GLASILO KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA
ŠT #3.
4.1UU3 196 9
LETO vil
JULIJ BAN BORCA
ITekateri pravijo, da spomini zbledijo in končno utonejo v pozabo. Toda spomini na težak štiriletni boj na bodo zbledeli. Ti živijo! Zakaj, preveč je bilo lakote, bojev .koncentracijskih taborišč, preveč je bilo smrti.
Ha Dan borca se spominjamo v-seh znanih in neznanih junakov. živih in padlih kajti,to je bil neenak boj proti dosti močnejšemu sovražniku. Ta boj je podpiralo vse naše ljudstvo , ki je preživljalo našo vojsko. Kmet je pustil plug, delavec stroj, mladina 3voje
drage, l!a poljih so delale o-oivelc ženo in matere, starci, ki niso zmogli težkih bojnih pohodov.
In potem... Dolga štiri leta borb, junaštev, ofenziv, pohodov.
Slava legendarni SUTJESKI,
KOZA .11, DURMITORJU, ILOVI GO-ilI , KOGU in drugim. Širni slovenski gozdovi skrivajo v svojih nedorjih grobove neznanih junakov - partizanov in partizank, ta j ti padel je cvet slovenske zemlje. Draga je bila svoboda.
In preživeli .„,? Sledili so klicu svojega vrhovnega komandanta tovariša Tita, ki je v svojem govoru v svobodni Ljubljani dejal:" Pozivam v prvi vrsti borce, ki naj prevzamejo obnovo svoje domovine na svoja ramena!"
Še dolga leta po lojni so borci nosili veliko breme obnove,
mammmmm «=
so-udeleženci HOV že ostareli, 'i’uđi v našem podjetju jih je še nekaj. Ali smo storili kaj zanje? Ne zahtevajo mnogo. V-časih pomeni le majhna pozornost zelo veliko.
U/\OALJ£VAi/7£
as n. it.:
mirmmm
rimu
Podoben primer Je z določilom 2o. člena TZDR, ki govori o pogojih, fcL Jih morajo izpolnjevati delavci, da lahko stopijo v delovni odnos® Med temi Je bilo izrecno določeno izpolnjevanje splošnih zdravstvenih pogojev. Ker pa so tu
invalidi in druge osebe, ki Jim je zmanjšana delovna sposobnost in ki so z rehabilitacijo vendar usposobljeni za določena dela, Je sedaj to določilo TZDR dopolnjeno z novim odstavkom, po katerem
se tudi te osebe smatrajo sposobno za tista dela, za katera eo usposobljena. Med našimi obravnavanimi primeri so se pojavili tudi taki, da pristojne invalidske komisije spoznajo delavca, ali delavko, trajno nesposobnega za delo in mu izdajo zadevno odločbo. Toda delavec, ki niš* zadostnega delovnega staža - nima pravice do invalidske pokojnine, pa čeprav minimalne -zaide znJo v nemogoč položaj.
Oddolžimo se jim,ko so še med nami.
UREDNIŠTVU TROSI VSE SODELAVCE, DA SPOROČIJO 0 TEU, KAKO
I SO PROSLAVILI TA PRAZNIK.
Odločba mu Je namreč preprečila vsakršno možnost z® zaposlitev in možnost, da bi si z delom vendar pridobil pravico do invalidske pokojnine. V teh primerih se je do-sedaj republiški zavod za socialno zavarovanje odločil, da takim invalidom - ki s® želijo zaposliti kljub omejeni sposobnosti za delo -prizna invalidnost III kategorije in Jim tako pomaga pri-dobiti si možnost za invalidsko upokojitev.
( ^7oicJcxL] <2VCx/y<Z.
•SAMOUPRAVLJALO
Dušan Dular
Iskal sem ga v pisarni misleč, da Je "pisarniški operativec". Seveda ga nisem našel, kajti on Je "obratovni operativec" in dola tam na krlišču in na žagi. Srečal sem ga, ko Je bil na krlišču s kleščami in premerJal hlode.
"Zaradi prostih sobot bi se rad pogovoril z vami", sem dejal.
Vljudno me Je povabil k sebi v pisarno zato, da sva se res lahko v miru pogovarjala,
"Ja, zadeva Je pač takšna. Opravljanje uslug zasebnikom smo izločili iz sadnega delovnega časa. To se pravi, da bomo žagali les privatnikom le ob "prostih sobotah", Te usluge so namreč ovirale izpolnje-vanjavanje rednega plana,kaj ti pozimi ga nismo mogli izpolnjevati zato, kar Je bil previsok sneg in nismo imeli hlodovine,"
"Ali bosta delali tudi v dveh izmenah?"
"To ne morem reči, da bomo. Vsekakor pa bomo v eni izmeni delali in še bo potrebno tudi v dveh. To Je odvisno od količine lesa, ki ga bodo pripeljali zasebniki."
"Ali ste že napravili načrt?"
"Včeraj - 11/6 - smo imali sestanek in smo se dogovorili za to, da bomo delali vse "proste sobote" v JuniJu,Juli Ju in avgustu."
"Imate še kakšne težave?"
"Že. Glavni in najhujši problem Je v tem, da nimam ljudi za zamenjavo (za nadomeščanje)
tistih, ki so na dopustih ali pa kako drugače odsotni.PreJ, ko smo bili združeni s skladiščem, Je bilo lažje, sedaj pa smo resnično v zadregi.
So težava, pa čeprav smo se dogovorili, da bomo še sodelovali, vendar na dobim skladiščnih delavcev za nadomeščanje katerega izmed teh,ki so na dopustu.
Danes (12/6) stoji stroj v predelavi prav zaradi tega in to Je nepopravljiva škoda!"
Po razgovoru sem razmišljal in se domislil tega, da bi ne bilo napak pogovoriti se o tem z Dušanom DularJem,kaj in kako meni o tem, da bi ne bila ločena skladišče in žaga. Po mojem mnenju gleda na to stvari zelo stvarno in ima umestne predloge, & katerih bi kazalo razpravljati.
PROSTE SOBOTE
Na drugi seji našega upravnega odbora so razpravljali o delu ob prostih sobotah.
Tovariš direktor Jože Knez Je poročal o tem, da Je DS sprejel na svojem drugem zadnem zasedanju nekaj sklepov za izvajanje nekaterih ukrepov zato, da bi dosegli kar največji dohodek.
Če hočemo povečali dohodek, moramo povečati proizvodnjo.
Doslej je še (problematično) dvomljivo doseganje načrtovane proizvodnje v TDP in v TSP, medtem pa so ta problem zadovoljivo reševali v TVP na ta način, da so delali ob prostih sobotah. S povečano proizvodnjo, se pravi z delom operativnega kadra v TDP, TVP in TSP ob prostih sobotah, bomo povečali proizvodnjo in tako ustvarili večji dohodek na račun fiksnih stroškov upravno-prodajne režije in normalnega dohodka od proizvodnje.
Med sedemnajstimi podjetji lesne industrije v Sloveniji smo bili na 6« mestu z osebnimi dohodki.
Tovariš ing. Lojze Kompan pa je razložil načrt, kako bi dosegali proizvodnjo po platnu normalno in kako bi jo z dodatnim delom ob prostih sobbtah.
Na podlagi teh pojasnil ja razpravljal UO in sklenil, da bomo delali od 1, junija dalje ob sicer prostih sobotah in sicer bodo delali le operativci v obratih TDP,
TVP in TSP. Na žagati in v pisarnah ne bo delal nihčo.Zato so zadolženi obratovodje, da bodo organizirali delo tako, da bodo delali le operativci. Delo ob prostih sobotah bo plačano tako, kot je plačano delo v podaljšanem času.
Glede dežurne služba na upravi pa je zadolžen tov, Mirko ing. Pačar za to, da pripravi razpored dežurstva.
B.L.
due Šali !
"Micka mi boš prinesla cigarete?"
"Bom, Pran cel j , daj denar." "Ja, za denar lahko prinese cigarete vsak osel!"
Micka mu prinese prazno škatlico in Francelj se začudi, saj je vendar prazna!
"Iz polne lahko vsak osel kadi."
Učiteljica sprašuje učence naj naštejejo padavine. Otroci naštevajo: dež, sneg, toča.. "Že kaj?", vpraša učitelji ca.
Pada dvigne roko in učiteljica jo vpraša: "No katera še?" Nada odgovori: "Kama!"
Pl
Nasta nek v Straži
Po končeni prvi svetovni vojni j® v Straši nastalo zatišje« neurejen® meje in utr je*.
vanje oblasti v novi državi je povzročilo zastoj v lesni industriji, kakor tudi v vsem gospodarskem življenju.
Vojaki povratniki so sicer prinesli e seboj dih revolucij onaraos ti , ki je vela iz oktobarske revolucije. Vendar ti ljudje niso imeli pravega političnega vodstva in tudi ne postavljenih ciljev« Res so organizirali v letu 1919 mahlfestad jski pohod na oblast v Hovo mesto« Pohod pa je bil bolj iz sovraštva zaradi ne pravilnih rokvižicij med vojno in pošiljanja na bojne poljane po protokoljah Itd. Proces se je končal na sodišču v Ljubljani« kjer so bili udeleženci večinoma oproščeni«
Takoj po vojni ao nastale pri nas, kaker tudi povsod razne politične stranke, ki so vodile med seboj zagrisssne borbe za oblast. Precej močna je bila tudi eocijaldemokrateka stranka, ki je zastopala pravice delavcev« V tej so od začetka bili včlanjeni delavci in nanj premožni kmetje«
Do leta 192o pa so bile meje
industrije
Ivan Virant se \z St ra le
in mirovne pogodbe nekako u=> rejene in postavljena nova oblast. Razvilo se je tudi gospodarsko življenje in od kBta 1920 pa do 1928 jo bila,lahko rečemo zlata doba za Stražo. Obnova razbitin in tega, kar je bilo uničeno med vojno,vse to je potrebovalo ogromno mav teriala posebno lesa« Tega pa je v naših krajih dovolj.
Lesni trgovci so torej imeli velikanske možnosti. POleg že trdnih trgovcev, kakor so bili Javornik, Kunstelj, Auersperg, Rog in Vinterji so se pojavili še raznorazni tr=> govci, tako, da je postaja Straža kpmaj zmogla ekspedl-tiratl vse blago. Naravno,da so bili pri tem tudi delavci zaposleni b polno paro in so za tiste čase tudi dobro zaslužili. Posebno so zaslužili tesači, saj so poleg gradbenega lesa komaj mogli dobavljati specialne trame za tržaške ladjedelnice.
Ustanovljena je bila tudi lesna zadruga "Smreka", v kateri so bili včlanjeni tudi okoliški kmetje lastniki večjih gozdov. "Smreka"je imela v zakupu Dularjevo žago ter se je v glavnem pečala s trami»Vendar ta zadruga ni dolgo obstajala, tar je prišla v par letih v kohkurz, ki je do temel-
PRISL! SMO V FINALE
Zmagovalec tekme Pionir t
V okviru delavskih športnih iger so ee naši odbojkarji v sredo-5.6. srečali z odbojkarji Pionirja.
Tekn® je odločala o prvaku grupe, v kateri 00 tekmovali poleg Hovolosa in Pionirja še odbojkarji IMV~ja in Kremena.
'ff0volc b si Je pridobil pravico sodelovanja v finalu, ki bo v jeseni. Da J® tekma zelo važna za končni plaems. Je bilo opaziti po obeh moštvih, ki sta smatrali tekmo zelo resno.
't<a v začetku prvega seta J® bilo opaziti, da so naši odbojkarji bili trdno odločeni zmagati v tem srečanju.
jev potresel marsikatero kmečko gospodarstvo.
V letu 1922 je bila v Straži zgrajena parna žaga na mestu, kjer stoji še eodaj. Zgradila sta jo Kulovec in Dular« Imela je polnojarmenik, veneči-Janko ter pripadajoče krožne žage« Zaposlovala Je okoli 3o delavcev. Žagala je skoraj izključno jo lovino* Djevci so bili domačini.
Sele po prvi vojni so se pri nas delavci lahko socialno zavarovali. Delavci n® žagi bo bili vsi socialno zavarovani. Hakladači in tesači pa so hLli zavarovani samo delno to Je le nekateri. Druge pa Je podjetnik prijavil za nazaj lo dni, če se je slučajno ponesrečil. Kakor povsod v stari Jugoslaviji, ao tudi pri tem bile razne mahinacije.
Pod takimi pogoji je bila borba za delavske pravice zelo otežkočena. Divjali so strankarski boji. Zaslužek delavcev Je bil dober. Večina delavcev Jo bilo domačinov, ki so imeli še doma kolikor toliko dohodkov od kmetije « tako da lahko trdimo, da s® Je živelo do leta 1928 v blaginji. Socialno demokrate so gledali po strani. Pod takimi pogoji se uspava zavest delavca.
5
Prvi set so odločili v svojo korist e rezultatom 15s9.
V drugem setu so povedli z 12 1 3 in končno zmagali v tem setu 15j8. 5&ko je Hovo-los premagal Pionirja z rezultatom 2s0»
najboljši v ekipi HOvolesa je bil tov. Goležu Zelo dobro pa se je vključil v ekipo dpsti obetajoči "debitant"
Jože Pirc. Z igro naših odbojkarjev smo bili zadovoljni.
Haši odbojkarji 00 prikazali domiselno igro na mreži, ki je bila rezultat požrtvovalne igre v polju. T.C, 3
V naši občini emo zbrali looo kg raznih oblačil,obutve in posteljnine.
HaJveč 00 zbrali v Ljubljani - centru - 14.5oo kg.
Zbiralna akcija, ki Je bila v vsej Sloveniji 29. noja 1969 od 17. do 19. ure, bo Je po prvih vtisih in poročilih končala uspešno.
Na priporočilo in po sklepu republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Je pri akciji sodelovalo 69 občin Slovenije. Akdje niso organizirali samo v občini Kranj.
Po podatkih, ki smo Jih prejeli od 50 občinskih odborov
ZLATE IR SREBRNE ZNAČKE SO DOBILI
Ob prazniku dneva krvodajalcev Je razdelil Krajevni odbor RK v Straži 4. junija zlata značke krvodajalcem* Jožetu Tisovcu, Marku Krštinču, Francu Sajetu (tudi diplomo), Ježetu Pircu| srebrne značke pa Ivanu Šiški, Štefki Hren, Ivanu Golobu, Filipu Avbarju, Jožetu Pečjaku, Štefanu Jakliču, Mariji Pavlin, Viktorju Avseniku, Petru Nahtigalu, Alojzu Kocjančiču, Jakobu Kršti-ncu, Matevžu Asu, Alojzu Mo-žetu, Jpžetu Makovcu, Valeriji Petan, Francu Avbarju,
Srnu Šaliju, Francu Vidmarju, Tereziji Škrjanc, Šenica Stanetu, Antonu Tomšiču in Francu Novini.
Diplome pa so prejeli:
Metod Tisovec, Alojz Tekstor, Jože Kastelic in Jože RebselJ.
VSEM ISKRENO ČESTITAMO IN ŽELIMO, DA BI IMELI ČIM VEČ 4 POSNE MALCEVI	_____
Rdečega križa, Je bilo med akcijo zbranih 111.872 kg oblačil, obutve in posteljnine. Splošne ugotovitve vseh organizatorjev akcije po Sloveniji so zelo ugodne. P0 neuopol nih podatkih ugotavljamo, da Je darovalo nad 3o.ooo družin, da Je v akciji sodelovalo na tisoče občanov, ki so pomagali pri pripravi akcije, prevzemu in prevozu materiala v priročna in centralna skladišča ter pri. sortiranju zbranega materiala. Ob letošnji akciji smo ugotavljali, da so ljudje darovali dobro blago, Ki je bilo lepo urejeno in pretežno tudi primerno zavito.
Republiški odbor Rdečega križa Slovenije se Je v imenu občinskih in osnovnih organizam cij RK prebivalcem Slovenije zahvalil:' za darovane predmete in za sodelovanje v akciji.
i-i? i.-.	-V
ZAHVALA
Ob težki izgubi moje drago mame se prisrčno zahvaljujem za venec, ki so^darovall člani sindikalne podružnice TDP v NOVOLESU.
Ivan AvguStin Dolenjske Toplice

VPRAŠAN3E ODGOVORNOSTI V KOLEKTIVU . MAAAtf#
Izgube ali slabo poslovanje , težji pretresi v kolektivu.pogoji, zaradi katerih mora posredovati družbena slcupnoat, vse to mora biti znak, ki sproži vprašanje odgovornosti nosilcev samoupravnih funkcij.
Na delo kolektivnih samoupravnih organov Je mogoče vplivati turi z drugimi ukrepi: z ostrejšimi merili za izbiro članov organov upravljanja, s spremljanjem in kritičnim ocenjevanjem njihovega dela, s možnostjo ostavke, z obvez-
nim posvetovanjem s kolektivom prod sprejeman jem pomembnejših odločitev, da razbremenimo delavski svet tistih opravil, ki jih lahko naredijo drugi' organi, da bi se delavski svet lahko ukvarjal samo c politko podjetja in z njenim uresničevanjem.
V samoupravnih funkcijah je možna tudi delitev dela. S tem pa bi razmejili tudi odgovornost posameznikov. Kolektivna odgovornost v takem primeru ne bo več nekaj neotipljivega, pač pa točno razdeljena na posameznike.
Izdelan ustroj , politika ukrepov in pozornost do neodgovornega dela bodo zelo važni v težnjah, da bi okrepili odgovornost v izvajanju sprejetih sklepov in stališč.
Nikakor pa ne bo zadostovalo, če bomo neodgovornost zatira li samo s kazenskimi ukrepi. Istočasno se bo treba ukvarjati turi s stvarmi, ki povzročajo tako ali drugačno vedenje ljudi pri delu in pri samoupravljanju.
Ekonomska zainteresiranost
■■■■■■■■■■M
II krepitvi odgovornosti bo največ pripomogla ekonomska zainteresiranost, če bo odgovorno delo tudi gmotno priznano, bodo postali kazenski in drugi ukrepi odveč. Če pa je osebni dohodek v obeh primerih isti, še tako dobro urejeno vprašanje odgovornosti ne bo imelo pravega učinka.
Toda s tem smo že pri drugem, turi 3icer zelo perečem vprašanju - pri delitvi dohodka po delu.
Tudi pri najboljši volji pa ne more biti odgovoren vsakdo. Za to sta potrebna znanje in družbena zavest. Prvo je potrebno zato, da bi lahko obvladovali zapleteni proces proizvodnje, drugo pa, da bi lahko doumeli ekonomske ko-
VPRAŠANJE ODGOVORNOSTI
ris ti vsega kolektiva in vsakega delavca poooboj.
IIa drugi strani pa ustvarjajo ekonomska nerazvitosi, kulturna zaostalost in birokratski odnosi zolo ugodno po, oje za neodgovorno vodonjo vodij in nosilcev samoupravnih funkcij.
Kolektivna odgovornost
Sodelavci centra za delavsko samoupravljanje so proučevali tudi tako imenovano kolektivno odgovornost. Organi upravljanja so lahko politično in moralno odgovorni za svoje delo.
V najslabšem primeru se jim lahko dovzame mandat, kar pa se redko dogodi.
Mnogi mislijo, da samo taka odgovornost ne zadostuje,saj imajo organi upravljanja velike pravice. S svojim slabim delom pa kolektivu lahko narodi jo veliko škodo.
Tam, kjer so samoupravni odnosi razviti, takih dvomov ne bi smelo biti, saj morajo organi upravljanja sprejemati tiste sklepe, ki so odraz razpoloženja vsega kolektiva. V takem primeru ni nobenega razloga za to, da bi bili elani samoupravnih organov še posesaj odgovorni. £>,L,
nadaljevanje
AMKSm....
V prejšnji številki (12.)smo brali o tem, KAJ NAJVEČ BEREMO t.j. KATERE ČASOPISE NAJRAJE PREBIRAMO.
Takrat pa naj povem, ZAKAJ RADI PREBIRAMO TISTE ČASOPISE.
Najveš je takih (85), ki jih berejo »to, ker jih zanimajo dogodki doma - v domaših krajih. No, in zato je tudi najveš takih, ki prebirajo Dolenjski list.
Na drugem mestu so tisti (58), ki jih zanimajo gospodarske vesti.
Za njimi so oni, ki jih zanimajo (57) dogodki izven naših maja. Potem sledijo (52) takšni, ki berejo časopise največ zaradi političnih dogodkov.
Nekatere (in mene tudi) zelo pritegnejo križanke ter uganke takih je 49 bralcev.
Za kulturne dogodke se zanima med vprašanimi 43 bralcev, za športne novice se zanima 39 vprašanih in za uradne novosti pa se zanima 36 bralcev.
Ne bom v procentih našteval
razmerja med enimi in drugimi, kar si ga lahko izračuna vsak sam.
Prav gotovo pa nas vse zanimajo še druge izjave v zvezi s tem vprašanjem - ZAKAJ RADI BEREMO. Nekateri so navedli umestne pripombe in tudi takšne odgovore, ki narekujejo uradnlštvu, da bo posvečalo skrb tudi takšnim, ki Selijo npr. brati ljubavna pisma, hočejo zvedeti nekaj o zgodovini naših prednikov, o življenju filmskih igralcev in o problemih naše mladine.No, o zgodovini že pišemo to, kar sta nam napisala Tone in Ivan Virant in povedali razni naši sodelavci v rubriki "5 minut.. Tudi tistim, ki želijo šale in zabave Bkušamo ustreči kar se da največ. Seveda, romanov v nadaljevanjih pa ne moremo objavljati zato, ker imamo premalo prostora in ker izhaja naš list le vsakih 14 dni in bi bili bralci preveč nestrpni , ker bi morali čakati na nadaljevanja tako dolgo.
Nekdo je zapisal, da prebira časopise zato, da preganja dolgčas. Zelo primarna zabava in dostojen način! Prav gotovo si d©Sti zapomni, ker ja bolj sproščen pri branjuo Be tako
naprej! Mea odgovori je tudi izjava, da radi prebirajo časopise zaradi Bnagih babB.
No, nekaj jih pa le sili k
branju! Nekaj je takih, ki jih zanimajo razni podlistki, v katerih je tudi mnogo zanimivega in lepega.
Zaradi tega, ker jih zanimajo verska vprašanja in ker verujejo, tudi radi prebirajo mnogi razna lista predvsem pa DRUŽINO in OGNJIŠČE, No, saj v teh je tudi mnogo lepih in zanimivih sestavkov, ki jih preberem tudi jaz z zanimanjem in si ob tem mislim oz. želim, da bi jih tudi drugi, zato,kar so članki poučni in marsikdaj za vsakdanjo rabo.
Prihodnjič pa o predlogih,kaj naj pišemo!
5 j . a/roo/.’ S?X.£HČfl
Med drugimi sprensambaml in dopolnitvami TZDR jo novo določilo k članu 3, po katerem je republikam dana možno* ,da a svojimi predpisi uredijo način samoupravnoga dogovarjanja v manjših delovnih organizacijah, kjer na volijo samoupravnih organov. m& tami so predvsem delovna organizacijo ualuSnoatnlh dejavnosti , manjšo šol®, manjše zdravstven® ustanov«, nekatero kultura® in umetniške ustanov® itd.Tak® dalovn® skupnosti bodo po novam urejala msdsobojna delovna razmerja s samoupravnim dogovarjanjem, 8 tosa bo tuđi aeraj© poenostavljano dosedaj prače j neživljenjsko določilo, po katerem so morale tudi -taka majhna dolova® organizacije podrobno In obširno urejeti delovna razmerja,a ©o po tem dosedaj sploh niso ravnalo. Soved® so zaradi tega pogostokrat zašle v nezavidan položaj„ saj so bile -zaradi pomanjkanja samoupravnih predpisov ž® vnaprej vodno obsojan® m neuspeh v pravdah zaradi delovnega
OCENA
O našem lietu
je napisal v sobotnem (7/6-69) DELU tov. Tona GofiNIK oceno. Predvsem se mu zahvalimo za pripombe, katere nam bodo koristile pri našem nadaljnjem delu. Vsekakor pa nas veseli, da se je on lotil nekaterih tovarniških listov, ki so zelo pomembni za tiste delovne skupnosti, ki jih izdajajo. Želimo še slišati nekaj takšnih vzpodbudnih besed.
VeČe*/na	.
že večkrat 3em opisala, kako poteka naša večerna osemlota. Omenila sem tudi , kdaj se je začela in koliko nas Je. Zdaj ko se bližamo koncu pa ni več važno, Itako poteka in kdaj se je začela. Važno jo samo to, kakšne uspehe bomo dosegli. Čakata nas še dva izpita in to iz matematike in zemljepisa, predava nam prof.Piletič. Ker ni bilo doslej nobene slabe ocene, mislim, da tudi to dva predmeta ne bosta pokvarila naših spričeval.
Nataša
Nekaj novejših promemih xnakoY!
Lagenda barv:	3	^
•>
•d
u
*9
& S £
ci
H
O
&
O
r-4
•H
9
(9
Z
S
a
+»
n		1				r~*	1
-		ji:.				* *«	in
:		!i!j: lik.					1
Bližina obale
Označuje bližino kraja, kjer pripelje cesta do obale.
Kamenje na oesti
Označuje bližino dela oe-ste, ki Je posuta z nevaljanim gramozom ali z drobnejšim kamenJemna trdi podlogi in Je zato za druge udelezenoe v prometu večja nevarnost, da Jih kakšen kamen zadene.
Bočni veter
Označuje bližino krajo, kjer pogosto piha močan bočni veter.
Najmanjša razdalja med vozili
Označuje najmanjšo razdaljo med vozili, ki jo morajo vozniki med vožnjo upoštevati.
Snežne verige
Označuje del oeste, na katerem morajo imeti motorna vozila, razen motornih koles, kadar je poledioa ali sneg, na pogonskih kolosih veriga.
Prepovedano ustavljanje in parkiranje
Označuje tisto stran ceste, na kateri je prepovedano ustavljati in parkirati vozila.
Izmenično
parkiranje
Na jmanjša dovoljena hitrost.
Označuje del oeste, na katerem Je izmenično prepovedano parkiranje na eni in potem na drugi strani; pri tem velja prepoved za lihe dneve na tisti strani oeste, ki Je označena z "I", za e ode dneve pa na strani, označeni z "II".
Označuje oesto oziroma tisti njen del,na kste-morajo vozila voziti voziti najmanj s tisto hitrostjo, ki Je (V km na uro) označena na znaku.
za nase gospodinj
EriSele je sezona rib
Ribe vsebujejo zelo hranljive snovi, beljakovine, rudninske snovi in razne vitamina. Zato bi morale biti bolj pogosto na naših m±zah,Poleg tega vsebujejo ribe še nekatera snovi, ki ugodno vplivajo na povečano sposobnost in ddbvanje možganov.Zdravniki ž® od nekdaj priporočajo umskim delavcem, kakor tudi drugim redno uživanje rib,. K0nčne pa so ribe tudi cenejše kot drugo meso.
Kako spoznamo ali j« riba sveža?
To je zelo važno in moramo vedeti. Riba je sveža, Se se v vodi takoj potopi, Se ima izbuljene in biBtre oSi, rdeSaškrge in trdno ter prožno me so, ki se Svrsto drži hrbtenic®,
čiščenje rib
Sveže ali odmrznjene ribe oplahi®me z vodo in odstranimo luske, dokler bo vlažne, tako, da potegnemo nož ali strgalo od repa proti glavi.
V vodi jih ne smemo pustiti dalj Sasa, ker bi jim s tem odvzeli okus in hranljivost. Sredi trebuha napravimo podolžno zarezo in izvlečemo drob. Ribam, ki jih nameravamo peči na žaru, ne odrežemo glav in jih ne oluskamo,
Način priprave rib Ribo lahko pripravimo cvrte na olju, pečene na maščobi ali na žaru, paniran® in v raznih omakah. Najboljše meso imajo srednjo velike ribe. Ocvrte ribe
Ta način priprave rib j® pri nas najbolj znan® Očiščene ribe povaljamo v moko in ocvremo na vročem olju.
Večje ribe ocvremo zrezane na dva do tri centimetra široke rezine. Riba mora plavati v olju in se cvreti do lo minut. Bele ocrate potresemo z drobno soljo, Nato jih pokapamo z limoninim sokom
potresemo s sesekljanim peteršiljem, a nekateri pa ljubijo še časen.
Z navodili bomo nadaljevali v prihodnji številki.
SRMOPOMOe f
Doslej so že vplačali vsi vpisani člani 37o.oo II din v blagajno naše SAMOPOMOČI. Če bo le toliko članov, se bo nabralo do pričetka septembra letos lolo.oo II din. Verjetno pa se bo včlanilo še nekaj novih in predvidevamo, da bo vsega razpoložljivega denarja za dajanje kratkoročnih posojil nad
2000.00 N din. Ho, to je (oziroma bo) že primeren znesek, s katerim bomo lahko pomagali s posojilom vsaj petim ali šestim članom. Opozarjamo na to, da bodo dobivali posojila lahko le člani, ki so vplačali vpisnino 5,oodin in ki so člani vsaj 3 mesece,
POMAGAJMO SAMIM SEBI!
Bili smo v Varaždinu
Sindikalna podružnica TDP je priredila v soboto 21.6. za svoje člane strokovno ek skurzijo v tovarno "Flori= jan Bobič« v VARAŽDIBU.
Izleta se je udeležilo 61
delavcev.V Varaždinu so nas sprejeli izredno lepo in so nam pokazali svoje proizvo= dne prostore.seznanili so nas z načrti za relconstrukci jo in njihovimi problemi.
Vsi udeleženci so si izredno pazljivo ogledalu njihov na
čin dela.Sicer pa imajo ne= kaj res praktičnih rešitev za probleme.kakršni tarejo tudi nas.Vsi smo bili misije nja,da bi morali take obiske še organizirati v sorodne delovne organizacije.
Ko smo se vračali,smo si o= le dali tu.di srednjeveški TRAEUŽČAR v Hrvatskom Zagora ju,v katerem je lepo opremljen muzej s pohištvom in orožjem iz viteških časov.
Naše razpoloženje je pokvarila le "japonska" cesta "SAMAJAMA", po kateri smo se vračali.G.M.
TOLIKO
V zvezi s sporočilom kadrovskega oddelka v 11. številki našega lista ja pod Opravo število 112. To je vsekakor visoka številka in kdor ne ve, da so všteti tudi delavci skladišča lesa, ki jih je 38, bi se upravičeno vprašali, "Čemu toliko ljudi?" - Ro, teh je le 75. Tole pojasnilo smo napisali zato, da bi ne bilo nepotrebnega nerganja.
ms ji ?
m&mm& mutmmi
t	1	3	k	s	e,
v					
		8	9		
		\0			
		u			
		M			
nasprotno,nič ni res,da ni ničesar za pod zob na tem otoku •••
ONA: Ali morda motim?
-Bova Sla.gospodična,nocoj skupaj večerjat zato,da bom videl ali drži mostiček ki sem ga vstavil in ali ne boli*
VODORAVNO:
I.	Kakšna Je oprava?
(tujka); 7* oprava ali ...; 8. predlog; lo. avtomobilska oznaka za Nizozemsko;
II.	starejša, krajSa oblika za ako; 12. časovni veznik.
NAVPIČNO:
1. 3.oseba pomoš.gl.-v množini; 2- kratici za Tovarna pohištva; 3. kemični znak za iftidi j, 4. samo; 5. Novo mesto; 6. dva enaka samoglasnika; 8. znamenje; 9. znamka alkoholne pijače.
žre^J^jođ^čil^
Komisijo za žrebanje so sestavljali: Anton Gorenčič,
Ivan Kulovec in Jakob Jaku-bovič. žrebanje je bilo v TSP v pisarni tov, J. Koporca,
Prvo nagrado prejme Fani C©~ čelič (15.oo), drugo Miha Blažič (lo.oo) in tretjo Branko Piletič (5.oo).
Nagrade bo izplačala tov.Marjanca 3urger.
■Toda,gospod županiVi bi mo rali vzidati le eno opekoI
/M-
.0.	>
Ce bi vedel,čemu mečejo
skoraj že eno uro korenčke, bi Jim dal nagrado.
Z nagrajevanjem po delu ni težav. Težave so z merjenjem. Eni ga merijo s centimetri in decimetri, drugi z metri. Nekateri si ga merijo kar s kilometri.
Kakor hitro je človek plačan po Idealu, se tudi ideali spremenijo v blago.
■
Včasih so prerokovali iz usedlin i' kave, danes pa iz usedlin pred reformo.
Urejuje uredniški odbor:
Janko Goleo.dipl.iur.,Marjan L„kanc ,dipl.ing., Gabrijel I/iakuc-tehnik, J02o Pirc-ekon. tehnik, Stane Buln-šof.rač. sekt., Berta Zelnik-vodjalC, Andrej Žnidaršič-ing.
Odgovorni urednik:
Bogomil Lilija-ing.
Tehnični urednik:
Gabrijel Makuc-tehnik Teh.risarka in ilustratorka: Andreja Trampuš-tcli.risarka. Tiska DU "Tomo Brejc" v Kranju
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu.
Naklada 12oo Izvodov Izdaja "NOVOLES” lesni kombinat v STRAŽI pri N0VE1I MESTU
sV\
*|OV\ MODEL 0.tft\SU.ECA, SU.OR.NJA !
VO.EIZ.KOS A QA
šeacsU