Per 211/1905
j ^ I goHsv 1. julija 1905. gežaj j-
40R5KI
GOSPODAR
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju. —
Ureduje in izdaja Anton Štrekelj, državni potovalni učitelj kmetijstva v Gorici.
List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 2 K na leto. Naročnino pošiljati je na upravo .Primorskega Gospodarja* v Gorici (Pri rudeči hiši št. 7).
Goriška kmetijsko društva.
Po smrti za goriško kmetijstyo jako zaslužnega grofa Co-roninija prišlo je c. kr. kmetijsko društvo v Gorici v roke liberalne italijanske stranke. S to stranko prišlo je v društvo, ki je postopalo prej proti obema narodno-stima v deželi popolnoma korektno in pravično, tudi njeno politično mišljenje. Na korist Furlanije zanemarjala se je slovenska stran dežele vedno bolj in zadnji čas ni imela ta od društva prav nobene koristi. Nočemo omenjati tu krivic, ki so se godile slovenskim kmetovalcem, niti ne onih, ki so se godile slovenskim udom ob volitvah in tudi drugih nepravilnosti ne, toda en uzrok vendar naj povemo, ker je imel ta za posledico vstanovitev novega društva. Pred dvema letoma priglasili so slovenski odborniki okoli 150 novih društvenikov, samih odličnih posestnikov in kmetijsko-gospo-darskih društev. Odbor c. kr. kmetijskega društva je pač. vsprejel v prejšnji seji več italijanskih društev, ki nimajo s kmetijstvom nobene dotike, kakor n. pr. politično društvo „Unione", potem »Lega Nazionale", „Societa Ginnastica" itd. toda vsprejem slo-
venskih-kmetijskih članov odvrača že nad dve leti. Radi takega postopanja nastala je med našimi kmetovalci nevolja in odpor. Večina udov noče več slišati od tega društva in je izstopila, mnogo županstev (n. pr. cel ajdovski.in cerkljanski okraj) seje pa nasproti visoki vladi izjavilo, da ne smatra več c. kr. kmetijskega društva v Gorici kot zastopnika svojih kmetijskih interesov.
Skrbeti se je moralo za nadomestitev. V ta namen se je vršil dne 16. marca t. 1. v Gorici shod, katerega so se vdeležili razni odlični kmetovalci naše dežele. Mnogi, ki se niso mogli osebno vdeležiti shoda, prijavili so pismenim potom svoje mnenje. Brez izjeme bili so vsi za istop iz c. kr. kmetijskega društva in za vstanovitev novega podobnega društva samo za slovensko stran dežele. Saj so izprevideli že v vseh deželah, kjer so različne narodnosti to potrebo. To je pa tem lažej mogoče pri nas, kjer sta obe narodnosti popolnoma ločeni. Izvolil se je na tem shodu tudi poseben odbor, ki je predložil pravila c. kr. namest-ništvu. Člani tega odbora so: A. Jakončič, veleposestnjk in dež. poslanec v Gorici; Fr. Kocjančič, velepos. v Podgori; Ig. Kovač, velepos. v Ajdovščini; M. Ličen, velep. v Rihembergu; M. Ukmar, velep. v Avberju in A. Zucchiati velep. v Medani. Društvo se imenuje: „Goriško kmetijsko društvo-'.
C. kr. namestništvo vzelo je pravila dne 16. junija na znanje in društvo sedaj obstoji. Namen društva vidimo iz sledečih 3 paragrafov v pravilih:
§ 1. Društvo se imenuje: »Goriško kmetijsko društvo" Sedež društva je v Gorici in njegov delokrog se razteza na slovenski del goriške dežele.
§ 2, Društvo ima namen pospeševati kmetijstvo in potegovati se za kmetijske koristi v omenjenem delu dežele.
§ 3. Svoj nameri bo društvo dosezalo vzlasti:
a)	s kmetijskim poukom, bodisi ustmenim ali pismenim v vseh kmetijskih panogah;
b)	z ustanovljenjem kmetijskih podružnic;
c)	s širjenjem kmetijskih strokovnih spisov ter z izdajo svojega strokovnega glasila;
č) s prirejevanjem in podpiranjem kmetijskih shodov in kmetijskih razstav;
d)	z napravo in s podpiranjem uzornih nasadov;
e)	s pridelovanjem in razdelevanjem dobrega semena, sadik in cepičev različnega drevja in trt;
f)	s podeljevanjem nagrad, priznanj in odlikovanj za kmetijstvo zasluženim osebam;
g)	z nasveti, pojasnili in predlogi glede zboljšanja kmetijstva, ki jih bode dajalo vladnim in deželnim zastopstvom;
h)	s sodelovanjem pri delitvi državnih in deželnih podpor;
i)	z naročevanjem kmetijskega blaga za svoje ude, zlasti kmetijskega semena, sadnega in drugega drevja, trt, gnojil, sredstev proti različnim rastlinskim boleznim in škodljivcem itd.
j) s skrbjo za zboljšanje zakonodajstva zadevajočega kmetijstvo;
k) z varovanjem gmotnih interesov kmetovalcev, kjer in kedar koli bo treba;
1) slednjič s tem, da bode sestavljalo kmetijsko statistiko. § 4. Društvenik zamore biti ne glede na spol, vsaka poštena oseba, ki jo sprejme osrednji odbor. Društveniki „zamorejo biti tudi juridične osebe, vzlasti kmetijska društva, kmetijske zadruge in občine.
Društveniki so trojni: ustanovni, redni in častni. § 5. Ustanovni društveniki so oni, ki plačajo enkrat za vselej vsaj 50 — petdeset — kron v društveno blagajno.
§ 6. Redni društveniki so oni, ki plačujejo letnino najmanj 3 (tri) krone.
§ 11. pravi: Vsaki na novo sprejeti ud plača 1 krono pristopnine, za kar dobi sprejemnico in društvena pravila. Kdor plača 5 kron pristopnine, dobi mesto sprejemnice sprejemno diplomo.
Po §§ 20. do 27. bo obstojalo društveno vodstvo iz predsednika, dveh podpredsednikov, tajnika in 15 odbornikov, ki jih voli občni zbor na 2 leti. Razun tega bo imelo društvo tudi odseke za posamezne kmetijske panoge.
Po §§ 29. do 36. razdeli se društvo po vsi deželi v podružnice. Kjer se vstanovi podružnica mora biti vsaj 20 članov. Tudi druga društva, ki imajo namen pospeševati kmetijstvo ali pa samo posamezne panoge kmetijstva, smatrajo se lahko za *> podružnice. Tam, kjer ni podružnic imenujejo se zaupniki.
Slovenski kmetovalci! Oklenite se zaupno novega društva! Niti enega posestnika ne bi smelo biti, ki bi ne bil ud. Poli*
sebno pa se obračamo na vsa županstva, naj pristopijo kot ustanovni udje, s tem, da plačajo enkrat za vselej 50 kron, h društvu. Prijave sprejemajo gornji člani začasnega vodstva.
7
Hlet napravljeno po načinu amerikanshih ledenic.
Gosp. vodja kmetijske šole na Grmu R Dolenc piše v 21. štev. „Allg. Weinzeitung" o napravi kleti po načinu amerikanskih ledenic sledeče:
Na kranjskem Vipavskem obstoji vinarska zadruga, ki jako dobro vspeva. Sedež te zadruge je v Trgu (Vipavi). Ta zadruga potrebovala je pred tremi leti veliko, dobro klet. V Trgu pa se je ni moglo dobiti, pa tudi težko je bilo novo tako klet napraviti, toda ne, kakor bi kedo mislil, radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev, ampak radi tamošnjih nesposobnih tal. V Trgu izvira namreč reka Vipava, ki ima tako plitvo strugo, da dosežemo tudi pri navadni vodni viso-čini v globočini največ 150 cm talno vodo. Kedar je voda velika, poplovi ta pa veči del trga. V takih tleh je skoraj izključeno, da bi S£ zamoglo napraviti globoka klet, ki bi količkaj ustrezala, razun v slučaju, da bi se hotelo potrositi za betoniranje velikansko svoto denarja. V Vipavi bi se napravila klet lahko tudi v hribu, kjer se nahaja tudi del trga, vendar za zadrugo bi bili ti stroški neznosni, ker bi se morala cela klet v stene izkopati. Taka klet nahaja se sicer v Vipavi, lastnina je za vipavsko vinogradništvo zaslužnega državnega grofa Karola Lanthieri in je prava znamenitost tega trga, toda kar so lahko napravili grofovi dedi pred stoletji, tega ne more zlahka svršiti današnja vinarska zadruga. Zato se je dogodilo, da se je obrnilo predsedništvo zadruge na me s prošnjo, ali ne bi bilo mogoče sezidati v trgu samem nadzemsko klet, ki bi pa vendar ustrezala potrebnim zahtevam. Na misel mi je prišlo, da sem predlagal, naj bi se napravila klet po načinu amerikanskih ledenic in v tem smislu n.ipravil sem tudi načrt za stavbo. Vodilna misel je bila pri tem: ako je mogoče ohraniti s pomočjo primernega osamljenja prostor od vpliva zunanje gorkote tako hladen, da se ohrani v njem led, zakaj ne bi bilo tudi mogoče s tako napravo sezidati kleti, v kateri bi bilo poleti tako
hladno in pozimi tako toplo, da se dobi v nji za ohranitev vina glavni pogoj, prava toplota. Kletni tlak napravil sem v načrtu, radi morebitne poplave, 1 m nad zemsko površje. Razsežnost daljave in širjave pro-računila se je tako, da se spravi v klet kolikor mogoče mnogo vina in da se kletno delo kolikor mogoče ročno opravlja. Visokost prera-
.	čunila se je
po istih načelih, in ker se je mislilo tudi na primerno zračenje kletnega prostora, določila se je visokost na 4 m.
Jako pri-prosta grad-ba, ki se vidi iz priloženega obris-ka v podobi 42. v prerezu in v podobi 43. v načrtu, izvršila se je
bfi?	WmC Vse stene
Pod. 42.	so P° 75 cm
Prerez kleti napravljene po načinu amerikanskih ledenic.	debele,
namreč iz
dveh po 25 cm dolgih zidarskih opek, med katerima se nahaja pol zidarske opeke, to je 15 cm širok prazen osamljujoč prostor. Ta ni napolnjen s slabimi prevodniki, kakor so lesni pepel, premogov drobež, šota ali žagovina, marveč v njem se nahaja samo zrak. Da zamore pa fa zaprt zrak vršiti svojo nalogo, to je, da povoljno brani vhod zunanji zračni toploti, bodisi veči poletni ali nižji zimski, poglajena je
vsa stenska površina v praznem prostoru s portlandskim (cementom. Da ne prihaja zunanja toplota tudi skozi strop, ki je samo tako debel, kakor je opeka široka, v klet, napolnjen je prostor nad stropom skoraj do slemena z žagovino.
Dobra klet mora imeti kolikor mogoče jednakomerno, nizko toploto, poleg tega se pa mora tudi lahko in popolnoma prezračiti. Tudi za to se je pri-omenjeni kleti
poskrbelo. Tega se ne more pa doseči, kar je samo ob sebi
razumljivo, morebiti s primernim številom oken, kar je pri taki kletni konstrukciji iz dobro znanih fizikaličnih uzrokov popolnoma izključeno, marveč s tem, da se napravijo zračni odvodniki. Okna niso v vinski kleti neobhodno potrebna, saj pravi star strokovnjaški izrek, naj svetijo v kleti sveče in razum, ne pa solčna svelloba! Ventilacija napravila se je v ti kleti na sledeči način: V daljavi od 3 do 3 m nahajajo se v podolžnih kletnih stenah kvadratne, 20 cm široke luknje (L, L v prerezu in L L2 La v načrtu). Te luknje morajo se tam, kjer vodijo preko osamljajočega prostora, kar je samo ob sebi razumljivo, 25—30 cm na debelo obzidati in s cementon znotraj in zunaj popolnoma pogladiti.
Vsaki drugi par lukenj (1., 3., 5 itd.) podaljša se s pomočjo obzidanega kanala (K, K v prerezu in K1 K" v načrtu ob kletnih tle1" do srednjega hodnika, druge luknje (2., 4., 6. itd.) stekajo pa brez podaljška koj ob stranski steni v kletne prostore, kakor kažejo črke k, k v načrtu. Vsi zračni dovodniki napraviti se morajo seveda tako, da se zamore kletni prostor popolnoma zapreti proti zunanjemu zraku, preskrbeti se morajo toraj z dvojnim zatikom (zapiralom), od katerih
Pod. 43.
Načrt kleti napravljene po načinu amerikanskih ledenic.
se porine eden vertikalno, drugi horizontalno. Zračnim dovodnikom, prilegajo se zračni odvodniki, ki se nahajajo v srednji črti na stropu, katerih je pa komaj ena četrtina od prvih, na 4 dovodnike pride toraj samo en odvodnik (a v prerezu in a1 v načrtu).
Vsi zračni odvodniki sezajo preko strehe in ob stropu se za-morejo s pomočjo zapornice, ki se obrača v sredini okoli osi, zapreti ali odpreti.
Kedaj naj se klet zrači, ob kakšnem vremenu in v katerem dnevnem času, kako dolgo itd., to povč vse skušnja. Samo ob sebi se razumi, da mora imeti klet dvojna vhodna vrata, da se mora toraj prizidati kleti posebna veža, tako se tudi razumi, da se morajo napraviti obe vrati z dvojnimi deskami a prostor med deskami napolniti se mora s slabimi prevodniki, kakor je žagovina.
Sedaj je vprašanje, kako se obnaša na ta način napravljena klet in koliko stane. Na ti dve vprašanji odgovarja predsednik vipavske vinarske zadruge Anton Uršič, ki mi je dnč 4. marca t. 1. na moje tozadevno vprašanje sledeče pisal: S kletjo smo popolnoma zadovoljni, četudi znaša njena toplota v vročeni poletju nekoliko stopinj več, nego toplota drugih podzemskih kleti. Našemu namenu vstreza klet toliko bolj, ker olajša vsako manipulacijo v veliki vinski kupčiji, zahteva mnogo manj dela in izključuje vsako nevarnost, ki bi se lahko pripetila. Prošlega poletja bila je, kakor znano, neznosna vročina, vendar kletna toplota ni prekoračila 17° R, po zimi pa ni pala nikdar pod 7" R. Opomniti pa moram, da niso zapore za ventilacijo še tako popolne, kakor bi morale biti in da je bil prostor nad stropom komaj do polovice z žagovine napolnjen. Ako vračunimo staro pripravo za zidanje s 1000 K, stane nas klet okoli 13.000 K.
Tako se glasi poročilo g. Ant. Uršič, kateremu naj dodam samo to, da se hrani v ti kleti, ne da bi se moralo preveč kopičiti, prav lahko 1000 hI vina. Dnč 15. januarja t. 1., ko sem bil v nji, znašala je toplota 8° R in to pri hudem mrazu in veliki burji, ki sta bila takrat v Vipavi. Lansko poletje bilo je v državni poskuševalni kleti v Novemmestu 15, v šolski deloma podzemski kleti na Grmu pa 15'5° R toplote.
Vprežne priprave za pietev u vinogradu.
Sedaj poleti je pač težava z delavci. Ako nisi s težakom prav prijatelj ali nad njim absolutni gospodar, pa ga ne izprosiš zlahka na delo in nlačuj ga še tako drago. Človeka to včasih razjezi in tudi izgubi veselje do kmetijstva. Osobito vinogradnik, ki potrebuje ravno v tem času mnogo težaških moči za škropljenje, žveplanje, mandanje, posebno pa za pietev po vinogradu, pride lahko radi pomanjkanja delavcev v veliko stisko in nadlogo. Zato priporočamo, da vredi vsakdo svoje vinograde tako, da bo
Pod. -H.
Okopalnik s 7 lemeži za lesenim obodom. Stane 42 K.
potreboval v njih kolikor le mogoče malo tuje človeške pomoči.
Poletno obdelovanje zemlje po vinogradu nam jako zlaj-šajo različne vprežne priprave, ki pomorijo v vinogradu plevel in obenem zrahljajo vrhno zemljo. Če zamoremo obdelovati vinograd z živino, ne prihranimo si samo mnogo denarja, ki bi ga morali dali težakom, marveč postanemo tudi od težaške volje neodvisni in tudi opravimo delo ob času in bolj hitro. Na prvi pogled bi se mislilo, da je ročna pietev po vinogradu mnogo boljša nego ona z živino, temu pa ni tako. Če je vprežna priprava za pietev dobra, ne poreže samo mnogo bolj čisto plevela, marveč tudi zemljo bolj zrahlja. Zato vidimo, da je v onih vinogradih, ki se
obdelujejo z živino manj plevela nego v onih, kjer opravljamo vse delo z ročnim orodjem. To prihaja lahko tudi od tod, da oplejemo vinograd z živino takrat, ko je za pietev najboljši čas
Pod. 45.
Okopalnik s 7 lemeži na železnem obodu. Stane 56 K.
2f

a ročno delo moramo opravljati kadarkoli nam je mogoče, toraj tudi v neugodnem vremenu. Ker stane pletev z živino jako malo zato jo tudi za isti denar, ki ga bi potrosili za ročno pletev, lahko večkrat ponovimo. S tem, da zemljo v vinogradu večkrat prerahljamo, ne vplivamo samo jako ugodno na razvoj trte, marveč s takim delom ubranimo tudi, da se zemlja prehitro posuši. V vinogradih, ki so močno podvrženi suši, je toraj večkiatna pletev neobhodno DOtrebna.	P"d- 46.
Vprežnih priprav za pletev in ™oPalnik 2 železnim obodom ,	.	,	. ,	pritrjen na univerzalni plug.
okopavanje seveda ne bodemo za-
mogli rabiti v vsakem vinogradu. Kjer je lega prestrma ali trtne vrste pregoste (pod 120 nn), ne bodemo imeli posebnih uspehov. Tudi tam ne bo šlo to delo prav lahko izpod rok, kjer obračamo napenjalce iz vrste. Pri naši navadni trtni vzgoji in tudi pod latniki pa se pri nas skoraj povsod lahko rabijo vprežni oko-palniki. V lahkem svetu bo delo seveda lažje nego v težkem.
V priloženih podobah predočili smo našim čitateljem različne vrste okopalnikov, ki jih prodaja tvrdka Rud. Bacher tovarnar plugov v Roudnicah ob Labi na Češkem. Te priprave zamore vlačiti en konj ali vol, po vinogradu. Če je zemlja jako
težka ali poteptana, tedaj moramo napreči dve vprežni živini in sicer eno pred drugo.
V podobi 44. vidimo okopalnik (ex-tirpator) s sedmim, lemeži, ki so pritrjeni na lesen obod. Ta priprava, ki dela 1 meter na široko, jejako močna in služi oso-bito za bolj težka in kamenita tla. Za Vipavsko, Brda Kras in Istro priporočamo zato posebno ta okopalnik. Rabi se navadno za pletev in rahljanje zemlje po vinogradu, dobro služi seveda pa tudi na polju. Priporočajo ga posebno za rahljanje zemlje, ki je bila v jeseni preorana a se je preko zime no vrhu strdila.
Pod. 47.
Amerikanski okopalnik .Planet" zadnjimi lemeži.
z dvostranskim
Zadnja dva stranska lemeža imata zadej nekako naslonjalo, ki služi v to, da rije okopalnik vedno jednakomerno globoko. V podobi ni videti teh naslonjal. Kedar se okopalnik rabi, nasloni se na dvokolesno ali na enokolno plužnjo. Priprava stane 42 K.
Podobni okopalnik, ki pa ima nekoliko drugačne lemeže in zato bolj reže plevel nego rahlja zemljo, vidi se v podobi 45. Lemeži pritrjeni so na železnem obodu. Ta obod z lemeži vred nastavi se ria gredelj železnega univerzalnega pluga, tako kakor kaže podoba 46. Ta priprava, ki stane sama na sebi 56 K, priporoča se bolj za srednjo zemljo.
Povsod se jako hvali in priporoča za pletev in okopa-vauje zemlje ameri-
kanski okopalnik »Planet", ki ga predo-čujeta podobi 47. in 48. Ako se mu preloži različne lemeže, služi v različne namene. Rabi se lahko tudi za okopavanje in osi-panje krompirja, tur-šice in živinske pese, ker se širokost dela lahko regulira. V pod. 47. vidimo Planet, na katerem so zadnji trije lemeži bolj podobni nožu, zato ga bodemo rabili tam, kjer je mnogo plevela, Če hočemo imeti pa okolnik, ki bo zemljo bolj rahljal, denemo mesto zadnjih treh lemežev v pod. 47. take, kakoršne vidimo v pod. 48. S tem, da kolesce, s pomočjo ročaja privzdignemo ali znižamo, zamoremo okopavati zemljo poljubno globoko. Priprava stane 70 K in se priporoča za bolj rahlo in srednjo zemljo.	št.
Kako je ravnati s trtami, ki jih je poškodovala toča.
K.er je ravnokar v nekaterih krajih toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati.
Pod. 48.
Ameiikanski okopalnik „Planet" z rilastimi lemeži in z ubrnjenima osipalnima deskama.
Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 8—10 dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže.
Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem ohrezati:
1.)	Vsa močno ranjena ali zelo razkosarjena peresa je porezati.
2.)	Na šparonih ali napnjcneih je pustiti samo one mladike, katere imajo Še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Iz-rastle zapernice se zaščipujejo za prvim ali drugim listom.
3.)	One mladike, katere stoje na reznici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu,- je treba posebno skrbno ohrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena.
Ako so takim mladikam vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zaperniea (zalistnik), kalera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres, trtni les rediti.
Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri sponiladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes.
Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte.
Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto.
Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili rezniee ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa.
4.)	Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori.
Treba je torej vezati, kmalo in vfečkrat proti peronospori (z galico) Škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati.
Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko v Rudolfovem.
Kmetovo opravila meseca julija.
Na domtt: Skrbi, da bnde v hlevu vedno kolikor mogoče hladno. Hlevskna okna po noči v ta namen odpri a po dnevi zagrni, da ne bodo puščala v hlev vročih solčnih žarkov. Če ne ovira slabo vreme, dobro je gnati živino po noči na pašo. Kdor tega ne more, pa naj jo izpusti v kak ograjen prostor blizu doma. Po' noči se živina lažej pase nego v hudi vročini a med tem časom se hlev doma bolj razhladi. Julija in avgusta treha je gnoj iz hleva posebno mnogokrat kidati. Če mogoče, naj se živina, osobito konji, v tem vročem času opere in okopa. Zatiraj mrčes na živini. — Če nisi že prej, pripravi žitnice in druge shrambe za nove pridelke. Dokler ni žito popolnoma suho, ne stavi ga v prevelike sloge ali kope, da se ti ne vgreje ali splesni. Tudi mlado žitno zrno se v velikih kupih lahko pokvari, zato razgrni ga, koga omlatiš, v nizke plasti. — Glej, da se ti vino v kleti ne kvari! Sedaj je zato najhujši čas. Vsakih osem dni zalij ga in ob enem pokusi! Po tem delu je dobro, da vzameš suho cunjo ter vinsko posodo od zunaj obrišeš prahu in morebitnega ples-nivca. Ko vinsko posodo odrabiš, operi jo, zapuhaj z žveplenim dimom ter zatakni, da ta dim prehitro ne uide.
Na polju: Žito se žanje, rani krompir izkopava in polje pre-orava. Čas je za setev cinkvantina, ajde, repe, rudeče detelje itd. Zelje in pozne vrzote se zasajajo. Turšica in živinska pesa se osi-pata. Najboljši čas za žetev žita je, ko je steblo popolnoma poru-menelo in se ne da zrnje več prebosti z nohtom. Da dobiš čiste krompirjeve gomolje, kopaj krompir, ko je zemlja suha. Ta krompir ne bo tudi tako gnil kakor krompir kopan v mokrem vremenu. Če nimaš za oranje dobrega pluga, priskrbi si ga čim prej.
V vinogradu: Škropi in žveplaj! Letos treba radi vlažnega vremena in velikih jutranjih ros večkrat škropiti nego druga leta. Osobito je treba škropiti letošnje cepljenke. Trtno mladje naj se lepo privezuje, da ga veter ne odtrže in da ne bo delalo po vinogradu preveč sence. Nepotrebni poganki naj se pri tem delu odstranijo. Med nepotrebne poganke spadajo tudi zakotniki ali zalistniki. Vendar se ne sme teh popolnoma odstraniti, če so se že močno razvili, marvej prikrajšajo naj se samo toliko, da jim ostanejo še 2, 3 listi. Ker prihaja meseca avgusta rada suša v vinograde, zato skrbimo, da vinograd pravočasno oplejemo. Če je zemlja na vrhu rahla in prosta
plevela, ne trpi toliko od suše, kakor trda, zaraščena zemlja. V zeleno cepljene trte naj se pridno obirajo divjih pogankov. V trtnici moramo cepljenke razkriti, da ne poženjo cepiči korenin. Da se vspnč mladje od tal, dobro je dati mladim trtam vejevje, podobno onemu, ki se rabi za grah. Na ta način ga lažej obvarujemo pero-nospore.
V	sadovnjaku ni sedaj posebnega dela. Rano sadje se pobira in prodaja. Ko sadje obiramo, skrbimo, da se ne potolče ali drugače poškoduje. Potolčeno sadje ni za kupčijo. Zato ga obirajmo z rokami! Sadje naj se trže v hladu! Zatirata se krvava in listna uš. Proti koncu meseca pričenja se cepljenje v speče oko. Kdor se oglasi osebno v državni drevesnici v Gorici (nasproti ženski bolnišnici), dobi cepiče raznih plemenitih sadnih vrst brezplačno.
V	vrtu: Jesenska solata, indivja, šelin itd. se presajajo. Seje se radič, motovileč, preteršilj za zimo, sadi nizki fižol za vojine, pozne kumare in pozen grah. Rastline, ki so namenjene za seme naj se zaznamujejo. Poradižniki se obirajo postranskih pogankov in privezujejo ob kol ali žico. Česnik in čebula se porijeta in shranita. Zrelo seme raznih zelednjadnih rastlin se nabira. Gredice se preko-pavajo in vnovič gnojijo. V deževnem vremenu je dobro priliti včasih zelenjavi nekoliko gnojnice. Okoli cvetlic je treba zemljo večkrat rahljati. Tudi njim dč dobro, če se nekoliko prilijejo z gnojnico ali pa z raztopljenim solitrom. Tega gnoji|a naj se pa vzame na vrč vode kvečemu dobro pest, ker bi drugače rastline požgalo.
Na travniku in pašniku nadaljuje se delo prejšnjega meseca. Po boljših travnikih pričenja se košnja prve otave. Če je mogoče napeljati po pokošenem travniku vode, služila bo ta travi sedaj jako dobro.
GOSPODARSKE DROBTINICE.
Toča nadaljuje svoje delo. Dne 23. t. m. vsula se je nad za-padna Brda ter nad severni del naše furlanije in sicer je prizadela občine Neblo, Medana, Kormin, Koprivo, Morar, Sv. Lovrenc, Mušo. Villa nuovo, Farro, Gradišče, Sovodnje, Petovlje. Bila je izvenredno močna. Po nekaterih občinah, vzlasti v Koprivi, Sv. Lovrenc in Villa
nuovi pobrala je ves, v drugih občinah l/2 do t/i pridelka. Obenen je poškodovala trte tudi za prihodnje leto. Nikdar ne napravi toča namreč tako hude škode, kakor sedaj, ko je mladje še sočno in je trta že dorasla.
Jagode se pomnožujejo meseca julija in avgusta. Za množitev rabijo se navadno stranski poganki in ražrastki. Vzeti je vselej samo močne, mlade, dobro okoreničene poganke. Predno se ti poganki sade, pognojijo se gredice ter prekopajo 120 cm na široko. Na tako široko gredico vsadijo se nato 3 vrste jagodnih sadik in sicer sadiko do sadike v daljavo 60 do 70 mi. Lahko se zasadi v en grm tudi 2 ali 3 sadike, vendar ne sme se jih saditi popolnoma skupaj, marveč vsaj 6 cm narazen. Jagode, ki ne napravljajo postranskih pogankov pomnožujejo se s tem, da se stareji grmi razdele na več delov ali pa s semenom. Seme se seje juliju ali avgusta v male zabojčke, ki se postavijo v senco. Ko so napravile male rastlinice 2—3 listke, presade se v zimske gredice a naslednjega julija na stalno mesto 30 cm v kvadratu.
Klinček. — Na naših kmetih ni je bolj priljubljene cvetlice nego je klinček ali nageljček. Dekle je prav žalostno, če si ne more okrasiti ob nedeljah svojih prs z nageljčkom pomešanim z „roženkravtom\ Saj pa je ta cvetlica v resnici tudi lepa. Klin-čkov je mnogo vrst in jako različnih barv. Pri nas je najbolj navaden rudeč klinček. Klinček se pornuožuje lahko s semenom, ki ga potrosimo meseca marca v zabojček, napolnjen z dobro zemljo. Ko so se rastlinice razvile, presade se 10 do 12 cm narazen na gredico. Po zimi se morajo s smrečjem dobro pokriti, a naslednjo spomlad sa presade v daljavo 30 do 40 cm. S semenom dobimo seveda tudi slabe vrste klinčka. Če hočemo pa imeti isto vrsto, množith moramo klinček s pogrubanjein. Vejica stareje cvetlice pripogne se v ta namen meseca julija ali avgusta h zemlji, kjer se izkoplje majhna jamica. S pomočjo kljukice pridrži se vejica v jami, katero je napolniti nato z dobro zemljo ali kompostom ter jo pritisniti k rastlini. Prednji del vejice, ki moli seveda iz zemlje, privezati je na šibico navpično. Da napravi klinček lažej korenike, dobro je napraviti na enem delu veje, ki se zagrebe, zarezo do polovice stebla. Steblo se nato razkolje za dva, tri prste proti vršičku, Paziti je pa pri tem, da se vejica ne odlomi.
Klinček zahteva dobro zemljo, v kateri ne sme biti glist. Predno se stavi zemlja v lonec naj se toraj preseje. Paziti je tudi, da ne škoduje cvetlicam burja in prevelika vročina. Cvetlice v loncih naj se ne postavijo na tla, ampak na stelaže.
Peronospora na trtah razvila se je letos neznansko močno. Osobito v nizkih legah je napravila že mnogo kvara. Pa tudi v visokih vinogradih, kjer niso pravočasno škropili, se trte že golijo. Vinogradnikom priporošamo naj nadaljujejo s škropljenjem. Dokler trte rastejo škropiti je v presledkih od 8 do 14 dni. Če je vreme mokro in se napravlja velika jutranja rosa, škropiti je bolj pogostoma, če je pa vreme suho, bolj poredkoma. Ker mislijo nekateri, da bodo odvrnili peronosporo z močno (3°'c.) razstopino modre galice, povemo naj, da koristi ta raztopina ravno toliko, kakor bolj šibka (1 — 11;2%). Glavno je, da se vzrastlo listje čim prej poškropi; škropi je toraj večkrat. Da je to resnica, vidimo lahko na spodnjem listju, katero se je pošktropilo z 1 °/0 raztopino, toda še prej nego se je pokazala bolezen. Na tem listju ni videti peronospore. Dasi je škropiti sedaj trte bolj pri vrhu, vendar priporočamo naj se delo vsakikrat tudi od spodaj, vzlasti pri grozdju ponovi, ker vzraste tudi tu mnogo mladega listja, ki nima še galice na sebi.
Krompirjova peronospora (peronospora infestans), ki je podobna trtni peronospori napada letos prav hudo krompirišče. Pa tudi paradižniku (pomidoru) ne prizanaša ta bolezen. Proti ti bolezni je, edino sredstvo raztopina, kakoršna se rabi proti trtni peronospori. Škropite torej paradižnike in pozni krompir!
Varuj klet vročine! — Ko je vino popolnoma povrelo, deti ga je v kolikormogoče hladno klet, ker dobimo v taki kleti mnogo bolj fino in aromatično vino nego v gorki kleli, kjer prehitro dozori. V gorki kleti se vino tudi rajši izpridi. Posebno je paziti to pri belem vinu. Da obvarujemo klel poleti vročine, skrbeti moramo, da pripeka solnce naravnost v klet. Zato moramo zagrniti okna z deskami ali z vejevjem. Tudi južne stene je dobro pokriti z rastlinami. V ta namen služi dobro bršljan in plezajoča divja trta. Tudi špalir iz navadne trle odriva vroče žarke od stene. Pred kletnimi duri dobro je napraviti lopo. Če ne moremo le sezidati, napravimo vsaj majhno utico iz vejevja. Še boljšo utico napravimo, če nasadimo tam trte, in jih v podobi lope vzgojimo. Osobito je paziti, da ne bo mogel mrzel
kletni zrak, ki je kakor znano, težji od gorkega, iz kletnega prostora. V ta namen ne smemo postavljati vrat bolj nizko, nego je tlak v kleti, marveč čim bolj visoko moremo. Klet je zračiti poleti ob hladnih nočeh.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Mleko, ki ne napravi j a smetane.
I G. v S. Imam kravo, katero dobro krmim in ima tudi precej mleka, toda mleko se mi vsakikrat povodi tako, da ni na njem trohice smetane in v vodi se vidijo neki strjeni kosi mleka podobni razdrobljenemu siru. Kaj je temu krivo?
Odgovor: Po vašem popisu ne moiemo vam povedali natanko, kaj bi bilo temu uzrok. Najbrže postaja vaše mleko snasto. Pri ti napaki mleka, ki jo prouzročajo majhne glive, (najbrže bacili, ki prouzročajo kislino v maslu,) se mleko sesiri kmalu po molžnji, mleko pa vendar ne postane kislo. Tako mleko se ne da več potem posnemati. Sirišče v mleku se sprameni v peptone, ki dobivajo polagoma grenk okus. Proti napaki pač ni drugega sredstva nego snaga in to, da se mleko koj po molžnji podgreje.
Žveplo med raztopljeno modro galico.
K. pl. R. v K. Večina posestnikov pri nas stavijo med raztopljeno modro galico in vapno na 100 l po 1 kg žvepla. S to zmesjo škropijo trte, češ, da s tem se zdravi dve bolezni, namreč peionosporo in oidium obenem. Ali bi bilo pričakovati kaj uspeha s takim žveplanjem ?
Odgovor: Jako malo. Zmočeno žveplo napravi na trti nekako skorjo, zato se ne more razkrojiti tako, kakor droben žveplen prah, ki ga obdaja od povsod zrak. Celo dež, ki pride koj po žveplanju, uniči radi tega ves uspeh žvepla in se mora delo ponoviti. Pred 5. leti je nekdo začel kričati o ti novi iznajdbi, ki se je kmalu pok.izala, da ni nič vredna. Celo škropilnice s posebnim mešalom za žveplo so že izdelovali.
Uporaba modre galiee iz brzoj. vnili baterij z.i škropljenje trt.
A. pl. R. v K. Ali bi se dala porabiti raztopina modre galice, ki se je rabila 8 do 10 mesecev pri bizojavu v Meidingerjevi bateriji za škropljenje trt proti peronospori?
Odgovor: Ko se napravlja v bateriji elektrika, se modra galica razkraja, zato izgubi zaztopina, ki je dolgo v labi svojo moč. Če nima več pri brzojavu nobenega učinka, ga ne bo imela tudi na trtah. Vendar ostane v ba-
teriji vedno že nekoliko nerazkrojene modre galice, katera bi se dala porabiti za škropljenje. Seveda odvisi učinek samo te galice, koliko pa je je v raztopini, ni prav lahko določiti v navadni rabi. Zato ne znamo tudi, koliko vode bi bilo treba doliti galici, da dobimo primerno moč. Kjer bi se dobilo mnogo take raztopine brezplačno, vsekakor je ni zametati. Vendar moramo priznati, da nimamo še lastne skušnje glede učinka te galice proti peronospori in zato bi bilo dobro če kedo poskuša.
_	Na Primorskem največa zaloga	9
- lesene In loueene robe	:
je ona
Mihe Kozmaii-a
%	v Gorici (Raštelj št. 27., nasproti lekarne).	•
Tu dobiš n. pv. vsakovrstne grablje. ročaje za kose, brcnte za grozdje in one za škropilnice, vinske sodčke, beriglico, škafe, golide, nečke, samokolnice, lesene lopate, sita, rešet.a, košare fine in one za raz-pošiljatev sadja, krogle, slamnate klobuke, metlo, ribeže, stolice, lonce, skice, krožnike itd. itd. vse kar rabimo na kmetiji.
9	Priporoča se naši m gospodarjem in gospodinjam.	£
Globe fflleharske naprave
kakor tudi vse stioje in priprave za pre< aiaiije mleka, napravo masla, si a itd. zalaga v najboljših izdelkih 3303333330333333033333333333
Društvo Globe-Separator
DUNAJ XVI 2, NeymyergasRe št. 17.
Zahtevajo naj se ceniki. oso Zastopniki se iščejo povsod.
Grozdne stiskalnice z diferencialno
pripravo za pritisk, mmavauvv Škropilnice proti strupeni rosi, ja/amja
Žveplalnike, Stiskalnice za olje, kakor tudi
vse druge kmetijske stroje prodaja po tvomičnih cenah
IG. HELLER na Dunaju
II. Praterstrasse 49----
Ceniki brezplačno iu prosto poštnine.
Ivan Kravos i^lls
priporoča svojo sedlarsko delavnico.
Še nekoliko odti ov -----------
^Vinarskih in vrtnarskih listov"
dobi se pri uptavništvu „Primoskega Gospodnja". Oba letnika 1901. in 1932. staneta 1 50 K, vezana 2 K.
flnton Mič, S"
rici, Gosposka ulica št. 7. se priporoča svojim rojakom. 3333333333333333333303
hianEednarik
priporoča svojo knjigoveznico.
INŽENJER ŽIVIC priporočat

Svoj izkušeni železni plug s kolesci za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pietev, osipanje, izrivanje itd samo-vodilen, piiprost lahek in cen.
Svoje dobro znane škropilnice proti peionospori in svoje neprenehoma delujoče vinske stiskalnice.
Tudi vsakovisfni stroji /a kmetijstvo in industrijo, posebno sesalke (pumpe) za vsako rabo, potem cevi se dobivajo pri tvrdki
živic i dr., trst	3.

Denar prihrani
kdor kupi izgotovljcno pohištvo pri 3333333333333333
BNT0N BRESČflK
G»rica, Gosposka ulica št. 14
333333 (Via Signori) 333333
kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva V vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333
Lastna delavnica ooaoo za tapecirano pohištvo.
Cene brez konkurence.
^ Daje se tudi na obroke. ^
>aa
SDIINIG 8 DEKLEUfl
9 Gorici, magistralna ulica št.l.
Največja zaloga šivalnih strojev, tudi za vezanje (rekamiranje), dvo-koles, slamoreznic in mlečnih posnemabiikov (centrifug).
Prodaja se tudi proti plačevanje »a obroke!
V
so glede trajnosti, zmožnosti in čistega posnemanja
Nad pol milijona posnemalnikov v rabi in z nad 600 prvih nagrad odlikovani.
Ceniki brezplačno in prosto poštnine
Akcijska družba
; PRAGA *DUNAJ ,
. 1 Tvornica najboljših mlekarskih ■ i	strojev in priprav.
i;
Zastopniki se povsod iščejo. *

Tiska ..Narodna Tiskarna'*^ tftrici. (Odgov. Josip MaruSič).
in OLJKE su naši! sfiskaloict ..HERliUL"
in najboljšega sestava z dvo jnim in nepretrganim pritiskalont; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice; hidravlik:-.a stiskalnica, najboljše ;?*to • matične patento* C y n U jI II j jJM ki delujejo same vane Škropilnice ijU I X fl U il 1 l4 od sebe, ne da bi jih hilo treba goniti. Flugi, mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalniee za grozdje. Vinogradski plugi. Sušilnice za sadje in druge vegetalne, živ-ljenske in mineralne pridelke. Stiskalnice za seno, slamo itd na r<»ko Mlatil niče za žito, čistilnice, rešetalnice. Sl.tmo-reznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdeluje iu prodaja z jamstvom kot posebnost najnoveje, izborne izkušene, kot najboljše pripo-4 na ne in odlikovane sestavi
Ph. Majfart l i
Stiskalnica za vino.
tovarna za poljedelske in vinsko stroja MP »» DUXAJO, II. Tahorstrasse št. 71.
\Tt iant. Škropilnica.
Odlikovani v vseh državah svetli /. nad 530 zlatimi in »rehrnimi kolajnami. Cenik s podobami in mnogoštevilna pohvalna pisma Ra/prodajalcE itt zastopniki se iščejo povsotli. kjer^še nismo zastopani.
V varstvo proti škodljivcem sadnih in vrtnih nasadov. Sadne in vrtne
škropilnice „Majiien čudež*', •ki se lahko nosijo, vozijo, se gonijo z roko ali s vprego.
Škropilnice proti'peronospori „Austria". Razpršilnik za žveplo „Vindobona". Špricalka za žvepleni ogljik „Ko'oer". Samodelujoč razpršilnik „Ideal". avmm.mmav
Priprave so zavarovane s patentom in so se nagradile na razstavah in konkurenčnih zbirkah .s prvimi darili. IVodaja s polnim jamstvom. '
DUNAJ, lf/1 la^PEuistrassu 38,
' tovar.ia vinarskih priprav, kletarskšli strojev in želežnine