritegniti jih moramo v organizacijo in jim dati besedo v njej. Zanje bomo precej naredili tudi tako, če kot organizacija sodelujemo pri širši go-spodarsko-socialni politiki našega mesta in naše dežele, zakaj splošna blaginja bo tudi naša blaginja.
V	tem je eden od razlogov, ki govorijo proti politični osamljenosti slovenske narodne manjšine, ki bi nas lahko zadušila, medtem ko z neposrednim organiziranim vplivom na skupno življenje ne bomo izpolnjevali samo splošne socialne dolžnosti do okolja, v katerem živimo, ampak bomo tudi lažje dosegli pomoč našim delavcem in njihovo rešitev za slovenstvo.
Slovensko ljudsko gibanje naj tudi ščiti
lllllllllllllllll!lllllflllllllllllllllllllllllHIIIII!lllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN!llllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll!IIMI!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllimilllll!l!lll
Proslave ob stoletnici škedenjske čitalnice
V okviru proslav ob stoletnici škedenjske čitalnice, ki jih bo priredilo letos ške-denjsko kulturno društvo Dom, je bila v petek otvoritev razstave, na kateri je prikazana vrsta dokumentov, ki jih je izdal tržaški magistrat v letih 1819-1880. Zanimivo je, da je več razglasov v slovenščini, italijanščini in nemščini ter je v razpisih natečajev večkrat pogoj znanje slovenščine (na dokumentih je napisano »lingua cragnolina«) ali kakega drugega slovanskega jezika. Razstavo so pod vodstvom Dušana Jakomina pripravili škedenjski srednješolci ter bo odprta vsak dan med 15. in 19. uro do 17. marca.
V petek, 8. t. m. je društvo priredilo ludi kulturni večer, na katerem je dr. Marijan Bajc bral odlomke iz knjige bivšega škedenjskega kaplana Jakoba Sokliča »Istra kliče«.
V nedeljo pa je v Domu predaval prof. Jože Peterlin o slovenskih planinah in prikazal lepe skioptične slike.
Slavnostna proslava stoletnice čitalnice bo 28. marca v škedenjski kino dvorani.
V	okviru proslav namerava škedenjsko kulturno društvo organizirati skozi celo leto še posamične razstave starih in zanimivih dokumentov in več prireditev.
Zgleda, da so Škedenjci z zadovoljstvom sprejeli pobudo svojega kulturnega društva in v dokaz za to je tudi dar 25.000 lir, ki jih je neka oseba dala za kritje stroškov pri proslavah.
vodu, da si zgradi, predela ali poveča stanovanjsko hišo. Ta prispevek lahko traja največ 20 let in sicer v taki višini, da ostane v kmetovo breme le odplačevanje posojila in en odstotek obresti.
Druga oblika pomoči je denarni prispevek za zboljšanje higiensko-sanitamih in stanovanjskih razmer, če stroški ne presegajo 1.500.000 lir. V takem primeru je lahko prispevek največ 400.000 in v goratih krajih pa do 500.000 lir.
Prošnje na kolkovanem papirju in dve kopiji je treba nasloviti na Odbomištvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo in jo oddati na pristojnem kmetijskem odn. gozdarskem nadzomi-štvu. Letos je treba prošnje oddati najkasneje do 9. aprila; vsa naslednja leta pa do konca februarja. K prošnji za prispevek v denarju je treba priložiti: 1. opis nameravanih del in predvidene stroške; 2. družinski list in 3. potrdilo o bivanju.
Dela se lahko pričnejo šele takrat, ko jih je nadzomištvo pismeno potrdilo. Prispevek pa bo izplačan, ko bodo dela povsem končana in kolavdirana.
Deželna uprava je za prispevke v denarju dala za leto 1967 na razpolago 700 milijonov, za vsako naslednje leto pa 200 milijonov. Te ugodnosti bodo trajale samo do leta 1971.
Inž. Janko Košir
Za zbolišanie kmečkih hiš
Deželni zakon št. 1 z dne 8. januarja 1.1. prinaša razne ugodnosti za zboljšanje kmečkih stanovanjskih hiš.
Prva oblika te pomoči je prispevek k plačevanju obresti na posojilo, ki ga je kmet najel (v smislu zakona št. 1760 iz leta 1928) pri pooblaščenem denarnem za-
Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane
šentjakobsko gledališče iz Ljubljane je v soboto in nedeljo gostovalo v Finžgar-jevem domu na Opčinah, v Marijinem domu v Rojanu in v kino dvorani v Bazovici s spevoigro Antona Medveda »Rendez-vous«. šentjakobsko gledališče je nedvomno najboljše polpoklicno slovensko gledališče.
naše delavce pred zapostavljanjem v raznih podjetjih in uveljavi načelo, da morajo po svojih sposobnostih napredovati na boljša mesta enako in z isto pravico kot vsi ostali.
NAŠA SVETA DOLŽNOST
Katoličani moramo v koncilski zarji dati svežo vsebino naši politični akciji in poživiti naše poliUčno življenje z udarjajočimi valovi brez počitka, zakaj danes bi počitek za nas in za vse Slovence v Italiji pomenil hiranje in smrt. Naš program nas vodi na jasno, odločno in pionirsko pot.
Kar se je preživelo, zamenjajmo z novim! Premagajmo že enkrat odmaknjenost in nezanimanje katoličanov od javnih zadev, izobražujmo množice tudi na tem področju, vodilni politični sloj naj si pridobi potrebno strokovno-politlčno znanje. Razviti moramo novo ustvarjalno moč, ki nas bo med trnjem in cvetjem dovedla do novih spoznanj in novih zmag. Sprostimo v nas sile pridobivanja, sile poseganja navzven, sile prodiranja.
Bilo bi žalostno, če bi med Slovenci v Italiji imela ekspanzivno silo samo borbeni komunizem ali idejno hromi sekulari-zem, katoličani pa bi bili brez poguma in smelosti. Katoliška vera je Slovence tudi na Primorskem v narodnem pogledu ohranjala v najbolj črnih in za naš obstoj najbolj nevarnih časih. Slovenski božji hrami in slovenski duhovniki so bili zadnje zavetišče naših ljudi, naše pesmi in naše besede pod fašizmom. Danes sta zmagali demokracija in svoboda, zmagal je red, ki dopušča pluralizem, kar ne izključuje skupnosti v raznolikosti. V tej skupnosti naj bo mesto za vse, ki se ji želijo pridružiti.
ODKRITA BESEDA
Tudi v bodoče bomo sodelovali z drugače mislečimi v Slovenski skupnosti in, če Bog da, v njihovi družbi izbojevali še marsikatero skupno zmago. V Slovenskem ljudskem gibanju pa bomo opravljali svojo politično dolžnost še kot katoličani. Bolj samobitno in ustvarjalno želimo sodelovati pri reševanju slovenske politične, socialne, kulturne, narodnostne, gospodarske, športne in vse ostale problematike. Potrebna nam je boljša organizacija, katere jedro že imamo. Moramo jo razviti, ustvariti potrebne kadre ,pritegniti člane in somišljenike k neposrednemu sodelovanju in izvoliti širše vodstvo, tako da bomo od spodaj navzgor resnično demokratično sprejemali sklepe in dobili organizacijo, ki bo pošiljala zgrajene ljudi z jasnimi mislimi v Slovensko skupnost ter izvoljene organe krajevnih ustanov.
Ne moremo se zadovoljiti z zgolj pragmatično politiko za slovensko narodno manjšino. Imeti moramo jasno začrtan politični program, vedeti moramo, kaj hočemo. Ločiti je treba politično linijo od taktike. Politična linija mora imeti vsaj temeljne stalne smernice. Po njej nas bo sodil partner, slovenski in italijanski. Po njej nas bodo sodili slovenski ljudje, zlasti volivci.
Tudi druge skupine v Slovenski skupnosti imajo svoj program. To je v demokratični vladavini nekaj samo po sebi umevnega. Iz vsega, kar razne skupine druži in kar služi naši narodni politiki, sestavimo tam skupni program, ki nas vse veže in ga vsi sprejmemo ter zanj delamo. Ni treba pripominjati, da se slovenski katoličani nočemo zabubiti v lastno lupino, da nismo vase zagledani zapečkarji, ampak smo sposobni gledati čez lastni prag, prevzeti moralno in politično odgovornost za svoja stališča, hkrati pa biti dostopni in odprti za iskreno plodno sodelovanje z vsemi demokratičnimi Slovenci drugačnega svetovnega nazora. Nismo integralisti, ker svojih načel ne vsiljujemo drugim; nismo klerikalci, ker ne izkoriščamo Cerkve v politične namene. Ce bi hotel kdo po vsem, kar smo izpovedali, še igrati na to zastarelo karto proti nam, bi delal v slabi veri.
Slovenski katoličani se torej želimo tudi v politiki ujeti na valovno dolžino sodobnega pokoncilskega duha ter poskrbeti, da ne bo šel brez koristi mimo slovenske narodne skupnosti, za katero smo soodgovorni. Naj nas vse prevzame goreči ogenj navdušenja za novo delo, ne kot šop slame, ki se vname in zgori, ampak kot večni plamen, ki nikdar ne ugasne.
Programske smernice
Slovenskega ljudskega gibanja
Slovensko ljudsko gibanje (SLG) zbira krščansko misleče pripadnike slovenske narodne manjšine ter skrbi za reševanje naših političnih, narodnostnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih potreb v luči občečloveških in krščanskih načel.
Pri svojem delu izhaja iz dveh smernic, ki sta prišli do izraza tudi na II. vatikanskem koncilu: 1. da morajo katoličani posegati v javno življenje kot vsi ostali državljani in še zato, ker so kot katoličani odgovorni za pospeševanje idealov ustavne države, svobode, pravične socialno urejene družbe in mednarodnega reda, slonečega na miru. To delo naj opravljajo samostojno in brez cerkvene roke nad sabo, kar jim nalaga še posebno odgovornost; 2. da smo Slovenci v Italiji narodna manjšina, ki ima pravico do obstoja, ohranitve, razvoja ter stikov z matičnim narodom in da je država v smislu okrožnice papeža Janeza XXIII. Pacem in terris dolžna z dejanji podpirati naš razvoj, spoštovati naše pravice, prispevati k dvigu našega jezika, kulture, navad in običajev, gospodarskih virov in gospodarske pobude.
Ker lahko v italijanskem političnem redu, slonečem na strankah, kot katoličani in kot Slovenci neposredno branimo svojo samobitnost in osebitost le če imamo lastno politično organizacijo, ki nas zastopa in predstavlja, in ker lahko kot katoličani najbolje opravljamo svojstveno politično dolžnost in poslanstvo le v lastni, samostojni krščansko usmerjeni organizirani skupini, nam je neobhodno potrebno SLG. Podlaga za njegovo delovanje je idejno in strokovno-politično izobraževanje članov, da bodo podkovani za samostojno delo. SLG si pridržuje načelno pravico do samostojnega delovanja na vseh področjih. Po dogovoru z drugimi slovenskimi demokratičnimi strankami ali skupinami pa lahko znaten del tega delovanja opravlja skupno z njimi v okviru Slovenske skupnosti. SLG v polni meri podpira Slovensko skupnost ter želi, da bi se njen statut na podlagi dosedanjih izkušenj sporazumno z ostalimi sodelujočimi skupinami izboljšal.
SLG ni katoliška stranka, ampak stranka katoličanov ,ki se pri svojem programu navdihuje s splošnimi človečanskimi načeli v skladu s krščanskim naukom. Je široko in iskreno odprta do drugih skupin in je za sodelovanje z drugače mislečimi ali vsaj za dialog s tistimi, ki ne morejo biti z njo tesneje povezani zaradi svojega prepričanja ali narodnosti. Odločno odklanja klerikalizem, ki uporablja Cerkev v politične namene, ter integrali-zem, ki vsiljuje svoje mnenje drugim.
DELO ZA OBSTOJ IN RAZVOJ MANJŠINE
tostjo sodelovali pri reševanju skupnih vprašanj političnega, gospodarskega in socialnega značaja širšega okolja, v katerem Živimo, saj nočemo samo prejemati od njega, ampak mu želimo tudi dajati v okviru svojih možnosti.
Naših neurejenih razmer so zvečine kri-
vi	drugi, narodne mlačnosti in nezavednosti pa smo krivi tudi sami. Ne moremo pričakovati od italijanskih sodržavljanov, da bi nam oni vlivali narodno zavest. Za našo narodno usodo smo vsaj v tem pogledu v prvi vrsti odgovorni mi.
Ker moramo Slovenci kot narodna manjšina voditi stvarno politiko, je SLG trdno uverjeno, da je za dosego naših pravic potrebna žilava borba, jasna in daljnovidna politična linija, ki se ne bo izražala v bleščečih krilaticah, ampak otipljivih dejanjih za Slovence. Veseli smo, da je iz različnih vzrokov in ne najzad-nje zaradi velike prizadevnosti slovenskih demokratičnih skupin, novega mišljenja
v	nekaterih italijanskih katoliških strujah in dobrega sosedstva med Italijo in našim matičnim narodom onstran meje nastalo novo, za slovensko narodno manjšino ugodnejše ozračje.
Ta razvoj moramo pospeševati in v sedanjem položaju omogočati delo tistim krogom v Krščanski demokraciji in levi sredini, ki so pripravljeni, da v okviru danih možnosti vodijo pozitivno politiko do Slovencev. Jalova opozicija bi nas gotovo pritirala v izolacijo in hiranje, dokler se ne bi narodnostno zadušili. Kakor torej po eni strani zagovarjamo potrebo po lastnem političnem zastopstvu in narodnem predstavništvu, tako po drugi strani odklanjamo brezciljno opozicijo, katera je za narodno manjšino, ki se mora zanašati le na lastne sile, gotovo najbolj neprimerno in neustrezno borbeno sredstvo, čeprav utegne opozicija v demokratični družbi imeti večkrat važno vlogo in je v spremenjenih okoliščinah ne izključujemo.
Delo za narodni obstoj in razvoj slovenske manjšine ostane glavna točka našega političnega programa vse dotlej, dokler ne bo zajamčeno naše samobitno življenje na osnovi naravnega prava, človeških pravic, italijanske ustave, mednarodnih dogovorov ter okrožnice Pacem in terris. SLG deluje samo na Tržaškem, a ta načela veljajo za vse Slovence v Dariji od Trsta preko Gorice in Slovenske Benečije do Kanalske doline. Ko bo to zagotovljeno, bomo lažje z večjo zavze-
ZA UREDITEV PEREČIH ZAHTEV
V	širši program SLG spada vrsta političnih, šolskih, jezikovnih, kulturnih, gospodarskih, socialnih, upravnih, sodnih, športnih in drugih zadev, ki čakajo na ureditev delno v krajevnih ustanovah, v glavnem pa z državnimi in deželnimi zakoni. Imamo svoje šole, časopise, radijsko postajo v slovenskem jeziku, a ne vedno v slovenskem duhu, lahko zasebno govorimo slovensko, imamo slovensko bogoslužje, mnogo pa še manjka. Na sodišču in v uradih ne smemo govoriti slovensko.
V	državni in drugi javni upravi ni zadostnega števila slovenskih uradnikov. Ni še potrebnih slovenskih napisov za imena krajev, cest in ulic. Ni še povrnjena velika kulturna in gospodarska škoda, katero nam je naredil fašizem z razpustom in zaplembo gospodarskih in kreditnih ustanov ter odvzemom kulturnega bogastva. Obstoječa delna materialna poprava škode nas katoliških Slovencev nikakor ne zadovoljuje. Nismo še enakopravni na vseh področjih, nimamo prepotrebnih strokovnih šol in šolskih knjig; naše kulturne, dobrodelne in športne organizacije šele zadnje čase dobivajo tvarno podporo, kar je gotovo lep napredek. Poudariti pa moramo pomanjkanje sredstev za založniško delovanje, niso še spremenjeni poitalijančeni priimki in italijanska imena, ki jih je vsilil fašizem slovenskim krajem in vasem, slovenska manjšina v Italiji še ni dovolj priznana in upoštevana kot samostojni nosilec, to je subjekt pripadajočih pravic in dolžnosti.
SLG dviga zastavo narodnoohranjevalne-ga dela in hoče buditi narodno zavest v ogroženih ali premalo zavednih Slovencih. Zavednost ni samo narodna, ampak tudi krščanska dolžnost slehernega Slovenca. Trdno gospodarstvo je podlaga obstoja in napredka naše narodne skupnosti. Poiskati je treba vsa sredstva za ohranitev zemlje, kmečkih gospodarstev, obrtnih in tnalih industrijskih obratov. Zavedati se moramo, da črpamo življenjski sok iz zemlje. Prav tako pa moramo vedeti, da je tu premalo zemlje za vse Slovence in še to nam industrijski razvoj trga iz rok. Zato je treba najti primerna sredstva, prijeme in pota za ohranjevanje narodne zavesti in krščanskega prepričanja med slovenskimi delavci, obrtniki, uradniki, trgovci in drugimi, ki ne živimo več strnjeno, ampak pomešani med drugimi.
Tisoč štiristo let na svoji zemlji
Dolžnost političnega življenjaf
Letos bo poteklo 1400 let (568 po Kr. r.), odkar so naši predniki prišli v te kraje kot skrajni rokav mogočne slovanske reke, ki se je zaradi pritiska sosednih narodov razlila preko Karpatov, Panonije do Vipave in Soče pa še čez preko sončnih Brd do furlanske nižine in sinjega Jadrana.
Bili smo prav Slovenci tisti rokav, ki smo prodrli za vzhajajočim soncem naj-dalje na zapad Evrope. Nismo prišli kot hlapci nikogar in tudi za naselitev nismo nikogar prosili dovoljenja. Dovolj samozavestni smo bili, da se nismo nikogar bali in pred nikomur klanjali.
Res je, v teku 1400 let bivanja na tej zemlji smo doživeli marsikatero bridko uro, a malodušje nas ni strlo. Večkrat je bil na kocki naš narodni obstoj in večkrat so naduti sosedi že kockali, komu naj pripade naša gruda, pa smo vendar obstali, kajti rešila ga je vsekdar neuničljiva vera naših prednikov do življenja.
Sedanja doba morda ni ravno najbolj naklonjena obstoju majhnih narodov kot je naš slovenski. Danes obstaja težnja po združevanju, po uveljavljanju močnih, po prilagoditvi malih skupnosti k velikim. Toda nas ta težnja ne plaši. Čutimo, da imamo tudi mi še marsikaj povedati drugim, da je v zboru narodov potreben tudi naš glas, v sklopu raznih kultur tudi naša slovenska. Nosilci hočemo biti načina življenja, ki gradi svoje verske, kulturne, družabne in gospodarske vrednote v miru in svobodi ter se oplaja v ljubezni do Boga, do svojega naroda in jezika, do sočloveka in človeštva sploh, kajti ena družina smo, ki imamo skupnega Očeta v nebesih in smo zato bratje in sestre med seboj.
Ma-ud
Razgovor o gospodarskih problemih
Kot pred kratkim v Slomškovem domu v Bazovici tako je bil v petek, 8. marca zvečer v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini razgovor o aktualnih gospodarskih problemih. Podoben razgovor je bil nato v ponedeljek še v zgoniški občinski dvorani.
Katoličan mora biti odprt do tega sveta in njegovega življenja, ker v njem živi. Del tega življenja je tudi politika ali bolje politično delovanje.
Mislim, da je danes odnos javnega mnenja do političnega dela bolj pozitiven in konstruktiven kot pred leti. Vendar še vedno ni povsem izginilo mnenje, po katerem je politika nekaj nepoštenega, v katero je najbolje ne se vmešavati, ampak jo prepustiti komur koli.
Razlog za tako gledanje na politiko je nepoznanje njene narave kot sredstva za pospeševanje in uresničevanje obče blaginje. Za občo blaginjo pa morajo vsi po svojih močeh skrbeti.
Kot katoličani smo dolžni politično delovati tudi zaradi tega, ker smo odgovorni za politično usmerjenost svojih sodržavljanov-sorojakov, kajti političnih vrednot ne smemo ohranjati samo za te, ampak jih moramo posredovati tudi drugim s primerno politično vzgojo. Konkretno: ni dovolj, da ljudi prepričujemo samo z volilnimi argumenti in jih trgamo od marksistično pojmovane politične akcije. Takšen način delovanja lahko rodi tudi trenutne uspehe, toda na dolgo roko se lahko izkažejo kot Pirova zmaga.
S politično vzgojo moramo doseči, da bodo naši ljudje tudi demokratično mislili, delovali in seveda potem tudi logično, demokratično volili.
Da ta cilj — ki mora biti po mojem eden od temeljev našega političnega delovanja — dosežemo, moramo ustvariti organično povezavo med politično organizacijo ter njenimi člani in somišljeniki.
Kakor je Slovenska skupnost krovna predstavniška organizacija samostojnih političnih skupin, tako bi SLG moralo biti neke vrste politično-socialna glasnica katoliških društev in organizacij, ki
na svojem področju samostojne delujejo.
Na ta način se odgovorno politično udejstvujemo in tako nudi mo načelno-politično alternativo drugim političnim silam med na širni rojaki.
Skrbeti moramo ne samo za narodno zavednost, marveč tudi za kulturni in politični dvig splošni! življenjskih razmer rojakov.
Pri tem moramo stvarno upoštevati neizpodbitno dejstvo, da je v teku globoka sprememba socialno-gospodarski strukturi slo venskega prebivalstva, povezana z nezadržno industrializacijo.
Spričo navedenih razlogov it potreb naj SLG svojo politični akcijo in program uravna v duh« koncila, dialoga, odprtosti do vseh rojakov in sodržavljanov, so pripravljeni z enako vnemo it iskrenostjo delovati za skupni bit gor. Prisluhne naj tudi spoznanjem, mnenjem in kritikam notranje opozicije, ki tudi lahko izvaj zalo koristno vlogo.
Dr. LOJZE Tlfl
levil
Pred kratkim je izšla 16. številka reviji Most. Objavljena sta dva eseja: Današnj' slovenski položaj in perspektive za bodot nost (Toussaint Hočevar) in Dialog in Slo venci (Aleš Lokar). Literaturo so p ris; vali: Fulvio Tomizza (Peti letni čas), Al' ksander Peršolja (Pesmi), Ivan Mrak (D1 pisovanje s Krištofom) in Stanko Jan (Nočemo vojne). Boris Podreka poroča 8 raztavi Arte viva. Vladimir Vremec javlja članek Koroški Slovenci v slepi ulf ci, Bogdan Berdon pa Kdo dejansko pre<i stavlja slovensko manjšino. V tej števil^ najdemo še naslednje feljtone: Ali je ka za stvarmi ali ni ničesar (M. R.), Kak8 je narejen Strnišev Samorog (Lev Detela)1 Slovenistika v Padovi (Martin Jevnikar) Domači paberki (čič), Anketa o našeJ tisku in Pismo (Bogdan Berdon).
V tudi v Fa dars Poro do i taki. takr. in s lani.
Ni
Pot
kov,
nost
deš
v di
kleči cerk Pot nov, veča iem veli! se o no štev Simi velil lost iolj iel in t bolj In Pra\ ka-Prfii nih
■epo
»taš
ite:
e
Beseda o nekaterih naših perečih zadevali
SOCIALNI PROGRAM SLG
SLG stopa pred javnost z odprtim, naprednim in modernim socialnim programom. Bori se zlasti za malega človeka, delavca, kmeta, obrtnika, malega trgovca, razumnika. Naše srce je na strani delovnega ljudstva, iz katerega smo izšli. Slovenski delavec naj čuti v naši organizaciji svoj dom in zaščito. Njeno prizadevanje je usmerjeno v boj za pravične in primerne plače, za strokovno izobrazbo mladih slovenskih delavcev, za pomoč v sindikalnih zadevah, ta socialno-sindikalno zaščito hišnih pomočnic, kakor tudi trgovskih uslužbencev, ki jih ponekod vse preveč izkoriščajo. Priboriti moramo sredstva za organiziranje prostega časa delavske, obrtniške in kmečke mladine. Država naj s svojo kmetijsko politiko omogoči, da kmet ne bo dobil vrnjenega le kapitala, ki ga je vložil v zemljo, ampak da bo z izkupičkom za svoje pridelke tudi plačan za svoje delo kakor je plačan industrijski delavec. Le tako bo mogoče preprečiti beg z zemlje.
Slovenski mladini naj sc omogoči študij na vseh stopnjah, slovenskim razumnikom pa dostop v javne službe, kjer naj jim bo dosegljiva kariera po sposobnosti, da ne bodo prikrajšani zaradi pripadnosti k slovenskemu narodu. Razumniki, ki že nad 20 let delujejo med nami, naj že vendar dobijo državljanstvo.
V	našo sredo vabimo vse Slovence širokih in modernih pogledov s krščansko vnemo in neumorno voljo za nesebično delo v duhovno in tvarno korist naše narodne skupnosti.
Dr. MARIJAN BAJEC
PROBLEMI KMEČKEGA SVETA
Svet je danes v času ogromne revolucije, katere nositelj sta znanost in tehnika. To dvoje ustvarja povsem nove življenjske pogoje ter pospešuje razvoj in civilizacijo po vsem svetu. Ta ritem industrializacije in splošnega napredka je opaziti predvsem pri nas; na lastni koži pa ga občuti naš kmečki človek. Njemu je industrializacija prinesla bridko razlaščevanje, saj so mu razlastili več zemlje v teh povojnih letih kot pa prej v stoletjih in stoletjih. Proti razlaščevanju so naše organizacije napravile, kar je bilo v njihovih močeh; a razlastitveni dekreti pridejo in vse kričanje je brezuspešno.
A treba je ugotoviti in obsoditi še neki drug moment: naš lastnik večkrat komaj čaka, da svojo zemljo proda. Vsak nedeljski izletnik opazi, koliko zemlje prodajo naši ljudje na kraški planoti, in to skoraj vedno meščanom italijanskega porekla, ki si potem tam gradijo hiše ali vikend hišice.
Poleg tega naši ljudje večkrat zemljo zanemarjajo, je ne obdelujejo. Ko zvemo za razlaščevanje in prodajanje naše zemlje, nam res ne more biti prijetno pri srcu. Zakaj tako radi prodajamo svojo zemljo? Zakaj mladi nočemo več obdelovati zemlje? Zakaj je toliko mladih vrglo puško v koruzo, češ da kmečki poklic nima bodočnosti in da je zato najbolje zem- . ljo prodati prvemu, ki se pojavi z denarci v rokah? Zakaj nočemo razumeti, da je kljub napredku znanosti in tehnike zemlja še vedno največji in najbolj gotov vir preživljanja in blagostanja? Delavec je lahko čez noč, ob najmanjši gospodarski krizi, povsem na cesti, brez vsakega dohodka in brez kruha. Obdelovalec zemlje je gotov, da ga bo zemlja preživljala, če že ne oblačila.
Naša kmečka mladina se mora vrniti na zemljo in jo obdelovati. V ta namen mora svoje obdelovalne naprave čim bolj mehanizirati, tako kot to zahteva današnji čas in napredek, da se ne bo brez potrebe mučila ob zastarelem orodju. Treba ji je mogočiti nakup vseh potrebnih obdelovalnih strojev, in to proti posojilu v zelo majhnih obrestih. Oblasti naj tu priskočijo na pomoč, predvsem dežela mora
imeti to nalogo. Obenem pa je treba priznati, da je nekaj zakonov, ki predvidevajo razne ugodnosti in olajšave v tem smislu.
To vsestransko pomoč je treba nuditi predvsem kmečki mladini, da bo spet dobila zaupanje v bodočnost kmečkega stanu, da bo ljubila svojo grudo, da ne bo bežala od nje, je ne bo prodajala lahkomiselno. Treba ji je omogočiti, da bo postala kot napreden gospodar nosilec boljše bodočnosti; kmetijstvo je treba tako modernizirati, da bo kmet iz ubogega kmetiča kot je bil doslej, postal neke vrste obrtnik ali industrialec svoje zemlje, da bo z najboljšim in najmodernejšim orodjem čim več izčrpal iz svoje grude. V tem smislu je treba kmečki mladini nuditi čim več stanovske izobrazbe ter splošne kulture, tako da se bo vsak počutil srečnega in upoštevanja vrednega človeka in ne delovno živinče, kot je bil doslej.
NAŠ ODNOS DO MATIČNE DOMOVINE
Kot objektivni znaki pripadnosti nekemu narodu se štejejo: skupen izvor, zgodovina, jezik itd. Število pripadnikov kake manjšine nikakor ni odločilno za ukrepe glede zaščite s strani večinskega naroda, v katerem manjšina živi. Manjše narodnostne skupine večjih narodov uživajo že iz psiholoških vzrokov večjo zaščito, saj jim daje matični narod občutek varnega zaledja in gotove zaščite. Ta občutek varnega zaledja pri svojem matičnem narodu smo Slovenci, ki nismo marksističnega nazora, doslej pogrešali. Zdi se pa, da se je zdaj nekaj zganilo. Razne okoliščine so pripomogle k odprtju, ki ga je treba vsekakor pozdraviti in želeti, da se ne bi ustavilo pri današnjem stanju, ampak šlo pogumno naprej.
SLOVENCI V ITALIJI
Slovenci, ki živimo v sklopu italijanske republike, bivamo na področju treh pokrajin: tržaške, goriške in videmske. U-pravno srno razdeljeni v tri ločene pokrajine. Z ustanovitvijo dežele s posebnim statutom pa se je tudi naš administrativni položaj precej izboljšal, saj smo sedaj v skupnem upravnem organu. S tega vidika je bila torej za nas Slovence ustanovitev
dfežele nekaj pozitivnega. Vendar pa ni juridičnega in upravnega stališča še p ra'* enakopravnosti med Slovenci ,ki bivajo treh pokrajinah.
Medtem ko smo namreč tržaški Sloveti8 prišli pod Italijo leta 1954, na osnovi lo11 donskega memoranduma, so goriški Sl8 venci italijanski državljani že od R’1 1947; najdlje pa so pod italijansko juri-1 dikcijo beneški Slovenci, ki so že ceF stoletje pod Italijo. Tako je torej z Z| vinsko-kronološkega vidika bolj malo P° vezave mpd beneškimi in drugimi Slove11 ci, ki živijo v Italiji.
Nas tržaške Slovence vsaj formalno Š# ti Memorandum. Goriški Slovenci so nel^ liko na slabšem, vendar je njih pologi še kar zadovoljiv (imajo šole, svoje °' ganizacije itd.). Na najslabšem pa so sf veda beneški Slovenci. O njih je bilo toliko napisanega, da nima smisla, da ponavljamo. Ugotoviti je le treba, da J1 tisto stanje nevzdržno, da so predmet ^ rodnega rodomora, ki je po vseh člcA8 ških in božjih zakonih prepovedan. K1 naj napravimo? Se da sploh še kaj n> praviti? To naj bo stalna skrb našega R vega odbora in novoizvoljenega deželni svetovalca.
Kako je naša manjšina glede svojih P^ vic daleč za Južnimi Tirolci in lrancos^' narodno manjšino v dolini Aosta, ni tr^ posebej poudarjati. Z druge strani pa I treba priznati, da je bilo vsaj na Ti^ škem v zadnjem času le opaziti nekaj mikov na bolje, oziroma nekaj močne! politične volje s strani italijanskih vi** nih strank, ki skušajo vsaj dojeti probF matiko slovenske narodne manjšine. ^ šlo je tudi že do prvih konkretnih rež1" tatov. A do rešitve vseh naših glav'11 problemov je še dolga pot, ki bo zah*f vala mnogo truda in močne politi#1 volje.
Do omenjenega lahnega preobrata je P11 šlo prav po zaslugi papeške enciklike cem in terris«, ki se je tako pogub111' lotila reševanja problemov narodnih nia^
Pi
okv
•ni«
obr;
tori
R :
Po
•P
H
•Po
Mii
stej •o ( Mrl Mm N ton Mdj Prh
W
'Mg los Mv; M ]
tiči
•ači
•iiiiii
J05
šin v luči krščanskih načel. Prvi k od
je bil torej storjen, nadaljni zavisijf razumevanja vladnih strank in od življ#1^ ske sile ter iniciative slovenskih politi#1. Dr. DRAGO šTO^
voditeljev.
^1
P ; !pl
ie
I
Mci
Po.
Čcj
lon
kU]
ie
M
-■
iFatima, Fatima.
•	•
ii#
V	letu vere smo... In pozabljamo, da smo tudi v fatimskem letu. Jubilejne slovesnosti
V	Fatimi veljajo namreč za eno celo koledarsko leto — od 13. maja 1967, ko je tja Poromal sam sveti oče Pavel VI. pa vse fo vključno 13. maja 1968, ko bo sklep, zaključek Marijinega jubilejnega leta. Za takrat se predvideva nič manjša množica ta slovesnost kakor je bila 13. oktobra lani.
Ni oporekati, če gre kdo iskat na božjo Pot tihote, zbranosti izven velikih praznikov, ko ga ne moti gneča. Vendar zbranost za molitev, za duhovno obnovo najdeš laglje doma s spočitim organizmom, v duhovnem branju iz svoje knjižnice in klečeč pred tabernakljem v kaki prazni cerkvi ali kapeli, če pa hočeš na božjo Pot ne samo iz sebičnih prosilnih namenov, ampak s plemenitejšim namenom po-večati Marijino slavo, tedaj te tja po mojem mnenju kliče nebeška Mati prav za velike praznike, za velike slovesnosti, ko Se okrog njenega oltarja nagnete vse pol-»o romarjev. S svojo udeležbo povečaš število Marijinih častilcev hkrati z dru-Sirni in množiš njeno slavo in čast. Sredi velike množice in velike »uradne« slovesnosti ob velikem prazniku se boš tudi tolj vnel v ljubezni do Matere božje, pre-iel več duhovnega užitka in več milosti l(i ti bo srečanje s takim dnem ostalo »olj vtisnjeno v srce in um.
In če si ob romanju v daljno deželo Pravično poželiš tudi kaj turističnega užitka — kdo ti ga bo zameril? — nimaš boljše Prilike kot je dan velike množice iz raznih stanov in krajev. In če te mikajo še fepote pokrajin, ki skozi nje potuješ, ni-^aš lepše letne dobe za obisk južnih me-‘teranskih dežel — Španije in Portugalce — kakor je pomlad. Poleti je že vse :ano. Zato bi bilo romanje v Fatimo ji prihodnji 13. maj v vseh ozirih vredno ^Vedbe. Kako bi bilo lepo, da bi skupinica Vvencev iz Trsta in Gorice poletela za
maj v Fatimo. Takole 30 do 40 oseb...
V	teh in takih mislih sem potipal tja
1,1	sem za informacije o »jerpergi«, o ur-*4u v kapelici prikazanj, o avtobusih, ce-in podobno. Pa čujte, kaj odgovarjajo: »čas prijav za prihodnji 13. maj je
kar zdaj. Iz inozemstva imamo že naročila. Ali zdaj ali pa se ni treba niti oglašati več...« In moja drznost je narastla. Rezerviral sem kapelico prikazanj za slovensko pobožnost dne 13. maja zvečer ob sedmih in za 14. maja zjutraj ob sedmih. Skupinska pobožnost ima pravico uporabljati kapelico eno celo uro. Rezerviral sem tridnevno prenočišče s hrano v semeni-škem zavodu Consolate za štirideset oseb. Za manj kot tri dni niti ne sprejmejo;
o	enoposteljnih sobah ni govora za tak dan, vendar hrana in čistoča brez graje. Čudno! Brž za tem sem zvedel, da na Portugalskem niti ne bi dobil večjih avtobusov kakor za štirideset oseb. Po povratku v Italijo sem zvedel, da se tudi v letalskem prometu prakticirajo na splošno le avioni z zmogljivostjo štirideset oseb. Le kdo je vodil moje misli, da sem že v Fatimi začel registrirati število štirideset pri rezervaciji kapelice in prenočišča? Tudi v Madridu sem na pol rezerviral hotel za eno noč, ko sem zvedel, da je v maju najtežje dobiti tam prenočišče.
V	Barceloni sem pobral informacije pre-nočevalne agencije.
Te vrstice nočejo biti kaka turistična propaganda, pač pa pohleven predlog rojakom na Tržaškem in Goriškem ali od koder koli za romanje v Fatimo z letalom nekako takole:
Dne 10. maja odlet iz Ronk (ki bodo takrat odprte za mednarodni promet), postanek v Lurdu eno noč in en dan; prelet Pirenejskega polotoka do Lizbone in z avtobusom v Fatimo za duhovni program, pa tudi nekaj kroženja z avtobusom po znamenitih krajih; potem večji ogled Lizbone z okolico za en dan in eno noč, obisk Madrida od jutra do večera; v Barceloni dve noči in en dan; povratek v Ronke spet na petek 17. maja proti večeru. Seveda se podrobna organizacija izroči določeni potovalni agenciji (dejansko agenciji I.O.T. v Gorici), če se čimprej oglasi kaj interesentov.
Uprava Katoliškega glasa bo zato rada sprejemala morebitne prijave, ki bi mogle dati pogum, da organiziramo zares.
Stanko Žerjal
Nabirka rabljenih predmetov
Prva skupna akcija goriške mladine v °kviru socialne kampanje »Ljudje kakor “ti« bo »bidonville«, nabirka starih in ^rabljenih predmetov, ki leže odveč po Soriških domovih. Vršila se bo 15., 16. in marca. Italijanska mladina bo pobirala Po mestu, Slovenci, skavti in slovenska f°lska mladina pa v Podgori, Štandrežu
1,1	Sovodnjah.
Hodili bomo v skupinah (na rokavih bo-1(10 imeli napise »Abbe Pierre«) in odna-vse predmete na zbirališča, ki bodo Sredi vasi ali župnij. Tovornjaki bodo na-to odvažali vse blago na zbirna mesta na-*rke, ki bodo na goriški postaji, v ma-Crti semenišču in na Solkanski cesti. Nabirali bomo vse predmete, ki so bili Cenjeni na letakih, ki ste jih v tem ^dnu dobili pri maši ali so vam jih "finesli na dom. Seveda, če bo kdo želel kovati za nabirko še kaj bolj dragoce. ^ga, bomo to sprejeli še z večjo hvaležnostjo. Namen nabirke je ta, da se pre-u’alstvo spomni, da je na svetu dve tretji-*** ljudi podhranjenih. Izkupiček bo služil ' Pomoč res potrebnim družinam v Go-če pa bo še kaj ostalo, bo šlo za
'afi
;ne po svetu.
Zelo nam bo koristilo, če boste že naprej pripravili, kar mislite dati, še bolj pa, če sporočite svoj naslov bodisi svojemu župniku ali v Štandrežu kakemu skavtu, v Sovodnjah Brunu Tomšiču ali dr. Silvanu Kerševanu, v Gorici pa se zglasite na skavtskem sedežu, viale XX. settembre 85. Slovenska mladina je namreč prevzela precej širok predel za nabirko in bo težko vso akcijo izvedla v treh dneh. V soboto zjutraj bomo pobirali v Štandrežu, popoldne v Sovodnjah, v nedeljo v Podgori, tam verjetno v sodelovanju z italijansko mladino.
Seveda se zna zgoditi, da se bo zadeva še malo zavlekla. Če bomo utegnili, bomo šli mi pobirat tudi po slovenskih hišah v mestu, ako se bodo prijavile. Pričakujte nas torej! Iznebite se nekoristnih predmetov in hkrati pomagajte vzbuditi današnjemu prebivalcu Gorice in nje okolice socialni čut za bližnjega. S tem boste pripomogli, da bo tudi Gorica doživela dneve Gospodovega obiskanja, saj je bil Kristus tisti, ki je zatrdil: »Kar koli ste storili najmanjšemu teh bratov, ste meni storili!«
Peter Špacapan
VEČERI ZA STARŠE
v ulici Donizetti 3 - v prvem nadstropju
ob sredah in petkih: 20.3., 22.3., 27.3., 29.3.
Predavatelji: zdravnik dr. Rafko Dolhar, učitelj Anton Kostn-apfel, psiholog dr. Danilo Sedmak, prof. Egidij Košuta Govorili bodo
O DRUŽINI V SODOBNEM C ASU
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Vabimo predvsem mlajše zakonce, ki čutijo težo odgovornosti za vzgojo otrok.
Tržaška Marijina družba v ul. Risorta 3
Duhovne vaje bodo letos pred veliko nočjo, ker se bodo potem začela obnovitvena dela v Marijinem domu. Začele se bodo na praznik sv. Jožefa, 19. marca ob 17.30 popoldne in se zaključile v nedeljo, 24. marca. Govori bodo zjutraj ob 6.30 in popoldne ob 17.30 vsak dan. Vabimo tudi druga dekleta in žene, da pridejo h govorom.
Na pustno nedeljo se je sedanja dvorana zadnjikrat napolnila do zadnjega kotička. Veseloigra »Jurčki« je vse spravila
v	dobro voljo. Bogat srečolov je vabil gledalce, da so hitro pokupili vse listke. Gospa Stana Oficija je igralke odlično pripravila, da so hobro igrale in so nastopile v lepih oblekah. S svojo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo je pripravila nešteto iger v sedanji dvorani. Prepričani smo, da bo tudi v novem Marijinem domu skrbela za lepe predstave.
Po vseh odobrenjih svetne in cerkvene
Učenke gospodinjskega tečaja pri šolskih sestrah v Trstu, ul. delle Docce 34 vljudno vabijo
NA SKLEPNO PRIREDITEV
s sledečim sporedom:
• 15. marca 1968 ob 9h zjutraj otvoritev razstave ročnih del in kuhinjskih izdelkov, ki bo odprta do 14. ure 16. marca;
• 17. marca ob 17. uri igra
V	ŽRTVI DO ZMAGE
K številnemu obisku vabijo
TEČAJNICE
oblasti se bodo dela za novi Marijin dom začela v prvih dneh meseca aprila. Trajala bodo približno eno leto. Pričakujemo, da bodo vsi Slovenci v Trstu, zlasti v sredini mesta, razumeli veliki pomen tega Doma in bodo s svojimi prispevki pripomogli, da bomo vse stroške kmalu krili.
Jože Prešeren
Bazovica
Jože Marc — Froncov — 90 letnik. Dne
12. marca je naš cerkveni starešina dosegel častitljivo obletnico: 90-letnico rojstva. Tega se vsi iskreno veselimo in mu od srca čestitamo. Z veseljem smo zvedeli, da mu je poslal čestitke in voščila sam škofov vikar dr. Lojze Škerl. Naš slavljenec se je v svojem dolgem življenju udejstvoval v vsem vaškem življenju: pri kulturi kot dober bas pri zboru, pri gospodarstvu v posojilnici, pri zavarovalnici goveje živine, pri konzumnem društvu. Še
vedno zelo veliko čita. Odlikuje se po pristnem krščanskem mišljenju in narodni zavesti. Prav zato ga je župnija imela za svojega dolgoletnega ključarja. Njegovemu veselju, kakor veselju vseh njegovih dragih sorodnikov se vsi farani iskreno pridružimo in voščimo vse dobro.
8. marec — dan žena — so številne naše žene praznovale 9. marca, v soboto. Zakaj v soboto in ne v petek, nam ni znano. Dejstvo je, da so s tem spoštovale post na petek. Cerkev toplo naroča kristjanom spoštovanje dneva, ki je bil in je dan našega odrešenja. Naroča vzdržek mesnih jedi, dobra dela v prid lačnim, potrebnim, bolnikom, molitev in delo za lastno posvečenje v duhu Jezusove zapovedi: Delajte pokoro! Naj žene ne pozabijo, da je Jezus prvi dvignil ženo iz sužnosti v višino božjega otroka in jo izenačil z možem. Pri njem je dostojanstvo žene zavarovano. Daleč od njega žena spet pade v suženjstvo strasti in izkoriščanja.
Josip Vidmar v Trstu
V	ponedeljek je govoril v mali dvorani Kulturnega doma predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar o temi »Iz slovenske nacionalne problematike«. Predavanje je organiziral SAK Jadran. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem uglednega predavatelja, ki je govoril o za nas vse aktualni temi.
Identificiran okostnjak
Policijske oblasti so po natančni preiska-
vi	identificirale okostnjak, ki sta ga prejšnje teden odkrili dve Ricmanjki v gozdiču pod Ključem. Na podlagi zobne proteze so policijski izvedenci ugotovili, da gre za Sergija Zaccaria, ki se je rodil pred 37 leti v Miljah, stanoval pa je v števerjanu, od koder je izginil pred dvema letoma. Vzrokov smrti še niso dognali.
Drugo zasedanje holandskega pastoralnega sveta
Drugo zasedanje holandskega pastoralnega sveta bo letos meseca aprila. Na njem bodo razpravljali o temi: Misijon, razvoj in mir. V začetku del bo skupščina preučila predelano poročilo o pojmovanju in praksi cerkvene avtoritete, ki je predstavljalo temo študija prvega zasedanja, ki je bilo v Noordvvijkerhoutu od 3. do 5. januarja. To poročilo, ki ga je izdelala posebna komisija, so delegati po odkriti in vedri debati ocenili kot nezadostno in ga vrnili v nadaljnjo preučitev komisiji, v katero so poklicali večje število novih članov.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 17. do 23. marca 1968
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Duhovniški poklic, debata. 21.00 Neverjetni gospod van Meegeren. 22.10 Športne vesti. — Drugi: 18.00 Komedija zmešnjav, drama W. Shakespeara. 21.15 Incident na meji, tv film.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Mina, film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Gospodarski obzornik.
Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Grenka Sicilija, Pirandello. 22.30 Iz prazgodovine. — Drugi: 21.15 Potopitev ladje Indianapolis, drama.
Sreda: Prvi. 21.00 Almanah. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Udar na Kreti, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Spoštovana ženska, C. Goldoni. — Drugi: 21.15 Gor-dol, pester program. 22.30 Gledališka kronika.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Upanje za Charlija, serijski film. — Drugi: 21.15 Otok zakladov, nadaljevanje. 22.15 Iz sveta znanosti.
Sobota: Prvi: 19.35 Duhovna misel za nedeljo. 21.00 Vesela vdova, opereta. 22.15 Od And do Himalaje, serijska oddaja. — Drugi: 21.15 Televizija preiskuje. 22.30 Cavour, življenje, nadaljevanje.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 17. do 23. marca 1968
Nedelja: 9.35 Dobro nedeljo voščimo z Beneškimi fanti. 10.45 Vijavaja-ringaraja -ponovitev. 11.30 Milo za drago - Stan in Olio - am. film do 12.00. 14.15 Rokomet za ženske - Jugoslavija : Nizozemska. 15.15 Rokomet Partizan (Bjelovar) : Dukla (Praga). 16.35 Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah na Jahorini - oddaja TV Sarajevo. 17.55 Morski svetilnik - angleški dokumentarni film iz cikla Človek s filmsko kamero. 19.10 Gora skrivnosti - serijski film. 19.40 Prinčeve norčije - filmska burleska.
Ponedeljek: 18.30 Poklici v prometu - oddaja iz cikla Poklicno usmerjanje. 19.40 Vokalno instrumentalni solisti.
Torek: 18.20 Kolesarska dirka Milano -Sanremo, prenos. 19.00 Med smučarskimi •veterani. 19.15 Svet na zaslonu.
Sreda: 17.15 Zdravnik v hiši - lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 21.35 Belfegor - francoski serijski film.
četrtek: 18.20 Akademski pevski zbor T. Tomšič - oddaja iz cikla Naši zbori. 20.35 Od Ljubljane do Snežnika.
Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 19.05 Tuj kulturni film. 19.35 Niso samo rože rdeče - III. oddaja. 22.25 Koncert resne glasbe.
Sobota: 19.20 Naš globus - zanimivosti v svetu. 21.50 Poslednji Viking - film iz serije Bonanza.
★
VATIKANSKI RADIO
V	SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v.' 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 41,38, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL
ROKOVNJAČI
s humoristično skupino iz Ljubljane bo nastopil 23. marca na Opčinah v Finž-garjevem domu ob 20.30, 24. marca v Bazovici ob 17. in v Dolini ob 20. uri.
Lepo vabljeni!
*°SEFINE STEGBAUER 56 -----
Prevedel J. P.
tfVeS li llcvilc Jezila**«? 44
. Marjetica je svojo bodočo rednico spre-le*a s krasnim šopkom belih narcis.
‘Saj me boste še razvadili,« je dejala j0sPa Thorn tiho. Gretica se je zamislila.
oro je vedela, da ima ona narcise rada, ^ Še nikoli ji ni za svoj denar kupila . akih rož. Bridko je občutila v srcu, da tako malo hvaležnosti pokazala.
j ^ sreči pa ji Joahim Poli ni pustil ^asa za take samoobtožbe. Svoje goste je živahnem razgovoru peljal v cirkus in ^lCer na jahališče. Tam je bilo vse živah-Cirkuški jahalei so se vadili za ve-
I	rt'i nastop. Na trapecu se je v vrato-l^ttini igri gugala Alma del Vares. Pod >olo, na kateri je bil trapez pritrjen, , bila razprostrta močna mreža, ki naj
Pri morebitni nesreči omilila padec in
arovala igralko. Odkar se je Marjeti-
čina mati pri podobni vaji smrtno ponesrečila, so tudi pri vajah vedno napeli to mrežo. Spet drugod so vadili klovni in žonglerji.
Nekaj časa so si ogledovali živahno cirkuško življenje, potem pa je Joahim Poli ukazal konjarju, naj pripelje njegovega žrebca. Najprej je on sam prejahal na njem svojo točko, potem ga je smela zajahati Gretica. Vsa blažena je bila pri tem.
Joahim Poli je hotel voditi konja za povodec, toda Gretica mu je smejoč se branila: »Kar pustite, saj se ne bo nič zgodilo.«
Gospa Thom ni še nikoli, razen tistih par trenutkov v Dernburgu, videla Gretice na konju. Zato jo je bilo strah.
»Otrok, za božjo voljo, glej, da boš previdna.«
»Le nič strahu, mamica!« Žrebec je nemirno stopical, čutil je tujega človeka na sobi. Joahim Poli ga je trepljal po vratu in miril: »Le priden bodi, Hektor!« Ostal je sredi arene z jahalnim bičem v roki. Pa kmalu je videl, da je vsaka skrb odveč. Gretica je trdno sedela v sedlu. Pa
tudi žrebec je kmalu začutil, da ga vodi sigurna roka in je pohlevno drobencljal po pesku.
»Poglej, mamica!« je zaklicala čez čas Gretica. Tudi nekateri cirkuški igralci in nastavljenci so obstali pri svojem opravilu in radovedno opazovali drzno deklico.
Gretica je pognala konje v tek in nazadnje v skok, vedno hitreje, dokler ni že skoro ležala na žrebčevem vratu. Gospa Thorn je kar trepetala od strahu. Šele ko je videla, kako Joahim Poli, ki se vendar razume na konje in jahanje, tako mirno stoji sredi arene, se je tudi ona vsaj za silo pomirila. Gretica je začela konja ustavljati. Ko je že mirno tekel, je zaklicala: »Pozor, gospod Poli! In nobenih skrbi!« Komaj je izrekla te besede, že je stala pokonci v sedlu in galopirala okrog tekališča. Potlej se je zasukala na konju in spet tako, s hrbtom proti smeri, drvela okrog tekališča. Pa se je spet zaobrnila, sedla konju skoro za vrat. V tem hipu se je konj dvignil na zadnje noge — in se ustavil. Gretica je z razvnetim obrazom razjahala.
»Sem mislil, da je ta otrok hčerka moje sestre Kornelije, ko ji je tako podobna.« si je dejal Joahim Poli. Ne, to ni mogoče; zakaj ni si mogel predstavljati, da bi tiha in boječa Kornelija le enkrat samkrat dovolila otroku, da bi tako drzno jahal. Za trenutek ga je obšla ista misel, kot že pred meseci Melanijo: »Zgleda, da je že nastopila kdaj v cirkusu.«
»Zdaj pa dovolj!« je medtem zaklicala gospa Thorn in stopila med Joahima in Gretico. Od strahu je bila še zdaj vsa bleda.
V tem je pristopil k njim neznan gospod: »Halo, Carotti! Si staknil novo umetnico v jahanju za naš cirkus? Takoj sprejmem! Ta deklica ima talent! Nekaj tednov vaje, pa bo lahko nastopila v največjem cirkusu! Če hočeš, bom kar jaz govoril z direktorjem!«
»Gospod Steinfeld,« je predstavil Joahim prišleca in tako pretrgal njegovo ponudbo. »Njegova skrb je, da ostane cirkus na vedno isti umetniški višini.«
»Ne, dragi Steinfeld,« se je nato obrnil k njemu. »Iz te moke ne bo kruha. To ni nikaka cirkuška igralka, temveč bodoča
iililiiiiiliilliliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiii
nadzornica moje Marjetice.«
»Ah, tako! Škoda, zares škoda! Kako je jahala! Vsak čas se lahko oglasite, gospodična mala,« se je obrnil h Gretici. »Kar pridite, takoj vas bom sprejel. Kakor sem že rekel: le nekaj tednov vaje pa boste izvrstna umetnica v jahanju!«
»Že prav, dragi Steinfeld!« Joahim Poli ga je prijateljsko potrepljal po ramenu. »Tokrat ne bo nič. Pač smola.«
Ko je Steinfeld odšel, je Joahim še menil k ostalim: »Zgovoren, a dober človek!
V	svoji skrbi je prvovrsten. Njegovi programi so najboljši.«
Gretica je poslušala te razgovore in obšel jo je ponos. Kako ne? Saj je sama slišala, da bi jo takoj sprejeli v cirkusu, če bi hotela. In samo nekaj tednov vaje, pa bi že lahko nastopala. Vselej, kadar je sedla na konja, se je v njej oglasila kaplja krvi njene prababice. Ni čuda, da si je zato tudi besede Steinfelda dobro zapomnila. Pri odhodu je hvaležno vprašala: »Gospod Poli! Ker ste mi napravili tako veselje, bi vam to rada vrnila. Morda bi vam smela enkrat na violino kaj zaigrati?«	(se nadaljuje)
RADIO
TRST A
AKCIJA »LJUDJE KAKOR MI«
Na svetu je še mnogo revnih ljudi; da bi jim pomagala, bo
goriška mladina pobirala vse, kar v vaših domovih preostaja.
15., 16. in 17. marca bomo šli po vaših hišah nabirat
PAPIR: revije, knjige, časopise, lepenke in škatle vseh vrst
CUNJE: odrezke blaga, zavese, stare obleke, vrvi, preproge, odeje, blazine, žimnice
STARO ŽELEZO: orodje, kuhinjsko opremo, štedilnike, baker, svinec, cink, pločevino, železo, aluminij, lonce, posodo
STARO POHIŠTVO: omare, omarice, zaboje, stole, naslonjače, postelje
in vse, kar je odveč pri hiši. Čakajte nas! Izkoristite to priliko
in se znebite vsakega nekoristnega predmeta. Tako boste pomagali tistim, ki so v stiski.
Ne bomo pobirali denarja!
Drugi morda potrebujejo, kar vam ne koristi.
Prodorni uspeh akcije „ Ljudje kakor mi“
Abbe Pierre zaradi bolezni Gorice še ni utegnil obiskati, a ga pričakujemo prihodnji mesec. Toda od njega zamišljena socialna akcija »Ljudje kakor mi« je že dosegla v našem mestu svoj prvi veliki uspeh z večernim bedenjem, ki je bilo v četrtek, 7. marca zvečer v kapucinski cerkvi.
To bedenje, ki naj bi mladino iz Gorice združilo v skupni molitvi za lačne in potrebne po svetu, odprlo pot do src naših ljudi in duhovno podprlo navzočnost p. Pierra med nami, je pokazalo, da si mladi rod želi akcij, ki so prežete ljubezni do bližnjega in da je mnogo takih, ki so navidezno brezbrižni le zato, ker jim nihče ne da priložnosti, da bi se v delu za bližnjega izgorevali.
Sicer je res, da so mnogi manjkali, kajti v Gorici je nad 3000 študentov in če bi bili prišli v večini, bi zmanjkalo prostora tudi v kapucinski cerkvi; toda kljub temu ostane veselo dejstvo, da so prišli predstavniki vseh mladinskih organizacij in mnogo šolske mladine. Nekaj novega je bilo tudi, da smo sodelovali kot skupina tudi Slovenci ter po slovensko molili in peli.
Bedenje se je pričelo s slovensko in italijansko pesmijo, čemur je sledilo branje dveh beril, ki govorita o revežih in bogatih, navzoči pa so glavne misli v dveh zborih ponavljali, na koncu pa še prosili, da bi se položaj revnih in lačnih na svetu izboljšal. Vmes je bilo še branje evangeljskega besedila o čudežnem pomnožen ju kruhov in rib v obeh jezikih. Navzoč je bil tudi g. nadškof msgr. Cocolin, ki je poudaril veliki pomen tega srečanja v molitvi in si obetal obilen blagoslov za bodočnost Gorice, če bo njena mladina nadaljevala svoja prizadevanja po tej poti.
' Slovenci smo tvorili kar tretjino navzočih. Na italijanske tovariše smo napravili močan vtis s svojim petjem, ki je res naš zaklad, kjer koli že nastopimo. Čutili smo, da naša prisotnost in pesem nista nikogar vznemirjali. V Gorici se ustvarja novo ozračje strpnosti in ni več daleč čas, ko bomo sodelovali na področju organiziranega apostolata vsi, ki smo člani Cerkve brez ozira na jezik in kri.
P. š.
Štandrežci zahtevajo pravične cene za svoja zemljišča
V sredo, 6. t. m. zvečer so se zbrali na posvetovanje štandrežki kmetovalci, katers posebno skrbi zadeva odvzema zemljišča na področju, kjer bo nastal nov mednarodni prehod med železnico in goriškim pokopališčem. Kakor znano, se je Slovenska demokratska zveza vedno zavzemala za koristi naših kmetov in zagovarjala načelo, da jim je treba plačati pravično tržno ceno za zemljišča, ki jih hočeš nočeš morajo odstopiti zdaj za ta zdaj za drugi namen.
Tudi v tej zadevi so se izvoljeni zastopniki SDZ zavzeli za čim bolj ugodne cene, da ne bi naši kmetovalci trpeli škode. To je bil predmet razgovora tudi v okviru večinskih strank, ki so ga ravno svetovalci SDZ sprožili.
Sestanka v Štandrežu, ki ga je sklical predsednik društva neposrednih obdelovalcev g. Pavletič, sta se udeležila tudi predstavnik združenja Neposrednih obdelovalcev zemlje (Coltivatori diretti) iz Gorice ter občinski odbornik prof. Bratina.
Kmetje so izrazili zaskrbljenost glede svojega obstanka in bodočnosti, saj jim zemljo zaporedoma zasegajo. Glede cene same so se soglasno sporazumeli, da zemlje ne bodo dali kar tako tjavendan in da se bodo skupaj pogajali za pravično ceno.
Tako je prav! Kmetje držite skupaj in skupaj odločajte!
Doberdob
V nedeljo, 10. marca je pri drugi sveti maši lepo spregovoril msgr. dr. Rudi Klinec o važnosti in potrebi župnijske dvorane v današnjih časih. Vsako leto je v dosedanji župnijski dvorani več verskih in kulturnih prireditev, a je prostor v resnici neprimeren. Vsem, zlasti mladim, je treba nove velike dvorane, katera bo letos zrastla, ker ima že vsa odobrenja iz Rima in Gorice. Vsi naj bi jo po svojih močeh podprli, saj bo v korist vsemu ljudstvu. Odpre naj se nabiralna akcija, katera bo objavljala v »Katol. glasu« darove dobrih ljudi, kakor to delajo drugi. »Na delo, ker resni so dnovi (dnevi), a delo naj Bog blagoslovi!«
V torek, 12. marca je za dekleta predaval devinski dekan g. Ivan Kretič o perečem vprašanju razporoke. Naglasil je važnost pravilnega izobraževanja in življenja v mladosti, da se ne poročijo nepremišljeno ali nepripravljeno, kajti le iz duševno in telesno zdravih parov rastejo zdrave družine. Navedel je statistiko v deželah, kjer naraščajo z razporoko tudi spolna razbrzdanost, umori in neuravnovešenost. Zato tudi molimo za pravo pojmovanje sv. zakona!
S TRŽAŠKEGA
Poslovilni večer karabinjerskemu maršalu
Pred dvema tednoma je naša vas priredila poslovilni večer na čast karabinjerskemu maršalu Vittoriu Sardelli-ju in njegovi soprogi ge. Fernandi. Komandant Sardelli je prišel v Bazovico kot prvi karabinjer leta 1954 in je tu vršil službo kot pravičen, človeški in krščanski mož. Zato je užival vsa leta veliko spoštovanje vseh vaščanov in to spoštovanje je prišlo najbolj do izraza na poslovilnem večeru, ko se je okrog njega in njegove gospe zbralo nad dvesto oseb. Večer se je vršil v Slomškovem domu. Prisotni so bili tudi vsi karabinjerji bazoviškega okraja in krajevne oblasti. Vsa vas je prispevala, da je poslovilni večer lepo uspel in da je g. maršal odnesel iz Bazovice ne le prepričanje o našem spoštovanju, temveč tudi lepe darove: Lukežičevo »Bazovico«, knjigo »Umile Carso« in bogat album s slikami iz Bazovice, Gropade, Padrič in Lipice. Gospe Sardellijevi, ki se je odlikovala po pristnem krščanskem življenju, je ga. Valerija Preslova v imenu bazoviških žena poklonila slovenski namizni prt. Dekleta v narodnih nošah so odhajajočima stregla pri zakuski. Oba vaška pevska zbora, cerkveni in Lipa, sta zapela nekaj umetnih in narodnih pesmi. S tem hvalevrednim dejanjem je Bazovica pokazala, da zna ceniti dobroto, pravičnost in iskrenost ne glede na jezik in položaj, če bi vsi voditelji in predstojniki postopali človeško, pravično, krščansko, bi ne bilo na svetu ne revolucij ne gverile ne vojske.
Spored od 17. do 23. marca 1968
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih). 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih). 13.15, 14.15. 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Črni gusar«. Dramatizirana zgodba. Tretji del.
12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 in 13.30 Glasba po željah. 14.30 Nedeljski, vestnik. 14.45 Popevke za nedeljski popoldan. 15.30 »Veliki igralec«. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 18.00 Koncert v miniaturi. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: R. Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40 12.10 Pomenek s poslušavkavi. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Brucknerjevega in Malhau-dovega opusa. 19.30 Postni govori: msgr. Jakob Ukmar: »Sveti Pavel - učitelj vere«. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Milan Lipovec: »Krst«. 22.30 Slovenske ljudske pesmi v predelavi Matija Tomca in Zorka Prelovca.
Torek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Praznovanje sv. Jožefa. 11.00 Iz koncerta orkestra Glasbene Matice, ki je bil v Kulturnem domu v Trstu 14. januarja letos. 12.00 Iz slovenske folklore. R. Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«. 15.30 »Gospa Judit«. Izvajata Branka Verdonik in Jožko Lukeš. 16.25 Izbor iz operet »Dežela smehljaja«, »Splitski akvarel« in »Scugnizza«. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (10) »Severozahodni in severovzhodni pomorski prehod«. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.30 Sergej Prokofjev: »Ognjeni angel«, opera v petih dejanjih.
Sreda: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40.
12.10 Liki iz naše preteklosti:. »Josip Ru-stja«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 18.30 Slavni solisti v Trstu.
19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert, ki je bil registriran v občinskem gledališču G. Verdi v Trstu 5. januarja 1967.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Ruska revolucija po petdesetih letih: »Kako je reagirala zahodna diplomacija«. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: M. Kacin: »Neoklasicizem in Vin-cenzo Monti«. 18.30 Sodobni italijanski skladatelji. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Izpoved Frančiški«. Radijska drama. 22.30 Skladbe davnih dob neznanih avtorjev iz »Das Glog-auer Liederbuch«.
Petek: 11.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.40.
12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.00 Beri, beri rožmarin zeleni, ljudski pevci in pesmi. 18.30 Iz koncerta, ki ga je priredilo društvo Agimus in je bil registriran 14. aprila 1967. 19.00 Novele 20. stoletja: Miško Kranjec: »Pomlad«. 19.30 Postni govori: msgr. Lojze Škerl: »Sv. Jožef - junak v veri«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz starih časov. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 20. oddaja. Satira in komika. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Klavdij Grbec: »Uporaba plastičnih mas«. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Sestanek s Fansi. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Žrtev spovedne molčečnosti«. Četrti del: »Zasliševanje«.
Jugoslovanski konzul obiskal
goriškega nadškofa
Generalni konzul jugoslovanske republike v Trstu inž. Marijan Tepina je prejšnji četrtek, 7. marca skupaj s konzulom Jožetom Gačnikom opravil vljudnostni obisk pri goriškem nadškofu msgr. Petru Co colinu. Bil je to prvi obisk te vrste v Gorici in ja zato razumljivo vzbudil precejšnjo pozornost tako med občinstvom kakor tudi v deželnem tisku. Razgovor je bil prisrčen in je trajal dalj časa, saj je znano, da je g. nadškof prijeten družabnik, pa tudi velik prijatelj Slovenije, kjer ima več sošolcev iz časov bogoslovnega študija v Gorici. Ob koncu se je msgr. Peter Cocolin dal fotografirati z uglednima gostoma. Pozornosti jugoslovanskih predstavnikov do višjih cerkvenih oblasti na Goriškem smo veseli tudi zamejski Slovenci, saj je izraz novega vzdušja, ki ga je ustvaril zadnji koncil.
Prizor iz zadnjega dejanja igre »Martin Krpan«: minister Vrban jezno daje Krpanu dovoljenje, da sme prenašati sol
ZA KMETOVALCE
Prispevki za kokošjerejo in čebelarstvo
Kmetijsko nadzomištvo v Trstu nudi za svoje področje sledeče ugodnosti: 1. 30% prispevka za nakup enodnevnih piščet za rejo nesnic. Naročila veljajo za najmanj 50 do največ 200 piščet. 2. 35 % prispevka za nakup " kokošjerejske opreme kot so krmilniki (navadni, pokončni in strojni), napajalniki vseh vrst, skupinska gnezda itd. 3. 35% prispevka za nakup sodobnih panjev in čebelarske opreme. Posebno priporočajo Žnidaršičeve panje in vso ostalo opremo, ki jo rabijo čebelarji.
Za prispevek je treba vložiti nekolkova-no prošnjo na kmetijsko nadzomištvo v
SLOVENSKO KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) V GORICI
vabi na predavanje, ki ga bo imel v okviru ciklusa o novejši slovenski zgodovini dr. VALENTIN INZKO iz Celovca prihodnji četrtek, 21. marca o!) 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici o temi:
KOROŠKI SLOVENCI MED OBEMA VOJNAMA
len
Trstu. Kasneje bo treba predložiti v treh izvodih račun tvrdke, ki je dobavila blago. Kmetijsko nadzomištvo sprejema prošnje v svojih uradih v ulici Ghega št. 6 vsak delavnik ob 8.30 do 12.30 razen ob sobotah.
Obračun za gorivo UMA
Do 31. marca morajo lastniki kmetijskih strojev predložiti uradu za kmetijske stroje UMA obračun za gorivo, ki so ga prejeli in porabili v letu 1967. Potem šele bodo lahko prosili za gorivo, ki ga bodo predvidoma rabili v letu 1968.
OBVESTILA
ROMANJE V ALTOTTING, OBISK DACHAUA IN OGLED MuNCHNA. Ne odlašajte do zadnjega trenutka vpisati se za skupno romanje na Bavarsko, ki bo od 8. do 12. julija. Zadnji rok za vpis je 21. april, t. j. nedelja po veliki noči. Pri vpisu je treba plačati vsaj 10.000 lir, celotno vsoto 39.500 lir pa do 9. junija. Za potovanje je dovolj veljavna osebna izkaznica.
»Beri, beri rožmarin zeleni« je naslov nove oddaje postaje Trst A, ki bo na sporedu, začenši s 15. marcem, vsak petek ob 18.00 uri. Podnaslov je »Ljudski pevci in pesmi«. V tej oddaji bo postaja Trst A seznanila poslušalce s posnetki pristne ljudske glasbe, ki jo načrtno zbira po vseh krajih, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. V prvih mesecih bodo v oddaji pesmi z Opčin, iz Doline in Sv. Križa na Tržaškem, iz Štoblanka in Trinka v Benečiji ter ljudske pesmi in plesi iz Bile v Reziji.
Drugi javni koncerl s sodelovanjem deželnih solistov, ki ga je postaja Trst A italijanske radiotelevizije pripravila v tej sezoni, bo v sredo, 20. marca ob 21. uri v avditoriju »A« našega sedeža v ulici Fabio Severo 7. Sopranistka Milena Pertot Skam-lec in pianist Vladimir Koblar bosta izvajala samospeve tržaškega skladatelja Marija Kogoja. Vabila bodo občinstvu na razpolago v veži sedeža na dan koncerta.
Vabimo na tradicionalni praznik sv. Jožefa v Ricmanje. Verski obredi v cerkvi bodo takole: Sv. maše ob 8" in 9.30 z mladinskim petjem, ob llh slovesna in ob 17” slovesna. Popoldne ob 14B sv. križev pot in ob 15.30 večernice. Prilika bo tudi za velikonočno spoved.
Tiskano mašno slovilo (kanon) v sle^
venščini, ki ga bodo duhovniki molili P!Polm občestvenih mašah od 24. marca dalje, j' prispelo v Gorico. Gg. duhovniki ga lahk1^" dobijo v Alojzijevišču v Gorici pri msgi j,,
F. Močniku. Cena izvodu 125 lir.
F. f
DAROVI:
Za Katoliški dom: U. Z. 3.000, 25.000; N. N. 10.000; S. J. 20.000;
5.000; N. N. 5.000; C. M. 5.000;
10.000; Marijina družba 10.000; V. V. 2.000 Veronika Zavadlav v spomin na pok. brat1
»odi
«iil
*ato,
Vic
*irru
N. > ‘Sini N. l^ili i •eres-Dri
Alojzija 2.000; Bremec Štefanija 2.000;
N. 2.000; N. N. 2.000; N. N. 2.000; N. tfb L000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.00«! v spomin na Viktorjevo mamo daruje Vi i kica 2.000 lir,
Za Zavod sv. Družine: Hladnik Terezij* Švica, 3.000; dr. Ubald Zaleteo 2.000; Otoi f* d Muhr namesto cvetja na grob pok. ravrf tel j a dr. Perhavca 1.000 lir.
Za Marijanišče:	Družina	Petaros-Cu('
man v spomin pok. Ivana Zobca 2.500: namesto cvetja na grob pok. Ane Gor^ družina inž. M. Sosiča 5.000; bivši goje nec ob zaključku univerzitetnih studii', 5.000 lir; za revne dijake N. N. 5.000 l>r Za svetoivanski Marijin dom v Trstu Zbirka v februarju 223.830; med drugih njeg ga. Ivanka Knez v počastitev spomina P® bese
kojne Gilde Slavec 10.000; T. K. 20.000 li
Za Marijin dom v ul. Risorta 3: Bajd ^ n Marija 5.000; F. G. 1.000; F. R. 1.000; n» birka 25. februarja 82.000; S. J. 30.000 Štoka Pepca 1.000; Terčon Bernarda 20.000 M. J. 20.000 lir; N. N. 5.000; Rolli Karme« 3.500 lir.
N. Ivanka za misijone 2.000; za Alojzija višče 1.000: za Zavod sv. Družine 1.000' za katoliški tisk 1.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog fl vrni, pokojnikom pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI DOM V GORICI
V nedeljo, 24. marca ob 16.00
Fran Levstik - Joža Vombergar
MARTIN KRPAN
Satirična komedija v petih dejanjih in devetih slikah Igro je pripravil g. Vinko Zaletel, predvajajo jo pa koroški igralci v Levstikovem starinskem, slovensko čistem in klasičnem jeziku.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI1 Kulturni dom
Halo Svevo - Tullio Kezich
ZENOVA IZPOVED
(La coscienza di Zeno)
Drama v dveh delih
Prevod: M. Jevnikar; režija: J. Babič Ponovitve: V soboto, 16. marca ob 20.30, predstava za slov. šolnike. - V nej deljo, 17. marca ob 17. uri, abonma: nC' deljski pop., red. D - V ponedeljek, 18' marca ob 20.30, abonma: športni, red H - V torek, 19. marca ob 17. uri, aboii' tna: okoliški, red E..
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkoti* predstave pri blagajni Kulturnega do' in a; ob nedeljah in praznikih samo eii° uro pred pričetkom predstav. RezervU' cije na tel. 734265.
OGLASI
Za vsak mm višine v širim enega stolpe3 trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 1 davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močn' Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
jvn s len, gejt Sv j
(j.
w
Bil
itojj
iahlc
«ev. »a s lovi Ijstr