LJUBLJANA — MESTO V ŽICI
Okupator ogradi Ljubljano z žično ograjo in bunkerji
Zadnje dni januarja 1942 so Ljubljančani opažali, da vozi s&oai mesto i^jredno mnogo po-kritih, visoko naloženih vo-jaških kamionov. Na obrobju mesta so se začele grmaditi ogromne količine' kolov, bode-če žice, zidakov, telefonskih drogov in drugega. V Ljublja-no so prihajale nove okupator-jeve čete z Vrfinike in celo iz Vidma. Nič čudnega, če so se ljudje y tistih mra6nih dneh zaskrbljeno spraševali: »Le kaj nam spet pripravljajo?«
V dneh od 18. do 23. febru-arja je delalo tisoče italijan-skih vojakav in delavcev od zore do mraka, pa spet qd mraka do zore. Okrog in okrog mesta so zabili več vrst kolov, med katere so gosto prepletli bodeoo žico. Tako so Ljubljano oklenili z žično ograjo. ki je bila visoka pri bližino dva metra, široka pa od dva do osem metrov. Ogra-jo so končali v nočd med 22. in 23. februarjem. Isto noč so tudi po mestnih ulicah postav-ljali ovire.
Ko so Ljubljančani 23. fe-bruarja zjutraj stopili na uli-ce,  so  ostrmeli. Vse  ulice  so
zapirale lesene in žične pre-grade, ki so puščale tako ozke prehode, da so ljudje med nji-mi lahko hodild le po eden in eden. Ob vsakem prehodu so stražili vojaki, ki so pu&ke z nasajenimi bajoneti namerili v pešce. Na vseh križiščih so sta-le strojnice, ob njih pa mrko-gledl vojaki.
Tega nesrečnega 23. februar-ja je italijanska cdvilna oblast izdala razglas, v katerem je pisalo, da »se je ljudstvo izma-šlo v položaju, da ne more za-pustiti mesta ali pa odnesti ksakršnegakoll materiala.« Za vsakogar, ki bi hotel iz mesta ali v mesto, je razglas predpi-sal posebno pismeno dovoljenje fašistične policije. Še isto noč so se začele v Ljubljani naj-večje množične preiskave in aretacije, kar jih je mesto do takrat doživelo. Okupator je spremenil Ljubljano v veliko koncentracijsko taborišče.
Fašistični veljaki so si stvar zamišljali nekako takole: Me-sto smo hermebično zaprli. Tu-di ulice smo zaprli, tako da nam nihče, ki ga aretiramo, ne more uteči. Polovili bomo vse voditelje upora, vse, ki so streljali na naše vojake in ofi-
cirje, vse, ki so uničevali naša skladišča, vse, ki so tiskali v tajnih tiskarnah, vse, ki so partizanom vozili orožje, »irano in obleko. Odslej bomo y Ljub-ljani varni. Pa tudi partizanske čete bodo razpadle, saj iz Ljub-ljane ne bodo dobivale več pomoči.
Res so v 6asu od 23. febru-arja pa vse do 15. marca ar& tirali več tisoč ljudi. Vse noči so vdirali v stanovanja, podne-vi pa so jih lovili kar po uli-cah. Aretirance so naganjali na kamione, ki so bili dobro zastraženi s puškami in rnitra-ljezi, in jih vodili v razne vo-jašnice in zapore. Nekateri so se sicer po nekaj dneh vrnili domov, nekaj tisoč pa so jih kmalu za tem odgnali v razna italijanska taborišča širom po Ifcaliji. Res je tudi, da so pri vseh teh preiskavah našli ne-kaj pušk, nabojev in bodal, ki jih ni bilo mogoče pravočasno odpremiti partizanom. Toda to je bil za fašiste le skromen uspeh! Tistega, kar so najbolj pričakovali, niso došegli: zaje-li niso nikogar od vodstva osvobodilnega gibanja, ki je bilo takrat še v Ljubljani, ni-ti najhrabrejšth borcev. ki so
bili strah in trepet Italijanov, ni bilo med aretiranimd.
V dn&h blokade je dalo vod-stvo Centralne tehnike takoj ponareditd žige, ki so jih dali fašisti na osebne izkaznice ti-stih, ki so bili že »pregledani«. Predvsem pa se je ob teh mno-žičnlh racijah pokazala izred-no ljubezen Ljubljančanov do borcev in ilegalcev, saj so j& skrivali na razne domiselne načine, čeprav so mnogi pri tem tvegali življenje. Do bun-kerjev, kjer so živeli najvid-nejši organizatorji in do ile-galnih tiskarn v podzemskih bunkerjih niso mogli prodreti, ker so bili bunkerji izredno vešče grajeni in zakritl Mnogo ilegalcev je šlo v partizane ne-kaj dni pred blakado, ko je vodstvo izvedelo za okupator-jevo namero. Iz Ljubljane so pravočasno odpremili tudi ve-like količine orožja in najraz-novrstnejšega  blaga  za  borce.
Okupator pa se ni ustavil pri tem, da je Ljubljano c^ra-dil z žično ograjo in mesto preplavil s pregradami, mitra-ljezi, stražami in patruljami. Začel je utrjevati žično ograjo —    tako    imenovani   »zunanji
utrdbeni pas«. Graditi pa je začel tudi »notranji utrdbeni pas«.
Ob vsej žični ograji, ki je oklepala Ljubljano, so zgradili vrsto mitraljeških gnezd ih nič manj kot 122 bunkerjev, v ka-terih so nofi in dan stražili do zob oboroženi vojaki. Najmo<5-nejši in najbolj zastraženi bun-kerji ali bloki so stali ob ce-stah, ki so vodile iz mesta. Pred blokom je zapirala cesto lesena pregrada, ki so jo dvig-nili šele, ko so dodobra pre-gledali ljudi, ki so včasih po cele ure čakali na prehod. Po-sebno surovo so pregledovali tiste, ki so kaj nosili ali vozili.
Pa tudd v sarnem mestu so se začeli močneje utrjevati, s tem da so graddli notranji' utrdbeni pas. Poleg žičnih ovir so postavili po ulicah še 34 utrjenih stražarnic. Gradili so utrdbe na Ijubljanskem gradu, kamor so zvlekli celo topove, na Rožniku in na Golovcu. Vse vojašnice so obdali še s po sebno žično ograjo in z bun-kerji z linami, skozi katere so gledale cevi mitraljezov.
OSVOBODILNO GIBANJE PREBIJA BLOKADO
Pri gradnji zunanjega utrdbe-nega pasu je več tisoč itali-janskih vojakov in nad tisoč delavcev opravilo nič manj kot 564.000 delovnih ur. Med ,60.000 kolov so prepletM 151000 kg bodeče žice, posta-vili 1.000 drogov za električno in telefonsko napeljavo in po-rabili skoraj 2 milijona zida-kov in strešne opeke, pa seve-da še ogromno drugih potreb-ščin.
Z zaporo Ljubljane je zada! okupator osvobodilnemu giba-nju močan udarec. Partizanske čete so se februarja 1942 že pripravljale na pomladansko ofenzivo in so nujno potrebo-vale stalen dotok novih bor-cev, orožja, streliva, hrane in opreme.
Zato je partija svojim čla-nom in vsem borcem osvobo-dilnega gibanja v samem me-stu in v okoliških vaseh zadala za takrat najvažnejšo nalogo: prebijanje blokade! To pa je pomenilo razbijanje blokade mestnih ulic in posameznih de lov s pospešenimi in čedalje težjimi akcijami. Pomenilo pa je tudi prebijanje blokade me-sta, to se pravi, tudi v noviii težkih pogojih omogočati od-hod ljubljanskih borcev v par-tizane, redne poštne in kurir-ske zveze z vsemi slovenskimi pokrajinami in redno oskrbo-vanje partizanskih enot im teh-ničnih baz.
Akcije, ki so se že doslej redno vršile po Ljubljani — od sabotaž v tovarnah, preko manjših spopadov z okupator-jevimi vojaki in policijo, pa do likvidacije izdajalcev — so se množile in zaostrile, čeprav v mnogo težjih okoliščinah. Te akcije so okupatorju iz dneva v dan dokazovale, da je sam sebi postavil koncentracijsko taborišče.
Do ograditve Ljubljane z žično ograjo je ljubljansko okrožje obsegalo tudi rajone Polje, Dobrova, Barje, Kozar-je, Dravlje in Ježica, preko katerih so tekle vse kurirske zveze ter poti za odpremo bla-ga in tiska. Za te rajone, ka jdh je žica odrezala od mesta,
je bilo ustanovljeno posebno, tako imenovano »zunanje okrož-je«. Ceprav je velik del tega okirožja ležal med dvema žič-nima ograjama — med ograjo ki je oklepala Ljubljano in med tisto na meji med obema okupatorjema — je uspelo ohraniti večino dotedanjih javk, skladišč, kurirskih zvez in poti za odpremo blaga. ustvariti pa tudi precej novih Prav tako je tudi ljubljansko vodstvo iskalo in našlo vedno .novih in novih poti, da je do »zunanjega okrožja« pošiljalo ljudi in blago in to čez bloke, z vlaki, pa tudi pod in skozi žično ograjo.
Dokumentarna tehnika je se-veda takoj ponaredila italijan-ska preliodna dovoljenja »La-scia passare«, da so z njimi hodili čez blok ilegalci, kurir-ke in tisti, ki so odhajali v partizane. Toda to je bila ze-lo nezanesljiva zveza, saj so Italijani od časa do časa za nekaj dni bloke popolnoma za-prli. Razen tega so začeli na blokih skupaj z Italijani stra žiti tudd belogardistični izdajal-ci, ki so marsikoga poznali Potovanje z vlakom je bilo varno le za tiste, ki so jih že-lezaiičarji skrili. To edino var-no zvezo pa je moralo vodstvo očuvati za najnujnejše potrebe. Zato sta dobili Narodna zašči-ta v Ljubljani in tista v okoli-ci skupno nalogo, da ustvarita skrivne prehode skozi in pod žično ograjo. Zično ograjo so na določenih mestih »preuredi-li« tako, da so žice na širini približno enega metra lahko odpeli, po uporabi pa spet umetelno zaprli. Take prehode so   imenovali   >wrata«   ali   pa
»okna«. »Vrata« ali »okna« so bila preračunana tako, da so ena vodila proti Jaršam, Ježi-ci in Tomačevem, za tiste, ki so odhajali na Podlipoglav, na Starem Viču, ob Glkiščici, v Kozarjah za smer proti Dolo-mitom, na Rudniku pa za smer proti Krimu. Na zunanji strani teh prehodov so borce spreje-li okoliški zaščitniki ali kurir-ke, ki so jih spravili do parti-zanskih enot.
KAKO JE ŠLO BLAGO IZ LJUBLJANE?
Kakor so bHi vsi prehodi za borce preračunand tako, da so vodiili do večjih partizanskih enot, tako so vodile do njih tu di vse poti za oskrbovanje. Po-ti za odpremo blaga — takrat so jih imenovali »kanali« — sta organizirali Centralna teli-nika in vojaška intendanca. Največkrat je v isto smer vo-dilo po več kanalov, saj je bi-lo sleherno uro mogoče, da okupator katerega odkrije.
Nekateri kanali so vodili od raznih ljubljanskih tajnih skla dišč in javk naravnost do par-tizanskih enot, večina pa je bi-la speljana do zbirnih javk ali skladišč v Ijubljanskd okolici, odkoder so blago odpremili partizanom. Najvamejše in naj-močnejše prevozno sredstvo so bili vagoni s ponarejenimi listinami, s katerimi je Cen-tralna tehnika ob požrtvoval-nem sodelovanju železničarjev prepeljala blago do raznih po-staj v ljubljanski okolici in tu-dd na Dolenjsko. V letu 1942 so dobili partizani iz Ljubljane vsaj 20 petnajsttonsklh vago-nov. Ogromno blaga sta CT in vojaška intendanca prepeljatt s
svojimi ilegalnimi vozniki pod premogom ali ogorki, v »ori-ginalno zaprfeih« sodih za bitu-men ali % vozovi z dvojnim dnom. Okoliški kmetje so vo-zili vlago in orožje pod senom all gnojem. Tako skrite so vo-zili tudi partizanske ranjence v ljubljansko bolnišnico. Mno-ga blaga so prepeljali tudi okoliški trgovci skritega med blagom za njihove trgovine. Najbolj množično pa je bilo prenašanje blaga, saj je pri tem sodelovalo več tisoč ljudi, ljubljansikili delavcev, usluž-bencev in dijakov, ki so sta-novali v okolici- Kadarkoli so se vraftald v svojo vas, so od-nesli iz Ljubljane manjše koli-6ine najrazličnejših potrebščin od hrane do orožja. Blago so prenašale tudi mlekarice in ženske, ki so nosile ali s ciza-mi vozile razne poljske pridel-ke na ljubljanski trg, tiste, ki so prihajale v Ljubljano naku-povat, in pa seveda kurirke. Prav ta zveza dokazuje izred-no dobro razpleteno organiza-cijo in množičnost osvobodil-nega gibanja, je pa tudi odraz borbenega razpoložanja ljudi, ki so delali na tej fronti, če-prav so jih mnogo aretirali ob blokih in obsodili na več let ječe. Kadar je bkupator nad-zor na blokih zelo zaostril, se je dogajalo, da so blago po-dajali čez žično ograjo ali pa tudi skozi »vrata«.
Po podobni poti je šla pošta do vodstva »zunanjega okrož-ja«, ki jo je potem razposlalo naslovnikom po vsej Sloveniji. Mnogo pošte so si ljubljanske in okoliške kurirke izmenjale z   mlečnimi   kanglami   z   dvoj-
nim dnom na blokih, kjer so okoliške kmetice po navadi prodajale mleko.
Po ograditvi Ljubljane so postale izredno važne radijske zveze. Centralni komite KPS in glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. sta vzpostavi-la radijske zveze s posamezni-mi večjimi partizanskimi eno-tami, pa tudi s centralnim ko-mitejem KP Jugoslavije in z vrhovnim štabom.. Oddajnik za te zveze je deloval v bunkerju pri mizarju Kosu na Ježica.
Tako okupatorjeva blokada ni mogla zatreti osvobodilnega gibanja v Ljubljani niti uniči-td partizanskih enot, ker oku-pator ni računal s tem, da se ljudstvo, toi se bori za svobo-do, ne ustraši nobenega napo-ra, nifci smrti. Tudi ni računal s tem, da tako ogorčen boj na življenje in smrt rodi tudi ne-verjetno iznajdljivost, trdno tovarištvo in enotnost.
Nedvomno je eden največjih uspehov Ljubljane v letu 1942 prav v tem, da je skupaj z okoliškimi organizacijami blo-kado prebila — lahko bi celo rekli, iz dneva v dan znova prebijala — ter vzdrževala stal-ne kurirske, poštne in materi-alne zveze z vsemi pokrajina-mi, okrožji, s partizanskimi enotami, tehnikami in. tehnič-nimi bazami in celo s partij-skim in vojaškim vodstvom Ju-goslavije. V letu 1942 so bili ustvarjeni pogoji, da je Ljub-' Ijana lahko prebijala blokado ne le do kapitulacije Italije ampak tudd pozneje, v najtež-jih mesecih nemške okupaoije.
Marica Čepe