Časopis s podobami za slovensko mladino.
Štev. 2. ^VLjubljani hTebruarja 1877.~ Leto VII.
Ikirajf
„IV(iè so cvetlice ljube ?" V zemlji počivajo, apč; „Gorka odeja jih krije . Brani viharju, ki vije.
„Kdé-li so ptičice zdaj?" V daljni zletele so kraj, Kdčr zeleneče so veje ; Tamkaj jih solnčece greje.
„Kam so otroci prešli ?tt V sobi so blizn pe$i; Cesto ubožcem se toži Bridko po ptici in roži.
Ko vzdràmi se svét, Spomlàdnje ogrét:
Rodé se cvetlice. Da hitro glavice Na dan pomole. Prijazna očesca Od pro in peresc». Ter v zrak zadehté.
In deva premila Pošilja vabila Cez morsko ravfin. Da ptičic kerdelo Pripoje veselo Na kraj mu poznan.
Naproti otroci Jej širijo roci, Vriskàje glasno; Pozimske iz ječo Hite hrepeneče Na polje cvetnó.
In solnčnati logi, Vsi polni v okrogi Nedolžnih ljudij In tifijega petja In mladega cvetja In rajskih so dnijl
LujisM Pcyakota.
Otroci, varujte se slabih tovarišij.
Janko je bil jedrni sun očeta Borovšfika. bogatega trgovca v mestu P. Nij treba, da bi vam pripovedoval, kako zelò ga je oče ljubil, in kako ga je mati njegovala ter pazila nanj kakor na zenico v lastnem očesu, gledala in varovala ga. da bi niti muha ne padla nanj.
A Janko je bil ljubezni svojih staršev tndi vreden, ne toliko zato, ker je bil njihov jedini otrok, marveč zato, ker je svoje starše imel rad, ker jim je dobro z dobrim povračsval t j. ker je bil dober in pokoren otrok. Vie majhen deček pazil se je, ila ne bi dobrih staršev razžalil bodi si s katero koli rečj6 ter jim delal žalosti, ki toliko zanj skrbé. Njegova obleka je bila vedno snažna, lica in roke umite, lasjé lepo počesani, a njegove igrače so bile zmirom v najlepšem redu. Janko je nìé s svojim vedenjem kazal, da svoje starše ljubi in spoštuje, ter si je prizadeval, da bi jim delal veselje.
In pozneje, ko je začel hoditi v šolo, tu bi ga še le morali videti, s kako pridnostjo in strpljivostjo se je učil. Njegove naloge, ej — ko bi je bili videli, kako natančno in lepo so bile izdelane! Bile so brez pogreška, čiste, brez vsega madeža, a pisane tako lepfi, kakor da bi je bil pisal učitelj sam. Nikoli nij bilo slišati, da bi se bil Janko s tem ali ónim součencem razprl ali še celò pretepal. Prepirljivih in nespodobnih tovàrisev se je skrbno izogibal ter se je ravnal vselej po pametnih iti omikanih Ijudéh. Robatih in surovih otrok nij posnemal. Nij čudo torej, da ga v šoli nij bilo treba nikoli svariti, a še manj kaznovati. Da vam ob kratkem povem : Janko je bil pravo veselje svojim učiteljem, a dika in ponos svojih staršev.
Tak je bil Janko v ljudskih šolah, a tak je bil tndi na gimnaziji (latinskih šolah), katero je v domačem mestu obiskoval.
Znabiti, da bi bil Janko večkrat zašel s pravega pota, ali oče so ga znali vedno z lepimi opomini in mali z blagimi in dobrimi nauki pridržati na potu kreposti in vseh lepih čednosti. Posebno oče so ga znali lepo pod-učevati in npoininjevati, kakošne prijatelje naj si izbira in kako skrbno naj gleda, s kom se druži, ker ravno slabi prijatelji in toviriši so najhujše zl6 za nedolžnega mladeniča. Večkrat so mu rekli : „kdor se smole dotakne, osmoli se" in „slaba tovarišija je nedolžnosti inorya." In res je bilo vse lepo in dobro, dokler je bil Janko še doma pod varstvom svojih skrbnih staršev, a prišel je tudi za njega čas — ko dovrši latinske šole — da se mn je treba ločiti od preljubih staršev in se podati v tuji svet, da ondu nadaljuje svoje nauke in se pripravi za svoj prihodnji stan.
Janko si je izbral odvetniški stan in zato je moral po očetovej želji na Dnnaj, da se ondu uči pravoznanstva. A na Dunaj so ga oče zato dali, ker so si mislili, to je veliko in lepo mesto, tu se more človek mnogo koristnega naučiti, mnogo lepega videti,'in najbolj za svoj prihodnji stan izobraziti
Cas pride in Janku se je treba posloviti od starSev. Voz ga čaka uže zunaj pred hišo, da ga popelje do železnice. Mati, vsa v solzah, objema ga in poljubnje, a oče, predno mu dadi zadnji poljubek, popriinejo z žalostnim in resnim glasom besedo ter mn rekó:
„Preljubi sin! Zdaj otideš iz domačega kraja v tty kraj. kjer te ne čakajo ne oče ne mati, ne brat ne prijatelji, da bi ti svetovali, kadar ti je
svetovanja treba, in ti pomagali, kailar si pomoči potreben. Poslušaj torej moj svèt in globoko si zapiši v srce moje besede, ki sem ti jih v tvoj dušni in telesni prid nie večkrat dal, a najbolj to. kar ti danes pri tvojem slovesn iz domače hiše na srce pokladam. Bodi previden pri izbiranji ljudi, s katerimi ieliš občevati, a posebno se pazi, koga si izbereš v prijatelja in zvestega toviriša. Pri tem izbiranji se posebno varuj prilizovalcev, ker oni ti ne bodo nikoli pravi prijatelji. Prilizovalcev ne smeš poslušati, ako hočeš biti srečen. Za prijatelja si izbiraj vselej boljšega človeka od sebe in tacega, ki je vedno pripravljen, da ti pred oči stavi tvoje pregrcške ; tako boš s prijateljem vred v dobrem bolj in bolj napredoval in ravno to je pravi namén zvestega prijateljstva. Izogibaj se hudobnih tovarišij kakor samega pekla. „Občuj vedno le s plemenitimi ljndmi, in tudi ti se poplemenitiš ; ako pa živiš z volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje", pravi neka domača prislovica, ki je tudi resnična. Te moje besede naj ti bodo vedno na pameti, pa boš gotovo srečen. In zdaj idi z Bogom, ljubi moj Janko, Bog in njegov angelj naj te vodi !"
In tako je otišel Janko z žalostnim srcem in solznimi očmi iz očetove
hiše; dolgo so gledah žalostni starši za njim.
♦
* *
Janko je na Dnnaji. Zdelo se mu je, kakor da bi se bil prerodil v novo življenje. Tu je vse drugače kakor doma v njegovem rddnem kraji. Velike iu lepe hiše, množica in različnost prebivalcev, živahno gibanje ljudi, različna razveseljevanja, vse to ga je zelò zanimalo, vse to je gledal in občudoval s pozornim očesom, a vendar je Janko pri vsem tem ostal dober mladenič in knjige so mu bile äe vedno najboljše prijateljice.
Tako je	gostilnicein
trajalo nekaj časa. A kmalu se je naveličal lepote iu krasote velikanskega mesta, čutil se je o-samljenega in se je dolgočasil. Da bi se izognil
druga javna razveseljevanja, katerih je naDu-najibrezšte-vila. To je bilo našemu Jankn lehko ker je imel bogate starše. A n^j bi bil uže delal
____po svojej
nemu živ- ^B^&HTfllj^UGIl! W\	voljirasera-
ljenjn, začel	IS^PJ'J 1 ,A Jpyj doval svoje-
je zahajati v	ga mladega
gledališča,	življenja,
ako bi le ne bil pri tem pozabil lepih očetovih naukov. Toviriši, ki so ž njim občevali, zapazili so kmalu, da ima Janko bogate starše, zatorej so se ga prijeli in rekel bi skoraj trgah za njegovo prijateljstvo. Vsak si je prizadeval, da mu pokaže svojo prijaznost in Jjubcznjivost.
Janku je to zeli dopalo, in ker je bil še neizkušen mladenič, mislil si je, da je vse to suho zlatd, in da je v družbi najboljših prijateljev. Zatorej jih je rad poslušal in jim storil vse, kar so mu rekli. Hudobni torfriši so ga vabili zdaj sem zdaj tji in so ga nagovarjali zdaj na to, zdaj na fino, a ubogi Janko je moral vedno le dajati in trošiti Po gostilnicah se je dan in noč dobro jedlo in pilo, a vse to na Jankov račun. Nij čndo potem, da je Janko vrgel knjige v kot in vsak dan bolj zanemarjal šolo. Vesela družba in zabava mn je bila vedno na pameti.
Oče so bili iz začetka tiho ; pozneje so ga vendar začeli opominjevati in popraševati, čemu da mu je treba vedno toliko denarjev, a vzkratiti mu ipak nijso mogli ničesar. Tako je minulo leto. Janka o šolskih počitnicah nij bilo domóv. To se je dobremu očetu za malo zdelo. A našel se je tudi prijatelj, ki je očetu povedal, kako stoji z njegovim sinom Jankom.
Zdaj je bilo očetn zadosti. V prvem hipu sklenejo sami po njega iti in ga domćv pripeljati. Ali mati so ga začeli tolažiti rekoč, da z Jankom znabiti vendar nij tako hudo, kakor si on misli, in če bi bil Janko tudi kaj hudega storil, dober otrok je bil vendar zmirom in se utegne poboljšati, ako mu oče svarilno pismo napiše.
To je očeta nekoliko potolažilo, sedejo za mizo in pišejo Janku naslednji list :
„Preljubi moj sin!
Kakor se mi dozdeva. — a prav za prav sem tega tudi prepričan — zgrešil si pravi pot in nijsi več tist Janko, kakor si bil nekdaj. Ti si se pokvaril. A temu je vzrok to, ker si pozabil moje dobre nauke in opomine. Na prošnjo tvoje ljube matere te zdaj še zadnjikrat opominjam, da se poboljšaš in popraviš svoje zanikamo življenje. Pošljem ti tudi denarje, katerih si me prosil. Ako se pa še zdaj ne poboljšaš, primoran bodem s teboj vse drugače ravnati Z Bogom!
Tvoj oče
Ivan BorovMttk"
Janko prejemši očetov list, probere ga popolnoma hladnokrvno, in ■— čujte otroci, kam ne pripelje človeka slaba torarišija — sede in namesto da bi se bil očetn zahvalil za njegove dobroto in mu obljubil poboljšati se, napiše mu ta-le odgovor:
„Ljubi oče!
Meni se dozdeva, da vam nij toliko do tega, ali sem jaz na pravem ali na krivem potu, marveč da vam je le žal vaših denarjev, ki je izdajate za mene. — Kar se mojega življenja tiče. mislim, da sem užč toliko pameten, da tudi brez vaših opominov vem, kako mi je treba živeti.
Kaposled vam še toliko povem, ako nijste mislili za mene denarjev trošiti, nijste se tudi nikoli brigali, da se kaj prida izučim.
Vaš sin
Janko."
Lehko si mislite otroci, kako je bilo očetu pri srci, ko je to pismo prebral. In kako je bilo ubogej materi, ko jej oče podä pismo z besedami : „evo ti tvojega dobrega in pokornega otroka Janka!"
„In kaj nameravaš zdaj storiti" reče s solzami t očeh nboga mati.
„Pisati mtt hočem — odgovori oče — da se takój spravi domóv. ali pa da se več ne imennje mojega sina. Jaz mu ne dam nobene podpore več."
Tako je tudi bilo. Ali Janko ne gré domóv, marveč tudi dalje 8e živi v dražbi svojih hudobnih tovàriSev, zapravlja denarje in dela dolgove na očetov račun.
Preteklo je nekaj časa. da ne dobi od očeta nobenega glasd in tudi nobenih denarjev. Kar je imel. to je užč vse zapravil. A kaj mu je storiti zdaj ? Delal je dolgove- na dolgove, dokler se tako ne zadolži, da mn nij več nihče hotel na upanje dajati. Od vseh strani so ga zaceli upniki nadlegovati.
Zdaj se le le spomni, da ima prijatelje, katerim je on tolikokrat pomagal. Ti zdaj tudi tebi pomorejo iz zadrege, misli si, ter grò, ila jih prosi pomoči. Ali kako hudo se je varal. Vsak se izgovarja kakor najbolje more in znä, in nihče mu ne pomore iz njegove nesreče. Kolikor bolj so slišali njegovi prijatelji, v kakih neugodnih okolnostih je Janko, toliko bolj so se ga izogibali in ga prepuščali njegovej žalostnej osodi. Za nekaj dni je bil Janko od vseh tako zapuščen, kakor takrat, ko je prifiel prvič na Dunaj.
Zdaj se mu naredi luč pred očmi ter se spomni očetovih besed : „pazi se, koga si izbereš za prijatelja." Spomnil se je vseh lepih naukov očetovih, ter je spoznal, da so oče prav imeli, ko so ga svarili pred slabo tovarišijo, ali zdaj je bilo užč vse prepozno.
koto, ves raztrgan in umazan, pride za nekoliko dni domóv v svoje ródno mesto.
Bila je noč in tako ternà, da človek nij videl niti prsta pred očmi. Janko je užč Btal zunaj pred hišo. Srcó v prsih mu je tolklo, kakor da bi mu hotelo razpočiti od žalosti in sramote.
še stoji nekaj časa pred hišo premišljajoč, kako bi pred razžaljena starše stopil, kar se mu najedenkrat zabliska pred očmi in prikaže se mu
velika svetloba. Ko bolj pogleda v svetlobo, vidi dva človeka, katerih prvi naravnost proti njemu stopa, veliko gorečo baklo v roki držeč. Ko se človeka približata toliko, da so si drug drugemu mogli pogledati v Iiee, pade Janko na koleni ter zavpije : „oče, odpustite, ako morete svojemu nevrednemu sinu Janku !"
Bil je to res Jankov oče, ki se je užć pozno po noči s svojim trgovskim pomočnikom vrnil iz nograda domóv.
„Vse ti bodi odpuščeno, ljubi moj sin" rečejo oče — „ako ti le odpusti mati, katera največ zaradi tebe leži ua smrtnej postelji."
„O jaz nesrečnež!" zavpije Janko ter hiti z očetom v hišo.
In res je njegova mati ležala nevarno bolna v postelji, ker je preveč žalovala po izgubljenem sinu. Ali zdaj, ko ga zopet ugleda, zdaj, ko ga ima zopet v svojem naročji, zdelo se jej je, kakor bi se jej težek kamen odvalil s srca in tudi ona se je začela po malem okrepčavati, dokler naposled popolnem ne ozdravi.
In Janko? Janko je zdaj najboljši in najpokćrnejši sin, kakoršnega si človek le misliti more, a to ne več na Dnnaji, nego doma pri ljubih starših, kjer se je poprijel očetove trgovine. Nikoli ga nij bilo več videti v hudobnih tovarišijah; a nad vrata svoje prodajalnice je dal zapisati z zlatimi črkami:
„Živi samo z dobrimi, plemenitimi ljudmi, da bodeš tudi ti dober in plemenit"	š. knretcmé.
Očetov blagoslov.
Živel je nekdaj na Kranjskem v majhnej visi, debelo uro hoda od mesta M., pri ljudeh v okolici obče spoštovan črevljar, Andrej po imenu, ki si je s krpanjem črevljev nekoliko premoženja pridobil. To mu je bilo toliko laže, ker je bil jedini črevljar v ondotnej okolici, ki je znal vsacemu črevlje tako po godu narediti, da so se nog prijeli kakor bi bili na nje vliti. Njegova žena, tudi pridna gospodinja, šla je včasi v bližnji grad na dnino, pa je tudi ženam in dekletom v okolici prala peče in kmetskim mladeničem prazniške srajce, ter si s tem zaslužila toliko denarja, da nij bilo treba možu niti za sol niti za njeno obleko skrbeti; samo za praznike jej je kupil na bližnjem sejmu kak robec ali bilo. Nij tedaj čudo, da si je Andrej pri tej varčnosti in delavnosti kmalu kupil toliko posestva, da je mogel rediti čvetero živinčet. Pri domačem delu sta mu pomagala sinova France in Janez. Prvi se je poprijel očetovega rokodelstva ter je očetu pridno pomagal krpati črevlje ; a starejši sin Janez je z materjo oskrboval živino in opravljal druga poljska dela. To Be zna, kadar je bilo mnogo dela na polji, da sta jima pomagala tudi oče in France, ako nij bilo preveč črevljarskega dela.
A kaialu je zadela pridno družino velika nesreča, katero je posebno oče Andrej hudo občutil. Dobra in skrbna žena mu je hudo zbolela, ter po kratkej bolezni umrla. Ko je v bližnjej farnej cerkvi zapel mertvaški zvon, brž se je raznesla po visi žalostna novica, ila je Andrejeva žena umrla. „Bog jej daj večni mir in pokoj," vzdihnila je marsikatera kmetica po dobrqj An-drejevej ženi in marsikdo je rekel: „veliko podporo je zdaj ubogi Andrej iz-
gubil. ki jo bode pogrešal do groba; drugič ženiti ae mu ne kaže, ker je Že prileten in sinova sta tudi že odrasla.'' Po pogrebu je rekel oče sinov.ima: „izgubila sta zdaj največji zaklad na zemlji, predobro in skrbno mater. Jaz vedno bolehen, vama ne bodem mogel več mnogo pridobiti, če ne bodeta sama varčna in delavna. Franceta pri teh besedah solze obljijejo, in da-si sani tolažbe potreben, tolaži očeta, obljubovaje mu pomagati kolikor bode mogel in znal. A Janez, sicer dober in priden mladenič, nepremišljeuo reče: „čimu bi toliko žalovali in tarnali, saj boderno tudi mi jedenkrat umrli; res je, da bi rajše izgubil Bo;* zna kaj, nego preljubo mater, ali zdaj ko so že tam v večnosti, ne pomaga mi nič, ako žalujem." Nato mu odgovori Prance: „ti si res zelò trdega srca, pomisli le izgubo, kije naju zadela. Kam se bodeva podala, če nama še oče umrjó? Povem ti, da dolgo jih ne bodeva imela, ker materina smrt jih bo še bolj potlačila in šli bodo kmalu za materjo v črni grob," Janez nekuliko popaljen pri teh besedah, vendar naposled odgovori: „saj je svet velik, pojdein pa s trebuhom za kruhom." — Sosede v vasi so žalovale po pridnej perici, črevljarjevej ženi ; a kmalu so jo tudi pozabile, ker je neka druga žena prevzela perilo. Ko so se bližali božični prazniki, imela sta oče in France toliko dela, da še jesti in spati nijsta utegnila. Vedno sedenje pri težavnem črevljarskem delu in nepozabljiva smrt dobre žene sta bila vzrok, da je oče od dne do dne bolj hiral in primoran bil kopito popustiti ter se v posteljo vleči. France, starejši sin, streže bolnemu očetu ter dela po noči in po dnevu, a pri najboljše) volji vendar ne more očetovega stanja izboljšati. Zdaj pošlje po zdravnika. Zdravnik pride, prime bolnika za žilo ter z glavo majaje reče: „ta bolezen je že zastarana in zna še dolgo trajati" Ko Janez te zdravnikove besede sliši, reče sam v sebi: „zdaj bo pa bolezen pobrala, kar smo si s težavo prihranili." Ko vidi necega dne očeta čvrstejšega, pristopi k postelji ter reče: „oče vidim, da ste od dne do dne slabejši; ali bi ne bilo prav, ko bi naredili oporoko, da bi ne bilo po vašej smrti takih ho-matij, kakoršne so bile pri sosedu V. zaradi dedšine. A Janez nij silil očeta oporoke delati iz tega namena, da bi se znabiti bal razprtij s svojim bratom, nego zaradi tega, ker se je bal, da bi premoženje z očetom ne umrlo, ter bi potem ne imel kaj podedovati Oče ga ubogajo, pokličejo postavne može ter volijo Francetu vse imetje s to pogodbo, da mora Janezu, kadar izpolni štiri in dvajseto leto, izplačati 200 gld. Po stoijenej oporoki reče Janez svojemu bratu Francetu: „ako mi takój izplačaš dedšino, rad ti pustim 50 gl." France je zadovoljen s tem ter takój'odšteje Janezu 150 gl., s katerimi se mlajši brat podà na ptuje, da ondu svojo srečo poskusi Tako ostane zdaj France sam doma pri bolnem očetu, katerega že nij bilo druzega nego kost in koža. To se zna, da pri postrežbi nij mogel ničesar zaslužiti; zatorej je bil primoran živino prodajati iz hleva, ako je hotel plačati zdravnika. Dolga bolezen je pobrala vse Francetovo premoženje in naposled, ko je tudi že ua hišo nakladal dolg, izprevideli so oče, da se jim bliža zadnja ura. Pokličejo torej sina Franceta k sebi ter mu z ginjenim srcem podelć svoj blagoslov, rekoč: „Bog ti naj obilo povrne tvoj trud, in plačilo, katero je v četrtej zapovedi obljubil vsem dobrim otrokom, naj se ti izpolni." Po teh besedah kmalu mirno v gospodu zaspé. France je dobrega očeta lepo in spodobno pokopal. Po očetovej smrti je zopet začel pridno delati in kmalu si je toliko
zaslužil, da je poplačal dolgove in si ohranil posestvo. Njegov brat Janez je pa na tujem popolnoma obožal ter je spoznal, da je resnica, kar pravi prigovor: „če človek dalje gre, dalje mu kažejo." Ves razstrgan je prišel doraóv k svojemu bratu Francetu, kateri ga je posvarivši za nespodobno obnaSanje o očetovej bolezni z veseljem sprejel v svojo hišo. Mirno in zadovoljno sta skupaj živela ter si veliko premožeuje pridobila. Povsod je bil očiteu blagoslov očetov, ki ga je dal na smrtnej postelji dobremu sinu Francetu.
Drttgolim T.
Otroci — cvetice.
Otroci so cvetice. Mladost je čas cvetja v človeškem življenji. Otroško srce in um sta cvetova, ki hranita v sebi najslajše nade za čas in večnost. Na otročjem obrazu visé peresca uponosna, katerih življenja vroči poletni čas še nij zatrl.
Otročje življenje je prekraseu vrt, v katerem cvetó prežlahne evetice: nedolžnost, mir, biagčst, sreča in zadovoljuost. Blagor mu, kdor biva v tem vrta, kdor sme trgati te cvetke, uositi je na srci, kdor sme okušati sad teh cvetici In ali nij dete? ki sme bivati v tem vrtu, ki sme spletati iz teh prežlahnih cvetic rajski veuec, iu si ga posaditi na glavo! Nežne so te cvetice, — občutljivo je otroško bitje ! Najmanjši vihar lehko uniči te dragocene cvetice v otročjem srci ter ostrupi njihovo pravo notranje življenje, kakor tudi nežna cvetica upogne svojo glaiico pod pretečo silo mrzlo, neusmiljene noči in — premine. Varnega zatišja torej in skrbnega negovauja je treba otroku, ki je izpostavljen vsem viharjem človeškega življenja — kakor skrbni vrtnik slabotne cvetice priveže h količku, da jih ne omaje in ne podré nemili vihar, da jih ne zaduši in ne izpodkoplje nevarno, slabo zelišče,
Otroci hrepene po radosti in razveseljevanji, kakor cvetice po jutranje} rosi in luči izpod nebes.
In ali nijso otroci jednako cveticam ljubimci človeka, ki je radostno in skrbno nosi na ljubečih prsih?
A kakó lehko zveni tudi otrok — nič drugače , kakor cvetica, katero požrešna narava s svojo kosč brez čuta poseče. In če leži tak otrok bled, v angeljskej lepoti na mrtvaškem odru, kakor odpadli cvet na zelenem, npo-nosnem mahu, pia* a užč njegova duša v svetih nebesih med augeljčki, katere imenuje sv. Ambrož „nebeške cvetice."
In ali ne vidim okrog sebe otročičev, vse — kakor cvetice, v raznovrstnih barvah in oblikah? Jaz tu ne mislim toliko na podobo in razvitek njihovega telesa ali na vrsto njihovih oblačil, marreč na različnost njihove volje, njihovih zmožnosti in nagónov. In če hočem vsacega po tej raznovrstnosti imenovati, mislim, da je moram zaznamovati z imeni cvetic.
In tako imenujem čistega, nedolžnega otroka', lepo „belo lilijo" — ponižnega in dobrega, pohlevno „vijolico" — pobožno dete primerjam „gorečej ljubezni1', — maščevalno „koprivi", — boječo „trepetliki" — iu tako dalje, dokler nij ves imenik dobrih iu slabih lastnosti sestavljen.
A tudi cvetice no'otroci. — Le poglejmo je, kako stokajo iu jokajo, kako se smejejo in radujejo, kako se zibljejo in igrajo, kako žalujejo in umirajo — vse najdeš taki), kakor v otroškem življenji.
Priloga k 2. item. , Vrtcncmu" 1877.
S lo vectske pesmice
za 2 glasova in glasovir. Zložil
in slovenskej mladini
posvetil
dr. Benjamin Ipavec.
1. S t ti d e n i e k.
(Bea. A Praprotnlkove.)
Allegretto	Vglasbtl dr. B. Ipavec.
ko zla-ti-ce Od-šurn-de-ček za-te, Ka-kor
2. Resele počitnice.
(Bes. Iv. TomMč-fcve.)
Živo	Vglasbü dr. B. Ipavec.
šo-lavte, In tonamvsemhla-disr-cé, In to nam vsem hla-svet Mi-hèl, Po-Ci-tek bo-de h kon-cu Sèi ; Po - ći - tek bo - de selzle-tl Däol-skepo-tlej spet klo-pf ; D äol-ske	po - tlej
p n i M* fj ggl hfl 1 I i i J
? j*.", i, ^JILL^A LUJi
<-f. . f J -- -	1. fn 2. krat | 3. bil j
di sr - cé 1 h kon-cu šel! snet klo - p/!	
	1. i» i. krat 1 S, krat. |- e-- ■—+ """I
^-j '	r^tlEj !t J 1 s J __ ____________ p. rltard^ Fr t -ff ir^F^iH
-^Mr 4—fo*---- i T 1 '	C 1 J: f -M
	T>
fell M	-f-—&—i)
Založba „Vrtitra-.
Ti»b Milico v v Ljubljani.
Jutro napót'-i, cvetice se dvigajo iz rosne posteljice, žarki solnca so je vzbudili in jim bote odpreti očesca; — cvetice se bridko jokajo in solze padajo na zemljo. To ne traja dolgo, solnčice je sočutno tolaži in jim briše solzice — oči se čistijo — cvetice živo in radostno gledajo okrog sebe iz naročja matere zemlje, kakor da bi hotele vse ljudi objeti v ljubezni in pritisniti same sebe na prsi človeške. In potem se popolnem predramijo, — veselih ličic kaž6 svoja v novo barvana, lepa oblačilca, druga drugo božajoč. Pihljajoči vetrčki se ž njimi igrajo in ljubko pogovarjajo zibajoč in hladeč je s svojimi nežnimi sapicami; a cvetice jemljó v svoje naročje pridne bučelice in na svoje roke pisane metuljčke — — nij li vse to jednako življenju otroka v naročji svoje ljubeče matere o času svete mladosti ? — A glej ! — tam sameva cvetica, ta je klavrna, kajti bolna je : črv jej gloje koreninice in srcé ter izpodkopava njeno stališče, neprijazni veter jej je bil vdihnil strupenega duhä, ostuden mrčes jo je ranil in njeno mlado življenje ukončaL In zdaj mré ter vidno gine, kakor bled otrok, ki nosi v srci kal smrti, ter čaka zadnje
ure, ki ga osvobodi življenja in trpljenja--prišel je rešitelj : slana jo je
uničila — — in tovarišice hodijo ua njen grob žalovat in jokat kakor otroci, dokler jim solznega čela ne obriše blagodejni jutranji žarek. — In ko se mrak razgrinja po gorah in dolinah in se vsa narava vlega k počitku, začnd dremati tudi cvetice, dokler jih ne zaziblje mila pesen kosova v sladko spanje, kakor zaspančka otrok med pevanjem svoje ljube mamice. In nad njimi je razgrnjeno nebó poluo zvezdic, ki milo gledajo na zemljo in vlivajo sladek počitek v ude trudnega zemljana ter cveticam vzbujajo prijetne sanje o angeljčkih in duhovih nebeskih ; včasi pretrga sanje ponočni metulj, ki prileti na cvet. — Vse tako, kakor otroci! — Tako mine dan za dnevom, noč za nočj0, dokler ne polože vse cvetice, kakor óna sestrica, druga za drngo svoje glavice v naročje zemlje, da vstanejo v novej še lepšej pomladi veličastno iz grobov v lepše življenje.
Otroci so torej cvetice — a cvetice so otroci, in ker so to, hočem časoma otrokom kako cvetico podariti, da jo duhajo in si jo ogledujejo, ter poslušajo, kaj jim govori. Ali opazovati jo morajo prav razumno in tudi misliti nekoliko in čutiti. Kaj — to hočem povedati!
Kmalu pride pomlad s svojim cvetočim licem. Torej pričakujte z veseljem marca in njegovih vijolic!	d. m«j*rón.
Krištof Šmid.
(Dalje.)
Zgodnja očetova smrt je bila mlademu Krištofčku in vsej družini velika izguba. Deseterim majhenim otrokom je bila novèna (denarna) podpora, katero je mati dobivala, prepičla, in le z žalostjo so gledali otroci v prihodnost. Na višjo izomiko svojih otrok mati äe misliti nij mogla. — Ko je bil Krištof domóv prijel, bila je mati zelò vesela njegovih dobrih spričal, ki jih je bil s soboj prinesel, ali rekla ma je s solzämi v očeh: „ljubi Krištof! jaz te ne morem dalje izdrževati in naši prijatelji so tega mnenja, da postaneš pisar. Gospod nadopravnik, pri katerem je služil tvoj pokojni oče, rad te vzame v svojo pisarnico, in tako si bodeš kmalu služil vsakdanj"ga kruha."
Krištofa so pri teh odkritosrčnih materinih besedah solze oblile : do navadnega pisirenja nij imel nobenega veselja, čntil je. da je za nekaj višjega poklican, zato je pa tudi hrepenel po višjem iznbraženji. Pisal je v Dillingen svojemu najboljšemu prijatelju Brentano, katerega je med vsemi součenci najbolj ljubil, da nema nobenega upanja dalje izobraževati se, ter ga ne bode več v Diilingen. To svojemu prijatelju sporočivši, izroči svojo osodo popolnoma v voljo božjo ter prosi Boga. naj bi ga On, ki je najboljši oče zapuščenih otrok, vodil in nagibal k dobremu, da doseže to, kar je v njegovo dušno in telesno korist. In glej ! božja previdnost je Krištofa za nekaj višjega odločila nego za pisarski stan. Takój s prvo pošto dobi od svojega prijatelja list, v katerem mil ta piše, da naj kmalu pride v Dillingen, ker mu je imeniten gospod pl. "Weber obljubil, da ga vzame svojim otrokom za domačega učitelja. Pri njem bode imel prosto stanovanje in dobro hrano, a vrhi tega še pošteno postrežbo. Ta posel ga ne bode niti najmanje zadržaval, da bi ne mogel opravljati svojih dijaških opravil.
Krištof in njegova mati sta se zelò razveselila te novice. Brž zloži svojo robo v zabojček, katerega oddA nečemu vozniku potujočemu v Diilingen, a on sam jo mahne peš, da si je bilo niSé precej mrzlo.
Plemeniti gospod Weber je Krištofa Smida prav ljubeznjivo sprejel in mu predstavil svoje otroke, ki mu je bode podučevati. Bila sta dva nade-polna dečka in zala deklica, ki je izroči v varstvo mlademu Krištofu. Gospod Weber mn tudi pové, da bi bil službo domačega učitelja imel dobiti njegov prijatelj Brentano, a ker je ta izvedel žalostne razmere Krištofove, prepustil je njemu to opravilo in ga priporočal gospodu Weberju. Krištof Šmid pre-vzemši službo domačega učitelja, učil je otroke čitati, pisati in raduniti, pozneje jih je podučeval tudi v prirodopisji, naravoslovji, zemljepisji, zgodovini, krščanskemu nauku in v risanji tako spretno, da sta Vila roditelja popolnoma zadovoljna ž njim. A tudi Krištof sam je pridno hodil v šolo ter tako nadaljeval svoje nauke. Ker se po dnevi nij mogel mnogo učiti, nčil se je po noči. Večkrat je pozno v noč gorela luč v njegovej sobi.
Dve leti je bil Krištof v hiši skrivnega svetovalca pi. Weberja. Po pretečenih dveh letih se odloči za duhovski stan. Zrelostno izkušnjo je prestal z najboljšim vspehom in takój se je podal v semenišče, kjer so se vzre-jevali mladi duhovniki. V semenišči je imel malo ne vse zastonj, kar je bilo njegovej ubogej materi v veliko polajšavo. Tu je našel tudi dobrega prijatelja, ki je na njegove dušne zmožnosti in njegovo prihodnje življenje zelò vplival. Ta toliko sloveči mož, po imenu Janez Miha Sailer, bil je pozneje vladika, o tej priložnosti pa je bil učitelj bogoslovja na vseučelišči v Dillingenu. Ljubezen tega pobožnega duhovna je bila največja sreča za mladega Krištofa. Mnogo ur je preživel z učenim učiteljem, a to je pozneje naredilo med njima nerazvezljivo prijateljstvo.
Bilo je 1791. leta, ko je Krištof Šmid izvršil svoje duhovske študije in dne 17. avgusta omenjenega leta je bil v mašnika posvečen.
Zapustivši Diilingen, šel je v svoj rojstni kraj. Koliko veselja je občutila njegova dobra, v mnogih stiskah in težavah izkušena mati v önem treuotji, ko je njen preljubi sin Krištof stopil kot duhoven v ubožno hišico zapuščene vdove, objel jo in jej podelil sveti blagoslov novomašuikov. Kadostno so se
tudi njegovi bratje in sestre gnjeli okoli njega, pozdravljali ga in mu želeli srečo. Gorke solziee srčnih občutkov in prave pobožnosti do Boga so lesketale v očeh presrečne matere in otrok.
Kmalu potem dobi Krištof Smid službo duhovnega pomočnika pri nekem bogoljubnem župniku na deželi V starem farovži je imel majheno sobico. Miza, dva stola, omara za obleko in postelja — vse iz mehkega lesa — in razpelo, viseče na steni med dvema oknoma z okroglimi šipami, to je bilo vse njegovo pohištvo. A Krištofu Šinidu je bilo to zrdosti, ker več si nij želel in s to malenkostjo je bil popolnoma zadovoljen. Zgodaj je vstajal, molil, izobraževal se in pomagal svojemu župniku domače ljudstvo podučevati in je voditi po pravem potu k dobremu pastirju Jezu Kristu. V prostih urah se je kratkočasil z glasovirjem, učil se je tujih jezikov in se je rad sprehajal s svojim gospodom župnikom. Kadar so kmetje videli oba duhovna gospoda na sprehodu prijazno se razgovarjati, rekli so, ker je bil gosp. župnik velike postave a Šmid majhene, „le poglejte Abrahama iu Izaka!"
Krištof Šmid je imel za svoja duhovska opravila razven hrane in postrežbe zelò majheno plačo. A vendar, ko si je nekoliko denarja prihranil, zmeni ga v zlató ter ga pošlje svojej materi za god v uaslednjem pismu :
„Preljuba moja mati !
Vašega godìi se vselej veselim A denašnjega dne hočem še posebno Boga prositi, da Vam stotero povrne vse, kar ste ini dobrega storili, ter mi še mnogo let ohrani tako dobro mater, kakor ste mi Vi. — Tukaj Vam pošljem zlatnik (cekin), katerega sem UŽ0 več časa hranil za Vaš god. Ne zavrzite tega malega darü. Kadar bodem več imel, Vam tndi več pošljem. A darilce Vam je porok, da mi je mnogo do tega, da Vas razveselim.
S srčno otroško ljubeznijo Vaš
hvaležni sin Krištof."
Tudi svojim sestričinam je pisal mnogo listov, v katerih jih je opominjal, da bi se pridno učile in imele vedno Boga pred očmi, ker le tak človek, ki se Boga boji, koristen je človeškej družbi.
{Dalje prihodnjič.)
Lisica, zajec in petelin.
Živela sta lisica in zajec. Lisica je imela ledéno izbico a zajček lfibovo. Pride krasna spomlad in lisici se izbica raztaje a zajčku ostane po starem. Lisica poprosi zajčka, da bi se v izbi pri njem pogrela, in potem ga izpodi
Zajček otide po poti in zaplače. Srečajo ga psički: „hev, hev, hev! Zajček! kaj plakaš ?" Zajček odgovori: „„počakajte, psički! Kaj bi neplakal? Imel sem Mbovo izbico, a lisica ledéno. Prosila je k meni, a potlej me je pregnala."" „Ne plači, zajček 1" reko psi. „mi jo izženemo." „„Ne, ne izženete je!"" — „Da, hočemo jo !" Gredo k izbici : „hev, hev, hev ! Lisica ven!" A ona s peči: „„ako puhnem doli, če poskočim ven, razletite se v koscih po stezici!"" Psi se ustrašijo in zbeže. Zajček otide ter plače. Sreča ga medved: „zakaj
plačeš, zajček'f Zajček reče: „„Stoj, medved! Kaj bi ne plakai? Imel sem lùbovo izbico a lisica iedéno ; izprosi, da pride k meni a potem me izžene."" — „Ne plakaj, zajček !" tolaži ga medved, „jaz jo preženem." „„Ne izženeš je! Psi so jo izganjali, a niso je izgnali, a ni ti je ne prežene!"" „Da, hočem jo!" Gresta h kočici: „pojdi, lisica, ven !" A ona s peči: ,,„ako puhnem, če poskočim, leteli bodo kosci po stezici !•'" Medved se ustraši in zbeži. Zopet otide zajček in plače. Zdaj ga sreča bik: „kaj plačeš zajček?" „„Ostani.bik ! Kako bi ne plakal? Imel sem lübovo ubico a lisica Iedéno; poprosila me je, da sem jo vzel k sebi a potlej me zapodila."" — „Grem, ter jo izženem." „„Ne, bik, ne izženeš je ! Psi so jo izganjali a ne izgnali, medved izganjal a ne izgnal; ni ti je ne izženeš.""—„Da, hočem jo!" Gresta k izbici : „lisica pojdi ven!" S peči se ona oglasi: ,,„ako puhnem, če poskočim ven, pojdejo kosci po stezici!""
Bik se prestraši ter uide.
Zopet gre zajček, in gorko, gorko plače. Sreča ga petelin s koso: „krkelili! Kaj ti je, zajček, kaj plakaš ?" „„Stoj, petelin! Kako bi ne plakal? Lübovo izbico sem imel a lisica Iedéno. Poprosila me je, da sem jo vzel k sebi ter me je izgnala."" — „Nič ne dé ; pojdeva ter jo izpodiva." „„Ne, ne izpodiš je! Psi so jo izganjali — ne izgnali, medved izganjal — ne izgnal, bik izganjal — ne izgnal; ni ti je ne izženeš."" — „Pogledimo !" Gresta k izbici : „krkelili ! Nésem koso na herbtu, da lisico pokosim ! Pojdi, lisica, ven!" A ona slišavši to, ustraši se: „„počakaj, zdaj se oblačim."" Petelin zopet : „krkelili ! Nésem koso na herbtu, da lisico pokosim ! Pojdi lisica, pojdi ven !" Ona odgovori : „„kožuh oblačim.1"1 Petelin v tretje reče : „krkelili ! Nésem koso na hrbtu, da lisico pokosim ! Pojdi, lisica, ven !" Lisica 2beži a on jo mahne s koso ter potem jame z zajčkom složno in prijetno živeti v izbici.
Na pripovedko mi daj naprstek masla.
Vodnik in Stanič.
Predraga slovenska mladina ! Meseca svečana vsacega leta praznuje slovenski narod rojstna dneva dveh nàrodnih probuditeljev, dveh narodnih pesnikov. — Ti dve zvezdi na našem narodnem obnebji sta Valentin Vodnik in Valentin Stanič.
Ker sta omenjena dva moža globoko vpisana v srce slovenskega nàroda vredno je, da „Vrtec" tudi vam nekoliko besedic izpregovori o njiju.
Valentin Vodnik je bil rojen 1758. leta v gorenjej Šiški blizu Ljubljane. Bil je zeió nadarjenega duha in doveršivši šesto latinsko šolo v Ljubljani stopil je v red frančiškanov. Pozneje je bil poslan na Dolenjsko in tudi Gorenjsko za dušnega pastirja. 1798. leta je prišel za profesorja na ljubljansko gimnazijo; bil je tudi nekaj časa njen vodja. A za časa francoske vojske 1813. leta je bil odstavljen in godilo se mn je zelé slabo. Z raznimi opravili si je moral kruha služiti. Vodnik je rad slovenske pesni koval, pa tudi mnogo drugih knjig je prišlo od njega na svitlo. Mej knjigami naj omenim samo nemško-slovenski slovar, ki je 1843. L zagledal beli dan. Valentin Vodnik je umrl 1819. I. v Ljubljani. Ljubil je z dušo in srcem
slovenski narod in mu je bil zvest do smrti. Oroci ! imejte ga v vednem spomino. — Drugi mož, katerega rojstni dan praznujemo ta mesec, je V » 1 e n t i n Stanič. Hodil seje 12. svečana 1774 L v Bodreži pri Kanalu ne daleč od Gorice. Užč deček je kazal poseben talent. Zavoljo tega so ga starši poslali v Gorico v šolo. Ko je dovršil tako imenovane ljudske šole, poslali so ga v Celovec, kjer se je dalj časa šolal. Potlej pride v Solnigrad v ondotno dubovsko semenišče. Leta 1802 je bral prvo sv. mašo in kmaiu potem je bil na Banjšicah nad Kanalom za kaplana postavljen. Stanič je je užć dijak rad slovenske pesni pisal, v samotnem kraju na Banjšicah je pa še več časa v ta namen upotreboval ter za tedanjo ddbo posebno pesniško zmožnost pokazal Kot duhovni pastir je bil tudi zajedno šolski učitelj in otroci so ga zelò radi imeli. Ker je bil tudi pevec učil jih je tndi lepih pesni, katere še dandanes ondotni ljudje prepevajo. Na Banjšicah ostane Stanič v vednem spominu. Znal je trnli mizarsko rokodelstvo in za ondotno šolo si je sam Uopi napravil. Tndi tiskarnico si je napravil in je knjige tiskal — Pozneje je prišel za vikarja v Bočinj nad Kanalom, zadnje dni v Gorico za korarja. V Ročinji je bil on närodni učitelj v pravem pomenu besede. On je tamošnjo šolo nstanovil. Kar je Stanič vse pisal in delal, ne more se tako lehko našteti.
V Gorici je bil imenovan za šolskega nadzornika in v tem času je nstanovil 1842. 1. goriško gluhonemnico — a 1845 1 družbo proti terpinčenju žival.
Otroci, imejte Vodnika in Staniča v vednem spominu ter ju posnemajte v njiju rodoljubji in delovanji za svojo domovino.
A. L. Mo*iriki.
Sovražnik drevju.
Zima je. Sneg je zapàl ter pokril travnike in vse poljske rastline. Kaj naj ubogi zajec počne, ko ga muči kruti glad. Pogum velji! bliža se vrtom, izpodleze piote in išče, kde bi bilo kaj vgrizniti. In glej ! tu stoji drevo in poleg njega gol grm s popki na vejicah, iz katerih bi vzrastle s pomladi nove mladike. Naš zajec je našel, kar je iskal ; s slastjó okuša mlade odrastke, in ako še nij sit, ogrizuje tndi drevesno skotjo. Nič mu nij mari, da človeku s tem veliko kvare (škode) dela na (lrevji, njemu je le na tem, da se nasiti. A to hudobijo dela zajec le po noči, kakor bi vedel, da ne dela prav, in da bi mu tega človek po dnevi, kadar ne spi, nikdar ne dovolil. Po letu škoduje zajec zelju; zatorej se ne sme dopustiti, da bi se zajci preveč pomnožili Zato jih tndi vsako leto na jesen mnogo postrelé.
Živali škodijo drevescem zaradi glàda, a dobé se tndi taki zldbni Ijndje, ki delajo to iz hudobne volje, samo zaradi tega, da bi naredili kvaro; taki ljudje so gotovo velike kazni vredni in za starih časov so jim tudi za tako hudobno ravnanje roke odsekàvali, ako so je dobili pri škodi.
Prirodepisflo - natoroznansko po(je.
č u k.
Ouk (Steinkauz, Strii noetua) je živahna in Segava sova. Ce ga mlađega vzameš iz gnezda, kmalu se sprijazni s človekom, krotek je in te razveseljuje s svojim smešnim ponašanjem. Tičarji ga radi jemljó na lov, ker jim mnogo ptičev privabi. Ćuk stanuje najrajše blizu ljudi, po vrtib s starim ovočnim drevjem zasajenih, pod strehami, v zidnih luknjah in na cerkvah. Po noči, posebno v mraku in pred jutranjo žirijo lovi netopirje, hrošče, manjše ptice, posebno pa miši. Čuk letčč ne plava mirno kakor druge sove, temuč poganja se kakor žolua ali udeb (smrdokavra). Po noči rad seda blizu razsvetljenih o-	^^	Najrajše ob-ken in čuka \ , f■ t J ^j^jj^čfr* jlfc»ŽA. letäva koče spreletečim 4 U «s Ìsamotnih glasom, ki ILJ '**,., J.'Bfc.T^liìitìwsS^EM lovcevinpose v tihej V l> tf^»^ vJE^SSI^Bffg^M potnikov ter noči daleč J -^m '' Jur^ > J^HjM^I je nadzoruje čuje. Ako je F" in čuva ka-mirnanočin - ' . j7 t8m ^^Sri&flMjifli kor kak ìepa mese- stražnik, čina, takrat jMlBHv Kadar priču k nepre- ^^^^^Vf^jl^B^é^^p^^^^Hj^^^^H leti na hišo, stano dela v katerej še ter leta do luč ju- kój takej ' Jt oknu po-
iu ^^Kt	trka
noči	nomnašipe.
obleti vse	Zaradi tega
obližnjekra-	ugibljejo
je, ter mora ^fßSrmSjeverni v vsak kot	ljudje raz-
svoj nos v-	lične in čud-
tekniti. Čuk	HB ne stvari o
je zelò rado-	njem. Pra-
vedna ptica.	- -v^-	vjj0i (ja
kovo trkanje in petje smrt poméni. Ako je bolnik v hiši in pride čuk pod okno ter zapoje svojo žalostno pesen, nihče drugi nij potlej kriv, ako bolnik umrje, nego ubogi čuk, ki je zapel pod oknom. In tako je čuk zaradi svojega žalostnega glasit prav po nedolžnem razvpit kakor mrtvaška ptica. Marsikaterega neumneža mrzel pot oblije, ko ga sliši v tihej noči čukati; bedak ugiblje sem ter tji, komn bi utegnila veljati čukova pesen.
Meseca aprila ali maja začne samica jajca nesti. V tem času je čuk zelò nemiren, kriči in dere se uže po dnevi. Gnezda si ne zida. Izbere si namreč primemo votlino v kakem starem zidovji, pečevji ali pa v votlem drevesu. V to votlino iznese samica 1 do 7 jajec na gola tla. Štirnajst do šest-
najst dni sedi tako .potrpežljivo na jajcih, da jo z gnezda komaj prepodiš. Ako prideš mimo do gnezda, lehko ga z roko pogladiš, tudi jajce lehko izpod nje vzameš, a ona se niti ne gane. Mladiče hrani z miši in ličinkami.
Čuka štejemo med najmanjše sove. Rep in peroti ima kratki. Zgoraj je sivo rnjavkast z belimi lisami opisan, po trebuhu je umazano bel in po dolgem rujavo progast. Oko ima lepo rumeno, kljun umazano rumenkast.
Njegov glas je : bu — bn ! ali : kev — kev ! ali pa : kovik, kovik !
Vse sove, razven velike uharice, so nam koristne ptice, ker se hranijo ob miših in ponočnih žužkih. Sova srednje velikosti potrebuje čez leto in dan 2000 do 3000 miši ; ako jih toliko ne najde, lovi žužke in tudi gosenice rada pobira.
Bodoljubnej alovenskej mladini v epoméno.
Z duhom napredujemo samo takrat, ako mnogo čitamo (beremo). Čitajdč učimo se, a da nemamo knjig, ne bi znali ničesar, ker vse, kar znamo, to znamo le iz knjig.
Mladina treba da napreduje tudi z dubom, — to je, ona mora čitati. A kaj naj čita naša slovenska mladina? Ona treba da čita samo taka dela, katera jej njeni učitelji in drugi njeni prijatelji priporočajo kot dobra in koristna. Najpred je treba da čita naša domača, slovenska dela. potem dela sosednjih po jeziku jej sorodnih narodov, in potlej tudi druga dela. Naše bodi nam vedno najbližje, najsvetejše!
À odkod naj dobiva naša mladina sovee (denaije) za tolike knjige? vprašal me bode ta ali òni. Evo odgovora : Bes je, da naša mladiua nema zmirom novcev, a res je tudi to, da jih včasi tudi ima. In kaj potlej mnogi otroci storé z novci, ki je imajo ? O tem nečem, da govorim. Poznal sem otroka, ki si je v svojej ranej mladosti napravil hranilno puščico (šparovček). Na puščico je zapisal : „za mojo knjižnico." Vsak krajcar, ki ga je prejel od očeta, matere, strijca. tete ali bodi si od kogar koli, djal je v puščico. Tujim ljudém, ki so dohajali v hišo, dopatila se je ta misel ukaželjnega dečka, in tako je večkrat padla kitka srebrna desetica, dà — še celò dvajsetica v novčno nabirko mladega rodoljuba. O določenem času se je puščica odprla. Za vse nabrane novce kupil si je deček takój dobrih domačih knjig, to se znà po priporočilu gospoda učitelja. Deček se je tresel od veselja, ko je po pošti prejel zveženj novih in lepih knjig. Za malo časa je narasla dečku vrlo lepa zbirka domačih knjig. Vse je Bpoštovalo tega dobrega in ukaželjnega otroka. Danes je ta deček od učenjakov spoštovan, izobražen in zelò priljubljen gospod.
Ajaz ne morem drnzega, nego da rečem: „otroci, idite in storite tudi vi tako !
„Vrtec" vam bode pod naslovom „Knjigonoše" redoma obznanil vsako na novo izdano slovensko knjigo, katero smete čitati v svojo korist in izobraževanje, ter vam bode obznanil tudi ceno vsake knjige, da si jo s prvo priložnostjo lehko kupite in denete k drugim knjigam r svojo knjižnico.
Eto vam danes samo jedno tako knjigo :
Ant. Mart. Slomšeka zbrani spisi. Prva knjiga : Pesmi. Zbral, uredil in izdal Mih. Lendovšek. Cena knjigi ie pri vseh slovenskih bakvaijih trdoveza-nemu iztisku 1 gld., mebkovezanemu 90 kr., a pri izdateljn (Mih. Lendovšeku, katehetu v Ptuji [Pettau]) se dobivajo vezane po 80 kr.. broširane po 70 kr. Knjiga obsega na 25<5 straneh 135 mićnib Slomšekorih pesmic. — O tej knjigi ne moremo dnizega, nego da jo živo priporočamo našej slovenskej mladini. Vsak si jo naj kupi in dene v knjižnico med druge svoj«» knjige. Kaj je bil pokojni Slo m že k slovenskej mladini, to ram je povedal „Vrtec" 1875. leta na 113. strini, kjer vam je prinesel tudi njegovo podobo. Tudi zgoraj omenjena knjiga ima spredaj prelepo podobo vašega pokojnega prijatelja Slomšeka. Otroci, ne zamudite si kupiti te prelepe knjige!	r.
ZESsisziie stvari.
Zabavna naloga.
(PrfoMn Bobi« SmlklarikU
Postavite pismena (črke) iz besede „Vrtec" ua epodaj stoječe pike takó, da se bode beseda „Vrtec" dvakrat čitala:
(Rei i t« v in imenik reiilce» v prihodnjem Ulta.)
Rešitev narodnih ugane k, računske naloge in rebusov v I. „VrtÒevem" listu.
Odgonetke narodnih oganek: 1. Ajdovo zrno na mlinskem kamnu; 2. Pleša : 3. Na ušesa ; 4. Pajek ; 5. Zato, ker sedeti ne zna; 6. Hitro; 7. Mošt, ki Se le potlej, kadar prekipi, postane vino; 8. Stenj (tabt) v sveči.
Rešitev računske naloge: Primožček je imel iz začetka 92 orehov. Prav sojo reSili : Gg. M. Itobič, pri Sv. Miklavžu nad Ormužem ; Marko KovSca, učitelj v Kropi, Vekoalav Škoda, kolar na Za ji lazu -, Franc Jerič, črevljar v Podgorji; Karel Pertot. učencc na pripravijavnici na Prošeku; Svojmir Šegula, dijak v Ptuji; Mibael Bregar. trg. pomočnik v Zagorji ; Jan. Borštnik v B. ; brata Škofic v Ljubljani ; Dragutin Tomšič, Janez Sušnik in Viktor Cesnik, dijaki v Ljubljani. — Antonija Breskvar v Ljubljani ; A. K. gospodična v Ljubljani; Marija Borštnik, gospodična v Šmarji na Dolenjskem; Amalija Martelanec, učenka v Barkoli; Amalija in (iabrijela
Nedvßd v Ljubljani; Marij» Lapanjo. učenka v Idriji; Milica Kuralt. učenka v Ljubljani; J. Škofič in N. Miklavčič, učenki 6. razreda v Ljubljani.
ReSitev rebu sov:
L Velika noč ; H. Dva potepena učenca ; ID. Miza na podu stoji.
Prav so je režili: Gg. M. Kant, učitelj v Šturiji; Viktor Cesnik, dijak v Ljubljani: Marko Kovšca, učitelj v Kropi in Janez Sušnik, dijak v Ljubljani (vse tri.) Dragotin Tomšič dijak v Ljubljani (I. in D.); brata Škofic v Ljubljani (I. II.); Svojmir Šegulft, dijak v Ptuji (L II.) ; Fr. Jerič, črevljarvPodgorji (I.H.); — Gospodične: Amalija in Olga Ned ved v Ljubljaui (vse tri); J. Škofic in N. Miklavčič, učenki 6. razreda v Ljubljani (1. in IL); Amalija Martelanec. učenka v Barkoli (L in H.) ; Marička Pečenkova v Gorici (I. in II.) j Milica Kn-ralt. učenka v Ljubljaui (I. II.); Marijca Tomšič, učenka 4. razreda v Ljubljani (L in U.) ; Kari o ta Nabergoj. učenka na Prošeku. (I. II.); Marija Borštnik v Šmarji na Dolenj-skem (L) ; Viljelmfc Franko v Tolminu (L lil.).
USTNICA. G o Hp. M. K. v K. : Nekoliko Vaiih rebnao* priobtSvao ptfto&Bjft. — Fr. 3. v é.: V »Je ! napeve srao daU strokovnjaka v pregled ; ako bodo i ugodni ta natis, prlne»e Je „Vrtec" pozneje. — D. B. n» M. : Besede k Vai emu napevu so uJé caatarane, treba bi bilo dnuega lek»u. Napev urno dali strokuv-I njaku v pregled. — frr. J. : K rafunskej nalogi nij »te , prtdjalt reältve. Uredništvo treba da «na, kako ae naloga reit, predno jo da v natf«. — Gasp. Vidio v Št. Pavlu : Ako bode mogoče, prises« letošnji „Vrtač" cudl kak o kratko gledalJJko Igro. Imamo Jih uié nekaj I pripravljenih. — Svoj. i »P.: Vaéo nalogo je pri-ntyel „Vrtec" oìé v prejinil» letnikih. —
K* Di^naìnjemii Unta je prlloìeuH niUBlknlna iirliuga. "3M
Izdatelj, založnik in urednik IvaoToméió. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.