st. 16 Mtilii iiifm i vttmvl (Mi cmuti niinAO v Trstu, ¥ nedjeljo 18, lanuarja 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L IzT-H«, izvrrmfi pondeljek. vnk dan^jutraf. Uredniltvo: nllCk Asiikepa it 20. L nadsti^|£^>pls Jej ae poltljaja plPirt se ne apreje Prof. F. Peric. — L iraž* u mese L 7. Za inozemstvo ne - ,------- opisi £ ne vračajo. ^ - f w * iiskarnr 'Jnost. Tisk ti* Xtf>Siiii ece ' 50, pol leta L ta celo leto L JJL — ^r več.ion nrednlitv* _ ^».-ir« 11-57- EDINOST številke v Trata ta okoHd po 90 cent — Oglasi ae računa)* v Hrokosd ene kolone <17 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 ceni ttbvale, poslanic« im vabila po L 1.—, oglasi denarnih savodof po L 7 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Ogtaat naročnina in reklamacije ae paiiljafo izključno uprav Edinosti, v Trata, mhca wm Frančiška Asiikega Hev. 20, L nadatropie. — Teleta« nredniitva ta narava 11-^7, Žalostne razmere na naših sodniiah V našem listu smo gavorili že parkrat o tej rak-rani državne uprave. In to ni bilo samo s stališča krivic, katere se dogajajo v tem o žiru našemu ubogemu narodu, bilo je govorjeno tudi s stališča dobrih italijanskih državljanov, ki imajo v očeh moralne in materijalne interese države. Mislili smo, da bo kaj pomagalo. Pomagalo pa ni nič, pač pa je žin in gre vedno na »slabše. Kljub temu pa ne obupamo. Pokazati in predočiti hočemo vnovič vsem merodajnim činiteljem, zlasti pa osrednji sodni upravi, koliko zla so povzročili s svojim ravnanjem in ga še povzročajo ne le nam sirotam, temveč tudi---državi, zlasti državnemu ugjedu in — cL-žavni olagajni. Ako niso slepi in gluhi, bodo morali videti in »sesati in razumeti in ne moremo si misliti, da bi potem ostal naš ^pomin brez vpliva nanje, posebna ker bo vse, kar smo grajali, zelo lahko odpraviti in kar bomo svetovali, zelo lahko vpeljali! Govoriti hočemo z dveh že omenjenih stališč: s stališča naše narodne manjšine in s istališča dofbrih italijanskih državljanov brez ozira la našo narodno manjšino. V prvem pogledu se nam godi krivica, ker so se odslovili skoraj vsi slovanski sodniki in pisarniški uradniki in ker se nam taka v tej kakor v vseh drugih panogah državne uprave zapira vstop v državne službe. Pol milijona naroda ima vse dolžnosti: plačuje točno visoke davke in pristojbine, pošilja svoje sinove v vorja 'ko službo, izvršuje zvesto vse druge dolžnosti napram državi. — ta pa mu odreka pravico do državnih služb. Samo ob sebi je urrevjna ta pravica in vendar je nimamo. Na«ši ljudje so bili vrženi na cesto na sramoteč in poniževalen način: brez preiskave, brez zaslišanja, brez možnosti zagovora in pojasnila. Odslovitev ise je zgodila,, kakor bi strela udarila; danes si bil še sodnik jutri na cesti brez službe. Brezsrčno in brez usmiljenja se je zgodili: ni se oziralo ne na družino cdslov-]jenc\, ne na težkoče, da si dobi nove vire dohodkov, ne na dolgoletno neopo«-rečno službo, ne na pravice, pridobljene s služb ersanjem. Huda je ta krivica, toda še hujša se je zgodila našemu ljudstvu: po večini na ih s<.«dnij so se nastavili namreč sodniki kakor tudi dragi ursdmki, ki <90 našega jezika popolnoma nezmožni- Ne moremo si drugače misliti, kakotr da se je to zgodilo namenoma; nikjer pri novih nastavljencih se ni zahtevala znanje slovenščine oz. hrvaščine. Hotelo se je, da ti nastavljeni ne razumejo jezika ljudsrtva, med katerim bodo sodili in uradovali. To dejstvo je že *i:n'o» na sebi vnebovpijoča krivica, protivno je vsakemu pravnemu naziranju. toliko tn Se več takih nekvalificiranih sodnikov in uradnikov. V sled tega zaostaja delo na vseh koncih in krajih. Stranke zgubljajo » tem vsako zaupanje v sodno pomoč. Nepošteni dolžniki — in teh je mnogo — se z lahkoto odtegnejo plačilu, ker se dotične razprave razpisujejo na silno dolge roke. Večkrat toženi dolžnik ne taji svojega dolga, vendar mu ugovarja, samo da zadevio zavleče, ali1 pa ponudi manjšo svoto, ako jo hoče upnik takoj sprejeti Le izkoriščanje teh slabih razmer omogoči doilžniku, da takorekoč oropa upnika za njegovo terjatev ali vsaj za del njegove terjatve. Umevno je, da peša vsled tega tudi ves kreditni promet, brez katerega se v nobeni državi ne more izhajatiJ Peša zaupanje v dobro vero*. Vsled povečanja rizika mora trgovec dražje kupovati in še dražje prodajati, s čimer raste draginja. Že samo te razmee so v ogromno škodo države in še v večjo škodo prebivalstva. Razen tega pa imajo naši ljudje še drugo škodo: plačevati morajo drage tolmače pri sodnijah, kakor tudi pri vseh drugih uradih; od sodnij se jim vračajo [leto prepotoval Jugoslavijo v študijske razne priloge m včasih kar celi spisi v svrhe. Na tem potovanju je obiskal tudi prestavo; ker sami tega niso vešči, morajo Radića. Po njegovem odhodu je Radič zopet to plačati. Za vsako malenkost, ka izjavil, da mu je Petrinovič obljubil izdatno tero je prej lahko opravljal sam, sš mora denarno podporo za njegovo delovanje, vzeti pravnega zastopnika; razprave s Narodni odbor izjavlja, da nima dr. tolmači trajajo najmanj še enkrat toliko — | Trumbić rveč pravice, da govori v imenu in ne glede na lastno zgubo časa — mora narodnega odbora, plačati še toliko višje pravdne stroške! Stojndinović »opet v Beograd« ltcL „ _ t , .. ...I BEOGRAD, 17. (Izv.} Sinoči ob 23. uri In zakaj vse td? Zakaj ao se ođsUmiirsc . vrnil iz p-^za finančni minister Sto- j.« «n inv>lrt 7 Kor eo nt tMLVftdel V no- • j- _ • » r • _ '1 • j • • ; j__i___x. naši uradniki? Ker se ni navedel v nobenem slučaju nikak razlog, ne moremo si misliti drugega, nego da se je to zgodilo iz skrajne narodne nestrpnosti in iz te izvirajoče domišljije, da so biJi ti uradniki državi nevarni — če tudi ni biLa za to nikakih dejstev, nskakih dokazov«. Obračamo so ponovno na novega justi-čnega ministra Rocca, kakor na vse me-rodajre činitelje v državi, naj vendar enkrat to zadevo temeljito in nepristransko — sine ira et studio —- proučijo. U-verjeni smo, da bodo prišli do drugega prepričanja, aiko bodo to storili._ vsakemu najprimltivnejšemu pojmovanju gojem, da imajo pravico do njega le kate Večkratni glas propadel — Posl. Dudan se osmeSIl s predlogom o ne:xvoljivosti bl/lh avstrijskih prosta volitev RIM, 17. Seja poslanske zbornice se je čevalec D'Alessio Francesco pozove on. pričela ob 15. uri. Predsedoval je Caserta-1 Rossonija, naj izjavi, ali je njegov predlog no. Po odobritvi zapisnika zadnje seje se j za odpravo vseh členov glede večkratnega je on. Mauri spomnil senatorja Gaetano glasa. On. Rossoni pritrdi, on. Fmzi Falconija, ki je umrl včeraj. Zbornica je izrazila sožalje pokojnikovi družini. Nato se je pričela razprava o posameznih členih zakonskega načrta za volilno reformo. Posebno živahna je bila razprava o uvedbi večkratnega glasu. On. Saidi je izjavil, da bi si želel nekoliko- drugače razdeljene kategorije, kr imajo pravico do večkratnega glasa. Ako je res, da se uvaja večkratni glas zato, da se izkažejo še posebno zasluge za domotvino, petem bi morali imeti pravico do njega vsi odlko- umakne tako svoj predlog, notranji minister on. Federzoni izjavi, da se vlada ne rvmešava. D Alessio izjavi, da umika odbor vse člene glede večkratnega glasa. Predsednik opozeri, da se smatrajo ti členi (2 bis, 2 ter, 2 quater in 2 quin.uies) za •odpravljene, ker jih je odbor umaknil in ker ni nobenega predloga za njihovo ohranitev. Nato je zbornica prešla k razpravi o naaaljnih členih. Odobreni so bili členi glede odmere poslancev posameznim po- vanci, četudi ne znajo pisati. On. Vicini je krajinam, glede glasovnice, glede števila mnenja, da je treba prej sprejeti večkratni volilcev, ki morajo podpisati kandidatsko glas rv načelu, še le nato lahko preide zbornica k razpravi o posameznih kategorijah. On. Rossoni se pridruži Vicini ju. On. Giovannini pravi, da sodanji napeti! politični položaj ne dovoljuje, da bi se tako važna reforma sprejela po tako nagli debati On. Finzi meni, -da te ta reforma take politične važnosti, da je treba da vsakdo prevzame določene odgovornosti. Sedanja zbornica lahko odobri načelo večkratnega glasa, toda izvedba naj se pripusti drugi zakonodaji. Notranji minister on. Federzoni poudarja, da se je vlada izjavila pripravljeno sprejeti načelo večkratnega glasa pod po- jadinović. Izjavil je, da je z izidom konference v Parizu povsem zadovoljen, ker so interesi Jugoslavije zavarovani Danes je poročal ministrskemu predsedniku podrobno o konferenci. Seja finančnega odbora je sklicana na 21. t. m. Odbor bo razpravljal tudi o naknadnih kreditih. Jugoslovensko-ogrska trgovinska pogajanja BEOGRAD, 17. Včeraj so se na zunanjem ministrstvu nadaljevala pogajan,a za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo m Ogrsko. Načelnik jugcsloven-ske delegacije na teh pogajanjih je dr. Ry-bar, ogrske pa Walter. Izjave pollsfcega minis.ra glede gdanskih Inc dentov Poljska bo protestirala pri Društvu narodov in velesilah VARŠAVA, 17. Podpredsednik ministrskega sveta Thugutt je sprejel zastopnike poljskega tiska ter jim je glede gdanskih incidentov podal sledečo izjavo: Radi kršitve naših pravic s strani Gdanskega bomo protestiral! pri predsedništvu Društva narodov in pri onih velesilah, ki so zasnovale mirovno pogodbo. Neprijetno nam bo, če bo radi gdanskega incidenta nastal spor med Poljsko in komisarjem Društva narodov. Toda naj znajo vsi, da ne bomo za nobeno ceno dovoJili, da >se postopa z nami kakor z zamorci. Poljska javnost naj bo uverjena, da bo poljska rvdada vedna ščitil^ pravice in čast poljskega naroda v Gdan-skem. Enoten pravilnik za železniški promet KRAKOV, 17. Internacionalna železniška konferenca je do-ločila enoten pra- irr* \a v-" • " ~ji k; I vikiik za promet s Poljsko, Čehoslovaško, listo (On. Marchi ye predlagal, da bi mo- ^^ Ogrsko, Italijo, Jugoslavijo in sodstva, hkratu pa je to dejstvo skrajno poniževalno za naše ljudstvo. Nemcem pod Brennerjem se ne godi dosti boljše nego nam; vendar pa imajo oblastva vsaj toliko obzira do njih, da nastavljajo med nje le nemščine vešče sodnike in sodne uradnike. Do nas pa nimajo niti te$a obzira. Poslovanje naših sodnij je malodane uotavljeno. Na mesto odstaviljenih slovenskih sodnikov so bili nastavljeni za sodne pre'lstojiiike mladi na novo imenovani sodniki brez p^rebne prakse in brez vsakega znanja jezika, ki ga tfovori ljudstvo. Poslovanje tih sodnikov je nekaj goro-*taisnegu. Spisov, ki so še po večini pisani v sl-ovenščim, ie razirme, ne razume strank itd. V pisarni ima še par uslužbencev, ki razumejo) jezik. Vsak t. enutek hodi k njim, da mu to ali orno prestavijo, hodi k njim * strankami, da mu tolmačijo, kliče jih za ohnače v razpravno dvorano itd. Nar diesto po 1 uro, trajajot razprave po 3 ali 4 ure. Včasih je'bil za predlog, ] živeti od IS—20 rubljev mesečne plače. Poleg proti pa ie natstooU Federzoni, ki je zahte- tega morajo vaški učitelji, ki sodelujejo v ko val pojasnila, kaj pomeni ^specijalna*! »unističmh organizacijah, prenašati prega i r\ r\ ■> • i-i/j ' i _, njanta s strani kmetov kakor vaški dopisniki služba. On. Duoan ,e bfl rv veliki zadregi, komunističnIh listoT. dokler m izjavil, aa. se lahko opusti beseda to, da se dovoli večkratni glas kot priznanje zaslug za domovino, da pa se izvedba tega načela odloži na drugo zakonodajno dobo, e pred volitvami izražajo vsi voditelji strank optimistično. Kralj je sprejel danes v enourai avdi-je-nci (od 11-12) ministrskega predsednika Pašiča, ki mu je poročal o razvoju v državi od kraljevega odhoda v Pariz dalje. Po tej arvdijenci je Pašič odgovoril novinarjem na vprašanje, kaj misK o izidu volitev: •Globoko verujem v zmago Narodnega bloka, v zmago, ki je potrebna in koristna za državo.* Skoro vsi ministri so odšli na vodilne shode. Sinoči so odšli Pribičević, Križman in državni podtajnik Vikler na volilna zborovanje v Varaždinu. Noooj je odpotoval minister pravde Lukinič na volilno agi a'-cijo; zunanji minister dr. Ninčić se je odpeljal na shod v VeL Bečkerek, Krsta Miletič pa v Zaječar. Minister Surmin je odpotoval v Skoplje, kjer ostane 3 dni. Z ozirom na pisanje nekaterih listov, da je med ministri Pri biče vicem in Krizma- nom na eni strani ter ministrom šurmi-nom na dugi nastal spor radi kandidatur v Sremu (Pribičević in Križman da sta hotela preprečiti kandidaturo Surmina v Sremu), je minister Šurmin izjavil, da se je prav dobrohotno smejal, ko je čital to vest v listih. Njemu ni nič znanega o kakih sporih med ministri Zdi se torej, da ao vesstr opozicijskega tiska o hudem nesoglasju, ki da vlada med ministri, pretirane. Kmetska InternocIHala htft pomagati Radića ZAGREB, 17. (Izv.) Sudbeni etoi je prejel sporočilo od kmetske mterzuLcijooale v Moskvi, ki je sestavljeno v hrvaščini in podpisano po Bctforodskenm. Sporočio pravi med drugim: Z ozirom na objavo, da je Hrvatska izven zakona, in na aretacijo Radića ter njegovih tovarišev na temelju pogodbe s kmetsko internacijonalo, prosimo, naj se zasliši član vodstva te internacij onale g. Gorski kot priča. Iz Rusije prihaja poročilo, da je Gorski že na poti v Zagreb. Nikakor m verjetno, da bi ga jugoslovenska vlada pustila preko meje. _ Jugo slovenski narodni odbor v Ameriki proti Tnunbića BEOGRAD, 17. (Izv.) Jugoslovenaki narodni odbor v Ameriki je objavil svečan protest proti delovanju drja. Trum biča, bivšega zunanjega ministra sedanjega za-govornika Radića An njegovih tovarišev. Na protestu je podpisan tudi znani jugoslavenski mecen g. Petrinovič ki ie Uarjrfr Nova nemiRa vlada na dela Nasprotstva s centrumom BERLIN, 17. Nova Lutherjeva vlada ima izrazito desničarsko lice m s tem je že označeno njeno« zadržanje napram levičarjem. Prav v zadnjem času je novi kancelar skušal načeti pogajanja z demokrati, kar pa ni dovedlo do nobenega uspeha in je tako opozicija demokratov in socijalistom definitivna. Kljub vsemu temu pa položaj ni še povsem jasen, ker ne more vlada računati niti na brezpogojno pod-pero tistih strank, ki so vstopile v vlado. Vlada drja. Lutherja se niti od daleč ne more imenovati homogena. To velja predvsem, ako se vzamejo v obzir vse načelne in taktične razlike, ki obstojajo med obema skrajnima kriloma nave vlade, nemškimi nacijonalisti na desni in centrumom na levi strani. Že pri razpravljanju o vladnih izjavah v zbornici je prišlo do prvega prerekanja med tema kriloma. Medtem ko so namreč nemški nacijonalci zahtevali, da podajo po prečitanju vladne izjave v državnem zboru vse stranke, ki sestavljajo vlado, svečano priznanje zaupanja Lutherjevi vladi, ;e cen trum nastopil proti temu predlogu, tako da bo po prečitanju vladne izjave le izrazil vladi svoje odobravanje. Sinoči je nova vlada podala svojo izjavo v državnem zboru in danes opoldne se je začela debata o /vladni deklaraciji. V Lada je izjavila, da bo čuvala nertranji mir ter •skušala uravnati socijalna nasprotstva; pri tem je pozvala vse stranke na sodelovanje. V zunanji politiki si bo vlada predvsem prizadevala, da pride čimprej do ugodne rešitve vprašanje izpraznitve Po-rurja. Problemi nemške zunanje politike BERLIN, 17. Po vesteh iz krogovi inozemskih diplomatov bo izročena Nemčiji nofta poskeniške konference o vojaški kontroli in o izpraznitvi koeluske cone šele sredi februarja. Po tem bo morala nova nemška vlada rešiti gotova zelo zamotana vprašanja zunanje politike, ki se ne bodo mogla prej razjaisniti, dokler ne bo stopila Nemčija v neposredna pogajanja z zavezniki Medtem pa se zdi, da je sedanji čas za taka pogajanja zelo neugoden, ker ne čuti niti Anglija niti Francija prav nikak e potrebe za kako tzmenjanje misli te vrste z Nemčijo. Nemški pravosodni mulister BERLIN, 17. Predsednik prvega sodnega dvora za Koelnski okraj Franken je imenovan za pravosodnega ministra. Franken simpatit žira s tendencami centruma. Francoska finančna politika Herriot proti denarni inilaciji in državnim posojilom PARIZ, 17. Na predpoldanski seji je zbornica odobrila ustanovitev urada za dajatve v naravi, ki prihajajo iz Nemčije po določbah mirovne pogodbe. Tekom raz-j prave o načrtu je izjavil ministrski predsednik Herriot, da je vlada proti vsaki inflaciji. Francija bo morala to leto, tako je nadaljeval Herriot, prestati več gospodarskih težkoč; toda naj bodo posledice našega sklepa kakršnesibodi, za nobeno ceno nočemo denarne inflacije. Naj se zgodi karkoli, od sedaj naprej se ne bo tiskal niti en bankovec odveč. Storili bomo vse potrebno, da ukinemo politiko posojil in inflacije. Zbornica je te Herriotove izjaive sprejela z velikim navdušenjem. Varnostna služba na francoskih vlakih PARIZ, 17. Ker je bilo v poslednjih letih izvršenih na potnike v vlaku več napadov, je bila oblast javne fvarnosti prisiljena, da ukrene potrebne odredbe za varnost potnikov. V to svrho je bil ustanovljen poseben zbor policistov, ki bodo vršili v ponoćnih vlakih varnostno« službo, takoi da bodo potniki na daljših vožnjah lahko brezskrbno spali. Zastoj v nemŠko-francoskih trgovskih pogaja* njih PARIZ, 17. Danes popoldne se je vrfi'.s plenarna seja nemške in francoske delegacije. Trgovinsko ministrstvo poroča o seji sledeče: Francoski delegati, katerim je bil 10. t. m. predložen nemški protipredlog, so skušali uveljaviti nove predloge, ki naj bi po svoji popustljivosti dovedli do sporazuma. Toda nemška delegacija je te predloge, v kolikor se tičejo poizvedovanje in razpečavanja alzaško-lotarinških izdelkov in minimalne pristojbine na nemške izdelke, odklonila. Francoski delegati so nato izročili nemški delegaciji tekst svojih zadnjih predlogov, o katerih mora poslednja sklepati in poročati svoji vladi. GCbor za kodificiranje mednaroUnega prava ŽENEVA, 17. Glavni tajnik Društva narodov sporoča, da je odbor 16 članov, ki jih je izbral svet Društva narodov 12. decembra preteklega leta v Rimu, v svrho proučevanja postopne kodifikacije medj^ narodnega prava, sprejel imenovanje, člani odbora so večinoma profesorji prava na evropskih in ameriških univerzah. Kasneje jim bo prideljen tudi en izvedenec za muslimansko pravo. Odbor bo najprej sestavil provizoričen seznam snovi mednarodnega prava, ki se mora radi svoje aktualnosti čimprej kodificirati na podlagi mednarodnega sporazuma. Ta seznam se predloži pravočasno vladam vseh držav, brez ozira na to, če so slednje članice Društva narodov. Ameriška olada zanika csaho spremembo politike WASHINGTON, 17. Brzojavke evropskega tiska in ameriške pripombe so -skušale ustvariti mnenje, da so se s podpisom pariškega dogovora Združene države tesno zvezale z zavezniki, da bi se Nemčija prisilila k izpolnitvi njenih obvez. Vsled tega si:a čutila Bela hiša in državni oddelek za zunanje stvari potrebo zanikati to trditev ter sta izjavila, da se Združene države ne čutijo prav nič bolj vezane, kakor v času pred finančno konferenco v Parizu. Šlo je tu za iz bero med dvema rešitvama: ali zadovoljiti ameriške vojne oškodovance • nemškim premoženjem, ki je pod sekvestrom Združenih držav, ali pa nastopiti za veljavnost pravic, ki so bile pridržane Združenim državam v mirovni pogodbi z Nemčijo. 'Ameriška vlada je ^prepričana, da se je odločila za to, ker je bolj koristno za ameriško ljudstvo. Noben dogovor ni bil sklenjen, ki b« obvezal Združene države h kakemu pritisku na Nemčijo, da plača, niti se ni podpisala kaka pogodba za sodelovanje Združenih držav z ostalimi vlastmi pri iztirje-vanju nemških reparacij, katera bi pooblaščala Francija ali kako drugo vlast, da pričakuje kako pomoč s strani Amerike pri udejsrtvovanju sankcij. Združene držafve so si zagotovile svojo pravico do deleža na nemških plačilih m njihovi odnošaji z re-paracijskim vprašanjem se omejujejo le na prevzemanje kvot, ki jim pri tičejo. WASHINGTON, 17. V Beli hiši se potrjuje stališče, izraženo včeraj cnd uradnik osebnosti državnega oddelka. Izjavlja se, da ostane zunanja politika vlade neizpre-m en j ena. Podpis pariškega dogovora ne pomeni nobene nove obveze ali kake oddaljitve od dosedanje evropske politike Združenih držav. Uradno se zanika vest, da namerava vlada sklicati na spomlad novo konferenco za razorožitev. Vlada hoče predvsem počakati na uspeh micija<-tive Društva narodov. Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Matice1 Pismo Is Jugoslavije Ljubljana, 15, januarja 1925. V 56 volilnih okrožjih vloženih nad 380 kandidatskih list - Dobra stran razcepljenosti voiiicev - Največja razcepljenost med radikali - V slučaju, da Se Hrvati volitev vzdrže - Razsodba zagrebškega sodišča Kandidatne liste so vložene in pričenja se zacteja faza volilnega bojau Upajmo, da se bo tudi ta poslednja faza odigrala talka mimo, 'kakor dosedanje in da bodo volitve kljtub silno razvnetim strastem končale mirno in v redu. Strasti pa so razvnete in najbo&jši dokaz za to je veliko število kandidatnih list in silna razcepljenost, ki *e opaža skoraj povsod. Nad 380 kandidatnih list je vložeaSa v 56 volilnih okrožjih ali povprečno v enem okrožju okodi 6 list. So pa seveda o&rccžja, ki so to število mogočno prekosrla in ni najbolj razveseljivo^ cbaj je v tem cnziru dosegel Maribor, naša najbolj izpostavljena severna postojanka prvenstvo. Nič manj ko 14 list je vloženih v martbc-rskem volilnem okrožju in kljub najboljši volji ni dosegel tega števila niti en drug okraj v Jugoslaviji. Samo zar-greb&ki okraj bi prestal kmalu prvenstvu Maribora nevaren, ker je s svojimi 13 listami dosegel drugo mesto. Splošno se opaža, da je razcepljenost v prečanskih krajih znatno večja ko pa v Srbiji. Tu imamo •elo okraj, kjer sta bili vloženi samo dve listi, demokratska in racTikalna. Ta strankarsko idealni okraj je bregalniški okraj, ki jc edina častna izjema v splošni razcepljenosti, ki je znak sedanjih volitev. Okraja s samo trema listami nimamo. O-krajev -istojnih demcfcratov ni posrečil Zanimiv je položaj v okraju Veliki Reokerek. Tu nastopajo skupno samostojni demokrati in neodvisni radikali proti oficielnemu kandidatu Nacionalnega bkita ministru Nin-čiču. Omenita bi bilo še, da nastopajo v Bosni in Hercegovini demokrati in zemljoradnik! v vseh okrajih skupno. Med fanatičnimi ra-džčevci se je zelo propagirala misel volilne abstinence vsled obznane proti radičevski strarJci. Kak. n bi bili rezultati volitev na Hrvatskem, če bi se radsčevci vzdržali voiitev, o tem j« objavil zagrebški «Obzor» interet antno statistika Po tej statistiki bi dobili na podlagi voHlnih rezultatov iz leta 1923. od 66 hrvaiških mandatov: demokrati 39 poslancev, rčuSkaii 19, pravaši 2, klerikalci 2, tsocijalisti 2, komunisti 1 ia Jagoato-venska Zajednica 1 poslanca. Rezultat je za radičevce porazen in izgleda, da je tudi namen «Obzor »-ove statistike v tem, da je hladen curek na prevnete vroče-krvneže med radičevci. Z velikim zanimanjem pričakuje javnost razsodbe Uaniskega stola. Kakor znano, je zagrebško sodišče oprostilo petorico obtoženih radičevskih poslancev vsake krivde, Razsodba je napravila v vsej javnosti velik vtis. Sedaf se jo proti razsodbi pritožil državni pravdrak in začetkom prihodnjega tedna mora izreči banski stol svojo sodbo. Nobenega dvoma ni, da bo ta sodba veilika-rrskega pomena za ves nadaljuj razvioj naše notranje politike in v slučaju, da bi banski o je predložila vlada. Nikdo ni pričakoval drugačnega izida spričo sestave sedanje zbornice. Znamenit dogodek v tej razpravi je bil v obliki umerjeni, v stvari pa ostri govor bivšega ministrskega predsednika Orando. Da je bil ta govor zares učinkovit, priča dejstvo, da so Orlandova izvajanja nale-tala na najhujši odpor in proteste od strani večine. Vzkliki večinskih poslancev so se tu pa tam izrodili tudi v osebne napade na tega uglednega državnika in zastopnika Italije na rmrovni konferenci v Parizu. Poslanec Orlando je utemeljeval dnevni red manjšine, ki so ga podpisali Giolitii. Salandra in Orlando s svojimi pristaši. To de/sbvo treba posebno podčrtati kot dokaz, da je res tako, kaker smo rekli mi včeraj na tem mestu: da se je namreč vsled ukrepov vlade v zadnjih dneh opozicija zopet tesno strnila! To dejstvo pada težko na tehtnico, kajti imena Giolitti, Salandra isi Orlando — imena z veliko minule s t jo/ — pomenijo tudi danes Še mogočno potenco v političnem življenju Italije. Vlada in nje večina bi se udajali* nevarni iluziji, če bi hoteli omalovaževati postavka Giolitti-Orlando-Salandra vi političnih računih države. Pa saj priča burni in strastni od;or proti izvajanjem Orlanda, kako se tudi parlamentarna večina zaveda nevarnosti od strani opozicije, ki ji načeluje>o taka avtoritativni, ugledni in izkušeni voditelji. Dnevni red manjšine postavlja tezo: vsakemu vprašanju, ki se tiče političnih volitev, je predpogoj popolno zaupanje, da se bo volja ljudstva mogla izražati v razmerah svobode v vsaki nje obliki: svobode osebe, bivališča, tiska, zborovanja in združevanja! Ker se pa — zaključuje dnevni red manjšine — taki odnošaji ne udej-stvijo in ne morejo udejstviti ob sedanjih metodah vlade, naj zbornica preko tega zakona preide na dnevni red. V svojih izvajanjih je posl. Orlando podal izjaivo, da se ne bo udeleževal razprave o posameznih členih tega zakona, kar posmenja, da hoče označiti le svoje načelno zanikajoče stališče napram predloženi volilni reformi, Povdaril pa je, da je b:M vedno za enoimeosko volitev ter da je nasproten večkratni pravici glasovanja. Potem, ko je ponovil naglašanje v dnevnem reežu manjšine, da jo l«tve izključena, da torej ni dan ta neogibni predpogoj za razpis voEtev, je opozarjal Orlando na protislovje med današnjo razpravo in poiliti'ni-mi odnošaji, v katerih se nahaja danes dežela. To dejstvo da potrjujeta nenadna predložitev te volilne reforme in pa relativna brezbrižnost, s katero sta dežela m zbornica sprejeli to reformo. Ker pa- so (poslanci večine spominjali gorvonika na nekdanje navzkrižje med njim in Giolittijem, je Orlando odgovoril, da je bilo res tako narvrzrkrižje, toda danes da so težki razlogi, radi katerih je to rana. Tudi v Dalmaciji se je položaj za navzkrižje poravnano. Z drugo besedo* tijem prestopil v ostro opozicijo. Ta izjava. Orlanda je še bcij razrpalHa poslance večine. Razumljivo je to. Saj ugotavlja ta izjavđ dejstvo, neugodno za vlado in večino, da se je račun, da bi volilna reforma razcepila opozicijo — izjalovil. Na to je Orlando gaivori! na naslov ministrskega predsednika Musoslinija. Spominjal ga je, kako je v letu 1923 priporočal volilno reformo, ki je prinesla sedanjo fašistovsko večina Tedaj da je g. Mus-solini odkrito priznal, da se zaveda težkih nedostatkov one reforme, opozarjal pa je na izrednost sedanjega položaja, ki da ne dopušča misliti na kako druga volilno reformo na predpostavi normalnosti razmer. Mari misli ministrski predsednik — ga je apostrofiraj posl. Orlando — da je po njegovem govoru z dne 3. januarja in po političnih dogodkih, ki so sledili, nastopilo tako normalno stanje ?! Ravno razlogi, radi katerih je encimen*sko okrožje najboljše med raznimi volilnimi ■sistemi, odsvetujejo sedaj predloženo volilno reformo, dokler ne bo današnji položaj od-pravdien. Kdo more misliti — je vzkliknil govornik —, da bi se ob današnjih sporih in strasteh moglo to izvesti ko je dežela taka globoko razburkana7J Na vzkiik Farinaccijev, da v deželi vlada mir, je odgovoril Orlando: Če je res mir, kakor pravite vi, tem boljše. Po tem pa se bo mogla vlada izogniti strogih nkrepovH Te besede Orlanda so zadele v živo in so silno razburile veČino. Sledila so ostra prerekanja med večinskimi poslanci in zastopniki opozicije. Prišel je tud& oseben napad na Orlando. Iz večine so vzk'ikali Versailles! VersadJles, kar naj bi pomenilo, da je Orlando slabo zastopal inle. ese Italije na mirovni konferenci v Parizu. Orlando je zaklical v skrajnem razburjenju: i «Vedite gospodje, da se tedaj, ko mi je bilo izbirati med svojo pozitivno- pogubo in blaginjo države, našem pomišl^al in "sesn se odločil za svojo politično pogubo! (iu je Orlando mislil na svoj iznenađeni beg iz Pariza.) Poslanci z ene in druge strani so se obmetavali s hudimi žalitvami. Tedaj je imel — je nadaljeval Orlan 'o — kot zastopnik Italije ves svet proti sebi. Ker pa ni odnehal niti za ped, ne bi tifi nikdar pričakoval, da mu bode* od pristašev stranke, ki se imenuje po Vittorio Veneto, prihajala očitanja, s katerimi postajajo solidarni s tujci. Tem besedam je slecEl hrup na strani večine, do im je manjšina viharno pritrjevala. Poslanec Grci'itti je, ves rdeč v licu, protestiral proti takim očitanjem. Manjšinski zastopnik Fazio je zakričal: «Sedaj razumemo slednjič. V tej dvorani se ne more govori*i! (Tako je bilo tudi nedavno, ko je govoril nemški poslanec Sternbach. O divjih prizorih povodom tega govora smo ponočali nedavno.) V nadaljnih izvajanjih se je post Or'an-do zopet povrnil k vprašanju: ali sa volitve možne v sedanjem času? Naglašal je, da vsaka volilna reforma zahteva možnost kot predpogoj. Neko cficijozna sporočilo je napovedalo takojšnje volčtve, čim bo sprejet ta zakon, ki je sedaj v razpravi. Govornik pa meni, da ta ni možno, dokler traja sedanje stanje: ko so odpravljene v s J* najbistvenejše svoboščine, ko se pripravljajo novi omejevalni ukrepi, ko se pripravlja nekaka izročitev vse oblasti cd strani parlamenta v roke vi-de! Tu se narinja vprašanje: ali se more sploh misliti na kak apel na ljudstvo v trenutku, ko nedostajajo vsi pogoji, da bi se mo~ia volja ljudstva veljavno m amr e stirati ?! Dejstvo, da se je delo za normalizacijo zaustavilo in da se vračajo metode, ki j-'h fašizem sam označa za kontrorevolucijo-narne, se ne more boljše predočati, nego je v dveh govorih min. predsednika, Rossini med drugim: Če govorite, da je le na vaši strani Italija, potem se mi spustimo v boj. Nato se je oglasil Giolitti. Nastala je tišina. Tudi on je nasproten volitvam ob sedanjih razmerah. Ostro je pobijal vse ukrepe vlade. Zlasti se je protivil nadalj-nim pooblastilom vladi, ker bi mogla dovesti do nadaljnega krčenja javne svobode in državljanskih pravic. Ali so možne — je vzkliknil govornik — volitve, ki bi izrazile pravo voljo dežele in naroda?! Ko bi pričel -volilni boj, bi mogel on reči z vso pravico, da je bila nemožna vsaka priprava za volitve in uspeh volitev ne bi bil izraz volje ljudstva. Nikdar ni pričakoval pomoći od strani socijalistov. Toda zatiranje javnih svoboščin in preganjanje mnogih razredov državljanstva, sta ustvarja globoko ozrlovoljenje v najštevilnejšem razredu prebivalstva in predlagana večkratna pravica glasovanja je še neizmerno povečala to ozlovcrfjenje. Volilni boj bi mogel donesti uspehe, ki bi jih mi vsi obžalovali. Je tu nevarnost, da bi se volilni boj izprefvrgel v državljansko vojno in tako veliko, da sili k razmišljanju vse, ki ljubijo mir. Giolitti je zaključil s ponovno izjavo, da volitve niso možne, dokler trajajo sedanje razmere. Zadnji govornik je bil vojni pohabljenec Delcroix, ki se je — kakor znano — zadnje čase nagnil na vladno jl Izjavil je svoje uverjenj«, da Mussolia.i ne razpiše volitev, liokjer ine bo razpostavljena potrebna mirnost. Ta razprava pomeni na vsak načiđ velik pomemben dan rimskega parlamenta. Kajti (razčistila |e temeljito par^. lamentarni in politični položaj. Razprava je svečano potrdila dejstvo, katerega pomembnost je dane« še nedojlednai, dejstvo namreč, da so se vcc cpozicije — pa naj so sicer še tako ločene po svojih programih in idejah — strnile v enotno frontof Pa še nekaj. Tudi kot voditelj vnanje politike Italije bo g. Mussolini jako pogrešal oporo izkušenega Salandre, ki si je utrdil pozicijo v mednarodni diplomaciji in ki je bil do nedavno zastopnik Italije pri Društvu narodov. Odložil jc to ra^!o pa zadnjem govora g, MitssoEnija v rimski zbornici. DNEVNS VESTi se tako časovno bližnjih, a vendar tako radikalno nasprotnih drug drugemu. To ela govor od 22. novembra o proračunu ministrstva za notranje stvari in zadnji dne 3. novembra. Prrvi je vseboval program normalizacije (Mussciini: Ki ga pa nasprotniki niso nikdar sprejeli!) in ki je vzbujal najboljše nade. Drugi pa je vseboval izbruh jeze in ozlovoljenja, bil je napoved boja do skrajnosti. In-žalibog se ne more reči, da bi se bilo zgodilo manj, nego je napovedovala grožnja. Vsekako pa je izvo e-vala opozicija veliko zmago*, da jo more pobijati, se je moral ministrski predsednic odreči vsega svojega programa za vzpo-stavo ustave, in ga nadomestiti z drugim, povsem nasprotnim!! Orlando je zaključil z izrazom rahle nade, da m nepopravljivo kompromitirano tisto edino sredstvov ki se more upreti sedanjemu zlu, to je: normalno izvrševanje vseh pravic, ki so državljanska in politična dedščma italijanskega naroda. Na vsak način pa da so on in njegovi tovariši zadostili zaspovedi svoje vesti kot liberalci še bolj pa kot Italijani, kioo v skrbeh radi usode domovine! O utisu, ki so ga naprava izvajanja posl. Orlanda, priča dejstvo, da mu je minister Federzoni odgovarjal na dodgo in široko. Posebno pa je ta govornik skušal zavračali obtožbe Orlanda radi ostrih ukrepov vlade glede tiska in društev. S temi dekreti da ni vlada ivt ni kake m na-sprofcstvu z ustavnimi določbami. Seveda je tudi branil predloženo volilno reformo ter je zagotavljal, da vlada ostane na svojem mestu! V imenu obolelega pod. Salandra je izjavil posl. Rkrcio, da pogovoru, ki ga je imel ministrski predsednik dne 3. januarja, in po akciji, ki jo je ta izvedel te zadn;e dni, ae mora več slediti vladi! S težkim srcem *e on in njegovi prijatelji ločujejo od većine. Toda vest nalaga dolžnosti. Četudi so bo4esfcne. Ker svofcodnostni režim tvori temeljno podlago za poAatično življenje, bodo on m njegovi tovariši glasovali proti, V imenu bojevnikov je izjavil poslanec f Dr. Janko Debelak Dn« 15. januarja t I. je umrl v Ljubljani gospod dr. Janko Deb«lak, direktor pošte in brzojava za Slo ven jo. S pokojnikom lega v prezgodnji grob odličen strokovnjak na polju pošine uprave, kremenit značaj in kot človek blaga duša. S svojo spretnostjo in neumorno delavnostjo je dosegel, da je poštna uprava v Sloveniji tako uzorno urejena, da siuži kot zgled vsem drugim pokrajinam. V tem pogledu so poko nikove zasluge neizmerne. ^Pokojni dr. Debelak je bil tud; star znanec nas Trža-čanov. Služil je svojedobno v Trstu. Tudi po svojih rodbinskih vezeh je bil navezan na Trst. Sedsnja vdova njegova je bila Tržačanka iz nekdanje znane redoljubne Kramarjeve rodbine v Koianu. Skladno je stala svojemu soprogu ob strani kot uzorna rodoljubna slovenska žena. S svojim narodnim delom se Častno uveljavlja iudi med Primorkami, živečimi v Ljubljani! Pokojnemu dru Janku Debelaku hočemo ohraniti blag spomin, žalujoči rodbini pa izrekamo najgloblje sožalje. Izredni dežel.:! zDcr za Istro je odstopil. Razloge za ta korak smo priobčili že v včerajšnji tozadevni notici. Canes dodajemo še da je predsednik odbora komendator Chersich v pismu, v katerem je obvestil prefekta o tem koraku članov odbora, prijavil tudi svojo demisijo iz istega razloga, ki je bil odločilen za člane. Naglasa potrebo razpusta izrednega deželnega odbora, ker je predstavljal abnormalen upraven organ, ki naj se nadomesti z začasnim imenovanim deželnim odborom, v zmislu sedaj veljavnega zakona, dokler ne pride do izvoljenega pokrajinskega sveta, oziroma do pokrajinskih volitev. Ob tej priliki omenjamo, da četvorica slovanskih članov, imenovanih v gori rečeni izredni deželni odbor, sploh ni sodelovala, ker število slovenskih odbornikov ni odgovarjalo številnemu razmerju rred obema plemenoma v pokrajini in ker je bilo premajhno, da bi bili naši odborniki mogli koristno sodelovati za slovanski del pokrajine. Naj še pridodamo, da ao bili rečeni izredni deželni odbori še zadnji spomin na nekdan o deželno avtenomijo. Ustanovili so jih, ker so prejšnje vlade v zmislu aneksijskega zakona hotele ohraniti to avtonomijo, toda poznejša fašistovska vlada je razširila italijanski občinski in pokrajinski zakon tudi na nove pokrajine, ne meneč se za obljube, ki so bile dane v aneksijskem zakonu, da se bodo spoštovale avtonomije. Z odstopom članov istrskega izrednega deželnega ocbora *e torej pokopana zadnja sled nekdanie deželne avtonomije, do katere imamo v smislu aneksijskega zakona nesporečno pravico. Iz mia našega ljndstoa Italijanski rekreatorij na Prooelca ia £las domačinov. Dne 12. t. m. smo čitali v *tPiccolovi večerni izdaji «Ultime Notizie® dopis s Prošeka, ki nam govori o ustanovitvi italijanskega ri-kreatorija za proseško in kontovelsko delavsko deco. Prosečani in Kontovelci, nadaljuje italijanski dopisnik, so naravnost navdušeni za to hvalevredno ustanovo. Že prvi dan so vpisali svoje otroke v rikreatorij. Hm, lepo zna varati *Piccolov» dopisnik nepoučeno italijansko javnost. Naj navedemo par dejstev m osvetlimo «Piccolove» laži. Ni res, da smo Prosečani in Kontovelci vpisali svoje otroke v rikreatorij «Lege Nazionale. Saj niti ne znamo, kje se nahaja. Povedati pa moramo, kako se je po izpovedi naših otrok vršilo vpisovanje v ta rikreatorij. Pred osmimi dnevi je učitelj Franco Bassa (Basa), specijalist za italijanski jezik, odredil v šolski sobi kar na lastno pest vpisovanje. In otroci vseh razredov, nič slabega sluteč, so se morali eden za drugim javiti pri njem, da jih vpiše ▼ rikreatorij «Lege Nazionale». Ko so otroci po preteku treh dni zvedeli, da so bili vpisani v italijanski rikreatorij, so se javili pri g. Bassi z zahtevo, da jih zbriše. Vidite, dragi bralci, taki so naši otroci I Sedaj pa par vprašanj gospodu Franco Bassi, specijalistu za italijanski jezik. Kdo Vam Je poveril nalogo, da vpišete naše otroke v rikreatorij? Ali res mislite, da smete razpolagati z našimi otroci, kakor Vam je volja oziroma kakor Vam narekuje «Lega Nazionale*? Kdo Vam je dal dovoljenje, da ste pretekli četrtek odpeljali naše otroke v open-ski in preteklo nedeljo v kriški rikreatorij? Ne domišljujte si, da bomo gledali VaJe početje, kakor da bi ne bili prizadeti? Izgnali so iz naš h šol naš jezik, prepovedali so v šoli slovensko abecedo in čitanje slovenskih knjig. Med nas pošiljajo učitelje, ki ne razumejo jezika naših otrok. In na ta način naj se uspešno uči naša deca ter naj se pripravlja za življenj«, ki postaja dan za dnevom težje ia zahteva vedno več izobrazbe tudi od priprostega Človeka? Ubogi naši otroci! Kako naj se kaj naučijo za življenje, i« ne razumejo učitelia? .... Ljudska šola« ki mi dosegla med nagimi otroci zaželjenili razsarodovalsih uspehov, jim ae zadostuj«. Oprijeli so t« rikreatorijev ter hočejo «vzgajati» našo mladino v izven-šolskih nrah, da bo bolj zaleglo. Človekoljubno delo «Lege Nazionale«, ki nami aašo deco z razdeljevanjem daril, poznamo prav dobro. Razaaroditi hoče maša mladino, da ko lepega I dne pljuvala na lastno mater te/ sramotila ! naš jezik. ; Ne, to pa se res ne bo posrečilo Nazionale» na proseških in kontovelskih tkh. Vrnite nam najprej šole v n?šem jeziku n Šele potem se botno pomenili o rikreatorijih. Zaenkrat pa hvala lepa, g. Bassa, za Vašo iz-venšolsko «vzgojevanje» otrok. V izveniolsklh urah hočemo vzgajati svojo deco sami v na--Sem jeziku, ki ga Vi kot cčiteij in vzgojitelj na prcse^ko-kontov^lski šoli r r ra/umet«. Pač pa smete še nadalje pisati v «Piccolo- o navdušenju, ki vlada pri nas za rikreatorij. Prcseski in koutovelski starAši. — Smrtna fcces. Včeraj popoldne je je umrla v tukajšnji bolnišnici ga Antonija Martelaoc, soproga znanega gostilničarja Mihaela Mart«-lanc v Ba*-kovljah, značajnega narodnjaka in marljivega društvenega delavca in podpornika Tsk reno sožalje. — Politično drurtve «E čast zasluženi delavki Št, Jak Čitalnice. — Odbor. — Zahvala. Vodstvo slovenske zts^ne šole pri Sv. Jakobu se tem potom top!o zahvaliuje Ženski podružnici Šolskega društva in Marif.m družbi v Trstu, ki sta tudi letos o priliki božičnih praznikov obdarili revna gojcnce in go-.jenke te Šole. Ženska podružnice Š. dr. je obdarila 533 otrok :n sicer: 232 dekli^ jc Srbilo blagr, za Eopolm zimsko obUko, 24 dek'ic pr manjša --»se b'atfa; 21C dečkov je prejelo majice in blago za hlačke, 28 dečkov saTj zimske majice in 15 dečkov blago za hlačke; 2Z rarov čevljev se je razdelilo meA. 14 dečkov in 11 deklic. Marijina družba v Tutu je '-b^a'- la s popol-ni~; oblekcami 45 najrevnejših deklic. Pre«rčna hvala v imenu d-b-'e stvari vstni nabira Ikam, darovalkam in darova'cem, ki so pr pomogli, da smo mogli pomagati jn razveseliti fako veliko Število naf;h rralrk^v, ki se hvaležno spominjajo svojih dobrotnikov. Društvena v<»stt — Pevsko društvo «Adri!a». Jutri vajaza ženski zbor ob 7. uri in va,a za moški zbor ob 830. — Pevovodja. — »Žensko dobrodelno udrrženje« bo imelo v sredo, 21. t. m. odbarovo s**jo ob 16. uri v navadnih prostorih. Odbornice so naproiene za poinoštevilno udeležbo. — Predsednica. — »Šentjakobska Čitalnica® javi,a, da je za danes nameravani izlet, v znak sožalja radi smrti članice Mimi Zakotnikove, odložen na nedoločen čas. — Knjižnica bo poslovala nes izjemoma od 11-—12. ure dopoldne. — Javna knjižnica v Fooclu posluje v prostorih Gospodarskega društva vsako necLljo od 10. do 12. ure predpoldne. Ker razpolaga že s precejšnem številom knjig, b ) lahko vsakdo našel kako dobro knjigo. Kdor pa ima doma kako knjigo, katere ne rabi, jc naprošen, da >o prinese v knjižnico, kjer bo vsaka kn;iga d brodošla. Gospodična Milka Volk je darovala večje itevilo slovenskih in hrvatskih kn;ig in gospodične Lidija Slamič 2 knjigi. Odbor se jima najtopleje zahvaljuje z željo, da bi našli mnogo posnemovalcev. — M. D. P. — Trst. vabi članstvo na VIIL redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 25. t. m. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Pričetek ob 9.30. — -Petrčkov« poelednfe sanje*. Dramatični odsek M. D. P. — priredi ob priliki petletnice obstaia društvo to krasno »Golijevo otroško igro. Ker vlada Ž« sedaj za to igro velikansko zaniman;e, bomo podali v eni prihodnjih številk popis igre. Danes ob 11. uri vaja za odsek i» podotlvk. članstva, ki sodeluje pri ^Petrčkovih poslednjih saniah. — Vodia. — Slovenska čitalnica ▼ Skednju. Kot bo članstvu že gotovo znano, se nah;»ia na*;: dnt-itvo v precei neugodnih gmotnih ramierah, katerim pa ne more odpemoči sam odbor. au»-pak le celokupno članstvo. Mnogo j« članov, ki so zaostali s plačevanjem članarine in z rednim povračevanjem posojenih knjig, mnogo je članov, ki ^e ne brigajo za društvo kot pred časom; obračam se na nje s prošnjo, da čimprej poravnajo zaostalo članarino in da bolj pogosto posečajo našo V soboto 17. Januarja se je odprla (San Luigfi 544) z izbornimi domačimi vini In izborno kuhinjo. — Postrežba točna. (126) Novi lastnik. Zobozdravnik mM za ustne bolezni ia aknk Corso GarlbaicBi 4/:I ii6 od 9 do 3 In od 15 do 19 Zlatarna ALBERT POUH TVRDKA ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. svečana t. 1. ob 13. uri, v gornjih prostorih Obrtnijskega društva. DNEVNI RED: 1.) Poročilo predsednika, 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Raznoterosti. Dolžnost vseh članov tega društva je, ds se pulnoštevilno udeležijo. |m Odbor. Piazza Dante FIUME (RIJEKA) Poslano") Direktni uvozi Vedno novi dohodi Via Geppa 15-17 Poročne sobe, 60 različnih tipov Spalne sobe za eno osebo Jedilne sobe, s stolicami, 25 različnih modelov Pisarne, velika izbera Sobane Kuhinje, popolne in posamezni kosi Pisalne mize priproste in amerikanske in drugo pohištvo za urade Mizice in stolice Posamezni kosi pohištva po originalnih, tovarniških cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, hotele, pensione i. t. d. Pošlijatve na deželo, zajamčene. Samo : M. 4TEINER, Via Geppa 15-17. Velike zaloge v prosti luki, brez carine. T-Z* iluk« poš (Ml ustOToa odgovarja siltvo U toliko kolikor m sakoa v»l«va. (GRADSKA ŠTEDIONICU) V LJUBLJANI ; New York od 24.— do 24 20; Španija od 333 .— do 343.— ; Švica od 462— do ; Atene od 40-— do 4 i-—; Berlin od 570.- do >80 — ; Bukarest od 12.50 do ! >.—; Praga od 71.25 do 71.75; Ogrska od 0.0335 do 01 >345; Duntj od 0.0335 do 0.0345; Zagreb od 8.3r> do H-.65. V * L L" TE: Avstrijske kron« od 0.0335 do0.oS45; dinarji od 38 25 do 36 50; dolarii od 2 i »6; do 24 1"; r ovci po 20 fra d ko v od 92.— do 93— fant šter-ling od 114.50 do 115-—. Hene^ijske obveznic^ 80.-—. e* v* « a TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU tiLca Raianeria ši. 7, ima v zalogi: Semena: Zajamčeno seme karfiiola snežna kepa. špinača po L 6.50 kg. zgodn i nizki grah, seme salat ne, solate, radića, če'oulček, solatno peso, redkvico rdečo okroglo in rdečo podol-g^sto; Detelje: inkarnatno, domačo in mcerno; Trave: laško ljuiko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojila: Tomaževo žlindro «Colu-irela», rudninski superfesiat, kalcijev ciianamid ali £pneni dušik in kalijevo sol. Kmetijsko orod>: pluge, šape, itrpače, železne grablje, srpe, kortelače, gnojne vile, drevesne škarje, cepi ne nože ^Kunde* in- vrtne žagice, krivce odprte, za radič in zaprte. Amerikansko lepivo za sadno drevje: «Tree Stichy». Krma za živino: koruzno moko, klajno apno Žveplene trakce za žveptanje"VuSov. Med v vrčkih od pol kg po L 6. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zamaskc za steklenice in vehe za sode vsake velikosti, tudi na debelo. Cepljene trte in sadna drevesca za večje število sprejema naročila. Kmetovalci iz fržaške okolice, ki s: želijo naročiti kake vrste trt aH sadnih drevesc, naj prijavijo 0 število in vrsto pri Tržaški kmet. družbi v Marezige (Obsedno stanje!^ Razmere se jrslUf ui Rafiineria št. 7. Z naročitvijo pri nas odpadeio prevozni in dru£i stroški. Naročnikom trt in sadnih drevesc naznanimo, da so naročene trte in drevesca dospela, ter jih vabimo, da jih dvignejo. ni tako črn. kot ga slkejo. Naj že vendar neha s svojim neuterreljenim in krivičnim obso:an:em našega ljudstva. Mirnega sožitja si želimo, ne pa šikan! _ VšsH 12 Istre v naši obč ni poostrujejo. Po zaslugi neumestne vneme karabinerjev in milice se je u\ edel režim nekakega obrednega stania. V sredo ie Še i Anton Šergon k svojemu tastu Ivanu Di-lica prosit, naj mu posedi vola za oran'e. Na potu so ga srečali karabinerji in ga odpeljali v zapor. Lazar Babič je šel istega dne k čevljarju nsročat, naj mu pride delat. Tudi njega so karabinerji odpeljali v zapor. Ivan Babič M1ROOILNICA MARIO FERLIN Sv. N. Kosi zgornja 2 Blvlo. TcL m prodaja na debelo in drobno. «3 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebščin, Žapanstuo občine KerpeUe-Koz'na Dr. Josip Rosato Poliambulanca medicinska-kirurgična-porodniška. Kemične in mikroskopične analize; endovenozne injekcije. ZOBO-TEHNilNI ATELJE za bolezni v ustih. - Moderne proteze. Idrija-ulica Trento št 280 - Idrija Ordinira od 8-12 in od 2-6. 112 ALOJZIJ POVH urar In zlatar Plflzzu Gcrihcldi 2, i. n. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 62 rajstareia iUrciili ftraii aiil Tržaška posoillnlcn in hranilnica registrov« ni zadruga z omejeni.ii poroštvom uradufe v svoji lastni hi&) ulica Torrebianca štev. 19, l. n. Sprejema n-vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun In vloga za čekovni promet, ter jih obrestuje Uporaba kalijevih »oli proti rastlinskim škoo dovoljuje država sv o v m uslužbencem. Proeilci naj predlože tekom zsgoraj navedenega roka temu županstvu prošnjo na kclekotvanem papirju za L 2.—. Prošnja mora bili opremljena s sledečimi listinami: , a) Potrdilo o italijanskem državljanstvu. b) Rojstni lsst, iz katerega je razvidno, da nima proseč manj kot 21 let in ne več kot 41. c) Kazerai&o spričevalo. d) Potrdilo o političnem in moralnem vedenju. e) Zdravstveno spričevalo (zmanjšana telesna moč potom v vojni ra dobi jenih ran ni nikak razlog izkljuobe v slučaju, da jim v vojni zarobljene rane ne zabra-njujejo izpolnjevanja službe). f) Vojaška odpustnico ali morebitno drugo listino, iz katere izhaja, da je prosilec zadostiJ vojaški obveziK»ti ali pa, da je »ste oproščen. g) Spričevalo srednje Šole ali pa kakšno drugo enaikcmofciiBO listino. Do pisarniških pomočnikov imajo pravico tisti, ki so zmožna italijanskega in slovenskega jezika. Za občin&ega tajnika je potrebno potrdilo usposobi jenja, odnosno da se prosilec podvrže izpitu -vi najbHžnjem zase* danju izpitne komisije. Prošnji se mora priložiti pobotnica občinskega davčnega urada o plačani pristojbini (50 lir - petdeset) kot davek za pripustitev prošnje k razpisu. (Kr. dekret 21. oktobra 1923, št. 2361). Spričevala pod c), d), e) ne