pgžtninn plgčann v aotp»mi-XII. leltnlk.
1939. januar 20.
2. numera.
99      V
-v    .jrske evang.  Sinjorije reditel O^rLISAR JANOS, Murska Sobota. Jp ><si *e morejo v Puconce poSilatf.
Čei ^una št. 13,586; itnč   »Duševni   Hst"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvSnsfvo 30 din., v Ameriko 1 Doi., edne numere 2 din.
Naprejplačiio goriviteme vsaki evang. diihovnik i  vufttel.
Novo leto.
nZaio, či je što vu Kristuši, novo stvorjenje je. Ta staraso pržšla, ovo vsa so n6va včinjena" (II. Kor. 5,17.)
Vremen teče, kak voda v potoki. Člo-vek niti dobro v paraet ne vzeme i tam stoji pred novim letom; z novim vttpa-njem i skrbjov. Pri meji toga staroga i novoga leta vsaki človek nikaj nčvoga čd-ka, Sam neve, ka, ali čaka nikaj, ka bi naednok nikšo čudno formo spre-menilo eto z nevolami i mantranjem puno zernelsko življenje. Spremeniio tak, ka bi naj mi tudi lehko z radostjov goriskričali z Pavel apoštolom : „ . . . ta stara so prešla, ovo vsa so nova včinjena !"
Novi, načiši so postanoli ludje, kak so do etiga mao bili; odurjavanje je ves-nolo z srca" njigovoga i src^ njim je na-punjeno z liibčznostjov. Te močneši ne dene na nikoj toga slabešega, nego njemi z radostjov pomaga nesti bremen njegovo. Nega več nemarni, lehkoški, z svoje fa-rnilije šoršom se nš brigajoči možov, sa-mo skrblivi očevje jestejo, ki z znojom svojega obrdza, z trudavov svoji mozga-nov se borijo za lepšo bodočnost svoje familije. Nega zapravlajdči, samo z cifra-njem se brigajoči žensk, samo smehččega obraza, lubeznivoga srca tova"rišice i ma-tere jestejo, ki z krotkim srcom, z molč-cov diišov opravlajo svoje pozvanje.
Nega lehkoški, pijani fantov,  ki  Go-
spodnoga Boga ne čestijo, bližnjega ne poštujejo ; sarao resni mlždi ludjž jestejo, ki posliihšajo na čedno reč i poleg prdve diišne vesti se pripravlajo na pošteno živ-lenje. Nega za divatom bižeči, sramnost ne poznajoči deklin ; samo vrle, bistri r6k, bistri nog i mudnoga jezika devojke jeste-jo, ki se kak bogdboječe krstšenice pri-pravlajo na žensko i matersko ččst.
Nega od mraza trepetajoči, od glada mžrajoči nevoini siromakov, pa tudi oni nega, ki silje pa driigo hrano vničujejo, naj pre dragša bo, nega multimilionerov, ki ne vejo, kelko penez mdjo i nega tdk-ši, ki niti edne pare nezmorejo pri hiži, samo zadovolni iudj^ jestejo, ki mžjo te vsakdenešnji krUh; ar te zemelske dare pravično raztalajoča krstjanska lubezen kraliije na sveti.
Nega več takši dovfc i sirotic, ki so v bojni zgiibili svojega Iublenoga, ar na-rod več ne vzeme vroko orožje proti drii-gomi ndrodi. Mesto bojne blagoslovleni mčr kraliije, edno čudno vkupdržanje, naj se z pomočjov vse narodov zozida ona lepša bodočnost, gda bodo liidje v Oča-naši „... pridi k nam Tvoje kralestvo..." etak molili: Dika bojdi Tebi, Gospodne, ka je prišlo k nam Tvoje krdlestvo.
Nega prazni cerkveo ešče te prosne nedele ne, ar so človoča srca napunjene z hvalodavanjem i lubžznostjov proti Bogi za one telovne i diiševne dare, šterimi Oča nebeski den za dnevom obilno obdaruje deco svojo.
Stran 14.
DOŠEVNI LIST
januar 20.
Nega žalostni skuz, staranja, žr se radost Iašči na vsakom lici, blajženost sija z vsaki oči v onom blajženom n6vom leti, v šterom bi mi tudi lehko vesčlo goriskri-čali z apoštolom : „ . . . Ovo, ta stara so prešla, vsa zo nova včinjena!"
Ali kak daleč smo mi ešče od edno-ga takšega novoga leta ! Pa itak kak blfizi! Daleč smo te či neščemo prerazmiti, ka apoštol pred temi sv. rččšmi pravi: ,,Zato, či je što v KristušiJ] novo stvorjenje je." Ali či prerazmimo, ka v Kristaši, to poleg Njegovoga sv. evangeliuma rnoremo živeti, či novi stvor šččmo bidti, te je to blajže-no novo leto bliizi. Bliizi zato, ar či bo-demo novi, Boga bole bojčči i sliižčči stvor, te tiidi svet postane nčvi okoli nds. Zernla ne bode več mantre plačen dol, nego pod Kristušovim kralestvom mčrno živoči narodov blajžena domovina, živlenje pa ne bremen, nego od Gospodnoga Boga dano opravilo, štero z vesčljom opržvlamo Bogi na diko, sebi pa na duševno zveli-čanje.
Ali brezi Kristuša nigddr ne pride to blajženo novo leto, štero zopston čškamo tečas, dokeč ludi hamišni Kristušje, odkii-pitelje zapelšvajo, kern je odiirjdvanje i prisiljdvanje   orožje i v  groznosti   bojne
iščejo diko svojo. Dokeč lfldje od ta"kšj Kristušov čdkajo odkaplenje i se spozabi-jo z toga, ka je kiuč lepše, blajžnžše bcu dočnosti v rokaj te telovčinjene Bože Lu-b^zni, v rokaj Jezuš Kristuša, tečas ostšne vse po starom; svet i žlvlenje puno skuz, staranja, nevole.
Žalosno, ka so ludjč diihovno tak gluhi i slepi, ka se dajo zapelavati i z ndrov silov vOzprobajo zblodne plane vsakoga zblodjenoga, hamišnoga mešiaša, či pride z komunizmušom, ali z kakšim štč —  ,,izfnušom."
Tisti plam pa, šteroga je nam Oča nebeski poslo potom Kristuša, pa zavržejo. Zopstom glasijo krstjanske cerkvi odkiip-Ienje sveta potom ltibčzni. T6 je ešče eden ndrod ne viizprobo. Nega dežele, gde bi liibčzen do Gospodnoga Boga i do bllžnjega bio glavni zdkon. Pa se tii, z programom Jezušove lttb^zni more zač-noti zidanje lepše i blajženeše bodočnosti. T6 je edino pravi fundament.
Daes, gda je vsaki naroddo viih na-klajeni z orožjem i gazbombami, smo ešče daleč od onoga bldjženoga novoga leta. Na vrdta toga nepoznanoga novoga leta je edno sveto Imč zaplsano, štero batruje, trošta nas —   to  imč:  Jezuš.  Či  z tem
B. Mihala erbija.
Čiidna držčla je Lfib^znS orsžg. Krao je v njem srce, patnet pa samo tikit rainistersko pozvanje mk v toj drželi. Krao srce včasi posltiša na tanač svojega ministra, a!i največkrat po svojoj voli i pdsnetJ hodi, kraluje, naj se čemerl gospon Pamet. Ništerni pržvijo, ka je to ne vredi, &r je modrost itak pri pdmeti. Te tiidi majo aikšo pravico, ali Liibeznosti orsdgi se itak tisto godi nšjvečkržt, ka srce &Č6. Pa je to tiidi vredi tak.
Porgarje Lubdzni orsžga so takši lUdjž, od šterl bi mrzlo premišlavanje zopston bil6 čakati. Te srce vodi. Ve čfovSče blžjženstvo je to, či mž lepa želenja i se i& želenja spunijo. r"" Pa srcž je tiidi žmetao zapovedšvati. Gde njerai pa zapovedavajo, toga konec je največkrat kčsno žaliivanje.
Zapovedavati je ščela tOdi B, Mikloša vdo-vica, gda je žvedla, ka se je njčni sin, Mihal v T. Anico zaglždo.
— Dršgo dete, sin moj, ne hodiš po dobroj poti. T. Anica je že v varaši služila, pa tam skoron vsakša deklina zgubi svojo poštenost. Takši fant, kak si ti, si lehko prebera med poš-tenitni i bogatimi kmečkirai čeršmi, ne ka bi si takšega kodiša zeo.                                            1
Naš rod je stari,  gotovo so B.-i plemeni-1 tašje bili. Ešče bi zda  najšli   pžsko   kožo*) žl velikov pečžtjov,   Či bi  je tned stdrirai  pap^ri iskali. No pa je tisti lepi griint, šteri za menov ostane, ttidi nikaj.
Mihal je brez vole sedo na iamerlini v kuhinji, na obrdzi njemi se je niti edna grba nL spremenila, pa je veliki znotrešnji boj bojOvo.
*) Plemenitaške diplome so na pesko kflžo bil^ pisane.
janudr 20.
DUŠEVNl LlSf
Štran 15.
sv&in Imčnom začnemo i nadaljttjemo i dokončamo t6 leto, te bomo i mi prvle-sledi z radostjov pravli: „ . . . ta stara so pržšla, ovo vsa so nova včinjena!"
JUVENTUS.
Ndvoga leta senja.
Pisala: Zmaila Ida. — Posl. Silvanus.
Silvestrov veččr je. Kling, kling!-----------
Poslfihšajte, zvoni! Sto tnore bidti tak kesno ? Ovo, zda vu krož ii vesčli gostov eden novi gost st6pi. Nebeški mčr se sveti na njegovom obržzi, poniznost, ltibčzen i edna nezrečena vi-sikost i plemenitost se vidi na nlegovoj celoj postavi.
Prijaznivo ga pozdržvijo ; on je te lubez-nivi prijatel te hiše, na iteroga se je že žmetno čakalo. Lobeznivo odgovori na vsakšega gosta pozdržvlenja, vsakšega poglčdne z ednim do dfiše vidočim pogičdotn i si na zadnje med nje sčde na sredino toga kroža. Ta vesčlnost se zda na edno tiho poslfihšanje obrne, ar vsakši znž ka te prljatel nika nAjnačišega šče.
Ete si zda resan napre vzeme dve knigi. Z kepami napunjene knige so bilč to i eden čfidii-vajOči »Ah" se je čfio vu celom drflštvi.
Vroke si zeme edno i zača jo obračati: Že je zemazana od dosta nticanja. Na vnogi mestaj
Pa je materi ešče ne sfalila ržč.
—  Ka bi pravo k totni, či bi zaprosila   Č. Adama ččr? Rada bi te z6la, tak mislim. Či se ti pa tž ne vldi, tam je M. Žofa. Lepa i bogata je. Nacdnok bi prvi človek buo vu v^si. Od tčbe visi, pomisli si dobro, moj sin.
Mihšl je na t6 tfldl nikaj ne odgovoro.
—  Sramota bi blla za našo celo   familijo, Ci bi si Anico zeo. Pa t6 sramoto rdvno ti šč6i prinesti na nas? Vidiš, brat, sironidk ti je bete-žen. Tu nis povrže nede dugo. Na roojoj glavi ostžnejo sirotičje.   V tebi mam vse vapanje, ka boš mi na pomoč.
Mihal je na td tadi ne meo reči.
—  Pa si to tudi moreš zamerkati, ka či si 16 deklo zemeš, od tnene nikaj ne dobiš. V8 te zapržm z erbije.
—  Z očinoga tdla rae nemrete včzaprčti, — 3amo telko je odgdvoro.
že raztrgana, edni Hsti že sploj falijo. Napisek se že komaj vidi   čteti: ,,To stčtro leto".
Te prijatel zdča obračati te liste vu njej. Čfidni kepi so to, štere on tomi društvi kšže. TiihJnski i donok pcznani kepi. Te knige žitka poti kažejo od zibele do groba. Edno dete se narodi, velika je radost roditelov ; ali — ovo — že na drtigoj strani po njega pride te srnrtni angel, naj to gingavo rožico vu eden lepšl piin-grad odnese i gda se ta tiha noč razprestre obri zemle, odnese te angel to dete vu naročaj svoji proti zvezd kralcstvi. Ti z žalostjov oklajeni roditelje z bolečim srcom pitajo : BAh, Gospod-ne, zakaj?" Te odgovor se njim nazaj glasi: (Janoia ev. 13, 7): vKa jas činim ti zda neznaš,
spoznaš pa potom."-------Pž eden  list  dale.
Edna konfirtnacija. Prcd oltarora stojijo kak ro» že cvetčči mladžoci. Edni rned njitni tnajo na glavi eden križ, drugi pa zvezdo: .Tisti, ki obri sLbe križ mdjo, so oni, ki vu svojem boddčem živlenji svojo lastivno volo proti postavijo Bo-žoj voli, prdti stvoritela voli, od šteroga posta-ne križ. Tisti pa, ki zvezdo majo obri s^be, so oni, ki vorno nasledgjejo svojega Gospodna i Zveličitela, komi zda ravno vekivečno vornost prisegajo, ka do se vu svojem bodočemžitki vu tihoj delavnosti za Njega svetili, kak zvežde. (Daniel 12, 3.)
Tak erče te prijatel na to pitanje, ka kaj znamenuje te križ i ta zvezda obri te dec^.
Očin tao je rnali biio. Edna kuča na konci vdsi i pčt pliigov zemle i z toga eden tao je Davida, brata. Ali Mih&l se ne prestrašo. Gda je mati hšnjala, gori je stano, vzeo je klobiik i naravnoč je šo k Anikovim.
Anica je sama bila doma. Doli ga je po-sedila na klop na trnaci. Mihal jo je brez vsake ceremonije pitao:
—  Anica, ali bi mLla volo mi žena bidti?
—  Mžla — bflo je krdtek odgovor.
—  Či bi pa mela,   te pa hodi z menov  k duhovniki. Zda, počakam te.
Mož i žena sta postanola. Materin blagos-lov i brata lObezen njidva je ne sprevajala v ono tnalo kučo na konci včsi, v štero sia se odselila. To je tam ostalo v onoj velikoj zidanoj maternoj hiži. Ali zato sta se za srečnoga čutila.
V malom ogračeki i na par plugov   zemle
Stran 16.
DUSEVNI LIST
janudr 20. *
Ali te knige se dale obrnčjo. Zda se edna cčrkev vidi, vu šteroj eden miadi zaročni pLr vu žitka hišni zavezek ščč stopiti. Ali čfidno, on dfihovnik, šteri na kepi svoje roke blagoslavla-jOč razprestre obri toga mlždoga para, rarao takši obrdz mL, kak ete naš prijdtel, i med tčtn njfma eden dragi zdavanjski šenk da vu srcč njihovo i (e šenk je; Vornost, liibezen, stalnost i eden drugoga spoštfivanje.
Ali te prijatel naoi na dale da vu te knige poglednoti. Eden mladi dečko, od Jahkomildn! prijštelov vedjeni je na skvarjenja pot prišo i z strašnov nagloščov se pašči vu prepasf, vu ne-volo. Ali stoj ! Od nevidoči rdk de na kržji skvarjenja globočine nazajzadržani. Trepetajoč pita: »Gospodne, ka mi je činiti, naj se rešim?" Na to ete odgovor dobi: »Veri vu Jezuš Kris-tuši, te boš blajženi i oslobodjeni. Na to gori-stane z kolin, na šteri je klečao i ide proti ed-notni bregi, na šterom eden velki križ stoji, na šterom eden vu krvi goriprebiti visl. Tam se na obraz vrže, obine te križ i skuzčči se moli: BAh Jezuš, ti sin Boži, srniluj se nad menom," dokeč stžlnost zadobi vu srcž, ka je gonprijeti. Gda se je okoli zgledno, naj vidi ka je 46 za tnoči bilo, štera ga j.e od toga strašnoga spadžja nazajza-držžla, (^ se je prebfido i vido, ka so 16 sijego-ve nsaterč vorne moiitvi i zdrhavanja bila.
Ešče dosta, dosta kepoy. — Dcživlžnja ed-noga dugoga žitka, i vnogi let, veseio, žalosino,
so njim kazala vu različni redaj, dokeč so na konci k ednomi nOvomi tali prišli, gde je edna velka sodba bila videti. Na sredini je eden k človečemi sini prispodoben kralflvao, z očmi, kak ognjeni platnčn; te je sodo. Velika vnožina je bila ok6H njega, ki so irepetali i drgetali drugi pa vu viipanji se raduvajoči. Na ednok se samo čiije ; wDaj račun od tvojega šafarstva; od tvojega živlenja; od vsakše nepotrčbne reči, Štero si povedo ; od vsakšega talentuma, Šteroga je tvoj Gospod na tebe zaviipo."
Edna caglosl je obišla one, ki so kre nje-gove leve roke stali. Oni so od Gospodna ta-Iente, to je dobrote zadčbsli, z šteriani bi mogli pomžgati i ne?61e vtišati, gde je na t6 potreb-čina bila; ali oni so nemarni bili, samo so na sžbe, na svojo dobroidenje i zadovolnost mislili i gledali. Ovo zda pa eti stojijo z priznimi ro-kkml Eden zarannski žitek, edna zgtiblena žitka moč, či bar ka so na sveti mogoče kaj napra-vili, ali ka je to gidvno, to so zatnudili, zaspalf. Tak je šlo to pitanje dale i pri vsakšem na dale je v njihovo diišno vžst vdarilo: »Ti si on človek."
Na ednok so sanio čOli oni, ki so na des-nici toga Sodnika staii, ki so svoj gvant zčprali vu agneca krvi: BHodie k meni, vi blagoslov-leni Oče raojega i vzemte kralestvo, štero je vam pripravleno!" Tim drtigim se pa glštsl: »Odidte od tnene, vi prekunjeni,   vu ogen, šteri
sta jedrno delala. Oba sta skrbniva biJž. Zorja njidva je že, mrak pa ešče voni najšo.
Hiža i dvorišče, štero se je vedno povek-šavalo, se je vse leščilo od čistoče. V oknaj so se iepi muškatlinje smehali. Nišče je ne mogo tak mimo, ka bi je ne občadivo. Cela v€s je giičala od te maie hižice i od skrbnosti nje stančarov.
Komaj je priteklo leto, že sta italo da!a cimprati. Dva maliva konja si je spravo Mihal i po foringi je hodo. Kravo sta ttidi kiipila. Dvorišče je pa puno kokoši, piščenec, rec i gosi bilo. Nji larmanje se je daleč čQlo. Samo B. Mikloia vdovica je ne ščela od vse toga nikaj ne znati.
Pa so vesničarje ne samo Mihala, nego zda že tfldi njegovo ženo začali preštimati. Po-tnali so pozabili, ka je vu varaši  služiia, za koj
volo so jo prvie dojgledali. Dobre vertinje so v guč stanole ž njov, v cerkvi so si k nje sele.
Prišo je tfidi štrk k Mihdiovim i ednoga tak čvrstvoga pojbiča je prineso, ka se njemi je koraaj par najšo vu včsi. Za njim je prišlo več, deklice i pojbič. Vsevkuper štirje.
B. Miklošovoj so ženske gučale od vsega, ali ona je na takše glase ntti edno reč  ne od-
gOVOrila.   .>¦;  f.«-,;;,¦:¦;-.     ¦'   ;r     v^  ..-.;.'-,/.
Trde nature ženska je bila. či je kaj v(J-povždala, tisto je zdržala, či bi se nje vglih src^ počilo.
AH hudi časi so prišli na njčno bogato hižo. David je vedno vehno. Doktor i poteka sta odnesla slednjo paro od hiže.
mNe je bild delavca na preci velkom i za-duženom gruntL Vse z tDhuici datl odpraviti je pa ne hasek gazdi. Gda je pa tiidi  ona obcte-
januar 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 17.
je šatani i njegovim angelora pripravlenl.« I oni si z ednim dvo]ečto i ciglostaim kričom za-krijejo obraz svof I trobijo: ,vi bregovje, po-rfište se na nšs i planine pokrite nas!
Z par listrni na dale ]e pokazo ie prijatel tim čiiduvgjcčini gosiom njihovo lastivno živ-Ičnje, kak so onl vu prdekoži letaj '?andrah\ živeli — i zakrivlli. Od dosta aesreče i nevole jih je teiabeznivi Oča nebeskš obvarvaol Kelko dobrofe njiffl je dariivao, ali oni so nezahvalni i nevorni bili. Ksk hitro so fa vzdta dobra po zabili i na stržn potisnoll i kak sploj navadno so vzčii vse blagoslove i danla nebeskoga Stvo-ritela. Srafflfivajoči sebž so glčdali eden nadrfi-goga. Ja to je zaistino tak bilo; vu strašnoj res-nici je vido zda vsakši svoje pokvarjeno srce, Te svetleče, vse sbozvidoče oči toga prijatela so se na vsakšega jedJnoga zgledncie i pri vsakioj nelfibčznosti i prestoplenje je bi!6, da bi li njegove oči pravle: »Čmte pokoro i po-vrnte se!"
AH n& zadnioj strini te knige je eden držgi kžp bio videti, pod iterlts je napfsano bi!6: »Hodie k menš, ki ste obtmdjeni Ino ste okia-jeni i jas vam počinek daml"
Gda je to družtTO od vsegs toga malo k sebi prišlo, te je fe prijdtel napre vzeo to driigo knigo. Ta je ešče sploj nova bi!a. Odzgoraj na tabli se je čteti dalo: MN6vo leto." I na prvof stržni: KZ Gospodnom začni vse! Mcsli idelaj!"
Ti drtigi lisii so ešče Cisti biii Na pitajoče po-glede toga driištva erče te prijatel: Vaš žitek je edna ešče nejnapisana knig«, štera se samo po v?ši delsj i vandranji napžše, Pa§clte se, naj ta kniga toga BN6i?Gga Sefa" z prijetnimi kepmi, z vupanjem vu Bogi I z gorialduvajočov liibez« nostjov bode napunfena. Aii obervsega pa: ve-rostiijte I niolte, ar nevete ni vore, n\ hipa, gda se vašega žitka knige dol?zaprčjo!
Vu tuhini.
Daleč, daleč vu tfihini,             ,
Kaktl od mo\\ iiiblem, Sern v daleko cdposlatia I na sžbe zanihžna,              .
Si dostaktdt preniišiavam, Vu g!avi tužao zbrodjavatn.
Draga ruoja domovina,!
Ti si cil mojga že3enja:.
Trošta jedina vretina
I vfipanje sns raojega.                 ¦ '
Vflpaai se zato gedmo,
Ka hosi edao pa vidla njo.         Y ., .
Kak se lehko vesdijo,         ,'
Šteri eti nehodijo.            : ,"."'.    \
Spevala bl si, kak ftics,           •    ;. ¦
Cš bi med mojicni bila.
Aii zda sem sšrotica,
Ki nindri nema nikoga.                   .
žala, verstvo je začnolo na nikoj idti, vedno i hitro je menše i menše gračfivalo, tak, kak se pa cuker ofžple vu vodi.
Skrb i bolečina sta ]o tak potrla, ka se Je nifi Davidovoga konca ae včakaJa, pred n\im se je odselila vu ono vokivOčno domovincs. Na sprčvodi je ceia ves tam blla, samo je Mihdl falio. V toni tali je materln sin bOo. On se je domš joko, Tiidi nišče je nž pito, gde je. Vsi so znali, ka ga je mati zatajlla.
Za njov je ne diigo odišo tiidi Da?id. Ne volno,   betežasto   dovico   ]e   nihao za sebov i štiri sirotiče.
Komaj so ga pokopali, že se ]e oglaso boben na B. Miklošove nigda gfzdavom dforlšči. Na td glas so se srca tam v onoj maloj kuči genoJe. Eden je nš pravo nikaj, sarno sta eden drfigoga v oči poglednola i že sta znala, ka si
eden i ov misli. Mihdl si je globoko zdehno i šo je tiidi on na llcitacsjo. Že so vse riznesli, gda je ta prišo. Vdovici i sirotičora je ne osfp.Io drflgo, kak gvant, itercga so na sebi racll.
Zda so Ysi začudeno giždali Mihaia:
— Ka pa td išče tu?
Mihal je prerazmo ž njigovga pogičda pi-tanje i je samo telko odgovoro; — Mojo erbijo iščem. Z tem je prijo za rokč vse štiri slrotiče. T:ho je gratalc, s&mo se je vdovica jokala. Kiišnoia je deco i piistila jo je, ar bi niti ednoga ne raogla hraniti. Sltižit je odišla, sirota i tam je mrla.
Mihai i žena sfa pa gori zhranila deco i t€ osmžro dece je nigdar ne čflfilo, ka so si ne pržvi bratje i sestre!        .'¦*¦¦   Poslov.: /uventus.
Stržn   18.
DUSEVNI LIST
januar 20.
Kelkokrat se m; senjalo,
Ka sem vidla tnsmo svojo,
Ah, gda sem se prebiidlla
I okoli se zglčdnola,
Teda sem na pamet vzela,            ^
Kaj je sarao senja bila.
Lepa moja domovina,
Prekmurske zemJč krajšna,
Jako daleč od tebe vkraj            ',
Sem lučena v tiihinski kraj,
AH oča vsatncgoči
Me pa znš nazaj pornočti!
On na meat tiidi skrb mk,
Ka mi trbe, vse ml poda,
Kak mati svojtni deteti,
Tak On z raenov tudi Sini.
Zda pa z Bfigotn vsš cstante
Na prišestno pavidenje!
Z-Francoskega poslala: Temlin Maria z Vaneča.
Cerkvi poroblenje  v-vezdžšnjem vremeni.
Naše evangeličanske sv. materč cčrkvi hiš-torija, vu vremeni preganjanjs vere od nestanni poroblenj cerkveo guči. Vu Prekmurji bodoči z deseti cerkveo je ndjduže ostala bedenička e^. cerkey, štero sz z mekiami i omelomt oborožene ženske stražile I brdniJe. Proti slabirn ženskam poslane vojake je sram bilS, i dugo so se ne šteSi žnjimi bojuvati. V-1732-tom leti je i ta vkraj vzčta. Hvžia Bogi, ka je t6 dobro dasno   bilfi !
I oh velka čiida, vu vezdašnjem vremeni se je tiidi zgodilo, ka je evang, cčrkev z-silov poroblena. Vu Polskom orsagi, Chorošci zvanom varaši se je ižni cktobra 15 ga zgodilo. Cbo-rošcka evang gtnajna si je v 1910-tom letiedno Jepo cerkev ddla zozidati, veJika radost je bila med gmajnartni. Md!a gmajna je z-jezero duš stala i te so navekše siromaški deršrje bili. Lehko si premislimo z kab velkov težkočov so bili spodobni one stroike voplžčati. Ali vere-vrele duše so voplačale. Nezgovorna radost je obsela te vbogi vernikov srdca Meli so lepo cerkev, tneli duhovnoga pastera, kintorvučitela. Zaistino, kako jelen k-hladnoj vodi hiti, tak so hitili Chorošča evang, verniki vu Božo hižo k-diiševnomi potrdjavanji.
AH teški hipi so se približali na evang. vernike. Prišla je opiiščavajoča svetovna bojna. Vnogo ev. vernikov je bojni na porob spadnolo. Dosta so ji pa, da so najvekše delavci bili v-Sibčrijo odegnali. Duhovnik, kantorvučilel sta tiidi ta mogla idtl. Domž ji je jdko premalo ostalo. Koroaj z-p^tdeset kotdg stoj^ča gmajoa je ne roogla dfihovnika prizvati. Tak so sami držaii vlepoj cžrkvi Božo službo. Popevali so i Boga roolili.
1933. oktobra 15-ga so tiidi po-nizno popevali vu cerkvi, gda ji je bifizi samo 35 bilo natzoči. Ednok se samo odz«6aa po-pevanje čuje, vsigdar bliže i bliže. Katholičanski plebanuš je pelao veliko vnožino Ifidi, gor^če sveče držeči vu rokaj, ki so v ev. cerkev ptišli, plebžnuš je cerkev žegnjao i vonsznano, ka de poetom ta cerkey njihopa.
Evangeličanski vemiki so skuzeč, med ve-likov srdca" boleznostjov nihaSi ta svojo drago svžto Božo hižo.
Tožbo so zdignoil pri oblžsti, štera je na-zžjdati zravnala porobleno cerkev. —- I nazžj so jo tudi dobili !
Pozvanje i diižnosti presbiteroy.
CeFhevna disciplina - si. m. cerhui obPflmlia.
Za naše sv. raatere cerkvi znotržšnje bi-vosti i verskoga 'zitka obrambe i ogvušanja zroka voio, se v najnoveši hipaj edno fdkše na-menjavanje kaže vozobraziti, šteroga prosto imeniivanje natn svedoči, ka je ono že vu pri začetki živoči krstšanov i vu reformacie vremeni blagosiovno ladalo, ali sledi je zapGstšeno i tapozableno. I ravno zžto nds na njega z-nova v-žitek postavlanje pozava gori ino oporaina. T6 je tak zvana cerkevna disciplinal T6 edno je gvOšno, ka je cerkevna disciplina, či se bar v druge forine obliki kšže vu praksi, vu krst-šanski gmajnaj vsigdar bila i more tudi bidti. Cerkevne discipline potrebčine trdjenje zvon biblinski i cerkevni hiitorični peld i svedostv, gori naiderao zaraerkano vu našoj cčrkevnoj ustavi, gda od vernikov dilžnost guči. — Ka je tak cirkevna disciplina? — ,,Cerkevna disctplina je sv. matere cerkvl ono činenje, p6leg štere svo/e verntke k-evang. krstlanskomi pozvdnjl prlstojno obiMnost i znašanje gaji, osndvla i prtvčl." Naša autonotnija svojim vernikom lepe juše   ogvfiša,
x janudr 20.
DUŠEVNI LIST
Stran 19
štere ne za mladoietne, nego za pristarne drži. — I csi že pred natni stoji više napreprinešena ža-lostna zAmQdno$t i ka so zžmfidnosti večkral velike dužnosti zastavlale: tak je nevtajeno za volo obanranja i brdnenja raatere cerkvi dnes bole polrebna pravična cerkevna disciplina, kak bir gdakoli? Vu cerkes/nom žiiki je tfidi vu vkupdržžnji, v-ednorazmenji ta prdva raoč;brezi te se raztorimo, kak razvezatio snopje. Ravno zato G. Kristuš vu višjoj popovskoj molitvi moli, naj ti njegovi edni bodejo. Znotrešuji neprižte-lov moč doesden vekšo pogUbel stSskava vu sebi, kak zvfinešnji protivnikov znova i zn6va po-navlano napadanje. Neliibimo sami sebd, nelii-bimo evang sv. m. cerkvi, či z vkGp djaaimi ro-karai gledamo znotrešnji neprijatelov podkapanja: nedelni, sveiešni dnevov aeposvetsenje, BogS kunčči zvišenost, mladezm razvuzdanost, prč-cimbe nesršmno divjdnje, reverzališov nevarnost, sekt(baptištov, adventistov, nazarenuiov i t. v.) duš ribičivanie i sv. m. cerkvi ne poštuvanje. Či G. Krisluž, te Jiibezni poglavdr z korbačom ide nad Bože hiže svetost vtepajoče oskrumnike; či raztneti, spameten stariš za svojega otroka dobroto gdate šibo vzeaie napre: tak sv. m. cčrkev, ta duhovna mila mati, gda disciplino žele, fo vsigdar z-one liibčzni juiom i z oblas-tjov čini, štera ^nečini nepristojno," — z žlerov Jezuš tiidi pržvi v-Oznanosti knfgaj: »Povrni se, — ar či ne, naskori po (dbe pridem" . . . Po-trebna je disciplina vu sv. m. cdrkvi i za toga volo, žr vernikov kotrige osnavla, nj^ varje, zbogš&va, ednoga proti ovoroi na podgovornost zbfidjava, vernike k-materi cdrkvi prikapči, vu medsebncsti je obdrži, z-rečjdv svdte matere cerkvi preštimanja občutnost neti, gaji i ogvuša.
Vu našoj sv. materi cerkvi valžni cerkevni discipSinarski, ali cžrkvj obramb zakon vetom vremeni vu žitek postavlanje popreinji cerkevni interesi nemfidno silijo. — Ali tečas, dokeč se cčrkevna disciplina uprav v-žitek postavi, je po-leg ti povedani potrebno, da se c^rkevno ob činstvo na to k-coj priprž?i i ono, štero je nk\~ fontošneše goridanje, dobro presamnamo i poleg njega Činimo. I rivno za toga volo želerno to delo našim presbiterom na srdce zvezati.
Štero je cerkevne discipline najvažneše go-ridžnje? Ob prvim: Zdravoga cerkevnoga duhš ladanje i vtrdjenje. Ob drfigim: Cžrkevni napre-hodeči vu prvojvrsti sami sebe mžjo vu dlscip-Hni vfizobraziti.
Či se ndide gmajaa, gde se i preibiterje med cdrkev ogibajoči, z Kristušovov večerjov neživoči, ali pa na gmajne škodo reverzališe ddvajoči šereg račiinajo i na njš zitka peldo bi se nebi bi!6 tanačno pred gmsjnov zezavati, tam se hiba, baje zrok v-prvoj vrsti vu gmajni mi iskati, štera je te nevredne posta?ila na šafarstva mesto. Gde pri naprehodeči odeberanji na vred nost, na vekše cčrkcvne diče plačilnike glždajo kak pa na verevrelost I na dOhovne višosti, na Bnje" val6n raože. Cerkeraoga duhž v-tfi dob omlščenje, ali pa zab!odjenje se siedi nevtajeno v-tužtiom sastaji skažfije i zbožen sad prinaša. Prvo delo grcsajne je tak satnoga seb^ discipli-neranje. Ali z-tžflo zato neščemo to praviti, ka bi disciplina>ski zakonov trdost zndbidti na \il~ nike gledoč zobstojnska bi!a. I te bodo meli syojo nazaJdržččG moč: gmajnarje bole poleg došnevesti omurno v račun vzemejo svoje k-cžrkvi bod6če dužnosti, či vidili bodo, ka i sv. m. cerkev tiidi oraurno, više vsega drži svojega inferesa dulnost i neda se napre takše delo, ka bi gtnajnarje peido denem na čelo gmajne tak-šega naprehodečega zžbrali, šteri je toga poleg svcjega nekrstšanskoga žitka volo ne vreden, To najfontošnšše nepozabimo: to je to vu gmajni disčšpline odpravlanje se vsigdšr poleg vu gsnajni Jddajočega dobroga duhi pred očmi drždnjem ma činiti.
Vse na t6 cilajoče dobro namenja^anje je zaman, či vu prvoj vrsti pri ečrkevni naši na-prehoddcsi nenajdemo onoga duhž, na šteroga nžidenja smo je pripozdvanji, pri veredjanji, na verostiivanje, na cerkvi branenje pozvali i šteroga potrebčina vere pred nj^ postavi. Nesmi-rao pozabiti, ka, ki je ne dober vernJk, on nenire dober presbiter bidti. Vsake nžstave moralna višost od toga visi, nakeliko so nje kotrige tak posebno, kak navkiipno moralnoga znašanja. T6 je ogviišalo vu preminččem vremeni i ogviiša vu prišestnosti presbiterov rešpekt pred vernikmi; to ogviiša njihovoga dela veliko vrždnost i pri-nesč sadarodnoga njihov trfid. Poleg samoga-sebe disciplineranja, ober lasne korporacie, pdieg dusnevesti verostiivajočega presbiteriuma dobi dfihovnik vrele delatuvžriše.
»Verostfijte na ovce !" Apoštola eto opo-minanje se graajn svetski naprehodeči tfidi do-staja. Gtnajne obramba, čiivanje je ne samo dflševnoga pastera odločna skrb. Zato jevžitek postavlena vu veliki zvoneinji varašžj tak  ime-
Strdn ^O.
DOSEVNI LIST
januar 20.
nflvana : »vilice skrbnost." Vsafci prešbiter, pod šteroga skrbnost je edna, aii več vilic vtšlana, prfgledava, obišče vernlke. T6 je jake veižke zna-tnenitost!. Ne sarno poprek zžio, ar vemike v-računi drži, priseljene i odseljene v-evidendjJ Bia,nego tak nijltže na znžnje vzeme ženitvj pripraviagje, od reverzžlišov davsnja nevarnost; vu ti vere slabi nestalnosti, od vernikov skfila-vanja, decč vu veri gori hranenja I dostakržt tudiod togas da največkržt vernikov te naivčkši ial niti nevž, ka je njegova dužncst k-rns.teri cerktfi-Naša sv. m. c^rkev vu probanja, vardeva-nja vrčrneni zlvL Vreraena so zbožaa. Nensogo-Če nam je ne previdfi? i prerazisiti nasprotacga tdbora pripravlenost. Tak znotrešnji ksk zvo-nešaji protivnfci nas zbUditi tnorejo. VidočJvrS-menov znamenja, bi proti satni sebi vgrehšili, či nsbl zbGdjdvali evsng. zavednostf, cnoga diihd Lutherovoga š khko pfidenemo, onoga presbiterskoga poz!.žnja vrelosti., šteroga sve-dčstvadjarije je bogše prišestnosti eden zalog. Čuvajmo, varmo rair zevsgmi -~ ali. ffied vsesn bojdfmo negenjeni od pravice, poleg štere se z-cele rooči držmo sv. m. cerkvi pra?deni jušov, po!eg privde ednakosti j toga svojega žeienja. Med razločne vere vadlflvdnj prestori hilaio s'?o-jemi vadiuvaoji poštenje spraviti i obdržstš. Z-odpretimi očmi vldmo k-nara oepraslce i poSeg zžkona na pravice fundatnenti siojžčl, svoja včinmo, dokeS se nepravice nezvračijo. Vu vere-branenfa Interesi vsegaveč ceniti mamo ono moč, štero svetcki napsehodeči poselstvo zsstopa. Tak z-prcšbiterov kotrig uasfane cnbatrlven še-reg, šteri vu branenji našega Siooa pozvanja ob-čutnosti gori danje i prž?o difco vidi I pod edno istoga diiha vodjenjera na obladnost pozdigne dašo pracico.
Veszddinii Bšbel.
Kak z B blle zcamo, vu indašnjern sfžrom vremenl je zemle te najvekši varaš Babel bio. Tam so začnoli zidati vu svofoj naduhtoj zviše-nosti i inoči više mere se vfipajoči gizdavi stančarje eden tak visiki lorems šteri bi do nebe segno. Kak znžtno njiho^o rsakanenje se je ne posrečilo.
Vezdainjega vremena Bžbel je New York, Amerike te eajvčkši varaš. Više ščst millionov ludi žive v-njem, z-cele zeaalž ta spriseljeni. Celoga sveta židovov Vio tšl tans prebiva. Tali-
Snov več jsste ff-njem kak v-Rimi, irov veL, kak Y-Dublini, Zvon te ešče dosia nemccv, jugosla-vov, vogrov, franctizov itv.
Vu Sora grozno vditoro varaSi više 1500 rdzločni vadliivžnj cerkveo jeste. Vu hižltorrr.ov vislkosti zidanji tadi BabiHtancov peldo nssle-sledfijejo. Do etiga mao je ta najviiiša zidi-na, ali kak tam inieefijejo Nebotlčnik bila 51 kondigndcijo (nastropje) 240 mefrov vfsika Woo!vorth zidina. Sobotške evang. cerkvi torera je satno 65 metrov visikl. Ta zidi«a je tak sko-ron štirikržt tak visiks. Ali ae je dtigo bi-ia ia zidina New Yorka ta najvišiša hiža. Pred ništer-nitci rjieseci je dosta višiša pczdignjeaa, 284 metrov visška Chtyskr imenuvarig zfdins, štera 75 kondigsiacij m&. A!I I tž dika nede dugo trpgla, ar zdaj zidsjo trčje hrarne, šteri, či se zgotovijo, do ešče vfšršl. Te eden 310 aietrov, ; te dtflgi 324, te ireiji pa 350 metrov i n? 100 kondsgnžcij visiki bode. Tak se vgšnjajo zidšne edna z tov drfigov v-N?.w Yorkl. I ne je cOda, vem poleg statistike «u tom viraši se teJiko zi-din rddl, da se vu vsški 51 ramutej edna-.edna nova hiža zozida i vu vsaki 10 minufaj edna nova trgovina odpr^. —• New»York je te novi Babel.
Življetije za večnost.
Bilo je ieta 626. AngleŠki kral EdvJn se je tanačiiyao s svojimi dvornikls aii naj dovoli krščanskiffi misijonarois, ka pridejo v ojegovo drž^lo i oznanjajo evangelioro. Eden vitiz je erkao: HSpominam se malov, štere si mto vu zimskom časi s svojitni vštezi. Voae je snežilo, tQ notri okoli ognjišSa se je širila prijžtna top-lota. Med tetn prileti skoz odprete dverl ftičica, veseio Ječe aekeliko časa po d!/orani( i da se slučajao odprefo na drugoj srtani vrats odleti vč). Takše je človeško zivl^nje. Nekoliko krafkoga časa. Tsjnno je pred nam?, temno je za nami, Nič gotovoga ne vemo od brezkončnosti, ki nas krožš. Či prinesd tisti novi navuk kaj svetlobe v to teninost, mislim, da je vreden, da ga sprej« ETjerao!"
T^ poganski vitez je povedao pametno mi-sel od živlenja. Ftica, ki leče nekoliko časa v svetlosti, smo mi. Tisti nekoliko časa pa more ftica preživeti na različno formo. Vesela, ka sme vživati svetlobo, se lejko zaletš v lampai i si ožge peroti kak ludje, ki šččjo samo vživati ve-
januar 20.
DOŠEVNI LIST
Stran 21.
selje toga sveta. Ali de pa probala vloviti tnGho, s šterov se gvGšno ne nasiti, ranč kak liidje, ki nemajo drfige žele, nego samo nabrati dosta penez i herbije. Ffica pa lehko poniica tfidi tiste krdtke minute, da spopeva lepo pesem, jtere ne po^žbi nišče, što jo je ČUo, T6 je živlenje krščanov, pravt vernikov, Kristušovi vu čeniko?. Njuva pesem se glasi: »Velika i čiidna so dela tvoja, o Gospod Bog, Vsegamogoči, pra vične t istinske so poti tvoje, o Krcd ndrodov." (Oznanosti 15, 3.) Pravi krščani živfejo v posveti večnosti i za večnost, i njuva pesem je začčtek nove pesmi, ki do jo popevali vso veSnost.
Bog nam daj, ka bi živeli vu svetlosti ?eč-nosti i za večnost 1
nNe liibte sv&t, ni ona, Uera so na svtti. Čt što liibi ete svet, nega v njem liibeznosti Oče. kr vse ono, štero je na svett, to je tela poželenje i očl poželšnje ino žltka gizdost, /ie je z Oče, nego je z sveta. Ete svet pa prede i poželenje njegovo, kt pa Bozo volo čini ostdne na veke." (I. Jan 2, 15-17.)
»Ne sprčtvlajte si kinče na zemli, gde je mol i erja skvart i gdeje tatje podkopajo i vkrdd-nejo. Sprdvlajte si pa kinče vu nebl, gde je nt mol, nl erja ne skvari, t gde je tatje ne podko-pajo, nitl je ne vkrddnejo. kr gde je kinč vaš, tam je i srce vaše." (Ma"t. 6, 19-21.)
K Tebi, Jezuš.
K Tebi, Jezuš, hočem pridti, Ti nds gržšne liibiš vse; Tebč se ščem oprijeti, Kako otrok matere.
Ti si dal živlenje svoje, Rešo s svojo rae krvjo.              !
»Sin, li daj mi srdce svoje!" Milo pržviš mi v vuho.             ;
'¦'       Ja, srdce Ti hočem dati,       .,•; Vzemi, Tvoje bode naj!            '
Tvoj ščem biti, Tvoj ostati, jezuš dragi, vekomaj.
V. J. Korošec ¦•¦ •   ¦ ' '        .;,         .                            misijonar.
Ponizno pokoročininje tvojega samoga sebč je kračiša i stdlneša pbt k Bogi kak kakšte globoko zbrodjdvanje modrosti.
Rdzloini mšli glšsi.
Radosti glhs. »GospOd je z menom, zato se nebojim; ka mi more človek" ? (118. Žolt. 6)
D. Lendava. Statlstika: Prerainoče leto se je narodilo 3 možkoga i 5 ženskoga spola dece, vsevktiper 8. Mrlo je 3 možkov i 4 žensk, vsevkuper 7. Zdao se je 1 mešani par. Pri kon-firmaclji je bilo 14 decč. Vo z naše cerkvi je ne stopo nišče, v njo iiidi nL
Pri zidanji naše mžle, ešče itak satno pod strehov stojčče cerkvi smo z ednim malim sto-pdjom dale prišli, ar je napravleni betotiski okoriž za 12,305 Din, znotrešnje tesarsko delo zgotovleno za 3,419 Din.
Na cerkev so darfivali po zlatoj knigi — to 50 i od 50 Din. več — G. Adolf društvo v Leip-cigi 7,676 Din, Dravska banovina 5,000 Din, D. Lendavska občina 2,500 Din, Šavelj Karol i žena Dolgavas 400 Din i po Ustivnoj ceni 960 kg železa k okoriši; Eden neimenovani 500 Din, Rituper Jožef i žena Tešanovci 100 Din; z D. Lendave: Vukan LajoŠ inšp. in žena 100 Din, Štikel Eva 60 Din, Medin Gabdela 50, vd. Dohr Jakaba 50, Gaal Šandor 50, Hari Irena 50 Grž-bar Manci z čakovca 50, Že pokojna, Dr. Petrik Gyule, prvoga inšp. vdovica je v Bpešti nabraia 54 PengOjov, okoli 650 Din. Menši dari: Bencik Jšnoš i žena Beltinci 30, Bencik Irčna 30, Vu-čak Matjai 10, m\. Vučkič Štefanova Peteš. 10 Din, vsevkaper 11,316 Din i že 1. 1931 obeča-noga i zdaj plačanoga ddra 2,272 Din. Gmajna za poravnanje svojega duga je dobila od G. Adolf DrOštva v Zagrebi 2,000 Din, na znotrdjno raiss:6 1,000 Din. Za poravnanje duga povred-nosti visiko poštflvanoga g. Piišpeka ira obe-čano od netnški verebratov v BerKni 4,375 Din. Z offertoriuma pri Boži službaj je 344 Din. prišlo vkttper. Na G. Adolf Drfištvo je gmajna 500 Din. nabrdla vkiiper, na 150 1. jubil. steber v Pflconci je dariivala 100 Din. Gospodni Bdg naj oblona vse dobročinitele naše!
V adventi so bili 3 verski zvečerki, na šteri je duhovnik zavolo 150 letnice Lutherovoga rojstva napredžvanje tnoo od ete t6me: »Luther Martona karakter". Goričtenje od Lutherovoga živlenja so tnele fararca, Gallits Ilonka i Bohar Ilonka, deklatudcije Rčžai Rež6, Mentš Janoš, Vukan Inke, Ments Piri, i Hari Mariika.
Žalostni vddrec je dosčgno gmajno z nLg-lov   smrtjov   Varga Matjai   kurStora i smrtjov
Btrin 22.
DOSEVNI LIST
janudr 20.
vdovice prvoga gmajn. inšpektora, Dr. Petrik Gyule. ObS sta vornivi, delajočivi kotrigi bi!a naie tnale gtnajne, zato blagoslovieni ostiae njidva spomenek naveke tned nami.
Z toga edno letnoga šafarstva vidimo, ka pOleg vse slabosli i žalosti, itera nas je mantrila, je z nami bila milošča Boža i ne so nis ostaviii i v t§ težki časaj naši vcrebratje i bližnji naši. Posebno zahvaltiost čiitimo prdti g. Bani Drav-ske banovine, Dr. Maruiiči, ki som natn že ob drfigim odobrili Jžpo podporo i prflti našetni višišemi dfiš. pasferi, g. Piišpeki, ki so nam od 0. A. DrOitva že večkrat lepo pomoč spravili i z tem voskSzali, ka na srce nosijo usodo naše tnale gmajne. Vflpamo se, ka Boža milošča, lu-bčzen verebratov i bližnji naši tfidi nadaJe nas neostavi, tak da to novo leto doživčmo vsi Prekmurski evangeličani ono velko radost, ka bode naša mala cerkev pržkdana svojemi odlče-nomi cili. Daj Bog t6! — SK. dBh.
Moravska evang. gmajna po svojoj niva-di dne 24. dec. 1933 je mela tak zva.no božlč-nico v cčrkvi. Šolska deca je edno, na to priliko popisano igro dala napre. Zvun igre so dekla-malivale: Papič Irenka, Žganjar Emilija, Tetnlin Gizika, Beacik Ilonka, Lainšček Irma, Bencik Irenka, Cmor Irenka, Čarni Ana i Vitčz Vilma. Vsi graajnarje so z vcJkov radostjov poslušali ete lžpe deklamacije, na štere so deco navčili z velkov navdOševnostjov Škalič Dežo šol. ravnatel.
Gornja SlaveSa. 24-ga decembra, na sveti post, zadvečara ob 4. vori smo vu našoj cčrkvi lžpi božični zadvečarek držali z sledečitn osvet-nim programotn; 1. Začčtna občna pesera. 2. Domanji dflhovnik so predgali pdleg Apošt Dj. 20., 35. 3. »Hvžlen bojdi B6g večni" popšvao nai cerk. choruš na 4 glase. 4, BLub^zen" dek-lamalivao Wagner Karol. 5. »Tiha noč, svčta noč" pesem popejvao na 4 glase zmeš. choruš. 6. .BožiSno drevo" dcklamalivala Frumen Marija. 7. ,Die Ehre Gottes" od Beethovena, popžvala gospa Kovatšova, na harmoniumi jo je spreva-jao g. Pojbič, na goslaj pa g. Obal Joika. 8. Deca pasterje i angelje (4 deklin i 3 pojbičov parno zgovarjanje). Naprejdali šolarje. 9. Angel-je z-orgol sprevajanjem so spevali: »Znebes reč večna prihaja" pšsem. 10. Zaprtna občna pesetn. ~- Vučenci to trnok lepo znali svoje gordanje i nt je bilo vu naioj cčrkvi ni edne dflše, iteroj bi naia lepa ojvetnost nS genola srcč. Dosta aoslfišalcov je prišlo od sdsedni kath. far.  Vsi, i
ki so nazoči bili, so se z kuznatnimi očami vr-noli k svojemi ddtni. Božično drevo, kak vsako leto, smo tfidi zda raeli vu cčrkvi lepo okinČa-no. — Po osvetnosti smo offert. držali na Novo Vrbasko diakonfčko drfištvo, nabrano je 67 Din. Hymen. 1933, nov. 26 ga je vu Gor. Sla-večkoj evang. cerkvi do groba obstoj6čo vek-večno lfibezen obliibo Bernjdk Jožef, stolar, rkt. vere, z Radovec, RopoŠa Mariji, Ropoša Franc gor. slavečke fare bivš. skrbnika prelubl^noj hč^ri. Etotni novomi pari z srdca želejmo vse najbugše!
Koledni krož v Puconci. V Adventi smo meli zviin pondelka vsaki den zorjanske pobož-nosti z razkiadanjem Bože reči. — Tč hip smo vidili profile i karaktere z hištorije te starinske krstšanske cerkvi. — Vu šoli so se deca vesčlo vrčiii božične pesmi, edno igro i dosta deklama-cij. Koniaj so čakali te sv^ti zvečarek božični, gda vse ta notripokažejo vu cčrkvi Bogi na diko, reditelom svojim i vsčm pcsluhšavcom pa na dflhovno radost. Dec. 24-ga popoldn^vi ob 2-ma voroma se je puconska prestrana cčrkev na-punila z velkimi i malitni. Boža služba se je začnola z občnov pesmov. Za tov je pred olta-rom Hturgiska slflžba držana, po šteroj so dQ-hovnik roeli govor na podJagi Mat. 2, 6. Deca so svoje goridanje pravdobro zvršili. Na vse popčvanje, igro i deklamacije so je diihovnik satni navčili. Ousvetnost vu cerkvi je nasledu-valo obdariivanje dece vu šolj. Za tL cil je po-slala banska uprava 300 din, kraj. iolski odbor je dao 653 din, Weren Joi. veletrg, Celje 17 oblečni falatov, Štern A. irg. Puconci 1 falat obJeke, Škraban J. trg. Puconci 2 ftirtoja, »Drfi-štvo prijdtelov zdravja" Puconci edno desčt di-rov i Mladinsko drOitvo razločne dare. SkGpno 234 dec^ je dobilo menše-vekše dare, obleko pa približno 50 dec6. — Kak dobro je, ka je Boža milošča Kolede dala sveti, gda je vu srdci lfidi več lQb€znosti i stnilenosti proti stradajočim bližnjim njfhovfra. Na svetek Jubdzni so se tšie vu etom težkom hipi genola Sloveča srdca i titn najjrmaškešim malim šolarom je daruvani 1—1 faJat tople obleke. Ki so difigim tiidi dali z onoga, ka njim je Boža dobrotivnost i milošča dala, tisti so z blaženov zadovolnostjov lehko svetili. Hvala tudi z etoga tnesta onim, ki so z svojimi lobeznivitni darmi ino trtidmi pripomogli ka smo naie srmaške male lehko obdarili.
janudr 20.
DUŠEVNI LIST
Strin 23
Širitele Evangeličanskoga  kalendarija
prosimo i opotninamo, da neodane eksemplare, do 1-ga februara nazajspravijo v Tiskarno, ar naSi morebitno škodo sami bodo nosili.
1_ , ,     ..x| Ah 1 —  kak  hitro   se Szinicz Lajoš I     , ,  .               .....
J      I zna kaj spremeniti. Vu
prvešoj numeri smo prinesli veseli glas od Szi-nfcz Lajoša, veletrgovca v Osijeki i vu etoj nu-meri te britek glas moretno naznaniti, ka njega nega več med živimi na zemli. Preteč. 1. dec. 29-ga je Gospod dolizapro knigo njegovoga žitka. Ta žitka kniga se je pred 68 letmi v Bo-donskom ev. farofi začnola pisati i je dopunjena z čiidno bogatim ino delavnim žitkotn. Szinicz Lajoš, liki ev. dOhovnika sin, je svojo cčrkev tiidi gorčč lubo i verno slfižo, ne li z rečjov, nego z djanjem i istinov. Osiječkoj fari ne samo inšpektor, nego eden najkrepkeši gordržeči ste-ber njčni bio. Svojoj rojstnoj bodonskoj fari je ponovno pletnenite fundacije podelo. Naš List je od začčtka mao rad čteo i vsako leto z lepim preplačilom podperao. Mi zahvalno pravimo,-dobro je, sluga dober i veren ino se vupamo, ka je to potrdo Gospod  s svojim Amenom!
NemSka vlada je odločila kovati novi pe-nez od 5 i 2 marke z kepom Luthera i leta 1483-1933.
'             V Zagrebskoj našoj fari se je preminoče
leto rodilo 53, zdalo 34 i tnrlo 48. Prestopa na evangeličansko vero bilo je 25.
Turobni glasi. Odselili so se zadnji me-sec z Puconske fare vu večnost: Franko Judit v Polani, st. 80 1., vd. Cipott Kata v Sebeborci stara 88 Iet, Luthžr Kolman vorar v Sebeborci, star 36 let, vd. Žibrik Ilona, roj. Jonaš v Pre-danovci, stara 78 let, Brgles Jeno na Vaneči st. 8 let, Žibrik Kata, roj. Cipott v Predanovci, stara 55 1., Barbarič Ivan v Brezovci, star 74 leta, zv6n te v sobočkora špitali Kodila Vilma z Bre zovec 7 let i Sever Jožef z Pečarovec, star 32 let. ~- Naj tnajo sladtek grobski s^n i blaženo gorstanlnje 1
Prošnja. Prosimo napreplačila i zaostanje-na kem prvle notriposlati. Naš list se jedino na napreplačila ma naslanjati. Či ta netečcjo točno notri, nemogoče je nam našim dužnostam za-dosta včiniti prfiti tiskarni. Zezavarno se na cžrkvi lubezen, dUšnovest i dotešnje podpe-ranje naši napreplačnikov. Z tem troštom prosi-mo zaostanjena i napreplačila hitro notriposlati!
Božičnica v Andreskoj $611. Naš vrdi j neobtrudni šolski ravnatel Ratkai Odoninjihova
lublčna gospa, puconskoga farnoga ženskoga driištva predsednica, so pali hltili Božični svitek za radosti svetek včiniti. Trflde nemilfivajoč so navčili naše mJajše na dve igri: »Svčta noč" i »Pod bož. drevescem", na dosta pesem i dekla-macij. Celi osvetni redovek je z 28 punktumov s stao, i smo ga dvakrat napredali, predpoldnč-votn ob 10 v6ri deci i popoldnevi ob 2 pa sta-rešim. Pri oboma dvoma hipoma se je šolska dvoržna nabito napunila z posltihi&vcami, ki so z duievnov radostjov vživali vsa napredavanja i lepi govor, vu šterotn so g. ravnatel spoznavali cil svetuvanja. Zvčn vnogi trfldov je U dober hižni par ešče eden aldov prineso: vse mlajše so obdarflvali z pecivotn ino cukrotn. — Etakia delavnost j dobročinenje naše najvekše pripoz-nanje zasluži.
Poita. Kalmdr Terezlja Los Angelos. Za-hvalno prijeli Vaše lepo napreplačilo i nas ve-seli, ka zradostjov čtčte naš List. — Flisar Vtlma Francuiko. 48.5 Din. prijali, nikiega ob-vestila pa ne, ka na koj naj obrnčmo tč pfinez. Prosimo odgovor, — Perša Rožl New York. Peaeze na naše časopise po Cigfith Stevani z VuSegotnile prijali. Zelo bi mi dobro spadnolo, či bi me z svojim pismom goripoiskala 1 Topeo pozdrav vsem !
Dari k nesprehlivomi vend vspominna Lutharovo Fliszar Šarolto za Dijaškoga Doma štipendij: Sever Ana Šalamenci (Francija) 5 frk, . Flisar Irena Vaneča (Francija) 10 frk, Ficko Ana Šalamenci (J. Amerika) 10 D, Luthar Oustav Adolf Puconci 12 D, Podlesek Liza i Maria Šalamenci (J. Amerika) 10, Siftar Emilia Polana 20 D, Koioša Kolman Ivanovci 5 D, Škrilec Kolman Ivanovci 10 D, Sečko Geza Predanovci 10 D, Kuztna Jolan Sebeborci 10 Din. — Naj-srčneša hvala za te korine poštflvanja.
Dari na Diaški Dom: Z-Sobote FHsar Jožef sabo 50 din., Benko Jožef drž. posl. 20 kgr. sala, Prettner Franz žel. uradnik 25 din. Z-Tišine Rehn Janoš trgovec 20 din., ŽSkiban-dorova gost. 20 din. Z-Skakovec 25 litrov pie-nice. Z-Poznanovec 15 litr. žita. Bog plati!
Samovolni dari na goridržanje DGievno-ga Lista. Z Murske Sobote: Heklič števan veletrgovec 100 D, Krančič Janoš 10. D, Kovits Štefan 50 D, Jarnevič Peter 10 Din. Zelko Mikloš Nemšavci 2 O, Bendk Janoš Beltinci 10 D. Szinicz J. veletrgovec Maribor 70 D, Mr. Ida Šiftar Maribor 10 D, Zrinski Šandor francuzko 10 D, Boldižar Janoi Šalaraenci 2 D, Sever šan-dor kur. Pečarovci 5 D, Zorko   Štefan Lemerje
Strdn   24.
DUSEVNI LIST
januar 20.
2 D, Krančič Janoš Puconci 2 D, Lukač Jožef Puconci 5 D, Flisar Irena Vaneča (Francuzka) 10 Frk, Boldižar Štefan ŠalameacJ (Francuzka) 10 D, Škrilec Jžnoš Polana, Grof Šandor i Ku-har Štefan (brežni) Puconci 2—2 D, Šoštardc Matjaš Puconci 5 D, Podlesek Franc Predanovci 12 D, Šiplič Franc Pužavci 10 D, Benko Maria vučitelica Cankova 10 D, Domjžn Štefan Bre-zovci 5 D, Če!Lk Štefan kur. Lemerje 5 D, Zrin-ski Štefan MoJčanci 2 D, Kovats Kdrol duh. Gor. Slaveča 10 D, Štern Arnold Puconci 5 D, Kiihar Štefan (zvonar) Puconci 1 Din. Radi bi nadaljavali! Srdčna hvžla !
Na 150 letni spomenek v Puconci sc darflvali: Vezčr Geza farni inšpektor Martjanci 50 Din, Ratkai Od8n i tfivarišica Andreci 30 Ds Luthžr Lajoš Puconci 20 D, Andreč Terezia Pe-čarovci (Kanada) 1 doldr. Vsetn nžjtopleša hvžla!
Pucoflci. Preminoče leto je bilo v našoj fari rojeni 40 dečkov i 36 deklic, vsevkfipsamo 76 dece. Z ete 2 dečka i 2 deklici, vsevkiip 4 nezškonske decč. — Mrlo je 93 oseb, med temi 49 ffloškoga spola i 44 ženskoga spola. (Zvon te so ozdaleč mrle 4 fšrne kotrige i 6 mrtvoro-jeni je bilo, tak pravzaprav vsevkiip 103 tnrtve-ce je tnšla fara.) Rojencov, dotično vopreminoči je spadnolo na posebne fžrne občine: Puconci 5:8, Andreci 2;5, Bokrači 3:2, Brezovci 25 Do-lina 3:5, Gorica 3:4, Krnci 2:4, Lemerje 7:6, Mar-kišavci 4:4, Moščanci 6.4, Pečarovci 3:3, Pre-danovci 3;9, Pužavci 7:5, Sebeborci 7:12, Šala-menci 3.6, Vaneča 11:7, Polana 5:4. — Zdalo se 25 čisti evang. pžrov i 2 pdra takši, ka je žena r. kat. — Pri konfirmaciji je bilo 79 dece, med temi 41 pojbov i 38 deklin. — Z Gospod-novov sv. večerjov je živelo 699 moškoga spola i 1033 ženskoga spola kotrig farni. — Vu našo cerkev je n6 prestčpo nišče. — Z naše cerkvi je v5st6pila edna v Dolina rojena, zda v Ma-riborskem srezi sliižeča oseba. — Duševni Lfst mk v našoj fari 400 napreplačnikov; Evangeli-čanski Kalendari si je spravilo više 500 fžrni drGžin.
Jubileum ZwingHjov. Pred 450 letmi, 1484 jan. 1-ga se je narodo Zwingli Ulrik švicarski reformdtor, bio tak skoro isto stari z Lutherom. Leta 1523 vostopo proti odpiistkom i ceremo-nijam rimskfm. Vu boj«, šteroga so pelali   stdri
kantonje proti reforraovanira, je spadno Zwingli vu bitki pri Kappeli 1531 okt. 11. Njegove zad-nje reči so bi!č: ,,Naj vmorijo telo, dflše ne-morejo vmoriti."
Lepi dar. Grieshaber Janoš, mešter optišni inštrumentov na Švicarskom 5667 Din. dariivao Jugoslavskomi Gustžv Adolfa glavnomi društvi. Z toga so dobili: Ljubljana 1000 D, Kutina 1500 D, Legrad 1000 D, ApačelOOOD, Mahren-berg 500 D i Kapetanovo 667 D. Velka radost je to, ka se najdejo ctakšj plemeniti liidje ravno vu težki hipaj.
Proti ritnsko gibanje v Kanadi. Vu Ka-nadi je vu tekaji močno gibanje proti Rimi. Praj bluzi 50.000 katoličanski vernikov je pršglasilo montrealskomi piišpeki svoj vostop z katoličan-ske cerkvi. Doetigamao okoli 1100 ji je presto« pilo vu evangeličansko cerkev.
TurobnJ gl&si z Gor Sldvečke ev. fare. Ostavili so tč zemelski dol zadnji mčsec: vd. Huber Treza, roj. Škodnik z Gor. Slaveč, stara 70 let, Kiireti Jožef, oženjen, z Sotine, star 73 leta, Škodnik Matjaš, samec, z Gor. Slaveč star 82 leti, Bertalanič E!za z Serdice vu 13 leii. — Te vopreminSči naj počivajo vu rairi 1 Ti nazaj-ostanjeni si naj počinejo vu Božetn zrendeliiva-nji ! — Na pavidejnje!
Gornja Slaveča. Po zlatoj knigi so darij-vali na našo cerkev sled6či: Fartek Roza Gor. Slaveči, z Francije 20 D, Bernjak Jožef z tiiv. Gor. Slaveča 50 D, Železen Štefan z tuv. Krp-livnik 50 D, Bokan Marija Gor. Slaveča z Fran-cije 30 Din, Kisilak Marija roj. Celec Gor. S!a-veča, z Argentine 80 D, Špilžk Janoš z faro. Vidonci 20 D, Pozvek Franc z fam. D. Slaveči z Francije 30 D., Knaus Emilia Nuskova z Fran-cije 25 D., Frumen Elza D. SlavcČi z Fran-cije 20 D., Svetanič Štefan z tfiv. Vadarci z Francije 50 D.8 Škodnik Anuika G. Slaveči z Francije 50 D., Fartek Ida Gor. Slaveča 20 D, Celec Agneš G. Slaveč z Frandje 50D.(Pozvek Ema Serdica z Francije 20 D., Huber btefan G. Slaveča, z Francije 20 D,, Benko Ludvik z fam. G. Slaveča 20 D., Čurman Karol Kuzma 20 D. Srdčna hva!a za t€ lepe ddre! — Prosimo na-dale dare na našo cžrkev! — 1934, I. 6. offert. na Gusfav Adolfa podpornico zndša 41*25  Dln.
Stampano v »PREKMURSKl TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.