Kako se briga Kmetijska družba v Gradcu za blaginjo kmeta. Na Spodnjem Stajerskem se je pridelalo letos toliko sena, da ga je marsikateri kmet imel odveč za domačo potrebo, posebno ker se je zmanjšalo stevilo živine. Da se ne bi štajersko seno izvažalo iz dežele, je Kraetijska družba v Gradcu zafiela delovati na to. da bi štajerski živinorejci s pomocjo triodstotnega po^ sojila si nakupili mlado plemeno živino na Ceškem, kjer je bila letos zelo huda suša in se je pridelalo prav malo živinske krme. Poljedelsko ministrstvo je hotelo nakupovanje živine na Ceškem podpirati. Ziadružna zveza v Mariboru je sprejemala za Sp. Stajersko priglasitve za nakup živine. Okrog 500 kmetovalcev iz Spodnjega Štajerja se je oglasilo za to živino. Zadružna zveza je izvedlavsepredpriprave, prosilci so podpisali obvezna pisma, naznanili poroke za posojilo, ie Kmetijska družba še pi vedela, odkod dobiti denar za nakup živine. Cele tri mesece je Kmetijska družba to zadevo vlekla; gospodje v Gradcu, ki imajo drugače vedno polna usta za blaginjo kmeta, niso iineli easa, v treh mesecih poskrbeti za potrebno posojilo, bodisi od države ali od denarnih zavodov. Cakala je slavna Kmetijska družba tudi, da so najboljšo živino na Ceškem že meseca septembra pokupile gospodarske organizacije iz Galicije, cakala je ta družba tako dolgo, da je kmet sedaj brez potrebne živine, ni mogel izrabiti lepe letošnje pase in ima tako po krivdi družbine počasnosti sedaj nemalo gmotno škodo. Cena živini na Ceškem je bila avgusta in septembra že primeroma nizka, a sedaj se je cena isti tako povzdignila, da je živina na Ceškem skoraj dražja kot pri nas. Tako nosi Kmetijska družba krivdo, da se marsikateri živinorejec sedaj, k'o že zima trka na duri, nima potrebne živine, ker je čakal na živino iz Ceškega. NaŠi poslanci so se na Dunaju za vso zadevo živahno zanimali. Poslanec dr.. Korošec je v poljedelskem ministrstvu veSkrat posredoval v tem oziru. A dasiravno je bilo poljedelsko ministrstvo za vso zaclevo zavzeto in je hotelo nakup živine podpirati, se je vendar raoralo ozirati na mnenje Kmetijske družbe v Gradcu, ki se ]e naposled izjavila proti temu, da bi se s pomocjo triodstotnega posojila nakupila živina iz CeSkega. Poslanec dr, VerstovSek je v draginjskem odseku državnega zbora ostro prijemal Kmetijsko družbo radi njenega eudnega postopanja. Poslancu je sekcijski načelnik poljedelskega ministrstva, Ertl, poja.snil zadevo, iz katere jasno sledi, da Kmetijska družba po svojem sedanjem nastopu res ne more vživati zaupanja pri našem Ijudstvu. Kmetijska družba hoče sedaj, da bi spodnještajerski živinorejci nakupili potrebno živino na Gorniem Stajerskem.. Na to namero graških nemSkonacionalnih gospodov, spodnještajerski kjnet ne bode nasedel. Gornještajerci bi radi najslabšo živino prodali za drag denar Spodnještajercem. To ,,pomoč" Kmetijske družbe mi kratkomalo odklanjamo. Brez take gornještajerske živine bomo že še izhajali. Kakor se je ponesrečila že marsikatera akcija Kmetijske družbe, tako so je tudi ta. Nismo zastonj že večkrat povdarjali, da Kmetijska družba, taka kot je sedaj, ne niidi, pa tudi ne bo nudila naSemu kmegkemu ljudstvu potrebne pomoči. Ponesrečena je njena živinorejska akcija; mi spodnještajerski živinorejci pa imamo še precej ve5 pritožb, posebno glede delitve podpor iz zaklada za povzdigo živinoreje. Menda iraamo slovenski kmetje saino pravico Bitati poroŽila, kako se podpore iz tega zaklada delijo na Srednje in Gornje Stajersko? Dokler se bo v Kmetijski družbi delalo po starokopitnem in poSasnem ter enostranskem načelu in dokler ne dobimo lastnega oddelka Kraelijske družbe za Sflodnji Stajer, v katerem bode imel odločilno besedo slovenski kraet, tako dolgo nimamo od Kmetijske družbe pričakovati pomoci za naš gospodarski napredek. Ni naš namen, agitirati za to, da bi naši somiSljeniki izstopili iz družbe, ne, ampak zahtevajmo odločno, da se Kmetiiska družba preustroji tako, da bo res prinašala koristi onemu, za katerega je ustanovljena, kmetu. Glavno besedo v družbi imajo nemški graščaki in gosposki ,,kmetje" iz mest. Kako poznajo ti ljudje težnje slovenskega kmeta, si lahko mislimo. Žatorej pridno pristopajmo h kmetijskim podružnicam, da tem mocpeje ponovimo svojo zahtevo po saniostojm Kmetijski družbi za Spodnji Stajer!