Poštartna piacanu. Štev. 17. a Stev. V Ljubljani, dne 23. aprna Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništva ..Domovine", Miklošičeva o*»ta 16, Telefon 72 Izhala vsak petek. ffiroisiia ta tmcmstre: četrtletac ?-0l (Hi. p»lieU» (5 Din, ctltlelio II Oia; ta Intzeastn: četrttetD* I! Dio, polletmi H Ols, ceUteta* U B(h. — R»6«» ptitie hriailnicp, »rtriiilc; f l.]aHljtai. tU H.TII. Lažnive trdnjave se podirajo V Beogradu se je zgodilo, kar stno že daije časa predvidevali. Stepan Radič je odstavljen ali bolje rečeno vržen iz vlade. Zakaj? Ne zato, ker je Hrvat in načelnik Hrvatske seljačke stranke, ampak ker se je tako nespametno obnašal, da je bil nemogoč na tako visokem mestu. Neprestano sta njegova nesrečna narava in dolgi nepremišljeni jezik kvarila radičevcem položaj. Radičeva stranka se je razcepila. Vidi se, da Radičeva slava hitro pada in da bo tem globlje zdaj zle tel, čim više je stal. In tako je prav! Iz česa pa je rastla Radičeva stranka? Iz laži. Ljudstvo so nalagali, da bodo radičevci odpravili davke in vojake ter da bodo dosegli republiko. Neuki ljudje so mislili, da se v republiki pretakata med in mleko. Le tnal pogled po svetu has pouči dru-giče, da sta namreč kraljevina in republika dobri, če so ljudje dobri in pošteni, če so pa . tatovi, je slabo povsod. Naš narod, ki se šele razvija, naša država, ki ima še mnogo notranjih sovražnikov, in naša vojska potrebujejo eno glavo, to je vladarja, ki vse skupaj 'drži. . .. r; ~ V V" Rekel sem, da je radičevstvo nastalo iz laži. Vsak radičevski volilec nam lahko to potrdi, da so ga zavedle lažnive obljube. Laž pa ima kratke noge. Ko je lani Radič zlezel pod klop, je zavrgel misel republike, obenem .pa izjavil, da so davki in vojska potrebni. Kdor je tako lagal, ta bo še večkrat govoril neresnico. Gospodu poslancu Ivanu Puclju je to postopanje ugajajo in je skočil s celo svojo " stranko, bivšo SKS, v Radičevo torbo. Tedaj je vlada RR (in v njej gg. Radič in Pucelj) začela delati nov proračun. Povišala ga je baš za vojsko in povečala.je s tem tudi davčno breme. Niti poskusilo se ni pomagati ktnetu. Vsi vidijo, da se je naš občni, posebno pa kmetov položaj od lani poslabšal. Pravijo, da gre osel: samo enkrat na led. 11 Hrvatske prihajajo glasovi, da se radičevstvo drobi v koščke. Osem poslancev je zopet izstopilo iz Radičevcga kluba. : Kaj smo Slovenci imeli in kaj je posebej slovenski kmet imel od tega, da ga je g. Pucelj tiščal v Radičevo torbo? Mislim, da bi rta to vprašanje mogel težko odgovoriti sam g. Pucelj. Radičevski ministri šo Slovenijo grdo zanemarjali. Tako je posledica Puclje-vega skoka samo, da nam vsem skupaj v Beogradu še manj zaupajo. Glede davkov in •večjih bremen no novem proračunu oa- kme- tom očitajo, češ, saj jih je prinesla «seljaška» vladal - Hvala Bogu, radičevščina se v Sloveniji ni mogla razrasti. Ker se je radičevcem pridružila še SKS, bo zaradi tega samomorilnega koraka pomandrana kot radičevščina. Tudi SKS je živela od laži, cda dr. Žerjav in demokrati niso za kmeta, da bo Radič vse odrešil, in da mora kmet biti politično in zaradi tega v vsem drugem organiziran posebej, oddeljeti od svojega soseda obrtnika, od trpina delavca in skregan z inteligenco.* To so satne bajke, ki so napravile mnogo škode in prinesle klerikalcem dosti veselja. Danes se stanovi organizirajo vsak zase strokovno, politično pa moramo vsi skupaj, da branimo inf&rt&c vsega svojega naroda in .svojega kraja. Torej političnei vsi stanovi pod eno zastavo, a strokovno ter gospodarsko vsak po svoje, pri kulturnem delu, na delu ža narodno zdravje, za nravnost in pri dostojni zabavi pa zopet vsi- bratski skupaj. Ta gesla SDS so'zmagovita, v Sloveniji pa so potrebna še boli, da skupno uničimo klerikalno kugo. Narod danes že sam čita in misli. On vidt laž. Zato pa že opažamo, in je prav, da radičevstvo in njega podpetniki (bivša SKS) že( izginevajo iz našega slovenskega političnega življenja. Vsi pošteni možje, ki so v dobri veri in volji šli zraven, bodo našli pot v tabor naše Samostojne demokratske stranke. Odkar je ona leta 1922. tudi v Sloveniji počistila svoje vrste in se iznebiia mnogih jalovih magnatov, je pognala krepke korenine v vseh delih Slovenijo na kmetih. In čisto naravno je: čim več je kmetov v njej organiziranih, bolj se težišče strankinega delovanja obrača na deželo v korist onim, ki nam dajejo zaupanje. Ne more nobena stranka uspehov doseči za one, ki ji niso zaupali. V Vojvodini, na Hrvatskem, v Dalmaciji, Bosni so ttašr, pristaši izključilo kmetje. Pa tudi v .Sloveniji imajo kmetje v naši organizaciji že večino. Jaz si želim čim več dela in organizirane pomoči za kmeta. Potrebno pa je, da si bratski podamo roke, kajti le vzajemno delo vodstva in kmeta rodi sad. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Polom politike Stepana Radiča m poslanca Puclja Propadle Pucijeva obljube — Brezplodnost radicevske politike — Prevarani slovenski kmetje se zbirajo v SDS S Stepanorn Radičem so bili svoječasno dolgo v. najtesnejši zveži slovenski klerikalci, ki so obetali slovenskemu kmetu od te zveze največje koristi. Vse. kar si je kdo. zaželel, so obljubovali klerikalci takrat. Kmetje so volili klerikalno stranko, ker. so verjeli njenim obljubam, izpolnilo pa se ni nič. Obljube so ostale obljube. Ko se je zveza med klerikalci in radičevci razbila, ker sc je Stepan Radič spokoril za svoje protidržavne grehe v zaporu ter priznal vidovdansko ustavo in skleni! nato sporazum z radikali, je pričel poskušati svojo srečo z Radičem tudi naš gospod Pucelj. Mislil je, da bo odpadlo zanj kaj drobtin, če bo stregel Radiču, ko bo ta sedel za vladno mizo. Zapustil je srbske zetnljoradriike, s katerimi je še nedavno prej sklepal na Bledu najožje po-bratimstvo in zabavljal čez Stepana Radiča, ter pričel govoriti, koliko koristi morejo pričakovati slovenski kmetje od sodelovanja s Stepanorn Radičem. Radič in Pucelj sta samo govorila in govorita o potrebi kmetske politike. te politike pa ni bilo nikjer videti, ker sta samo govorila, ničesar pa ne delala. Vsa njuna kmetska politika je obstojala v tem, da so se davki čimdaije ostrejše izterjevali. Državni - izdatki so naraščali. Državni proračun je radičevsko-radikalna vlada povišala ■za 3500 milijonov dinarjev. ■ Celo leto so bili radičevci in radikali skupaj v vladi, colo leto bi lahko v Narodni skupščini ustvarjali koristne zakone za rfe-šega kmeta, ki so mu toliko obljubovali, celo leto pa niso ničesar drugega delali, kakor hvalili svoj sporazum. Ta sporazum je pač prinesel koristi radičevskim in radikalnim voditeljem, ker so vlekii lepe ministrske plače, ni pa prinesel nobeno koristi krnet skemu ljudstvu, ki še danes zaman čaka na izenačenje davkov, na smotreno pospeševanje živinoreje j in poljedelstva, na ureditev ccst, na zboljšanje planin, osušitev. močvirnate zemlje, na zavarovanje zoper nezgode pri živini, na zavarovanje zoper vremenske nezgode, na ureditev rek in hudournikov, na ureditev uvoza kmet-skih potrebščin ter izvoza ktnetskih pridelkov. na dobro organizirano prodajo kmetskih pridelkov itd. O vseh teh stvareh, ki so življenjska vprašanja tako slovenskega kakor hrvatskega in srbskega kmeta, radičevska gospoda ni go-, vorikt mti v vladi, niti v Narodni sktipsčini in i celo na shodih ne. Danes smo tam. kjer smo I bili pred enim letom, in še na slabšem, smo. ; ker so se pomnožila davčna bremena za j ogromne vsote. j Kmetska politika se ne vodi s praznimi ! besedami, ampak z delom. Prava kmetska i politika ustvarja za kmeta dobre zakone. / ----« DOMOVINA« št. 17 - skega ljudstva zbrana v vrstah te edine prave j ima na svojem praporu zapisano, da je smo v ljudske, demokratične stranke, ki ne pozna enakopravnosti in v resnem delu rešitev, ho^ nobenega demagoštva, nobenega varanja, kil zmagala prava kmetska politika! prava kmetska politika vodi državno gospodarstvo tako, da se zvišujejo neprestano davčna bremena. Pucfjeve obljube, da se bosta pričela cediti po Sloveniji mleko in med zato, ker je zlezel v Radičevo torbo, so ostale neizpolnjene. O pravi kmetski politiki, ki bi morala skrbeti predvsem za gospodarsko okrepitev našega ljudstva, ni ne duha ne sluha. Zavezniki, ki so vse leto govorili o sporazumu in o skupnem delu, si danes očitajo drug drugemu korupcijo. Pokazalo se je, da so bile vse besede radičevcev, ki so nam jih vse leto neprestano ponavljali Pucelj in njegovi ljubljanski zeleni generali o koristnosti sodelovanja z Radičem, o kmetski politiki Radičeve stranke, o veliki koristi sporazuma radičevcev z radikali, samo laž in navadno varanje slovenskega kmetskega ljudstva. Pokazalo se je, da smo imeli mi prav, ko smo vse leto trdili, da zveza poslanca Puclja z Radičem ne more roditi nobenega uspeha za slovensko kmetsko ljudstvo, ker ni bil sporazum med Radičem in radikali osnovan zaradi tega, da bi se pomagalo kmetu, ampak zato, da bi zahrbtno prevarali drug drugega. Klerikalce je od zveze z Radičem bolela glava, danes boli tudi Puclja, in sicer tem bolj, ker bi lahko že na klerikalnem zgledu spoznal, da Radičevo demagoštvo ne vodi k nobenemu pametnemu cilju. Jasno pa se je pokazalo, da je prava kmetska politika samo v resnem delu na gospodarskem polju, ki ga je zagovarjala in vedno tudi dosledno izvajala in zahtevala SDS. Pokazalo se je, da so imeli samostojni demokrati prav, ko so svarili klerikalce kakor tudi Puclja pred sodelovanjem z Radičem, in da je bila edino politika SDS prava, ker je bila proti verskemu mešetarjenju za koristi kmetskega ljudstva, proti vsakim političnim kravjim kupčijam, temveč je vedno zahtevala enakopravnost vseh državljanov v pravicah in dolžnostih. Zato pa se danes zavedni kmetje tudi zbirajo pod zastavo SDS in ko bo večina kmet- Anton Stražar: Od vojaka do graščaka (Po ljudskem pripovedovanju.) (Dalje.) II. l isto zimo so se ljudje pogovarjali samo o Rihtarjevem Tomažku, ki je izginil neznano kam, in pa o kočar-jevi Marjanici, ki jo je zlodej odnesel v gosto trnje. Dolgočasen, pust jesenski dan je bil. Gosta megla je ležalo. Drevje in tudi tla, vse je bilo ivnato kakor da je padel prvi sneg.Rihtar je sedel prav slabe volje v Pavličevi gostilni in je kar iz majolike pil vino. V gostilno je prišel Balantov Jurca, ki je bil svoje čase tudi vojak, na stare dni Ea je kot invalid z leseno nogo hodil iz ram v kraj in je pomalem tudi zdravil ljuai in živino. «Ti, Jurca, ki oblezeš vse kraje, ali veš, kam je izginil moj fant? Ako kaj veš, moraš govoriti — drugače, kar me Bog Varuj, te stresem kakor pes mačko!d «Kaj čujem od tebe, da ti je fant pobegnil?! Torej je vendar-le res?» «No torej, ti pa le nekaj veš — govori! Drugače---» Jurca je Rihtarju povedal le-to, kar je zares sam vedel: «Bil sem pred par dnevi v Ljubljani in tam sem videl Tomažka v družbi Lukeževi. Politični Uspelo nam je v zadnji «Domovini» sporočiti našim čitateljem, kako so radikali vrgli Stepana Radiča s Pucljem vred iz vlade in obenem sestavili novo vlado z dr. Nikičem in dr. Šuperino, ki sta se od Radiča odtrgala. Radič je silovito poparjen zapustil Beograd, a tudi nova vlada se je prepustila negotovosti, ker se ni moglo v naprej vedeti, koliko poslancev bosta dr. Nikič in dr. Šuperina potegnila od Radiča za seboj. Izjavilo se je zanju le osem radičevcev, a to je še daleko premalo za vladno večino v Narodni skupščini in bo torej treba še počakati nadaljnjih razčiščeni. Danes imajo Radičevi poslanci v Zagrebu sejo in bodo na njej sklepali-, ali naj sledijo dr. Nikiču in dr. Šuperini ter podprejo vlado, ali pa gredo v opozicijo. Od današnjega sklepa radičevcev je torej odvisen nadaljnji položaj vlade, kajti če se zanjo izjavi dovolj-no število radičevcev, bo lahko živela nadalje, ako pa jih ne dobi dovolj, bo morala pasti. In poleg tega je še vprašanje, kako bo potekla seja širšega glavnega odbora radikalske stranke, ki bo v nedeljo in se bo na njej razpravljalo o strankarskih ter korupcijskih zadevah, ki tiščijo radikalsko stranko. Prav lahko se zgodi, da tudi v radikalski stranki pride do razkola. Iz vsega je videti, da so dogodki na višini in je le težko napovedati njihov razplet. Toda eno je gotovo: Stepan Radič ne pride več v nobeno vlado in do 5. maja, ko se zopet sestane Narodna skupščina, mora pasti odločitev: ali bo vlada delala dalje — ali pa pojdemo v volitve. Radičevci še niso preživljali tako hudih dni kakor zdaj. Ko so frčali iz vlade, se je Več pa ne vem, tudi če bi mi šlo za življenje h Rihtar se popraska za ušesi in črez čas spregovori: «lie, Jurca, sedaj se mi je pa posvetilo v glavi! Z Lukežem sta torej bila skupaj! Takoj jutri grem v Ljubljano; kogar dobim, bodisi Lukeža ali sina, vsakega bom prav pošteno zlasal. To rečem, da ga bomb «Kaj te vprašam, Francelj: Pa ne, da bi se bil fant zapisal v ,žolnirski stan'? No, potem ga pa ne boš ti mogel več lasati...» Na jezo in žalost je Rihtar spil še eno majolko vina, preden se je odpravil proti domu. In trdno je sklenil, da takoj drugo jutro s konjem pojezdi v Ljubljano, iskat sina. Ne bi se bila dobro spogledala z Lukežem, če bi se bila ta večer sešla. Precej vinjeni možak je kar na glas godrnjal: «Vraga, sedaj pa vem, zakaj je moj fant vedno tičal pri tem potepuhu Lukežu. Ravno Lukež ga je vsega zmešal, ko mu je govoril o vseh deželah. Kaj sem jaz vedel, kaj je rojilo po glavi mojemu fantu! Ko bi bil vedel, bi bil tega potepuha s palico nagnal od hiše, ne pa mu dajal še jesti.* Prav mrzlo je bilo tisto jutro, ko je Rihtar jezdil v Ljubljano. Vsepovsod je po mestu poizvedoval za sinom, pa brez uspeha. Zelo potrt se je vračal popoldne v predmestno gostilno k «Vitezu», kjer je imel konja v hlevu. Pri drugi mizi so sedeli trije vojaki. Rihtar je poslušal pazljivo, pregled Radič hrustil, da bo že razkrinkal radikalsko korupcijo. Toda radikali so znali štango prav " zasukati in zdaj iznašajo na svetlo strahovite obtožbe, da so tudi radičevci uganjali korupcijo, počenjali zlorabe. Donedavni zavezniki, ki so prej imeli polna usta «sporazuma» in «se- f ljaške politike«, se torej zdaj medsebojna razkrinkujejo, da se krvavo zgraža vsa javnost. Edino g. Pucelj še nadalje ostane zvest I «sporazumu» in Stepanu Radiču. Nikakor pa i Puclju ne dolgujejo več zvestobe njegovi vo-lilci, bivši «samostojneži», ker oni niso volili i Radiča in njegovih blebetavosti, marveč jih je \ g. Pucelj prepeljal v radičevstvo pod pretvezo, da bodo deležni vladnih «drobtin». Ker pa se vse te obljube niso izpolnile, marveč so prišla le šc nova bremena, nimajo zdaj Pucljevi vo- I lilci nobenega vzroka več, da bi še nadalje bili zamotani v radičevstvo, ki pričenja naglo S in sramotno propadati. ■ Sicer pa se tudi na Slovenskem jasni, ka-1 kor v vseh drugih pokrajinah. Razsodni ll kmetje po tolikih razočaranjih uvidevajo, da je zanje najbolj koristna in dosledna politika Samostojne demokratske stranke, ki neprestano pridobiva nove pristaše. V nedeljo je voditelj Svetozar Pribičevič zopet imel velik shod, in. sicer v Novem Sadu, kjer ga je poslušalo daleko nad 5000 ljudi. In Pribičevič je tu v svojem govoru odločno raz- , krinkal gnilobo bivše zveze med radikali in radičevci ter se odločno izjavil za to, da se | provedejo nove volitve. Današnjo krizo lahko reši samo narod s svojimi glasovi! To so mo-1 žate besede in se jih upa izreči samo tak samozavesten voditelj stranke kakor je Svetozar Pribičevič, čigar armada zavednih in kaj se bodo pogovarjali. Ko je pil že vino, | je še-lc eden izmed njih povzel besedo, ki » je bila za Rihtarja velike važnosti: «Gašper, torej včeraj so odšli tisti fant- f je, ki so se vpisali v žomirski stan? Sedaj f pozimi bodo vežbali na Hrvatskem, spo- P mladi pa bodo že godni za vojno. Kakor sem slišal, se bomo kmalu začeli znova la- t sati in tepsti za cesarico Marijo Terezijo.* | Rihtar stopi k vojakom ter jih povpra- i šuje po svojem sinu. Doznal je, da sta pred § petimi dnevi prišla k žolnirskeinu povelj- > niku prileten možak in pa čisto mlad fant. Mlajšega je privedel starejši, da se je vpisal k žolnir jem. Rihtar je sedaj vedel zadosti! Prav krepko po vozarsko je parkrat zarobantil nad Lukežem, poklical je še eno mero vina — in na oči so mu prišle solze ... Že dolgo časa se ni vračal Rihtar tako žalosten in potrt domov kakor ta večer. I Bil je tako zamišljen, ko je počasi jezdil i skozi samotno Dobravo od Črnuč, da niti f slutil ni, da ga ob cesti čakajo in oprezu- I jejo trije oboroženi možakarji — strahoviti L rokovnjači. Kakor bi jih zemlja vrgla iz sebe, so I obkolili Rihtarja. Jezdec je takoj spoznal svoj položaj. Za I dolgimi škornji je imel zataknjen kratek' bičevnik, okovan na koncu z železom. Nagne se po konju naprej in z vso močjo telebi tistega, ki je skušal zgrabiti konja za uzdo. Tolovaj pade brez besede na tla. Eden izmed ostalih dveh ustreli za dirja-jočim Rihtarfem. A ga ni zadel. Še nikdar zvestih pristašev se množi od do dne. Tudi v Sloveniji! V zunanji politiki stoji še vedno v ospredju zanimanja Mussolinlieva pot v Tripolis, kjer si hoče Italija učvrstiti kolonijal.no posest. Iz ljubosumnosti se med Italijo in Francijo razvija ostra politična borba, ki bo imela še hude posledice za bodoče prijateljstvo med obema državama. V Maroku, kjer je dolgo divjala vojna med Španci in Francozi na eni, ter tamošnjimi domačimi Rifkabili pod poveljstvom Abd' el Krima, se zdaj vršijo mirovna pogajanja. Katerih izid pa je radi obojestranskih kočljivih pogojev še docela negotov. Evropska javnost se je zadnje čase zopet začela živali ne je zanimati za razmere na Madžarskem. kjer v budimpeštanskem parlamentu prihajajo na dan zanimiva odkritja o falotarijah s ponarejanjem tujega denarja. Posebno ostro obtožuje poslanec Palavicini madžarskega notranjega ministra Rakovskega in predsednika vlada Bethlena, ki imata dovolj truda, da se opereta pred javnostjo. GORNJI LOGATEC. Z nedeljskim predavanjem g. prof. Dolžana je naš Sokol zaključil zimski program svojega prosvetnega dela. G. prof. Dolžan si je pridobil kot predavatelj odličen glas po deželi. Izbira si tudi vedno zanimivo snov. To pot o pračloveku. Ni čudno torej, da je bil obisk tako zadovoljiv kakor že dolgo ne. Vsi smo poslušali kot pribiti in sledili predavatelju 7. največjo napetostjo daleč, daleč nazaj v dobo, ko so bili ljudje le še malo podobni današnjim gospodarjem sveta. Znanost je porušila že marsikatero lepo bajko. — Občni zbor Jugoslovenske Matice je zaradi slabe udeležbe moral biti preložen na prihodnjo nedeljo (25. t. m.) ob 3. popoldne. Vršil se bo ob vsakem številu udeležen- cev, in sicer v ljudski šoli. Malo prehitro smo pozabili na dobrote okupacije in na svoje mauj srečne brate. Zamujeno treba dohiteti! — V nedeljo dne 25. t. 111. gostuje na našem sokolskem odru Jugoslovensko napredno akademsko društvo cJadran» iz Ljubljane s komedijo cPegica mojega srca>. Mladi prosvetni delavci zaslužijo naše podpore in priznanja. DOBRUNJE PRI LJUBLJANI. Bivši vojaki iz svetovne vojne v Dobrtinjali pri Ljubljani vabijo k odkritju spomenika padlim vojakom. Slovesnost se bo vršila v nedeljo 25 t. 111. pri cerkvi sv. Urha v Dobrunjah. Ob 10. bo sv. maša, ki jo bo daroval bivši vojni kurat g. Bonač. Po sv. maši na prostem razni govori. Zbirališče pred spomenikom. Sodeloval bo tudi moški zbor. Pridite vsi na slovesnost! JEŽICA. V sokolski dvorani so v nedeljo 11. t. m. igralci dramskega odseka Sokola na Je-žici podali tridejansko igro «Moč uniforme*, ki je v splošno zadovoljnost prav dobro izpadla. Igralci in igralke so svoje vloge prav častno rešili. Krojač in njegov vajenec sta svoje zadrege izborno premagala in čeprav je bila žena Agata huda stvar, so jo nazadnje s pomočjo občinskega odbora in policaja le ugnali v kozji rog. Občinstvo je dvorano napolnilo in z burnim ploskanjem izražalo svojo zadovoljnost. JEŽICA. Zadnji požar v Savljah pri Matjaku bi lahko imel usodne posledice, ako bi bilo vetrovno vreme. Brizgalna z Jezice je začetkoma odpovedala in šele po preteku četrt ure je začela delovati. Ako bi gorela hiša ali hlev, bi bilo to vzrok, da bi se ne dalo ničesar rešiti, ker tudi hidrant ni deloval takoj, ker ni bilo cevi pri rokah. Za vasi Savlje in Kleče bi bilo potrebno, da bi si omislili potrebne cevi, katere naj bi bile spravljene v Savljah. Prostor za nje bi gotovo dala strojna zadruga. Tudi električni vod bi se moral dati prekiniti na gotovih mestih, da bi v primeru pregorenja drogov ne bili gasilci v nevarnosti pred električnim tokom. Te vrste naj bi bile povod za razmišljanje odprave teh nedo-statkov. ZASIP PRI BLEDU. Slovensko prosvetno društvo v Zasipu bo priredilo v soboto 24. t. m. cb pol osmih zvečer poučno kmetijsko predava- nje. Predava si oslu ekonom Šustič iz Radovljice o glivičnih boleznih na krompirju in njihovem zatiranju, o umni svinjereji in o vzreji plemenskih telet K temu kcristivemu predavanju se vabijo člani in nečlani društva iz Zasip-i in okolice, da se ga udeleže v čim večjem številu: RIB NO PRI BLEDU. Dopisniku < Domoljuba* povemo, da ni res, da so vrgli gasilci učitelja, ker je demokrat, temveč je g. učitelj sam odstopil. Obrekovalitemu dopisniku moramo tudi pojasniti, da je g. Ivan Ulčar domačin ter zelo priljubljen. On vodi pevce iz Zasipa, kar je v korist vsem, največ pa Gasilnemu domu, ki mu je potrebna velika denarna pomoč, Pevec je vsak dobro došel, lei nas podpira. GOJZI) PRI KAMNIKU. Cas je, da se tudi mi oglasimo v «Domovini», ki je naš najboljši časopis in ga vsi radi prebiramo. Opisati hočemo malo naše cerkvene pevce. Imamo mešani zbor, ki prav dobro zapoje, kadar ni poleg štirih dobrih tudi štirih slabih pevk. Prosimo duhovščino, da spravi iz zbora one, ki samo kvarijo petje. Saj je gotovo tudi v božjo čast, če je petje res lepo. HOTIČ PRI LITIJI. Prosim Vas, gospod urednik, da tudi nam daste majhen kotiček v priljubljeni cDomovini*. Pri nas domače politične prilike niso preveč napete. ^Domovina/ prihaja k nam v velikem številu. Čast našemu g. župniku, •ki se drži svojega duhovniškega poklica in se ne meša v politiko. Zaradi tega njegove pridige obiskujejo v obilnem številu. Tako naj bi delali tudi duhovniki sosednih far, pa bi bil povsod pri nas lep mir. Letos bomo pri nas pokrili zvonik, povečali pokopališče ter zidali novo mrtvašnico. Seveda se pa tudi pri nas najdejo kakšni klerikalci, ki se obregujejo v naprednjake. Tako je neki možak trdil, da cDomovina* laže in da mu zato ne ugaja. Laži mi v «Domovini> še nismo zasledili, zaradi česar jo tudi radi beremo. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Uboga cDomovina*, tudi pri nas te preganjajo. Glavni tvoji sovražniki pa so naši duhovniki. Že več nedelj je strašno grmelo raz prižnice. Naša duhovščina trdi, da si se ti norčevala iz sv. Trojice in Matere božje ter da si grdo pisala o sv. Frančišku. Mi, ki vedno čitamo cDomoviuo», nismo našli v njej nikdar ničesar protiverskega. v življenju ni Rilitar tako divje dirjal kakor tn večer. Ko je jezdil že proti Dobu, ki je od Dobrave dobri dve uri pešhoje, je začel bolj počasi jezditi, toda bil je Zelo oprezen i 11 sc je skrbno oziral na obe strani ceste, dokler se ni ustavil pred domačim hlevom. Komaj par streljajev od Pavličeve gostilne ali «cesarskc pošte» stoji ob cesti lesena koča, tedaj last Pavličev. Tistih dob je v tej leseni hiši stanoval šepavi Flori- Janek, ki je opravljal pri Pavličevih službo lapca-izpregača, ki je voznikom izpregal in napregal konje. Florijanek je bil vdovec, imel pa je dve prav zali hčerki: Marjanico in Katico. Čeprav sta bili dekleti najlepši v kraju, sta imeli okrog in okrog polno sovražnikov. Druga dekleta so ju sovražile radi njiju lepote, poročene žene pa radi tega, ker se je marsikateri zakonski možiček spozabil in je prelomil zakonsko zvestobo ravno pri teh dveh zalih deklicah. Dekletoma pač ni šlo dosti v brigo, če ju je sovražil ves ženski svet; zmagovalno sta se smejali vsem zavidljivkam, pa sami med seboj govorili dostikrat: cMarjanica, nc veš, kako mene to veseli, ko naju tako zavidajo te kmečke neumne bunke. O, jaz vem, da bi naju najrajši utopile v žlici vode, če bi le mogle.* «Prav imaš, Katrica, jezi jih, jezi. Posebno še to, ker sva jima že vse fante zmešale. Sovražijo naju tudi zato, ker sva najboljše oblečeni in ker se midve lepo spre- hajave, one pa morajo delati. Prav jim je, nevoščl ji vkam!» V resnici sta se ti dve razposajeni, a krasni deklici ravnali po tem. Kadar so imeli ljudje največ dela, sta se ti dve lepo sprehajali po cesti ali pa sedeli na klopici pred kočo. Šepavi Florijanek sc pa tudi ni dosti brigal za svoji hčeri. Mislil si ji: «ako so dedci in fantje tako neumni, da norijo za puncama, naj le! To pa vem. dobro, d« gre mojima hčerama bolje kakor vsaki drugi — pa še jaz dobim marsikatero merico vina ali tudi kake denarje od teh norcev. Posebno brdski valpet; tisti Nemec Rodger, je ves zateleban v mojo Marjanico. Kaj vse jc že ta dekletu skupaj znosil! Pa tudi mene je že večkrat napojil, da nisem razločil dneva od noči, ali petka od nedelje...» No, bilo jc poznega zimskega večera, pa je začel nekdo trkati na malo okence, kjer sta spali dekleti. Klical jc Marjanico. Dekle se je, kakor običajno, oglasilo.Nočni vasovalec jo prosi, naj mu pride odpirat, da malo povasuje pri nji. Marjanica je bila trdno prepričana, da je ta obiskovalec brdski graščinski valpet Rodger in šla mu je torej odpirat kar v nočni opravi. Sestra Katrica ni slišala drugega kakor obupen klic sestrin, nato pa je postalo vse tiho... Preplašena se je Katrica tresla v postelji in trepetala od groze ... Čakala je in čakala, kdaj se vrne Marjanica; ure so potekale, a sestre ni bilo! Grozotna je bila ta zimska noč,.. Prav zgodaj v jutru je žc hitela Katrica k očetu in mu v hlevu pripovedoval« čuden dogodek. Pavličevi hlapci so sc podali na vse strani iskat Marjanico. Šele proti poldnevu •sta jo našla dva vso premrzlo, raztrgano in nezavestno v gostem trnje vem grmovju ravno v hribu nad kočo v tako imenovanih Čencih. Uboga Marjanica jc bila strašna na pogled. Prej tako veselo in lahkoživo dekle je bilo zdaj podobno bolj smrti kakor človeku. Mnogotere zvedave ženske so jo iz-praševalc, kaj se ji je prigodilo v strašni noči. Do smrti prestrašeno dekle pa dva dni ni moglo izpregovoriti niti besede. Marjanica je mislila, da jo je prišel klicat oskrbnik Rodger; saj po glasu mu je bil čisto podoben. Ko pa je prišla ven-kaj, jo je neznani vasovalec pograbil in v njeno veliko grozo sta se vzdignila kar v zrak. I11 začelo se je strašno popotovanje.. Šele čez čas se jc do smrti prestrašeno dekle ozrlo v svojega groznega spremljevalca. Imela je kaj videti! Ob svitu meseca je uzrla, da to ni bil človek — ampak sam zlodej! Glava njegova je bila podobna kozlovski z rogovi, samo, da je bila še grša in ostudnejša. Iz ust mu je švigal plamen, iz oči bliski. Na rokah, s katerimi jo je trdno oklepal, pa je dobro občutila kremplje, ki jih jc sem in tja nalaliko vba-dal v njeno telo ... To divje potovanje je trajalo že precej /•asa, preden je Marjanica cula prve 1>e- «DOMOVINA^ št. 17 župnika pismo, v katerem se prepoveduje voditelju tamburaškega zbora petje v cerkvi, dasi je dotičuik že dolgo let cerkveni pevec. G. župnik; ali je tudi Kristus zapovedal, da tamburaši ne smejo na kor in da ne sme v cerkvi peti, kdor se ho strinja z Vašimi političnimi nazori? ČRNOMELJ. Zadnjič smo poročali, da je cestni odbor razpuščen, ker ie moralo slednjič priti do tega. Prepričani smo, da bodo sedaj Belo-kranjci tudi sami malo pomagali z delom na cestah, da jih spravimo zopet v tisto stanje, kakor so bile pred vojno. Muči nas pa radovednost; kaj i;ta delala v torek pri gradbeni direkciji v Ljubljani gg. Poltar in Skubic? Ali sta šla morebiti dregat zaradi odobritve cestnih računov za nazaj? BUČKA. Na občnem zboru krajevne organizacije SDS je bil po referatu g. df. Rapeta izvoljen naslednji odbor: predsednik Ivan Marjeti?, podpredsednik Lovrenc Čeme, tajnik Jožef Kranjc, blagajnik Jožef Žnidaršič; odborniki: Gregor Gorenc, Anton Kosee, Alojzij Kralj in Alojzij Stojs. Izražena je bila zaupnica narodnima poslancema dr. Žerjavu in Svetozarju Pil-bičeviču. PARA OB KOLPI. Preminul je tukaj župnik g. Alojzij češ a rek. Star je bil 61 let. Blag mu spomini , . . STARI TRG OB KOLPI. V našem trgu imamo več deklet, ki so naročena na , pa tudi nekaj deklet, ki imajo ^Domoljuba?. Ker napredni fantje spoštujemo pogum naprednih deklet, jim kličemo: -(Živele ,Domovinarice'l>, — Fant od lare. ADLBŠ1ČI V BELI KRAJINI. Pri nas so čudne razmere v. šoli. Ker je katehet uganjal politiko v šoli, so mu prepovedali poub, Gosp. nad-učitelj se drži danih mu predpisov, in to ni nekaterim prav, zato zvračajo vso krivdo na njega, da on brani pouk verouka v šoli, kar je velika laž. Možje so hodili že okoli glavarstva in so tam zve-deli, da višje oblastvo prepoveduje gospodu kate-hetu pouk. Župnik g. Sašelj je bil pri nas Čez 30 let, pa smo ga imeli vsi radi, ker je bil mož na mestu, čeprav je za volitve tudi agitiral. V cerkvi pa se je izogibal politike. SV. ROK OB SOTLI. Pri nas so se začeli ljudje zelo zanimati za priljubljeno . Ne- kateri klerikalci se na g. I. M. zelo hudujejo, ker širi demokratsko misel in demokratsko Časopisje. je pri nas vedno več, a «Domoljuba> že dobivajo v takšnem številu, da ga lahko spraviš v majhen žep. — Pri procesiji ob velikonočnem .vstajenju se je g. župnik jezil na godbo. Povemo Vam, da je pri Sv. Roku pri procesijah igralu godba prej, ko še Vi niste bili pri nas, in bo še tudi pozneje, ko Vas ne bo več. RAČNA. Menda je ni vasi v Sloveniji, iz katere bi se tako malo poročalo kakor od nas. Upam pa, da se bomo za naprej pogosteje oglašali, ker pri uas mladina dobro napreduje. Imamo različna društva, med njimi tudi tamburaški odsek. Prošlo nedeljo smo imeli dve igri v prid prostovoljnemu gasilnemu društvu. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Med našimi občinskimi odborniki SLS je prišlo do prerekanja, ker ne znajo gospodariti z občinskim premoženjem, in to zaradi tega, ker dajejo občinski denar za popravila cest le za gotove kraje, a onim krajem, ki so v resnici potrebni, samo večne obljube. Opozarjamo vodilne osebe SLS, da čimprej te obljube izvršijo ali pa naj odložijo svoja mesta. OGEČE PRI RIMSKIH TOPLICAH. Kljub opozorilnim tablicam ob okrajni cesti dirjajo avtomobili skozi našo vas vsak dan s polno brzino. Ker prihajajo slične pritožbe iz vseh okoliških vasi, opozarjamo merodajne činitelje. da izdajo tozadevne najstrožjo ukivpe. SENOVO PRI RAJHENBURGU. Dne 11. t m. se je vršil sestanek krajevne organizacije SDS na Senovem v rudniški restavraciji. Govorilo se je o političnem položaju in o delavskih razmerah. Posebno Živahni so bili razgovori delavcev rudarjev. Prišli so tudi gostje delavci, kateri so uvideli dovolj jasno, da pri Samostojni demokratski stranki ni demagogije, ampak resno delo brez hujskanja in brez osebnosti. Večje število rudarjev je priglasilo svoj pristop. Tako šteje naša krajevna organizacija preko 80 članov iz naše občine ter iz sosednjih. Na sestanku se je sklenilo na splošno željo, da se na dan 1. maja ob desetih dopoldne skliče javen shod naše stranke, da primerno proslavimo ta delavski praznil?. — Dne ,11. t. m. je umrla učiteljica so- —-----r===------.= Stran 4 ■ — ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Neko dekle, ki je vpisano v Marijini družbi, si je izposojevalo in upamo, da jih bomo v kratkem še več. — Cerkveni ključar ua Sušicah je dobil od svojega sede: sDeklc. vrzi tisto, kar imaš okrog vratu stran ta Nosila je namreč Marjanica kljub svojemu ne baš čednosinemu življenju na vrvici okrog vratu svetiujico Matere Božje. Ker zdaj ni hotela ubogati, jo je opominjal družabuik še parkrat in ji še bolj živo za-sajal svoje kremplje v drhtečo telo... Pa Marjanica ni hotela slušati! Tako ie to strašno potovanje trajalo dolgo, dolgo v noč: skozi gosto drevje, trnje in nad groznimi prepadi, tako, da je imelo ubogo dekle raztrgano že vso svojo platneno srajco, ki je kar v cunjah visela vaz nje ... Grozni spremljevalec je opominjal Mar-janico še enkrat, naj vrže raz vrat svetinjo, pa dekle ni hotelo nič slišati! Ker je zlodej končno uvidel, da nič ne opravi, jo je spustil v gosto trnjevo grmovje — tam je Čepela v mrazu in uezavesti tako dolgo, da sta jo vso premraženo našla Pavličeva hlapca Korlek in Šimen. Od prestanega strahu ni dekle več okrevalo, ampak vedno bolj hiralo... Preden je spomladi ozelenelo drevje iu so začele po livadah cvesti rožice, je Marjanica lepo z Bogom spravljena umrla v cvetu svojih let. Katrica je nato tudi čisto predrugačila svoje življenje: živela je po sestrini smrti še nad dvajset let in je umrla kot spokor-uica. Hodila je po raznih daljnih božjih potih. Nekoč pa je ni bilo več nazaj: umrla je na poti, ko se jc vračala domov od znanega svetega Križa ua Ločici poleg Trojan. (Dalje prihodnjič.) Ivan Albreht: Za sina Povest, (Dalje.) Dekle se je vilo od sramu. «Jaz nisem kriva,» je ihtelo, ^priplazil se je za menoj in me je hotel —. Drugače se ga nisem mogla ubraniti. Tedaj je zarohnel na stopnicah preteč glas. Bil jc Podlipčev Andrej. Ko je šel Milan mimo njega, naenkrat ni bilo nobene luči nikjer. V temi je naenkrat začutil Milan, da krepko pada po njem. • «Šment,» je mislil Pagon, «zdaj se je pa vnelo!« - Nagubančil je čelo, naročil to in ono in dejal, da mora malo k Drnaku. Pagonka ie vzdihnila, ko je odhajal, Julka pa pela: JURKLOSTER PRI LAŠKEM. Ker. je promet na okrajni cesti iz Jurkloatra do Gračnice zaprt zaradi porušenega mosta, smo zahtevali pri graščini Jurklošter takojšnje popravilo. Graščina izjavlja, da ima do leta 1928. k popravilom prispevati materijal, medtem ko ima okrajni zastop dela nadzirati. Apeliramo na okrajni zastop, da čimprej stori v interesu celokupnega prebivalstva svojo dolžnost MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. I)ne 12. t. rti. še ie vršilo premlran.ie plemenske živine v Laškem; Premije so bile določene od strani okrajnega zastopa, in to samo starim udom podružnice Kmetijske družbe, ki so plačali tidniho do konca meseca marca t. L,-kar io g. dr. Jerina takoj pojasnil navzočim posestnikom, ki so prignali živino k premiranju. Ker so lastniki plemenske živine doznall, da se bodo izplačevale precej visoke premije, so prignali lepo število živine; in to neglede na to, ali so člani podružnice ali ne. Prizadeti, ki šo niso bili člani ali ki še niso poravnali »dnine za leto 1926., so se na zgoraj navedeno izjavo dr. Jcrine takoj podali k tajniku b. Pcdreberšku in tamkaj naznanili svoj pristop kot člani, odnosno so poravnali zaostalo udnino. Po uvrstitvi živino je dr.Jerina po članskem imeniku dognal, da niso vsi stari člani podružnice, na kar je Jele istega dne prlstopivše člane hotel od premiranja odstraniti kot neupravičene do premij. Istočasno Jc tajnik Podreberšek ves razjarjen nahrutii podpredsednika podružnice v Laškem in ob- enem kot uda točasne komisijo z izjavo, da on odvaja ude od podružnice^ med tem ko se je sam z Lapor-nlkom trudil, da jih je pridobil. Nato se je dr. Jerina udal zahtevam tajnika Podreberška in določil štiričlansko komisijo, sestavljeno iz Val. Kozmtisa, Franca Senice, Martina. Topoleta in Vin. La pomika, katerim je dal na prosto, da sklenejo po svoji volji izplačilo premij. Nato se jc komisija :estala in Je na pritisk ljudstva, nahujskanega po Podreberšku sklenila, da se izplača premija tudi šele istega dne pristopivšim članom. Ker se je zadeva na inicijativo tajnika Podreberška nepravilnim potom izvršila, zahtevamo stari člani podružnico razčlščenje, oziroma razveljavljenje delitev premij. S samovoljnim delovanjem tajnika riaše občine se nikakor no strinjamo. — Prizadeti. BRASLOVCE. Pomladek cRdečega križa* osnovne šole v Brasls>v$ah je dne 18. t. m. uprizoril cDve Marički>, igrokaž v 6 dajanjih. Da se naše prebivalstvo zelo zanima za igre, posebno pa uprizorjene po mladini, je kazal obilni obisk. Z velikim zanimanjem smo sledili prizorom ter se čudili sigurnemu nastopu in preciznosti v govorih iii kretnjah mladih igralcev. To pa je predvsem zasluga upravitelja šole g. A. Lušina in Še posebno gdč. učiteljic E. Križeve in O. Korber-jeve. Povsem povoljni uspeh naj jim bo v ia-doščenje za trud in požrtvovalnost, Mi pa jim izrekamo srčno zahvalo. SLOVENJGRADEC. Ko čitam med Slovenci tako priljubljeni list čDombvinoi, ši> nisem opazil v njem dopisa iz naše okolice. Žalostno je, da so pri nas, ki smo v bližini našega nepozabnega Gosposvetskega polja, ljudje tako mrtvi, še sedaj se dobe mnogi; ki se bratijo s tukajšnjimi aem-škutarji, ki so pri vhodu nemških vojakov v Sio-venjgi-adec leta 1919. kričali: člleil ftrid Sieg, die Windischcn aut den StricktW Naprednjaki in narodnjaki, zganite ae malo! ŠMARJE. PRI JELŠAH. V ^.iavnalni zadoVi dr. Rupnik ■ Fidler jč daroval dr. Rtipnik tukajšnji osnovni šoli za nakup pisalnih potrebščin znesek 100 Din, za kar se g. doktorju, ki ob vsaki priložnosti z denarnimi sredstvi pomaga revni šolski mladini, tipravifeljstvo šole iskreno zahvaljuje: ŽETALE. Naš mežnar se je nedavno spravil nad našega somišljenika g. S. P. tef, mu rekel, da je vse, 3anio kristjan no. Dejal mu je, da je demokrat ter da zraven Puclja sedi. Gosp. S. P, je na to, ker je demokrat, prav ponosen, toda zraven Puclja pa ne sedi. Klerikalci naj pustijo nas demokrate in demokratske liste pri miru, ker bomo sicer napeli druge strune, če so klerikalci tako omejeni, da najdejo v svojem sirovem časopisju kaj lepega, naj jim le Bog pomaga, mi jim »e moremo. KOZJI VRH PRI PEEZIDU. Ljuba naša €Domovina>, tudi jaz sem ti pridobil enega naročnika. Ne veš, koliko obrekovanja pretrpiš. Obrekujejo te pač zato. ker te ne čitajo in te torej ne poznajo. Ljudstvo, ki te pozna, te čisla nad vse, in zato ti tudi prerokujem, da boš 3e napredovala. Nekega tvojega naročnika jc nedavno poklical g. župnik k sebt ter mu prigovarjal, naj pusti . Pa je bil tnid g. župnik« zastonj. . MALA NEDELJA. V nedeljo 2. maja točno ob pol štirih se bo vršila v Društvenem domu proslava SOletniee Narodnega kulturnega društva. Na sporedu so petje, godba in vprizoritev ljudske igre iz turških časov sMiklova Z?ila*. Po sporedu prost« zabava s plesom. Priporočamo vsem, posebno okoličanom, da si preskrbijo vstopnice v prodprodaji. Vkljub. velikim izdatkom za kostume in scenerijo ostane vstopnina navadna. V nedeljo 2. maja pridite, stari in mladi; v Društveni dom k Mali Nedelji; Na svidenje ob vsakem vremenu.! SV. LOVRENC NA POHORJU. Kakor je zna no, se je lansko leto pri nas ustrelil župnik gosp. Preglej. Pokojnik je bil priljubljen v vsej. fari, ker je bil v političnih zadevah nepristranski i« so bil t:, njegove pridige mirno radaganje Evangelija. Sedaj smo dobili novega župnika, ki se je kar prvo nedeljo hudeval, da ga nekateri farani no marajo. Poleg tega so je spravit seveda tudi nad cDomovinof in tJutros. Bedite z nami in mi bomo z Vami l SP. SV. KUNGOTA PRI PESNICI. Po dolgi, mučni bolezni je tukaj preminul bivši okrajni ekonom v Logatcu g. Al. MatjaSič. Dovršivšl z odliko kmetijsko šolo na Grhiit, se je trtidil z veliko vnemo, izredno marljivostjo in vztrajnostjo za procvit našega kmetijstva. Pri izvrševanju svojega poklica pa si je nakupni jetik«. Bil je že na potu okrevanja, u strla g« je nenadoma tukaj razjeziti. tRegimcnt po cesti gre, pa moj fantič zraven jc,> je gostolela s svojim srebrnim glasom, da j« ubogo Pagonko že kar bolelo. Kar hitro je bilo potem vse pri kraju. Drnaka je Pagon tako pritisnil, da je zapel boben. Nobena prošnja ni pomagala. Stari je javkal, mladi je klel, ali vse zastohj. cPrvič. drugič in —» je klical birič, oglasil pa se tli zoper Pagona nihče. Kajti na dražbo so prišli ljudje samo iz radovednosti. Največ krika so napravili tisti, ki se jim je dobro zdelo, da dobe novega tovariša v svojo sredo. To so bili: potovka Mica, bef ač Peter Svaga, beračica Marijanica Ujtata in pa vaški črednik Partež. Kmetov nt bilo skoro nič; vedeli so, da bo vse Pagonovo, pa se jim je škoda zdelo časa. e— in tretjič,» je zaklical birič, pa je bila stvar končana. eOče Pagon, danes ga mi pa že lahko privoščite frake!jček.» je hropel nadušljivi Partež. «Pa meni groš,» jc zaplesala Marjanca, ki ni bila čisto pri pameti. «In name ne pozabite, oče Pagon,» se je ponujal Peter Svaga. «Vso zimo vam bom sekal smrečje, da vam tri leta ne bo zmanjkalo stelje.i •• < •' r ■ Potovka Mica se je prihulila k Milanu: »Kaj pa Julka-golobička. alt ti je odfrlela, gospodič?r, ....... Udaril bi jo bil najraje, tako zlobne so bile njene oči. Toda Milan je bil čisto brez moči: včeraj gospod, danes nič in celo manj kot nič. Zato se je prijateljsko nasmehnil Par-težu. Pri njem jo namreč skril nekaj pijače in sveženj razne drobnarije, ki jo je srečno odnesel, preden so prišli vse popisat in zapečatit. In šele tisti večer sta pila s Partežem v listju pred hlevom premožnega kmeta. «Iz hiše te ne bOm gonil,» je dejal Pagon Drnaku,- ^čeprav je zdaj moja, ostaneš lahko v njej, dokler te Je volja. > No, Drnak ni dolgo delal nadloge; Kakor bi kopnel, tako se je jel sušiti in kar v dve gubi ga je zvleklo. Ne da bi bil kaj posebno bolan, je na veke zatisnil oči iu se umaknil Pagonu na tisti prostor, ki objema farno cerkev svetega Janeza. Zakopali so ga v kot tned reveže. Ko je Juika videla vse to, se je je lotila nekakšna potrtost. Očitala si je, da je ona kriva gorja, ki je zadela Drnakove. Ali vselej so izginile mrke misli, kadar je zagledala Andreja. -Ali vidiš, kam.te je hotel pahniti Pagon?» Dekle.se je zgrozilo ob misli, da... Joj, niti misliti ni smela Juika na to! - Pa kako je bil Pagon vedno prijazen z njo, dokler ni prišlo z Milanom navzkriž. cKakor Drnakovo, tako bi bil pograbil še Ogrinčevo,» ji je resno pravil Andrej, Juika pa je bila hvaležna fantu, ki jo je rešil takšne nesreče. Nobene želje mu ni mogla odreči, pa najsi jo je izrazil samo s pogledom. In ko je vzklila Velika noč in odklenila vrata sveži pomladi, je Julko omamilo. Andrejeve oči so gorele, njej pa je bilo brezmejno prijetno pri srcu hi niti na misel ji ni prišlo, da bi mu odrekla željo, šele potem je zajokala, ko je bilo prepozno. «Nič ne jokaj! Preden bodo šmaniice od-cvetele, boš moja žcna!» jo je potolažil Andrej. • . • . , • Stari Podtipec iti branil. Bil je vdovec, zato so težko izhajali brez gospodinje. Dekleta so se bita pomnožila, fantje tudi. a z Andrejem sta ostala sama. Zato so napravili kar hitro. Ko sta šla Andrej in Juika k izpraševanju, je dejal župnik Ambrož, ki je bil še mlad. p« preudaren in blag mož, ženinu: «Vsega boš imel dovolj, vendar ne misli, da je to že vse! Hudobni duh vedno preži na človeka, a hudobni duhovi so zli jeziki. Teli se varuj in boj! Strup, ki ga .vitje hudoben jezik v "srce, je včasih tako jedek, da razžre najčistejšo srečo. Ne vojska ne kug« in ne lakota, nobena nadloga ne povzroči na svetu toliko gorja, kolikor .ga zli jeziki. Ce hočeš biti srečen, bodi stanoviten v boju zoper t)je!» Nevesti je priporočal župnik Ambrož: «Vse, kar imaš, imaš od Boga, vendar ne misli, da ti bo v novem stanu vedno sijalo solnce. Morda te obsuje gorje, ko se boš najmanj nadejala. Takrat glej, da ostaneš krepka hi junaška, tako junaška v bolečini kakor mati Marija, ki ni obupala niti tedaj, ko so ii edinega sina sramotno pribili na križ.; Zupnikove besede so se obema zdele pre-resne in premrke za tako veseli čas, kakor so zadnji dnevi pred poroko. Kaj žalost, kaj gorje, ko pa je ves svet ena sama cvetoča pokrajina, njima in njuni mladi sreči ustvarjen paradiž... (Dalje.) ■ ■■■■■ «LMJ/Y1 ob nedeljah nanjo. Tem pač velja star pregovor: Kadar psu na rep stopiš, zacvili. GRESOVŠCAK. Zaradi naše preljube »Domovine*, ki jo imamo pri nas naročeno samo trije, sem imel že velike neprilike. Na velikonočni ponedeljek sem bil na kresu, pa bi bil skoro tepen zaradi nje. No, pa se mi teh sovražnikov prav nič ne bojimo in beremo «Domovino* na- Naj smo stari ali mladi, «Domovino» 'mamo radi. LJUTOMER. Tamburaško društvo «Sloga* v Ljutomeru vabi na koncert, združen s plesom, ki se bo vršil v nedeljo 25. t. m. v prostorih gostilne «Triglav» ,v Ljutomeru. Začetek točno ob treh popoldne. Vstopnina 4 Din. DOLNJA LENDAVA. V nedeljo 18. t. m. se je vršil v Dolnji Lendavi občni zbor sreske organizacije SDS, ki šteje danes 15 krajevnih organizacij. Zastopanih je bilo 11 krajevnih organizacij z nad 50 delegati, ostale štiri iz beltinskega okrožja zaradi prevelike oddaljenosti niso mogle poslati delegatov. Za predsednika sreskega odbora je bil izvoljen g. Josip Grča iz Dolnje Lendave. Sklenilo se je, da se v doglednem času osnujeta dve novi krajevni organizaciji: v Bogojini in v Turnišču. Sprejele so se resolucije iste vsebine kakor na sreskem občnem zboru pred tednom dni v Murski Soboti, predvsem soglasna zaupnica strankinim voditeljem Pribičeviču, dr. Žerjavu in dr. Pivku. Sprejel se je tudi protest proti nezakonitemu sekanju gozdov na veleposestniški zemlji v srezu in sprejela se je zahteva po čimprejšnji pravični izvedbi agrarne reforme. Na zboru sta poročala o političnem položaju gg. notar Koder iz Murske Sobote in oblastni tajnik V. Spindler. IVANJKOVCI. Te dni se je vršil tu občni zbor krajevne organizacije SDS. Organizacija se krepko drži in vkljub težkim razmeram dobro napreduje. Čeravno je bil občni zbor sklican na delavnik, se je zbralo nad 50 naših odličnih pristašev. Pri volitvah je bil izvoljen odbor z gosp. L. Petovarjem na čelu, ki nam jamči za uspešno delo. Burno pozdravljen je govoril po končanem dnevnem redu narodni poslanec g. dr. L. Pivko, ki je mirno in s prepričevalno besedo osvetlil današnji politični položaj. Za svoja izvajanja je žel viharno odobravanje. OVINA« št. 17 - RUŠE. V nedeljo nam je dalo Kmetsko bralno društvo lepo tridejanko »Zaspani Izidor?« Igralci so rešili vloge prav dobro. Škoda le, da gre sezija h koncu. Ne bilo bi pa napačno, ako bi reditelji malo bolj trdo stopili na noge med predstavo raznim nemirnežejm. — Vodnikova družba ima že tudi pri nas precej naročnikov, vendar še vse premalo za Ruše. Posebno v delavskih vrstah je vse premalo zanimanja za dobre knjige. Izgovor, da ni denarja, ne drži, ker 20 Din na leto že spravi tudi delavec skupaj. — V nedeljo dne 25. t. m. ob 14. uri bo občni zbor Unije v gostilniških prostorih g. Šmidhoferja, na katerega se vabi vse narodno misleče delavstvo. HRASTNIK. Hrastničanje so se v nedeljo iz-borno zabavali. Dolani so igrali v napolnjeni dvo* rani v Narodnem domu prav izborno veseloigro «Nebesa na zemlji», popoldne je pa bila napolnjena dvorana pri ltinopredstavi. Obakrat je bilo v domu najveselejše razpoloženje. Še bolj bodo pa prišli na svoj račun smehaželjni v soboto dne 24. t. m. ob 7. in v nedeljo ob 4. ali 7. zvečer, ko igra v kinu izboren šaljivec Ha-ha-harold Loyd, ki ugaja mnogim bolj od Pata in Patachona. Predvaja se film «Babičin ljubljenec*. — H krajevni organizaciji SDS se prijavljajo venomer novi Člani. Mi se tega seveda radujemo, opozarjamo pa, da se naj vsakdo, M pristopi, zaveda, da se bo organizacija za poštene zahteve svojih članov seveda vselej postavila, čudežev pa ne more delati. Nihče naj ne misli, da bo s tem, če pristopi k stranki, dosegel brezpogojno vse, kar bo želel. Včasih gre, večkrat pa trkamo vsepovsod tudi brez uspeha. Skrbite pa pri volitvah, da se število naših poslancev poveča, potem bo pa uspeh večji. SV. MARTIN PRI VURBERGU. Tudi pri nas smo bili tako srečni, da smo imeli čast, slišati klerikalna poslanca gg. Vesenjaka in Zebota. V svojem govoru nista znala drugega, kakor napadati Samostojno demokratsko stranko in Radiča. Pričakovali smo, da nam bosta povedala, kako bi se dale urediti naše neznosne gospodarske razmere, a o tem ni bilo govora. Govor ni napravil na poslušalce nobenega vtisa, kar se je opazilo iz raznih opazk. Gospodoma povemo, da je ljudstvo začelo tudi v naši fari izpregledovati, ker je sito večnih praznih obljub. Čudno se nam vidi, = Stran 6 === razsajajoča španska bolezen. Koliko lepih načrtov je moral vzeti ta vzorni mož s seboj v hladni grobi Bil je navdušen Jugosloven in odličen naš pristaš. Bodi mu lahka zemjica domača! —m. SREDIŠČE OB DRAVI. V počaščenje spomina blagopokojne gospe Jelisave Zadravčeve je darovala obitelj Ilobičeva namesto cvetja na njen pre-rani grob 300 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Iz istega namena so darovali za obrtnonadalje-talno šolo v Središču: g. Martin Rakuša, posestnik v Obrežu 100 Din, obitelj Vargazon 200 Din Jn g. Geza Mitzky 200 Din. Obrtnonadaljevalne šole pa se je spomnil ob tej prežalostni priliki tudi sam njen ustanovnik g. Jakob Zadravec, paromlinar v Središču, in poklonil fondu za vzdrževanje te šole 1000 Din.Vsem darovateljem pre-srčna hvala! SV. LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. V nedeljo 18. t. m. se je vršil v Župečji vasi sestanek SDS, na katerem je poročal narodni poslanec g. dr. Pivko. Sestanek je bil omejen samo na vabljene. Navzočih je bilo tudi nekaj pristašev SLS, vendar se je izvršil sestanek popolnoma mirno in bo rodil dobre sadove. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Naša fara je bila ena izmed najbolj zagrizenih klerikalnih trdnjav. Tudi pri nas je začelo ljudstvo spoznavati pogubne posledice klerikalne politike. Dolgo se je igrala SLS z zaupanjem slovenskega ljudstva, ne da bi količkaj storila zanj; nasprotno, baš ona je kriva težkega položaja, v katerem se uahaja predvsem naš kmetski stan. Barka SLS se potaplja, zato se v svojih listih z ,vso silo zaganjajo v cDomovino*, dasiravno vsi, ki jo čita-ino, vemo, da nikdar in ničesar ne piše proti veri. A ne gre jim za to! Bojijo se, da bi ljudstvo culo tudi drugi zvon in nehalo slepo trobiti v njihov rog. Vera jim je le sredstvo, s katerim barantajo za dosego svojih političnih ciljev. Ne ^Domovina*, vero izpodkopava tista brezvestna duhovščina, ki cerkev in prižnico zlorablja v svoje strankarske namene. Toliko v odgovor dopisniku, ki skuša v cSlovenskem Gospodarju* blatiti našo priljubljeno «Domovino>. SP. KAMENŠCAK. Pri nas se cDomovina* vedno bolj širi. Vzrok temu je njena odkritosrčnost in resnicoljubnost. Ima pa pri nas cDomovina* tudi svoje sovražnike, ki sipljejo svojo jezo Dr. Ivan Lah: Kako sem rekviriral (Iz Knjige spominov.) (Dalje.) Drug dan smo se zbirali pri županu. Moji štirje možje so že stali pred vrati, seveda s puškami in patronami. Po vasi je bilo prazno, vse je pričakovalo doma nenavadnih dogodkov. «Torej,» sem rekel, «da boste vedeli, kaj je vaša dolžnost. Kamor pridemo v hišo, gre eden z menoj, drugi pa ostanete zunaj pri vratih in stražite. Ako bo treba kaj iskati in pregledovati, bom opravil jaz sam, ker se lažje z ljudmi razumem.« Nekaj so godrnjali, potem pa so mignili z rameni, češ: nam je vseeno. Med tem je prišel iz hiše župan, za njim pa učitelj z velikimi zapisniki in par mož. «Kje naj začnemo?« «Kjer hočete.» »Kar po vrsti, po številkah!« «Dobro.» Šli smo v prvo hišo. Straža je ostala pri vratih, mi smo vstopili v sobo. Slavna komisija je sedla k mizi in razgrnila zapisnike. Go* spodar se je čehljal za ušesi in gledal nekako boječe. Pet vojakov s puškami! To ni šala! Stal sem sredi sobe in gledal obraze, ki so kazali vidno zadrego. Vstopila je gospodinja s par otroki in je vzdihovaje sklenila roke: «Kako bomo živeli?« Otroka sta se je oklepala, kakor da se bojita čudnih gostov, posebno vojakov s puškami. «Torej,» je začel učitelj, «vi ste posejali toliko in toliko, pridelali toliko in toliko, dali boste toliko in toliko pšenice, rži, krompirja.« «Krompirja ni bilo toliko,« je rekla gospodinja, «mnogo ga je segnilo...» Komisija je zmajevala z glavami. «Mi moramo delati po predpisih...« «Saj se lahko prepričamo,« sem rekel, «po-kažite, kje je krompir...» Gospodar se je malo ustrašil, gospodinja pa je bila bolj pogumna. «Naj pogledajo,« je rekla, «kar z menoj pojdite!« Odšla sva v vežo in od tam po stopnicah v klet. Podzemski duh po plesnobi je prhtel iz shrambe. Pomolil sem glavo skozi vrata in pri slabi svetlobi videl v kotu kup krompirja. Gospodinja je pripovedovala o deževju, miših, črvih itd. «Je že dobro,« sem rekel in sem se vrnil v sobo. «Krompirja ni toliko ...» «To bo komaj za seme,« je poprijel besedo gospodar. «A vi ga imate še drugod,« je rekel učitelj. «Prav nič,« je posegla vmes gospodinja, ki se je tudi vrnila, da brani svoj hišni pridelek. «Tudi žita ni bilo toliko.« «Pšenice ste imeli precej...» je začel župan. «Torej bomo pogledali,« sem rekel gospodarju, «kje jo imate?« «Gori pod streho.«: «Pojdite z menoj!« Stopala sva po nerodnih stopnicah navzgor in ko sva stopila na vrh. se ie videlo. da hrani to podstrešje precej zemeljskih zakladov. «Torej, kje je?» «Tu je vse,« je rekel in odprl veliko skrinjo, kjer se je zasvetila lepa pšenica, rumena ko zlato. «Koliko je te pšenice?« «Jaz bi rekel pet mernikov: bila je slaba letina — delavcev ni — polegla je — nismo pridelali kakor druga leta!« «Dobro.» Odšla sva v sobo. «Pšenice ni. Črtajte! Popišite, da je bila slaba letina.« Učitelj je zmajeval z glavo in črtal. Opravili smo in smo se napotili naprej. Kdor je imel dobre oči, je lahko videl, kako je šlo gospodinji na smeh. Da sem varoval rešpektJ pred avstrijsko armado, sem ostal s svojimi možmi, nekoliko za komisijo, ki si je nekaj šepetala. Končno je stopil župan k meni in je rekel: «Tako ne pojde, gospod komandant, ljudem ne smemo vsega verjeti, mnogo so poskrili, saj veste...» «To ni naša stvar, naša stvar je najti, zato. iščemo; česar ne najdemo, tega ni. Kakor vidite, patrulja vestno vrši svojo dolžnost...» «Imeli bomo še eno rekvizicijo,: Gospod glavar pozna naš kraj.» «Vi poročajte, da se je vse strogo preiskalo.« «To je še vse premalo.« «Torej bom preiskal druge hiše še bolj natančno.« da je «Slovenec> poročal o nekakšnem nameravanem napadu, o katerem tu nikdo ničesar ne ve. Gospoda sta se gotovo ustrašila svoje sence tako, kakor se je g. Vesenjak ustrašil nekega naprednjaka, ki ga je z vprašanji tako razburil, da je za nekaj časa zgubil sapo in besedo. Bahajo se v , da je pod milim nebom krasno uspelo zborovanje. Mi jim povemo, da je prostor pred cerkvijo, kjer se zadržujejo verniki, za politična zborovanja najmanj prikladen. Ploskalo je govornikoma le par najetih ljudi. Ljudstvo je sito vednih praznih besed in vidi, da se klerikalci približujejo le takrat, ko jim gre za kroglice. Kmetijski pouk LEPI IZGLEDI ZA POVZDIGO NAŠE ŽIVINOREJE. Dva lepa izgleda nam pričata, da se bo začelo tudi pri naši živinoreji na bolje obračati. Prvi izgled nam dajejo dosedanji uspehi z organizacijo živinorejskih odborov in odsekov ua Gorenjskem, v kranjskem in radovljiškem okraju. Ti izgledi sa tako spodbudni, da bi se morale le organizacije razširiti po vsi deželi. Ze danes vidimo v imenovanih dveh okrajih, kako smotreno in k^ko uspešno se pospešuje ondotna živinoreja in kako se skrbi za rejo potrebnih plemenjakov, naj si bo da so domače krvi ali pa nakupljeni, oziroma zamenjani. In ta skrb ne velja samo za bike, ampak velja tudi za mrjasce in ovne. Živinorejski odbori imajo že danes tako lepe uspehe in obetajo s pomočjo okrajnih blagajn tako lepo bodočnost, da jih je treba povsod posnemati, povsod snovati in z živinorejskimi odseki popol-njevati. Ko bodo te organizacije urejene in izpopolnjene, bomo z njimi ravno to dosegli kakor z živinorejskimi zadrugami, ki so danes po večjem delu naše dežele sploh nemogoče zaradi nezadostne zavednosti naših živinorejcev. Živinorejski odbori in odseki — te proste organizacije naših živinorejcev — so danes najboljši predhodniki živinorejskih zadrug in pravcata pripravljalnica za uspešno zadružno delovanje v prid domači živinoreji. Teh organizacij bi se morali povsod poprijeti, kajti brez organizacije je danes vsak izdaten napredek v živinoreji izključen! Drugi lep izgled našega napredka se kaže pa v rastoči izpodreji plemenskih bikov, in sicer odkar jih je začela naša država tudi pri nas nakupovati in pošiljati v južne kraje. Do zadnjega časa je bila po Dolenjskem pravcata revščina na plemenjakih. Pomanjkanje bikov je bilo sploh na dnevnem redu. Te žalostne razmere so se začele v zadnjem času izboljševati. V ribniškem, velikolaškem in trebanjskem okraju so se začeli živinorejci pečati v večji meri z rejo mladih plemenjakov, ki jih prodajajo v druge kraje. On-dotne živinorejske zadruge so pridno na delu, da ta reja napreduje in pridobiva na svojem pomenu. Ministrska komisija za nakup plemenskih bikov je nabavila-v zadnjem času zopet 25 mladih bikov in jih poslala v Bosno. 15 jih je naložila v Orteneku, 11 pa v. Veliki Loki. To je veselo znamenje našega napredka, ki kaže obenem, kako hitro in radi se poprimejo naši gospodarji kake reči, če se jim obeta dobiček. In v tem primeru ga imajo, ker so se biki plačevali za eno četrtino do eno tretjino dražje kakor znaša tržna cena. Ta ugodna prodaja bo vnemala naše gospodarje gotovo tudi še nadalje, da bodo skušali izpodrejati še boljše in lepše plemenjake kakor so jih izredili v zadnjih letih, in to pomeni tudi korak naprej v naši živinoreji. Zavili smo v drugo hišo. Doma so bile same ženske. Gospodar je na vojni. Gospodinja joka. Stopim sredi sobe, naslonjen na puško, in delam kolikor mogoče resen obraz. Zopet ista ceremonija. «Maka ste pridelali deset litrov.» «Ni res,» trdi gospodinja, «niti pet ga ni bilo.» «Kaj bomo tudi mak rekvirirali?» sem se začudil. «Da,» je odgovoril župan, «rabijo ga za olje.» Onemu, ki je kdaj jedel češke buhte, ni treba pripovedovati, kaj pomeni mak za češko gospodinjo. S kolači, buhtami in drugim takim pecivom se izkažejo Moravanke prav tako rade kakor naše matere s štruklji in s poticami. Posebno ob tem času, ko je pošlo kolonijalno blago, je bil mak za močnate jedi (na Češkem pravijo «močnik») velikega pomena. Zato je poslej v vsaki hiši ravno radi maka nastal hud boj. Uboge gospodinje so ga seveda poskrile na najbolj varen kraj in so ga branile s plohami solz in besedi, s katerimi so dokazovale, da so ga pridelale komaj za seme. «Dobro,» sem rekel, «bomo pogledali, kje je mak.» Gospodinja me je preplašeno pogledala in začela dokazovati, da ga ni skrila niti za eno zrno.» «Dobro, dobro,» sem rekel, «saj vam verjamemo, ampak mi se moramo prepričati, da 3a imate res samo toliko, kolikor pravite.» (Dalje prili.) Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnih tržiščih so cene žitu v zadnjem času močno rasle. Zlasti velja to za ameriške žitne borze, na katerih pa se je vendarle zadnje dni ustavilo naraščanje cen. Ali samo začasno, se ne da presoditi. Prav močno nadaljnje podraževanje žita je menda izključeno, ker se po dosedanjih poročilih o stanju posevkov v raznih državah obeta tudi letos prav dobra svetovna žetev. Splošno stanje posevkov v naši državi je med dobrim in zelo dobrim. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje cene na debelo za 100 kg: pšenica 300 do 310 Din, tur-ščica 132 do 140 Din, moka «0» 480 do 490 Din. Vse žito se je v tem mesecu pri nas močno podražilo. ŽIVINA. Dviganje cen je opažati tudi na naših živinskih sejmih, zlasti na zagrebškem, na katerem so cene vobče vedno višje kakor na slovenskih sejmih. Na zadnjem zagrebškem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 10 do 11 Din, drugovrstni 850 do 9-50 Din, tretjevrstni 650 do 8 Din, biki 8 do 9 50 Din, krave, prvovrstne 9 do 10 50 Din, drugovrstne 7 do 8 Din, tretjevrstne 4 do 5 50 Din, teleta 7 do 10 Din, svinje, pitane 13 50 do 14 Din, nepitane 11 do 12 50 Din (zaklane 16 do 17 Din). KRMA. Čvrste so cene tudi krmi, tako pri nas v Sloveniji kakor v Hrvatski. V Mariboru so bile zadnje naslednje cene: seno 60 do 85 Din, otava 80 do 90 Din, slama 45 do 50 Din za 100 kg. Na zagrebškem sejmu pa so se prodajali: seno, prvovrstno 100 do 140 Din, drugovrstno 75 do 100 Din, detelja in lucerna 150 do 175 Din, otava 150 do 175 Din, slama 75 do 120 Din za 100 kg. tečaj. Odbor vabi vse zanimance iz okoliša Lancovo in Radovljice, osobito mlajše posestnike in mladeniče, da se udeležijo tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da prineso s seboj cepilno orodje. Tečaj se bo pričel ob 9. uri dopoldne. = Položaj na lesnem tržišču se je v zadnjem času precej zboljšal, dasi je še vedno slab. Močno se povprašuje po hrastovem in bukovem rezanem lesu, ki se izvaža v Francijo, Anglijo, Italijo, Grčijo, Španijo, Nizozemsko in Belgijo. Pri nas je začela nakupovati različen les tudi Nemčija. Na ljubljanski borzi so bile naslednje cene za kubični meter lesa: hrastovi plohi na meji 1280 Din{ bukovi plohi, ueobrobljeni, na meji 500 Din, hrastovi hlodi na meji 600 Din, gabrovi hlodi na nakladalni postaji 440 Din. Hmeljevke so se trgovale po 5 Din komad na nakladalni postaji. «VSTAJENJE.» Agilni sokolski oder v Stražišču pri Kranj« je uprizoril 25. in 28. marca t. 1. «V s t a j e n j e>* dramo v treh dejanjih. Zaman smo poizvedovali, kdo kaj več pozna tega Pleterskega, ki je bil imenovan kot pisec drame. Zadovoljiti smo se morali z odgovorom režiserja br. Ivana Fugine, da je to neki poljski pisatelj, šele po drugi uprizoritvi nas je nemalo iznenadila vest br. France Lukovška, da je pi9ec te drame režiser br. Ivai Fugina sam. Kratka vsebina drame je naslednja: Tik po maturi razodene mati svojemu sinu dijaku Vinku svoje in umrlega očeta preteklost Iz te zgodbe spozna Vinko, da ima na Dunaju polsestro Anito, očetov greh iz dijaških let. V drugem dejanju nam pisatelj slika prizor dijaškega življenja na Dunaju, kjer nastopi Anita kot prostitutka, ki zapelje Vinka. Ko je že prepozno, spozna iz njene izpovedi, da mu je sestra po krvi. Njegova slabotna narava podleže krutemu udarcu. Udere se mu kri. Vinkova življenska sila je razrušena. Ko obupajo zdravniki nad njim, se vrne na velikonočno soboto domov. Izpove se materi in jo prosi odpuščanja. V viziji se mu prikaže oče, ki ga popelje med velikonočnim zvonenjem k večnemu « Vstajenju>. Pod spretnim vodstvom avtorja samega v vlogi Vinka je uspela uprizoritev obakrat zelo pohvalno. Številno navzoče občinstvo je sprejelo dramo z največjim zadovoljstvom. Na splošno željo se je uprizorila drama ponovno na velikonočni ponedeljek. Ker je delo jako primerno za diletantske odre, ga prav toplo priporočamo. Avtorju pa prav iskreno čestitamo k njegovemu prvemu, a znatnemu uspehu na tem polju. Želimo le, da njegov prvenec ne bo ostal osamljen! Kratke vesti — Vrednost denarja. Dne 21. t. m. se je dobilo na zagrebški borzi .v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 800*65 do 804*65 Din, 100 nemških zlatih mark za 135190 do 1355 90, 100 italijanskih lir za 228 03 do 229 23 Din, 1 dolar za 56 66 do 5696 Din, 100 francoskih frankov za 18803 do 190-03 Din, 100 češkoslovaških kron za 16815 do 169-15 Din, 100 švicarskih frankov za 1095 54 do 1099-54 Din. = Pomladni sejem v Škofji Loki. V soboto 24. t. m. na dan sv, Jurija bo običajni letni pomladni sejem v Škofji Loki. Vabijo se živinorejci, da priženejo svojo živino, kajti kupcev bo dovolj. Sejem sv. Jederti je pokazal, da se tudi v Škofji Loki lahko in dobro proda živina. = Sadjarski odbor za okraj Radovljica bo priredil v nedeljo 25. t. m. na Lancovem pri «Dežmanu» celodnevni sadiarski cenilni «Kmečki punta«. Pravkar je izšla knjiga pod tem naslovom, ki je ena najlepših in najbolj čita-. nih del hrvatskega romanopisca A. Šenoe. V slovenščino je sedaj preložil to lepo povest dr. Joža Glonar. «Kmečki punb obravnava upor slovenskih in hrvatskih podložnih kmetov v srednjem veku pod vodstvom ckmetskega cesarja> Matije Gubca, ki je bil po porazu kmetske vojske pri Krškem in Stubicah ujet ter v Zagrebu pred cerkvijo sv. Marka kronan z razbeljeno železno krono in na grozovit način umorjen. Ta knjiga je bila pred več desetletji že prevedena v slovenščino, a je že davno popolnoma pošla. Sedaj j® izšel nov, krasen prevod, delo slovenskega kritika dr. Joža Glonarja ob dvojnem jubileju: ob 3501etnici smrti — Kaj pravimo? To-le: Takih lopovskih obrekovanj je zmožen samo «Domo-ljub>, glasilo ljubljanskega škofa, škofov tednik naj pove, kdo so tisti liberalni prvaki, ki bi morali romati v ječo. Katere svoje pristaše so žerjavovci rešili ječe irf komu je bila Thuru-Toxi-aova afera v korist? Z imeni na dan, klerikalni obrekovalei, potom pa bomo govorili naprej! Pokvarjena gospoda. Ker sta se radičerska ministra dr. Nikič in dr. Šuperiua ločila od Ste-pana Radiča, ju 3edaj cKmetski listi« zmerja s pokvarjeno gospodo. Kdaj je že naš list pisal, da so radičevci poslali v vlado samo pokvarjeno gospodo; sedaj priznava, hvala Bogu, tudi Puč-Jjev list, da je to res. ..... , -j- Lažnivi ugovori. Prva Uzuuovičeva. vlad« je trajala aaruo par dni, nato pa se je osnovala druga, v kateri ni več Stepana Radiča. šKmotski list j piše, da je Radič zalo moral oditi iz vlade, ker je po odhodu Pašiča zahteval odstranitev Se nekaj s korupcijo močno sorodnih radikalov iz vlade. To pa ni nič res, zakaj Stepan Radič jo napovedoval prvi Užunovičevi vladi zelo dolgo živ?. Ijenjo in je govoril samo o sporazumu z,radikali, ne pa o korupciji, preden je odletel iz vlade, šele, ko je v svoji objestnosti pričel psovati iz strankarsko-agttaoijskih oZirov radikalske ministre in ko so ti zahtevali zaradi tega njegovo odstranitev i/, vlade, je pričel Radie govoriti o korupciji, ki jo je vse leto trpel v toliko hvali-sanom sporazumu z radikali. Stepan Radič je Se pred mesecem vzklikal v Metliki, da naj živi Pašte do božje volje, ter je govoril, da so hrvatski ministri ravno tako srbski kakor so srbski ministri hrvatski, da v vladi ničesar ne sklenejo brez vednosti drug drugega. Poslanec g. Pucelj je ob tej priliki navdušeno pritrjeval. Ce gg. Radič in Pucelj danes govorita o radikalski korupciji, petem se to pravi, da so se tudi radičevci udele- j zevali te korupcije, ker je Stepan Radič sam j trdil, da radikali ničesar ne store brez njegove j vednosti in odobrenja. 1.) TPD je nedavno izdala proglas, da razveljavi do sedaj veljavno kolektivno pogodbo, ki je veljala do danes za vse rudnike pri TPD, in to, da mora TPD izplačevati svoje delavstvo vsakih 14 dni med delovnim časom in v gotovem denarju. TPD je s tem, da je razglasila ukinjenje 14dnevne plačo in da slopi v veljavo od 1. aprila t. 1. dalje enkratno mesečno izplačilo, kršila kolektivno pogodbo. 2.) TPD ai kršila samo kolektivne pogodbe, temveč je pogazila tudi rud rski zakon, § 206., ki določa, da se mora delavcem izplačevati vsakih 14 dni njihov zaslužek v gotovem denarju ia med delovnim časom. 8.) Rudarsko glavarstvo v Ljubljani ni storilo svojo dolžnosti, da bi ščitilo že omenjeni veljavni zakon. Akcijski odbor se obrača na vse parlamentarne klube v Beogradu, naj intervenirajo pri pristojnem ministrstvu, da se bo upošteval zakon, § 206. 4.) Zahtevamo, da se pošlje v Trbovlje parlamentarna komisija, ki bo sporazumno z akcijskim Odborom izvedla revizijo plač in določila nOvo kolektivno pogodbo ter ugotovila krivične redukcije delavstva in poduradništva. 5.) Žborovalci ponovno izražamo akcijskemu odboru popolno zaupanje in ga naprošamo, da nadaljuje započeto delo kar najbolj energično, dokler ne bo končnega uspeha. Rešitev uganke i/. .. r.všitcv-, .kalerili ,;>niu prejeli skoro dva tisoč, vidimo,da jo sestavljanje 'križa .povzročalo, mnogo preglavic Opozarjali smo že pri razpisu ugankarskih nagrad. da naša uganka ni tako lahka, kakor se vidi na prvi hip. Od blizu dva tisoč ugankarjev so rešili uganko pravilno samo spodaj označeni. Od teh je določil žreb za nagrade naslednjih deset ugankarjev: 1.) Mihael C o n t a 1 a. čevljar v Gedercvcih, poŠta Rankovcl (Prekmurje); 2.) Mici Kraševčeva v Malih Čcšencah, pošta Št.-Vid pri Stični; 3.).Karol Š i 1 i h, posestnik v Podkraju.p. Velenje; 4.) Frane li.ovar v: Gorenji vasi, p. Stična; 5.) Iv.an Kar-ni fin i k' v Prekopi, p. Vransko: 6.) Franc S11 -bar. krciačv Mošnjah pri Radovljici; T.) Ignacij Ljube j, železničar v Ogečah pri Rimskih toplicah; 8.) Albina K r a (n a r š 1 č e v a. Sivllfa v Jurkl vasi. p. Straža-Topllce; 9.) Stanka Peč n I k o v a v Qo-stečah, p.Škofja Loka; tO.) Ivah Cc§ek v Čatiiah, p. Bianca pri Sevnld. .: :' - Tf:: ■'■ ~■-■'•.■<•' (fariomenjenim desetim izžrebanem bo knjiga BHMI« (tepod peresa WW, Melika) takof poslala. ' • - "'•' '"-■•".: jPojrotnOma pravilno rešitev križa predstavlja prva slika, dočiiu je pri drugi rešitvi, ki srno h sicer vzeli tudi -/a pravilno, treba zadnja •.dva.neenaka dela {glej vs&kpriošno.-Številko) . , ■. VELIKO ZBOROVANJE RUDARSKEGA DELAVSTVA V TRBOVLJAH. V Trbovljah se je vršil dne 15. t. tu. shod rudarskega delavstva, ki ga je sklical akcijski odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh političnih skupin razen socijalistične. Shod je otvoril gosp. Pencl, ki je protestiral proti odredbam TPD in obsodil zadržanje socijalistov, ki so pustili delavstvo na cedilu v njegovi borbi za krušno vprašanje. Zatem je podal besedo g. Turnšku, ki je kot tajnik akcijskega odbora pedal poročilo o dosedanjem delovanju. Povedal je, da je akcijski odbor protestiral 20. marca t. 1. proti redukciji pri rudarskem glavarstvu in še do danes nI dobil odgovora, da se je obrnil na Delavsko zbornico, ki je odklonila vsako pomoč, in končno, da so intervenirali v prid rudarjev pri vseh parlamentarnih klubih. Kot tretji govornik je nastopil g. Miha Koren, Podčrtal je dejstvo, da ne gre za politiko, temveč za kruh, da se morajo združiti vsi rudarji brez izjeme in podpreti delo akcijskega odbora. Skliceval se je na tabelo življenskih potrebščin in sedanje plače, rekoč, da hoče TPD iztisniti iz delavstva ?,ndw jo kapljo brvi. Poljčanah; Ignacij Sprujčdr v Brezi pri Trebiijetn; Ivan Hribernik v Lokah-Zagoriu ob Savi; Maks Mavri v Studencu pri Škof ji Loki; Karel Henigmai i v Toplicah pri Novem mestu; Leopold Bark v Gornjem Pcdborštu pri Veliki Loki; Stanka Pečnikova v Qo-stečah pri Škof ji Loki; Gašper Petnih v Gostečah pr! Škof jI Loki; Slavko Ajtii v Lokah-Zagorju ob Savi; Jožef Sesa vZlebiču pri Ribnici; Adolf Ivane v Sodra-, žici; Evgeti Miilter v Stražnem vrhu pri Črnomlju; Vinko Robas v Cerkljah pri Kranju; Ivan Cešek v Ganjah pri Blarici; Alojzij Hočevar v Slovenski vasi pri Stari cerkvi: Vinko Pire v Llpnlcl pri Podnarta; Ivo Rebolj v Mostah pri Komendt-Kamniku: Franc Plahuta v Stranjah pri Savskem Brestovcu; Ivan Krajnčič v Lokah-Trt*ovliah; Odpravnlška pisarna, separaetja Trbovlje; !.(•<».-a.1 Ure gor v Toplicah pri Pravilno so sestavili- križ: Katinka AMinova v Ljubljani; Franc Kader vi šeščah pri Sv. Pavlu pri Preboldu; Josipina Sever jeva na Muljavi pri Krki; Janez Rudoli v Ravnah pri Št.Vidu; Avgust Pečnak v Beogradu; Franc ŠUbar v Mošnjah pri Radovljici: Ivan Kutnar v Ljubljani; Jožef Miholič v Dokleževju pri Beltincih; Martin Lukač v Dokleževju pri Beltincih; Franc Čadcj v Grižah; Jožef Knkovec v Tetovu (Južna Srbija); Prane Brus v Gorenji vasi nad Škofjo Loko; iVan Kastelic v Griču pri Kostanjevici; Anton Vrtin v Dragatušu; Ivana Prhnožičeva v Ljubljani; Viktor Vrankar v Poljčah pri Brastovčah; Rado Dernai v Mariboru;' Ivan Vranic v Lukah-Trbovljah; Pavel Loštrak v Rovtah: Mihael Delopst na Javorniku; Fran Leskovšek v Splitu; Fran Ravnikar na Jesenicah-Fuži-nah; Miroslav Jereb v Sodražici; Franjo Kolar v Slovenski Bistrici; Jera Mi kliče v a v Stari cerkvi; Miro -lav Hanslovsky v Kostanjevici; Marko Škof v Dra Zagorju ob Savi: Slavuj > v Toplicah pri Zagorju ob Savi; Franc Krištof v Zemunu; Franc Kahar v Za-bukovci pri Grižah: Bernard .Majcen v Gračnicl pri Rimskih Toplicah; Alojzij Mikola v Grobelnem: Berta Samsova v Sodražici; Filip Dimic v Vrdnlku (Sretn); Čitalnica v Hotedršicl (t. č. tajnik): Anton Janežič v Veržeju; Franc /tovor v Gorenji vasi pri Stični; Valentin Zavrt v Komendi prt Kamniku; Ivan Klemenčič v Selci nad Škofjo Loko; Ignacij Smodiš v VeščicI pr! Murski Soboti; Andrej Novak v Moti pri Ljutomeru; Anton Brec v Tlbolclh pri Moškanjcih; Anton Kramar v Semiču: Ivan Slnionii vPodrebru pri Semiču; Anton WHUliiiB v Ljubljani; Josip Mausar v Semiču: Josip Šraj v Topolu pri Novi vasi: Leopold Zaje v Semiču; Ivan Drence v Cerknici; Olga MarSičeva v Bras-lovčah: Mihael Čontala v Gedcrovclh pri Rankovdh; Josip V ukan v Sodišlncih pri Rankovcih; Ivan Jurko* vič v Ljubljanl-ŠiškI; Franc Bačnar v Zlreh; Ivan Oblak v Stari vasi pri 2irehf Janez Zagorc na Jesc-nicah-Fu-žiuah; Ferdo Burkele v Kapli vasi pri Svetem Pavlu pri Preboldu; Lojzka Tekavčeva v Vodmatu pri Mostah; Alojzij Gruden v Klancu pri Škofljici; Roman Makarovič v Studencu-Igu; Alojzij Ferenc v Veržeju; Janko Pavlinii v Veržeju; Franc Skopore v Šabcu (Srbija); Konrad Ažman na Jesenicah: Anton Marki' zetti na Jcsenicah-Fužinah; Janez Kržišnik v Selu pri Zlreb; Janko Ravnih v Lepencah pri Bohinjski Bistrici; Janez Korene v Ravniku pri Hotedršicl; Valentin Ga-šperlin v Bohinjski Bistrici; Nikolaj Rosmon v Bohinjski Bistrici; Jože Virč v Retju pri Trbovljah; Kristijan ;omlA vasi pri Suhorju; Jakob Turk v Brlogu pri Zanaškar v Zagorju ob Savi; Franjo Rupnik v Dolnji Velikih Laščah: Štefan Pire v Lokah-Zagorju ob Savi; Mihael Bakovnilt v Hotemažah pri Preddvoru: Katinka Gašperlitma v Šenčurju pri Kranju: Konrad Seniar v Spodnjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah; Anton Ješovnik v Spodnjem Dorčlču pri Sv.Trojici v Slovenskih Goricah; Josip Kavčič v Mengšu; Ignacij I.jubej v Ogečah pri Rimskih Toplicah; Pavlina Veselova v Sodražici; Mira Pirltovičeva v Cetiu: Ivan Vr^pf "v Sodnici: Andrej Mešarič v Lendavi; Pavla Remigarjeva v Ljubljani; Angela Remigarjeva v Vodmatu pri Mostah: Ana Markuševa v Ljubljani; Janko Grašlč v LJubljani; Rudolf MiheUi v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru: Gustav Tro-iošek v Trbovljah: Karel PetkovSek v Planini pri Rakeku; Ivan Karničnik v Prekopi pri Vranskem: Ivaft 2inka v Peršetinclh pri Sv. Tomažu pri Ormožu: Juite Kraigherjeva v Ljubljani; Joško Peršak v Ruml (Srem); Pave! tignn v Garčareven jjri Planini; Franc Brton celi v Kropi; Martin llovar v Smartncm pri Litiji: Franc Ris v Dražencih pri Ptuju; Josip Žagar v Novem mestu; Jakob Golob v Klečali pri Jezici; Jakob Klauzar v Ravniku pri Hotedršici; Karel Šilih v Pod-kraju pri Velenju; Jožko J. Nagodc v Beogradu; Vinko Klenovšek v Lokah-Trbovliah; Franc Krašovic vBras-iovčah; Rudolf Brinar v bmarieti pri Rimskih Toplicah; Jože Kostvvc v Trbovljah; Martin Kulnik vVašah pri Medvodah; Franc Cvetko v Dobovi; Alojzij. Zabov-nik v Zabukovci pri Orižah; Frane Zabavnik v Zabu-kovci pri Orižah; Adolf Polak v Dražencih pri Ptuju; Ana Komparetova na Vrhniki; Jakob Lampič v Za-dobrovi pri Devici Mariji v Polju: Vikior Prislan v Poljčah pri Braslovčah; Maks Šubic v Gospteu; Matevž Ivanšek v Arnovih selih pri Artičah; Jože Krošel v Arnovih seiih pri Artičah; Franc Telban v Savodnju pri Gorenji vasi; Vinko Košir v Savodnju nri Oorenji vasi; Vinko Košir v Savodnju pri Gorenji vasi; Ivan Srebotnik v Družmirju pri boštanju; Josip Juršc v Šmarju pri Jelšah; Agata Brtoiiclleva v Brezovici pri Kropi; Franc Verbinc v Novem mestu; Joško Grošelj na Javorniku; Josip Starman v Gabrijelah pri Kar-jnelu; Valentin Lušenč pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; Marija Marcelanova v Lazah pri Planini; Franc Vilfnik v Turnišču; Tomaž Dime v Kurji vasi pri Jesenicah: Anton Benedičii v Brezovici pri Kropi; Franc Teršek v Mesthijah pri Podplatu; Franc Reš v Mošnjah pri Radovljici; Janez Plut v Kočevju; Franc Čadei v Gorenii Dobravi pri Gorenji vasi; Mici Kra-ševčeva v Malih Češencah pri Št. Vidu; Maks Latemer v Kotu pri Semiču; Jakob Cuš v Dornavi pri Moškanj-cih; Ivan Vesel v Sodražici; Franc Orcgorid v Sodra-žici; Josip Kavčič v Klancu pri Škofljici; Albina Kra-maršičeva V Jurki vasi pri StraŽi-Toplicah: P. Gar-č.cnko v Ptuju; Avgust U toga v Globokem pri Rimskih Toplicah; Jurij Cestnik v Gornjem Hajdinu pri Ptuju; Štefan Trstenjak v Macincu (Medjimurje); Janko Ro-ža) v Radovljici: Josip Tekavc v Klečali; Josip Zupan v Spodnji Sužici pri Bizeljskem; Roza Sdviieva v Ostrožnem pri Ločah; Franc Balas v Arnovih selih pri Artičah: Martin Stare v Metliki; Vekoslav Lilija v Smihelu; Alojzij Šatarti v Stanetincih pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah; Jakob Cilan; Franc Fornetzi v Semiču; Josip Drugovii v Artičah; Milka Martinškova v Tanči gori pri Dragatušu; Jože Trobiš na Bučki pri KrJkem; Franc Zelenjak na Jesenicah; Janez Zvan v Studorju pri Bohinjski Srednji vasi; Janko Ravnik na Jesenicah; Ivan Turk v Dragi; Jakob Stržinar v Gorenji vasi; Uršula Koschierjeva v Kamniku; Angela Kambiieva v Prapročah pri Semiču: Dominik Čarman v Preski pri Medvodah: Marija Lahova v Središču ob Dravi; Anica Razlagova v Bačkein Petrovcu; Anton Prosenc v^Lokah-Zagorju ob Savi; Berta Dominkova v Zgornji Šiški. domače novosti " Ali ste že vposlali nove naročnike? Ali ste že izpolnili rumeno dopisnico, ki je bila priložena ob Veliki noči, m jo poslali naši upravi v imenu novih naročnikov? Ako niste, storite to takoj! Kdor ima še od prej zeleno, rdečo ali drugo dopisnico za nabiranje naročnikov, naj jo istotako izpolni in pošlje. Moč «Domovine2> je /v ljudstvu, ki jo ima rado in ji zaupa, ker je naš list pošten. Zdaj, ko jo napadajo, jo morajo prijatelji braniti. Nobena slovenska hiša ne sme biti brez občini Stojnci pri Ptuju; ! * Na železnici je zabraitjeno psovanje,"Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic je s posebno okrožnico zabranilo glasno prepiranje, klevete in psovke na vlakih in kolodvorih. Odrejene so tudi kazni proti onim, ki bi se pregrešili proti tej odredbi. * Okrožni urad m zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, da izročajo denar le proti pravilno izstavljenemu potrdilu in samo onim inkasantom, ki se izkažejo z uradnim pooblastilom, da so upravičeni za urad sprejemati denar. * Osebna vest. Na lastno prošnjo je bil upokojen šef kmetijskega pododseka za ljubljansko oblast višji kletarski nadzornik g. Fran Gombač. * Poziv ua dobra srca. Na velikonočni petek popoldne je nastal ogenj na gospodarskem poslopju Mih. Strdina pri Sv. Antonu na Pohorju, ne da bi kdo zapazil in opozoril v hiši se nahaja-jočo preužitkarico ali vsaj rešil živino iz hleva. Ogenj jo objel tudi hišno poslopje, na kar je šele starka zapazila nevarnost ter s težavo rešila sebe, svojo kozo in svinjo, a vse ostalo je uničil plamen. V gospodarskem poslopju se nahajajoči trije voli g, Martina Vinska, ki ima to posestvo v najemu, so zgoreli. Enako je uničil ogenj vso krmo, slamo, žito, krompir in drugo. Najemnik je namreč prezimil živino ua svojem posestvu, a proti pomladi je tri vole postavil na to posestvo, da pripravi nekaj gnoja itd. Skozi zimo je \arče-val s pridelki tega posestva, Češ, da bo imel na pomlad vsaj enkrat od vsake stvari dovolj za seme za obe posestvi, a sedaj mu je požar uničil ne le še edine poljske pridelke, ampak ludi vprežno živino. Najemnik, ki je naš somišljenik, je mal posestnik, precej zadolžen, zato prosimo za pomoč. Krajevne organizacije SDS Vuhred, Marenberg in Sv. Anton na Pohorju. * Tečaj za šminkanje na Bledu. Ob priliki zadnjega režiserskega tečaja ZKD je med drugimi gg. predavatelji predaval tudi g. Navinšek, šef lasuljarne Narodnega gladališČa v Ljubljani. pokazal udelež.nikom tečaja nekaj lepih karak-ternih lipov ter dajal navodila, kako je treba izdelati vzorno masko na odru. Da y--i 'td prikladne in. dobre maske odvisno pol uspeha še tako dobro in iežiraue ter podane igre, je izven -vsakega dvoma. Ker se vedno bolj kaže potreba stalnega, podrobnega in intenzivnega pouka naših igralcev na podeželskih odrih baš ua polju pravilnega in vzornega šminkanja, je začela ZKD s snovanjem krajevnih tečajev za šminkanje. Prvi lak krajevni tečaj sc bo vršil v nedeljo 25. t. m. na Bledu. G. Emil Navinšek, ki je priznan strokovnjak na tem polju, bo naš igralski naraščaj praktično vežbal ter dal udeležnikom priliko, da se na polju šminkanja čimbolj izpopolnijo. Zato vabimo vse naše odre in dramska društva na Gorenjskem, da se tega tečaja udeleže ter svojo udeležbo prijavijo gledališkemu odseku Sokola ua Bledu. Tečaj je celodneven ter bo prirejen v Sokolskem domu na Bledu. 0 Poslane« dr. Pivko med v oliki v Slovenski Bistriei. V sredo 7. t. m. je krajevna organizacija SDS v Slovenski Bistrici sklicala članski sestanek ter naprosila poslanca g. dr. Pivka, da na sestanku poroča o položaju. Sestanka se je udeležilo nad 60 volilcev iz mesta in okolice, zlasti veliko mladine in okoličanskih kmetov. Vršil se je v hotelu Beograd pod predsedstvom g. dr. Pučnika, ki je uvodoma iskreno pozdravil narodnega poslanca in njegovega spremljevalca g. dr. Ko-dermana, dalje slovenjebistriškega župana in druge. Poslanec dr. Pivko je skoro v dveurnem govoru pojasnil politični položaj in so navzoči njegov govor sprejeli z odobravanjem. Razvila se je obširna debata o raznih vprašanjih invalidskega zakona, glede okrajnih cest, glede uradov v Slovenski Bistrici, o zadružnem razvoju Slovenske Bistrice, o obrtnih vprašanjih itd. ter so ,v debato posegali gg. župan Omerzu, dr. Pučnik, Feigl, Kniwald in drugi. Voditeljema stranke gg. Pribičeviču in dr. Žerjavu so bili poslani brzojavni pozdravi, poslancu dr. Pivku pa je bila izrečena na zboru v posebni resoluciji iskrena zahvala in neomejeno zaupanje. * V Žaleu ne bo tvornice tkanin. Dunajska tvrdka Elsinger in sinovi je kupila nekdanjo pivovarno v Žalcu, katero je nameravala preurediti v tvornico tkanin. Iz Beograda pa prihaja sedaj .vest, da je bila prošnja za podelitev koncesije novemu podjetju odbita. * Radičeveem grozo t zaporom. Kakor poročajo iz Beograda, so prišle na dan takšne radi-čevske korupcije, da je računati z aretacijo radi-čevskih prvakov dr. Mačka, Predavca in Pečarja. * Nova krajevna organisacija SDS se je ustanovila v nedeljo 11. t. m. v B a k o v c i h, srez Murska Sobota. Priglasilo se je takoj 36 članov. Ža predsednika je izvoljen posestnik g. Franc Kregar, za podpredsednika posestnik g. Franc Perkič, za tajnika posestnik g. Anton ščap, za blagajnika posestnik g. Franc Lukač, za odbornike gg.: posestniki Matija Titan, Martin Trat-njak in Ivan Kos. Organizacija je sklenila, da bo sama naročila večje število tednika «Domovine> in da bo list tudi še sicer širila med pristaši. Tudi za občinske zadeve se hoče organizacija i vso vnemo zanimati. * Ako hočeš, da bo dobra misel zmagala, ne smeš čakati, da bo prišla pomoč sama z neba. Moraš se sam zganiti, z drugimi besedami: organizirati se moraš! Kjer še ^i naših organizacij, naj se povsod pogumni možje odločijo in pišejo za nasvet in pomoč na Tajništvo Samostojne demokratske stranke za ljubljansko oblast v Ljubljani, za mariborsko pa v Mariboru. * Niko Lenček f Notar v Škofji Loki g. Niko Lehček je tc dni nenadoma preminul v 68. letu starosti. Pokojnik izvira iz znane premožne Lenčr kove družine na Blanei pri Sevnici. Užival je glas mojstrskega strelca in lovskega strokovnjaka v najširših krogih. V političnih zadevah je bil vedno miren, vendar pa odločen naprednjak. Dokler je bila v mestnem občinskem svetu §e napredna večina, je bil mnogo let mestni župan, ki je posebno gledal na gospodarsko povzdigo in olep-šanie mesta. Bil ie tudi me ! ustanovitelji Okrajne hranilnice iii posojilnice in ostal do svoje smrti delaven član nadzornega sveta. Blag mu spomin! * Ivana Bogova -j- Dne 15. t. ni. je preminula v Ljubljani ga. Ivana Begova, rojena Praprot-niltova, soproga g. Ante Bega. Pokojnica je bila hči zaslužnega pisatelja pokojnega Andreja Pra-protnika ter je učitelje vala v Velikih Laščah in Postojni, zadnjih 16 let do upokojitve pa na dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Bila je vedno odločno naprednega mišljenja. Do bolezni je sodelovala pri raznih narodnih društvih. Blag ji spomin! * Kako je štedil St. Radič kot minister. Stepan Radič je bil pet mesecev minister in v tem času se je neprestano vozil na shode s posebnim salonskim železniškim vagonom, ki mu je bil brezplačno na razpolago. Samo v Zagreb se je peljal najmanj 28krat in tolikokrat tudi nazaj .v Beograd. Ker je imel njegov salonski vagon 50 sedežev in se za en sedež mora računati najmanj po 300 Din, je ena vožnja v Zagreb veljala 15.000 dinarjev, 56 voženj v Zagreb in nazaj v Beograd pa je veljalo državo 840.000 dinarjev. Ker je vagon moral čakati na Radiča in zaradi tega z vožnjo ni mogel zaslužiti ničesar, so stroški za Radičeve izlete prekoračili gotovo milijon dinarjev. Vse to pa plačujejo kmetje z davki. * Zbori krajevnih organizacij SDS v ljubljanski oblasti. V soboto 24. t. m. bo plenarna seja krajevne organizacije SDS v Sodražici, pomnožena z delegati iz Ribnice in Loškega potoka. Poročal bo g. dr. Stane Rape. Istega dne bo redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS v Spodnji Šiški, kjer bo poročal g. dr. Dinko Puc. Dalje bo še redni letni občni zbor ob osmih zvečer v Krškem v prostorih g. Jermana. Poročal bo ravnatelj g. Jug. V nedeljo 25. t. m. bo redni letni občni zbor krajevne organizacije SDS v Starem trgu ob osmih zjutraj v gostilni g. Benčine. Poročal bo g. dr. Stane Rape. Istega dne se bo vršil tudi redni letni občni zbor ob treh popoldne v Loškem potoku. Poročal bo g. dr. Stane Rape. * < Brezalkoholna Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku «Domovine>> zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 52 * Smrtna kosa. Preminul je v Ljubljani po dolgem bolelianju znani kavarnar g. Štefan M i -h o 1 i č. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana osebnost. Po mišljenju je bil odločen narodnjak in zvest pristaš naše stranke. Dolga leta je bil navdušen član Sokola, narodna društva so imela v njem vedno zanesljivega podpornika. — V Stražah je umrl 621eini posestnik Jože Dreni e 1 j. Bil je mož poštenjak. — V Idriji je preminul g. Andrej M a č k o v š e k, oče g. inž. Janka Mačkovška v Ljubljani. — Pred kratkim je umrl uradnik Prekmurske banke v Murski Soboti gosp. Karel Titan. Padel je kot žrtev sušice. — V Rakičanu pri Murski Soboti je pred kratkim umrl posestnik in čevljar g. Adam Gorza, ki je užival med vaščani velik ugled kot vaški zvezdoslovec in vremenski prorok. — V Mokronogu je umrl g. Jakob Mejak, sodni sluga v pokoju, oče gosp. Rudolfa Mejaka, postajenačelnika v Zagorju ob Savi. — V Metliki je umrl najstarejši, 911etni meščan g. Josip K o p i n i č, oče tamošnjega gostilničarja, občinskega svetovalca in našega odločnega pristaša g. Julija Kopiniča. Bil je pri vojakih 12 let kot orožnik, sodni sluga in dacar. Svoje otroke je vzgojil vse kot odločne napred-njake. Kako ga je spoštovala Metlika, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil ob ogromni udeležbi. — Blag jim spomin! * Visok vojaški dostojanstvenik v Prekmurju. Te dni se je mudil v Prekmurju general Uzun-Mirkovič, komandant savske divizije iz Zagreba, ki je inspiciral garnizije v Dolnji Lendavi in Murski Soboti. * Zvestoba do groba. Iz Št. Janža pri Zibiki nam pišejo: V obče znani kmetski hiši Drofeni-kovi sta ležala 11. t. m. stari oče Jože Drofenik in njegova žena skupaj na mrtvaškem odru. Skupaj sta prenašala 63 let zakonski jarem. Oče so "lili stari 86, mati pa 80 let. Res redek primer: skupaj v življenju, skupaj na mrtvaškem odru in skupaj drug poleg drugega v grobu. Naj počivata v miru! * Spomenik padlim Jugoslovenom v Olomucu. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika pad-dim Jugoslovenom v Pragi je izdal proglas, v katerem opozarja, da je v Češkoslovaški v 340 grobiščih pokopanih nad 15.000 Jugoslovenov, ki so v vojni dobi umrli na ozemlju češkoslovaške republike. Odbor predlaga, da se zemeljski ostanki preneso v skupno grobnico v Olomucu in se jim tam postavi dostojen spomenik, ki naj bi bil tudi izraz hvaležnosti za izkazano spoštovanje onim Čehoslovakom, ki so padli v Jugoslaviji. * Požar. Te dni je pri upokojenem železniškem čuvaju, 501etnem Matevžu Marnu v Gradcu pri Litiji nastal ogenj, ki je uničil liišno poslopje, svinjski hlev in malo drvarnico. Marn je zavarovan za 10.000 dinarjev. Ogenj je prišel iz peči skozi dimnik v slamnato streho. * Požar v Račah. Te dni je nastal v Račah pri posestniku Jožefu Pipenbalierju požar, ki-je uničil gospodarsko poslopje. Raški gasilci so z velikim trudom omejili ogenj, da ni upalil sosednega s slamo kritega poslopja. * Požar. Iz Šenčurja nam pišejo: Dne 14. t. m. je iz neznanega vzroka nastal pri tukajšnjem posestniku Antonu Krtu, p. d. Koparcu, požar. Domače gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta ter omejilo ogenj. Na pomoč so prispela sosednja gasilna društva Voklo, Luže, Preddvor in Velesovo. * Nesreča s puško. V Bolečki vasi pri Ptujski gori je kmet Gajšt prinesel nedavno proti mraku izposojeno lovsko puško nazaj. Ko jo je pregledoval, je opazil, da je ena cev še nabita. Hotel je odstraniti patrono, kar pa ni šlo. Zato je puško spet sklenil nazaj. V tem hipu je počil strel, zarjavela patrona se je sprožila. Nesreča je hotela, da je ravno v tem trenutku vstopila v hišo njegova 20letna hči. Pri vratih jo je zadel strel v trebuh in v 15 minutah je bila žrtev neprevidnosti. * Zagonetna smrt. Te dni je umrl posestnik Vereš iz Berkovcev v Prekmurju. Dva dni za njim je umrl tudi njegov oče, dva dni za očetom pa še njegova mati, tako da so imeli v obitelji tri pogrebe v enem tednu. Pokojnik je bil tudi občinski gerent in zastopnik neke zavarovalne družbe. O njem in njegovi smrti se širijo po Goriškem kaj čudni glasovi, češ, da ni umrl naravne smrti, ampak da so ga zastrupili. * Čudna najdba. Pod svojim kozolcem na dra-veljskem polju pri Ljubljani je našel posestnik Pirnat velik zavitek raznega otroškega perila. Perilo je bilo oprano in ga je tam skril bržkone kak tat, da ga ob ugodnejši priliki odnese. Perilo je Pirnat izročil policiji. * Redek primer. Iz Krške vasi nam pišejo: Dne 16. t. m. je zlegla pri Antoniji Menčakovi kokoš tri jajca v enem dnevu, in sicer enega ob 10. uri dopoldne, dva pa istega dne okrog 5. ure popoldne v presledku petili minut. Vsa tri jajca so bila normalna. * Težka nesreča. Iz Št. Ilja v Slovenskih goricah nam pišejo: Letos bomo imeli birmo. Pridno že suažijo cerkev, da sprejme birmance in škofa v svečani opravi. Tudi zidarji so na delu. Pa se je zgodila težka nesreča. Na ogrodju je bila podnožna deska premalo pritrjena, udrla se je in dva delavca sta padla na tla, dočim se je tretji z naglim prijemom viseče vrvi rešil. Eden padlih delavcev je bil opasno ranjen; počila mu je lobanja in zlomljeni ima obe roki. Ta je bil prepeljan v mariborsko bolnico. Drugi ranjeni delavec se zdravi doma. Ko je zakrivil nesrečo? * Mrtvec v ognju. V Fužinah v Gorskem ko-taru je ležal na mrtvaškem odru 751etni kajžar Blaž Kozlarič. Zaradi iskre iz lokomotive se je vnela slamnata streha in v trenutku je bila vsa kajža v plamenu. Že močno ožgano truplo mrliča so komaj rešili iz plamenov. * Kap ga je zadela v gostilni. Te dni je v gostilni Hranilovič v Metliki jedel in pil kmet Pušič iz Bušinje vasi. Pri jedi je naenkrat omahnil na mizo. Navzoči so-111181111, da Šte je zadušil. Kmalu je prišel zdravnik dr. Matjašič, ki je ugotovil, da je Pušiča zadela kap. * Na policiji ga zadela kap. V nedeljo dopoldne je zabeležila ljubljanska policijska direkcija čuden dogodek. Iz enoletnega zapora, ki ga je presedel v ljubljanski jetnišnici, je prišel 441etni Lovrenc Kavčič, že 21krat kaznovani kokošji tat, doma od Sv. Ane nad Tržičeni. Preden bi stopil svobodo, je moral oditi iz ječe v spremstvu jetniškega paznika na policijsko direkcijo. V sobi kriminalne razvidnice pa je Kavčiču postalo nenadoma slabo in odgovoril je na vprašanje uradnika, kaj mu je, da ga boli želodec. V tem hipu pa je že zdrknil na tla, težko zasopel in obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap. * Dve slaboumni ženski izginili. Iz Koc pri Kočevju je pred nekaj dnevi pobegnila 641etna Magdalena Dragarjeva. Baje je nameravala obiskati svojega sina, ki se nahaja v Avstriji. — Druga ubežnica je 621etna Marija Kovačičeva, žena cerkovnika iz Dolge vasi, ki se je odstranila od svojega moža pred nekaj dnevi pred ljubljanskim kolodvorom in jo od tedaj pogrešajo. Obe ženski sta slaboumni. * Otroško truplo v greznici. Pri čiščenju greznice gostilne Josipa Zužlja v Rajhenburgu so našli trupelce 8 do 12 mesecev starega otroka, ki je imelo prebito lobanjo. V žužljevi gostilni se je zglasila pred kratkim okrog 251etna tuja hrvatsko govoreča ženska, ki je imela v naročju dete. Bržkone je ta morilka svojega otroka. * Tatovi v Beli Krajini. Iz Črnomlja nam pišejo: Na Maverlenu pri Črnomlju so se vtihotapili neznani tatovi v neko hišo, pobrali več denarja in obleke ter jo zopet odkurili. Domači so spali v drugi sobi, pa jih niso čuli. Suknjo in nekaj denarja so našli drugega dne na cesti, ki vodi v Miklarje. Znaki kažejo, da so morali biti to neki drvarji. — V Zajčjem vrhu pri Črnomlju se je podnevi, ko je bilo vse na polju, pritihotapil nekdo v hišo g. Majerleta in pobral nekaj masti ter pol vreče moke. Izginil je brez sledu. Bržkone je bil tat neki delavec, ki dela v gori. * Nevaren ptič prijet. Studenški orožniki so izsledili nevarnega vlomilca Rudolfa Tarkuša iz Studenc, ki je izvršil v Limbušu in Pekrah več vlomov. Tarkuša so skupno z njegovo ženo izročili mariborskemu okrožnemu sodišču. * Slovenec okraden v Črnomercu pri Zagrebu. Karel Tovarnik iz Celja je prenočil te dni v neki gostilni v Črnomercu pri Zagrebu. V isti sobi je spal tudi- neki Leopold Herman. Ko se je Tovarnik prebudil, Hermana ni bilo več v prenočišču. Z njim pa je izginila tudi Tovarnikova listnica, v kateri je imel 1800 dinarjev, ter njegova žepna ura in delavska knjiga. * Grozna najdba. V Beogradu je našel na dvorišču neke hiše učitelj Jeremija Marinkovič trupli dveh oseb srednje starosti, ki sta bili zakopani komaj nekaj pedi pod površino zemlje. Ker se je meso še držalo kosti, sta bili trupli zakopani najbrž šele pred par meseci. Najbrž je bil izvršen zločin. * Velik požar v Srbiji. V Novem Selu pri Kru-ševu je nastal te dni velik požar, ki je uničil 29 hiš z vsem živežem in številno živino ter zahteval tudi človeških žrtev. Štiriletni deček je našel smrt v plamenu, njegovi starši pa so močno obžgani in je malo upanja, da ostanejo živi. * Zlikovci. Okrajni zastop ptujski ima posajeno sadno drevje ob okrajnih cestah. Letos je posadil nanovo 250 sadnih dreves. Zlikovci pa vsako leto poškodujejo drevesa, osobito nanovo posajena, na ta način, da jim polomijo vrhe, jih prelomijo po sredini ali izrujejo, nekatere pa celo pokradejo. Dne 15. marca so bila polomljena tri novo nasajena drevesa na okrajni cesti Ptuj-Maribor med 4. in 5. kilometrom. Dalje je bilo dne 13. marca polomljenih deset dreves na okrajni cesti Ptuj-Zavrč med 5. in 6. kilometrom; eno drevo je bilo izruvano in odneseno. Isto tako so bili pokvarjeni novo napravljeni kažipoti. Okrajni zastop krivcev ni mogel dobiti v roke. Gotovo pa so le-ti nekaterim ljudem znani. Da dobi krivce in jih dovede zasluženi strogi kazni, razpisuje zastop nagrado od 50 do 100 Din vsakomur, ki naznani pravega krivca, katerega je prijaviti na okrajni zastop v Ptuju. * Fant zastrupil dekleta. V Sorki pri Žalcu je 241etni Vasle imel že dalje časa ljubavno razmerje s Pušakovo hčerko iz Ponikve. To razmerje ni ostalo brez posledic in pred kratkim je povedalo dekle fantu, kaj se je zgodilo. Fant je na to obvestilo povabil dekleta na sestanek k Cesarjevi žagi ,v Sorki, češ, da se bosta pomenila, kaj bosta napravila in kako bosta zadevo uredila. Ko sta se sestala, sta se na videz pobotala in ko sta se vračala roko v roki domov, je ponudil fant dekletu neke bonbončke. Dekle jih je vzelo in pojedlo. Toda fant ji je dal strupa. Postalo ji je nenadoma tako slabo, da se je komaj privlekla do prve hiše, kjer je povedala, kaj se je z njo zgodilo. Dekle je v silnih mukah umrlo čez nekaj ur, fanta pa so aretirali in je spričo izpovedi deklice priznal svoj strašen zločin. \iz POPOTNIKOVE TORBE PISMO IZ ŽIROV. Z i r i, aprila. Predavanje o alkoholizmu v nedeljo je bilo zelo zanimivo. Predavatelj g. Jos. Lindič je vsestransko temeljito obdelal to pereče vprašanje, ki najgrozneje ogroža naše zdravje in premoženje. Predavatelj je dokazoval v številkah strašne posledice češčenja malika alkohola. Skioptične slike so predavanje izpopolnjevale. Navzoči, katerih je bilo nad 350, so z zanimanjem sledili izvajanjem ter z živahnim ploskanjem odobravali lepe nauke, katere je dajal govornik, ki je opisal tudi, kako se napravi brezalkoholni mošt, ki ostane vse leto redilen in sladek; pokazal je pipe in priprave te vrste. Dopoldne je predaval tudi v šoli. Ustrelil se je neki tukajšnji stražnik finančne kontrole. Baje so mu naprtili preiskavo, kar si je vzel tako k srcu, da si je končal mlado življenje. Roparski napad je hotel izvršiti v Žirovskem vrhu pri nekem starčku mlad fant, ki je bil že pred kratkim v slični preiskavi, pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Sedaj pa so ga spoznali kljub temu, da je prišel maskiran. Dne 8. maja t. 1. bo v Sokolskem domu predavanje s filmskimi slikami o snovi, kako naj živim. Udeležite se ga polnoštevilno! NOVICE IZ ŠMARJA PRI JELŠAH. V začetim aprila. Najboljšo cerkveno pevko, hčerko tukajšnjega organista, so na veliko soboto morali odvesti v opazovalnico; omračil se ji je um. Tukaj službujoči davčni praktikant g. Matija Vrečar, ki je bil zelo priljubljen, je izvršil, kakor že poročano, samomor. Kolikor se da sklepati, ga je privedla do tega obupnega koraka nesrečna ljubezen. Sokolsko društvo namerava ustanoviti svojo godbo na pihala, kar je vse pohvale vredno. Vodstvo prevzame agilen in za godbo .vnet gosp. Ropret. V nedeljo smo imeli priliko slišati godbo iz Laškega, ki je pod njegovim vodstvom dosegla velikanski uspeh. Tudi dramski odsek obljubuje gledališko predstavo. Ker že več časa ni bilo nobene igre, nas to še posebno veseli. Nadalje nam obljubljajo temeljito popravilo grozno zanemarjene farne cerkve. Vse dela na zboljšanju razmer. V našem okraju razsaja španska influenca. j3. dr. Lorger ima silno mnogo posla. V kratkem se bo poročila gdč. Slava Ferlin-čeva, zvesta in marljiva članica našega Sokola, hčerka skrbnega načelnika tukajšnjega okrajnega zastopa. H koncu priporočam vsem Šmarčanom, da pristopijo k Vodnikovi družbi, katere poverjeni-štvo za naš kraj je prevzel g. dr. Josip šašel, predstojnik tukajšnjega sodišča. ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ Hiter odgovor. Gost: «Gospod natakar, plačam.* Natakar: «Kaj imate?* Gost: cJuho s tremi muhami in enim lasom.* Natakar: «Juha stane tri dinarje, muh in lasu pa Vam ne bom računal.. .* Tako je. -j m Sodnik: « Zakaj ste ukradli srebrno žlico?* Tat: «Zato, ker ni bilo zlate .. .* V šoli. V šoli je govoril katehet o molitvi in vprašal končno malega Jurčka: 11 | -m----n'-1' t ' - Talcfon *tev. t«. Ustanovljena leta 1889. Pofttn! tek 10.533, Stanje (Gradska štedionlca) Stanj« vloženega denarja I J110 g IAKI A vloženega denarja nad 200 milijonov aad eoo dinar Jev. ^ „ . kron. Prešernova ulica » llnnl uilillil.lu. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje slasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo .za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranil ničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi, cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen, Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. «a TttJaja 7.9 konzorcij »Domovine. AtMt Rflmlkur. Uretafe OmlaMč. Za Narodno tiskarno Frm Jeseršeft