§tcv. 16 — Letnik IV. PTUJ, 26. aprUa 1951 Cena din 3.— Poštnina plačana v eotovlnl VSEBIiNA: Na praznik 27 april bo razdeljenih v Ptuju 94 spomcnc — III. kongresu OF Slovenije — Naborniki pred komisijo — Obsežne prprave za okrajno gospodar- sko razstavo — De-lavs-ki s-vet gradLilišda Strnižčc — Zakai moramio organiziTati izvenarmadno vzgojo tud« na pode- želju — Dom ljudske prosvete v Podgorcih — Terenska organizacija OF na Bregu — Od petka do petka — Nevairnost pred kol. hroščem še n; mnila — Doma — Šport — Razno Na praznik 27. april bo razdeljenih v Pfuiu 94 spomenic za borce in žrtve NOV Ob koncu tekmovanja organizacij Osvobodilne fronte v počastitev 10. obletnice obstoja OF bodo ponekod prejeli požrtvovalni člani OF in ostalih množičnih organizacij priznanja za ne- sebično večletno družbeno in gospo- darsko politično delo na vaseh in v mestih na proslavah 27. aprila. Ob tej priliki bodo svečano izročene v Ptuju svojcem padlih borcev v Na- rodnoosvobodilni vojni in svojcem žr- tev fašističnega terorja spomenice s podpisom ministra narodne obrambe, vrhovnega komarfdanta JA tov. Josipa Broza-Tita in sekretarja Zveze borcev Narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije tov. Aleksandra Rankoviča in spome- nice s podpisom predsednika Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tov. Josipa Vidmarja in pred- sednika Zveze borcev Narodnoosvobo- dilne vojne LR Slovenije tov. Ivana Mačka. Spomenica, ki jo bodp prejeli v Ptu- ju svojci padlih borcev Narodnoosvobo- dilne vojne na predlog Zveze borcev Narodnoosvobodilne vojne od ministr- stva narodne obrambe vlade Federa- tivne ljudske republike Jugoslavije, je dragocen zgodovinski dokument v po- častitev večnega spomina in slave padlih borcev, ki so se odzvali pozivu Komunistične partije Jugoslavije in ki so dali svoja življenja v borbi proti fašističnim okupatorjem in njihovim domačim plačancem zato, da lahko živi naše ljudstvo svobodno in neodvisno v bratstvu in enotnosti z narodi Jugo- slavije, da ima ljudsko oblast in da uživa sadove zmage ljudske revolucije. Naša hvaležna domovina Slovenija, osvobojena po junaški borbi ljudstva pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita, ne bo nikdar pozabila mučeniških žrtev fašističnega terorja. Na njihovih kosteh je zgrajena svobo- da in neodvisnost narodov Federativne ljudske republike Jqgoslavije. NA PODROČJU MESTA PTUJA BODO IZDANE SPOMENICE a) za sledeče padle borce Narodno- osvobodilne vojne: 1. Poznik Zvonko. 2. Conč Jože. 3. Ga- brovec Jože, 4. Kariž Hilari, 5. Pečnik Jože, 6. 2nidarič Anton, 7. Capuder Ivan, 8. Kostanjevec Jože, 9. Zerak Al- bert, 10. Golob Štefan, 11. Hržig Ivan. 12. Stropnik Božidar. 13. Osterman Mi- hael. 14. Peric Rudolf, 15. Sancin Be- njamin, 16. Simenko Vlado. 17. Pahor Franc. 18. Osole Verena. 19. Kramber- ger Franc, 20. Žnidarič Rudolf, 21. No- vakovič Dušan. 22. Novakovič Boško, 23. Svajger Viktor, 24. Cucek Franc. 25. Sagadin Jožef, 26. Sagadin Miran. 27. Langus Pavel, 28. Langus Mirko, 29. Rugelj-Koželj Kazimir. 30. Sterk Dušan. 31. Vilhelm Nada. 32. Ribič Li- berat, 33. Močnik Stanko. 34 Vilhelm Albert, 35. Kogej Jožef. 36. Bezjak Mir- ko, 37. Zavec Alojz. 38. Serona Vin- cenc, 39. Rudolf Marjan. 40. Praprotnik Branko, 41. Mohorič Erna. 42. Meq:lič Olga, 43. Meglic Albin. 44. Carli Silvo, 45. 2agar Ignac, 46. Peršon Franc, 47. Mihelič Vekoslav. 48, Kocmut Rudolf. 49. Majcen Milivoj. 50. Kozel Franc; b) za sledeče žrtve fašističnega terorja: 1. Petek Vladimir. 2. Kaučevič Franc, 3. Kaučevič Anica, 4. Tomanič Edvard. 5. Tomanič Franc. 6. Korošec Franc, 7. Korpar Roman, 8. Arnejčič Adolf, 9. First Vladimir, 10. Marciklč Bogdan, 11. Miklii Anton. 12. Miklič Ivana, 13. Miklič Hedvika, 14. Carman Adolf, 15. Stropnik Stanko, 16. Cucek Julijana. 17. Cucek Marjan, 18. Cucek Franc, 19. Hrenič Karel, 20. Hrenič Antonija, 21. Satler Minka, 22. Frankovič Ivan, 23. Murko Maks, 24. Murko Katarina, 25. Herceg Štefan, 26. Murko Adolf. 27. Juršič Slavko. 28. Podhovnik Hedvika. 29. Podhovnik Silva. 30. Pahor Valen- tin, 31. Malhans Ludvik, 32. Močnik Štefan. 33. Močnik Štefan ml., 34. Alič Vida. 3.5. Velkavrh Janez, 36. Andrič Štefan. 37. Zavec Marija. 38 Macun Vera, 39. Krajnik Lovrenc, 40. Skaza Ognjeslav, 41. Koželj Alojz, 42. Cestnik Jože. 43. Kozel Ignac, 44. Stožer Her- man. Pred zaključkom pa so tudi priprave za razdelitev spomenic za padle borce in za žrtve fašističnega nasilja na va- seh v ptujskem okraju. Vsekakor pa gornje številke še ne kažejo, da so doslej zajeta vsa imena padlih borcev in žrtev fašističnega na- lilja, katerih svojci so prav tako upra- vičeni prejeti spomenico. Številna do- sedanja popisovanja, prijave itd. še vse- eno kažejo na vrsto pomanjkljivosti glede podatkov o borcih in žrtvah, ki so na razpolago Okrajnemu odboru ZB NOV. Se večja škoda pa je, da je do- slej zajetega še zelo malo iz doživlja- jev imenovanih, kar bi lahko služilo kot zgodovinsko gradivo, iz katerega. bodo poznejši rodovi spoznavali veliči-^ no generacij sedanje dobe, njihove bor- ; benosti in delavnosti. To vrzel bo treba' nujno odpravili. ^ "i Množične- organizacijo zanemarjajo- zbiranje podatkov o dosedanjih uspe- hih, predvsem pa o svojih članih, ki so največ pripomogli, sicer bi nedvomno ob proslavi 27. aprila vse organizacije pohvalile zgledne in požrtvovalne čla- ne, kar pa bo ravno zaradi navedene pomanjkljivosti marsikje izostalo. Ob 11. obletnici OF bo nedvomno tu- di v tem oziru izboljšano delo. da bo- do vse bodoče proslave 27. aprila ve- dno večji odraz socialističnega človeka. LF. Ob letošnjih naborih so se predstavili naborni komisiji JA tesni, samozavestni in trezni mladinci v dnevih med 12. in 28. aprilom t. 1. so bili v Ptuju redni nabori mladincev letnika 1931 in prehodni za mladince letnika 1932 za službo (odslužitev ka- drovskega roka) v JA. Letošnji nabori so v marsičem ločili od lanskih gle- de dnevnega reda, treznosti in resnosti nabornikov, predvsem pa glede visoke- gi- števila prostovoljcev za vstop mla- dincev v službo JA, ki želijo že letos oditi v vrste kadrovcev JA mesto šele prihodnje leto. Večinoma so se mladin- ci zanimali za razporedjtev v motorizi- rane edinice. Na kmečkih vozeh, kolesih in peš so prihajali dan za dnem iz Haloz, Slo- venskih goric. l>ravskega in Ptujskega polja v Ptuj zaradi naborov. Prepeva- nje narodnih in partizanskih pesmic in vriskanje se je razlegalo po vaseh, čez hribe in doline ter po mestnih uli- cah. Na klobukih so imeli naborniki ve- like in lepe šopke, kar že spada med narodne običaje v ptujskem okraju ob naborih. Nekateri so imeli s seboj har- monikarje. Večinoma so pri.šli v sprem- stvu funkcionarjev KLO ali pa tudi sami. Po temeljitem zdravniškem pregle-! du, preizkušnji podatkov v raznih na-; bornih obrazcih ter pomenku z nabor-; nikom glede njegovih sposobnostih, šo- lah in z-poslitvi, je zvedel vsaki na- bornik za odločitev komisije: »Sposoben za aviatiko, mornarico, tankista itd.« Služba v JA je čast in dolžnost vsa- kega državljana, so večkrat slišali na predvojaških predavanjih, sedaj pa ni več dvoma glede sposobnosti ali ne- sposobnosti za to službo, ko so potrjeni. Samozavesten nasmeh je bil brezbese- den odraz veselja in zadovoljstva ter tasti zarad: sposobnosti za vo.laško službo. Hitreje kot slekli so se fantje zopet oblekli. Pred prostori naborne komisije se je zopet ra/leiflo vriskanje, še močneje kot ob prihodu Sklenjeni v verigo, ki je zaprla ulico, so fantje zapeli po mestu in prepevali ter juckali de doma, do bližnjih in oddaljenin va- si ter naselij. Vsi mladinci pa niso bili enako vese- li. Drugače so bili razpoloženi naborniki iz Buhovc, Stranje-Rodni vrh, Slatine in od drugod, kakor nabjrniki iz Obre- za, Bišečkega vrha, Majšperka in Lan- cove vasi. Prve je veselilo priznanje naborne komisije funkcionarjem KLO, ki so vzorno pripravili naborniške se- zname, prišli z naborniki pred komisijo, dajali potrebna pojai„.Jla in priporočila ter tako dokazali, da spremljajo kot predstavniki ljudstva mladino na poti v življenje in da ji pri tem pomagajo, da niso prepuščeni sami sebi. Pri dru- gih je neugodno vplivalo, da so bili sa- mi pred komisijo, da niso imeli s seboj spiskov in da nikdo iz KLO ni dajal o njihovem delu, znanju in živLjenju po- jasnil komisiji, ki se je za vse zanima- la, predno je odločala o dobi in stroki vojaške službe. Nadvse ponosen je bil na mladince iz Haloz funkcionar KLO iz Slatine. Od 7 nabornikov so se 4 pro- stovoljno javili za takojšen nastop v JA. Prej bodo začeli, prej dobo doma in preje jim bodo dane možnosti izpol- nitve dosedanjega znanja in življenj- skih i?kušenj. Pričakovano razumevanje so letos iz- kazali za delo naborne komisije tudi okrajni predstavniki ljudske oblažti. Stalno je bil navzoč pri komisiji pred- stavnik lO OLO Ptuj, OK KPS In OK LMS. ki so pomagali komisiji in nabor- nikom, da je potekalo delo v prijetnem razpoloženju. MLO in Mestna industrij- ska ter obrtna podjetja so celo dale ad- ministrativno pomoč. Poedinci so spotoma na nabore pre- hitro popustili pred pijačo, ki je pač nikdar pri naborih ni zmanjkal^o, ven- dar niso niti v mali meri mogli skva- riti splo.šnega vtisa in slike, da so ie- tošnji nabori dokazali, da politična vz.'TOJa tekom predvo.taške vzgoje ob- čutno vpliva na mladince in da zna.lo biti vedno bolj veseli, vendar resni in s izogibajo vsaki priliki, da bi se vra- čali primeri številnih preienov med mladinci posameznih vasi. kakor je bil to svojčas običaj ob nabornih dnevih. V. J. III. kongresu OF Slovenije člani in članice ter funkcionarji OF iz ptujskega okraja pozdravljajo III. kongres Osvobodilne fronte Slovenije, ki se vrši ob 10. obletnici ustanovitve OF in želijo, da bi bil III. kon- gres OF manifestacija volje slovenskega ljudstva za čimprejš- njim popolnim uresničenjem prrgrama OF Slovenije. , Oeltnrskl svei gradd^šfa Sirnišče uspešno rešiuje »rofe naioge. Veliko gradilišče kot je Strnišče po- trebuje in ima dober delavski svet, ki pravilno vodi m upravlja delo kolektiva Nalogo, ki mu je zaupana, v popolnosti rešuje in obvlada. Seje delavskega sveta so zaradi tega zelo zanimive, polne pred logov, sklepov in reševanj problemov.^ Takšna je bila tudi poslednja seja, ki se je vršila 24. t. m. Tokrat je bilo po trcbno poleg ostalega rešiti problem re dukcije nameščencev in neproduktivnega] osebja, seznaniti se s planom za meseci maj in urediti vprašanje nedeljenega de-\ lovnega časa. : Predsednik tov Alojz Lisjak je pred-A ložil navzočim v pretres osnutek bodoče organizacijske sheme gradilišča, jo obraz- ložil in jih pozval k diskusiji Z reorga mzacijo državnega gospodarstva je bilo nujno, da se reorganizira tudi naš uprav- ni aparat, ki bo z manjšim, a sposobnej- šim kadrom lahko uspešno reševal tekoče naloge. Z ukinitvijo novih poročil w poenostavljenjem dela je bilo možno na gradiiišču zmanjšati neproduktivno osebje za 2,5% kar predstavlja močno znižanje efektivnih režijskih stroškov gradilišča. Posamezni člani so se živo zanimali za delo v oddelkih uprave in za pravilno in polno zaposlenost ostalega neproduktiv- ne,(a delavstva. Verjetno bodo ob novi zasedbi mest nastale gotove težkoče, ki po se bodo s kolektivno pomočjo hitro odpravile. Sklep o redukciji je bU sprejet in odobren, delavski svet pa si je zadal nalopo, budno spremljati izvedho reorga- nizacije, v tem sodelovati in pomo'',ati. V druPi točki dnevner^a reda je bil pretres in potrditev plana za mesec maj. Gradilišče je dosedaj dokai uspešno iz- polnjevalo mesečne plane in zato z zani- man/em spremlja planiranje nalog za pri- hodnje mesece. Mesečni plan za mesec maj bo možno izvršiti le s pritegnitvijo delovne sile, ki po planu primanjkuje. Pričela se je gradbena sezona, dela so v polneni razmahu in je potreba misliti na uspešno izvrševanje planskih nalog, gradiiišču pa primanjkuje 100 težakov, 40 tesarjev, 20 zidarjev in tO obrtnikov. Polcff tega so težkoče z načrti in elabo- rati za poedine objekte. Da se odstranijo ose te ovire, bo treba bolj krepko prijeti za delo. da se bo plan izvršil tako uspe- šno kot preteklo leto. Končno se je pričelo razpravljanje o novem delovnem času. Dosedaj se je de- lalo na gradiiišču deljeno. 5 m dopoldne in 3 ure popoldne. Ta delovni čas je'bil zelo neugoden za delavce iz bližnie oko- lice, katerih je dobra večina, ki niso mo^J, opraviti nobenega deln doma. Zato so v narvečjem jeku gradbene sezone, zaradi nujnega poljskega dela ostajali neupravičeno doma in tako škodovali ko- lektivi tn sebi. 7. uvedbo novega i.ede- lienefa delovnefa ro.«o. ki bi traial v začetku od 7. zjutraj do 3. ure pop., bt lahko vsi ti uspešno izkoristili prosti čas za deln dorna in bi se s tem zmanišali izostanki Da hi se uvedba novePa delov- nega raso ne izvedli nepravilno in mn- poče proti želji delv.vtva bo na množfč- nrrri sestanku po sklepu večine rešeno, knhn se bo v bodoče dnlalo na Pradili^ču. V tej diskusiji je sodelovalo celotno članstvo in ? zanimanjem in raziimeva- niem svefoi^alo in pretresalo probleme. In le taka zasedanja in sklepi so zdravi za našo socialistično graditev. US Zakai moramo organizirati tzvetiarmadno vzgo o tudi na podežeiiii? Večina držav na svetu se aktivno ba- vi z izvenarmadno vzgojo prebivalstva. Potrebno je, da se ta razvije še posebno pri nas. Kot mala in edina socialistič- na država na svetu smo najbolj ogro- ženi predvsem od strani vzhodne im- perialistične agresije. Izvenarmadna vzgoja je možna v raz- nih oblikah. Predvsem se jo da uspešno izvesti v okviru ZB, PAZ-a, gasilstva ter v vseh fizkulturnih in športnih dru- štvih. Da so možni uspehi tudi na de- želi, je bilo preteklo nedeljo dokazano v Gorišnici, kjer je bila kljub nekate- rim pomanjkljivostim izvedena kombi- nirana vaja z aktivnim sodelovanjem vceh organizacij in društev. Ravno ta-^ ko pa nas učijo izkušnje iz NOV, kako;^ močan faktor je podeželje v obrambiJ države še po osvoboditvi. i Organizacijsko se izvaja izven-! armadna vzgoja na več načinov Po okrajih, kjer je bilo dobro razvito par- tizanstvo. obstojajo partizanske edini- ce z vsem potrebnim komandnim ka- drom, organizirajo razne izlete, pohode v kraje partizanskih borb, na grobove padlih borcev, organizirajo razna pre- davanja, tečaje in akcije. V ptujskem okraju pa se bodo najbolj obnesli štabi pri krajevnih organizacijah ZB se- stavljeni iz predstavnikov ZB, LMS. PAZ-a, gasilcev in KLO-jev. Ti štabi pa morajo biti v stalnem stiku s ko- ordinacijskim telesom za izvenarmadno vzgojo pri okrajnem odboru ZB. Vse- kakor pa je treba upoštevati izkušnje drugih okrajev Na terenu je treba čim več drobnega dela po posameznih or- ganizacijah iz posameznih vojaških ved. Večje kombinirane vaje oziroma ma- nevri naj bi bile le zaključna slika spo- sobnosti posameznih mobilnih enot PAZ-a, RK. mladincev iz predvojaške vzgoje, diverzantov itd Poleg tega je treba take vaje izvesti z manjšim šte- vilom dobro izvežbanih ljudi Prebival- stvo naj opazuje ter se podreja discipli- ni, v kolikor je ta potrebna za dosledno izvedbo vaj Na koncu vsega pa je tre- ba dati strokovno kritiko. Pri prebivalstvu se na splošno opaža volja in razumevanje za izvenarmadno vzgojo, kar je popolnoma razumljivo ob visoko razviti patriotičnosti naših narodov Pač pa je potrebno več enot- nosti in organizacijske sposobnosti pri vodilnem kadru. Za uspešno izvenarmadno vzgojo se organizirajo tudi razna predavanja iz organizacijskih in vojaških pridobitev NOV Naša armada je nastala prva v zgodovini iz malih diverzantskih edinic mimo vseh težkoč nasproti mnogo moč- nej.šemu sovražniku. Bile so sprva brez orožja in drugih materialnih sredstev Pri vsem se je treba zavedati, da hočemo biti sposobni in pripravljeni na obrambo domovine. Odvračamo sovraž- nike od napadalnosti. Ko bo sovražnik prepričan, da bi postala vsa Jugosla- vija ena sama bojna fronta in vojno tal>orišče, če bi napadel, ga bodo mi- nile skomine za zasužnjevanje naših na- rodov R. R. Obsežne priprave za okrajno gospodarsko razstavo v Ptuiu Prvi okra,jni gospodarski razstavi, ki se je vršila v Ptuju v jeseni leta 1949. bo sledila letos od 2. do 9, septembra druga, ki bo sodeč po pripravah prvo v vseh pogledih prekosila. Da je bila Že prva razstava na veliki višini do- kazuje dejstvo, da je bila od lO Osvo- bodilne fronte odlikovana in nagraje- na ter da jo je obiskalo nad 25.000 lju- di. Odbor, ki pripravlja letošnjo raz- stavo, je sklenil izvesti priprave tako. da bo prekosila prvo v kvaliteti raz- stavljenih predmetov, kakor v osebni zadovoljitvi obiskovalcev glede prigriz- ^^a. pijač, vinske poskušnje, zabavnega programa in splošne organizacije. Da bi se delo okrog priprav in orga- •^iziranja razstave uspešno odvijalo, je Prevzelo skrb nad posameznimi skupi- nami razatavljalcev šest pododborov. *^den teh ho skrbel za razstavljalce iz '^»netijstva. drugi za obrtnike ter ostali 'a lokalno ?ndustrijo. za prikaz kultur- oo-prosvetne dejavnosti, za vinarstvo in prehrano ter še eden za pester za-^ bavni program v razstavnih dneh. Na razstavi bo prikazana celotna gospodar- i ska dejavnost v okraju, predvsem pa kmetijstvo vseh treh sektorjev ter nji- : hov razvoj. Kakšen obseg bo zavzemal , ta del razstave nam ponazarja med dru- \ gim dejstvo, da bo n. pr. samo Sadjar- ' sk. flelovna zadruga »Osojnik« razsta-1 vila en vagon vzornega pridelka bre- i skev, ki bodo na razstavi tudi na pro- j d; 1 oleg tega se bo na razstavi pro- dajalo drugo kvalitetno sadje in namiz- no grozdje. Najodličnejša vina bodo razstavili Vinarska zadruga v Ormožu j in Ptuju ter »Slovenija-eksport« v Ptu- ; ju, ki bodo obenem pripravili vinsko | poskušnjo. V razstavnih dneh se bo vršil v Ptuju; gasilski izlet z gasilsko razstavo. Vse i d- i razstave bo izvajan na razstavnem i prostoru pester zabavni program. Za! aranžman in dekoracijo bo poskrbel; reklamni arhitciU Rosenfeld. Sodeč po pripravah, ki so v teku fe od marca t. 1., bo letošnja okrajna go- spodarska razstava prvo daleč preko- sila. V POIIGORCTH SO V CAST DESETE OBLETNFCE OF UREDILI DOM LJUDSKE PROSVETE V Podgorcih so se za praznik 10-letni- ce ustanovitve Osvobodilne fronte te- meljito pripravili s tem', da so uredili zunanjost in notranjost Doma ljudske prosvete, ki naj služi posredovanju kulture in umetnosti našemu podežel- skemu ljudstvu. Pri urejevanju Doma so sodelovale vse množične organizacije, gasilci in IZUD »Zuran Alojz«. Vsi skupaj so opravili 390 prostovoljnih ter večje šte- vilo plačanih delovnih ur. Notranjost Doma krasi nova zavesa in diploma, ki jo je dobil IZUD »Zuran Alojz« v priznanje za svoje dosedaj uspele nastope. Dom ljudske prosvete v Podgorcih bo svečano otvorjen v nedeljo, 29. t. m. ob priliki proslave, pri kateri bodo so- delovali pevci in orkester IZUD-a ter pionirji vsega šolskega okoliša. -ko. Terenska oraanizacija Breg J8 izoolnifa obve^n^^st V počastitev 10-letnice OF in zaklju- ček 6-mesečnega tekmovanja je bila v soboto 22. aprila 1.1. v zadružnih prostorih na Bregu proslava za teren Breg. V začetku pro-slave je govoril udele- žencem proslave tov Jože Predanič, član OF in lO OLO Ptuj o vlogi OF v času Narodnoosvobodilne borbe in po osvoboditvi. Na koncu govora so ude- leženci z enominutnim molkom poča- stili spomin na padle borce in žrtve iz NOV Z daljšim programom so nastopili pionirji in pionirke iz osnovne šole Breg. S petjem, deklamacijami in eno- dcjanko »Ko gradimo« so pod vodstvom učiteljev osvojili simpatije udeležencev proslave. S tem je terenska organizacija izpol- nila dosedanjo tekmovalno obveznost, po prazniku bo zopet nadaljevala delo v korist razvoja socializma v Jugosla- viji. fL Pionirji z Br^na so nastopili | v Ora29ncih V nedeljo, dne 22 aprila 1.1. so ob- iskali pionirji in pionirke osnovne šole: na Bregu vas Dražence, kjer so na- stopili s kulturnim programom pod vodstvom učiteljstva pred številnimi vaščani. ki jih je odločnost in marlji- vost ter talentiranost otrok zelo na- vdušila Program 1e obsegal petje, deklamaci- je. simbolične vaje, partizansko in Ti- tovo kolo ter enodejanko »Mi gradimo<. Vaščani so z navdušenjem sledili iz- vajanjem pionirjev ter jim s ploska- njem priznavali, da so imeli uspehe. Ta nastop se je vršil na pobudo od- bora OF Draženci v počastitev 10-let- nice OF in so bili ob koncu vsi vaščani navdušeni da bi se taki nastopi še ponovili. Z nastopom so si pionirji in pionirke skupno 7 učiteljstvom šole Breg pridobili za povezavo med =nlo in domom nove simpatije pri starših. Kz. - an 21 .PTUJSKI TEDNP'- Ptui. 26. aprila 1951 OD PiA BO PEIKA PETEK I JVa protestnem zborovdnju članov' Ljudske fronte 4. rajona v Beogradu^ je bila sprejeta protestna resolucija v zvezi z zadrževanjem našega dr- žavnega predstavnika v Budimpešti tov. Dinka Denovskega, da se še ne more z ženo in otrokom vrniti v do-\ movino. Resolucija je bila poslana \ našemu zunanjemu ministrstvu. \ SOBOTA ] Sovjetska delegacija v OZN je i .^poročila potom uvodnika v »Prav- di« Združenim narodom sovfetsko'' stališče glede odstranitve Mac Ar-■ thurja. V uvodniku trdijo, da se' ameriška politika na Daljnem vzho- du z odstranitvijo generala Mac Ar-, thurja ni spremenila. Predsedniki Truman ga j'i zato odstavil, da bi-s se rešil odgovornosti za mednarodno napetost, ki jo je povzročila ameri- ška napadalna politika ia Daljnem ] vzhodu. Na volitvah 6. maja bodo v Av- striji kandidirali za predsednika i Avstrije 78. letni dunajski župan. dr. Theodor Komer, deželni glavar \ Gornje Avstrije dr. Heinrich Gleiss- ^ ner, član CK KP Avstrije Gottlieb ^ Fiala, zdravnik iz Innsbrucka in. predsednik avstrijskega Rdečega kri- \ ža dr. Burghard Breitner, gospa Ludovika Heinrisch-Marchet in pro-j fesor na graški univerzi dr. Johannes \ Ude, rodom, iz Skocjana na Koro- škem. Imenovani pripadajo raznim strankam. i Na drugi dan po operaciji zaradi žolčnih kamnov, ki jo je maršal Ju-*' goslavije Josip Broz-Tito 19. IV. t. L, dobro prestal, se je maršal Tito zelo'' dobro počutil. ■ Na petem žrebanju obveznic prve- \ ga ljudskega posojila v Skoplju je-' bilo za amortizacijo izžrebanih ob' i veznic za 374 milijonov dinarjev. '[ Izžreban je bil en dobitek za 100' tisoč dinarjev, štirje dobitkr po 50 tisoč dinarjev, 174 dobitkov po 10 ti3oč dinarjev, 682 dobitkov po 5000] dinarjev, 44.976 dobitkov pa po 2 i tisoč dinarjev, \ NEDELJA Bolgarski policijski organi so v'^ Pasardžiku — Bolgarija, izzvali inci- : dent, napram našemu odpravniku; poslov v Sofiji Stanoju Stojkotnču. [ Kljub temu, da sicer za Pasardžik ni, potrebno posebno dovoljenje za giba-^ 'nje, je žhht^val agent državne imr-i nosti Todorov od odpravnika Stoj-\ kovica legitimacijo in dovoljenje za'- bivanje. Ker Stojkovič ni hotel pod-i pisati zapisnika agenta državne var- nosti uševa z lažnimi trditvami, so ga 3 agenti zadrževali 3 in pol ure: in mu šele po raznih šikanah pustili, i da se je vrnil v Sofijo. ■ PONEDELJEK 30 romunskih vojakov je ščitilo] pri Veliki Kikindi vzhodno od Jak- šičevega z orožjem 8 romunskih vo- jakov, ki so se približevali našim^ obmejnim stražarjem z namenom, ugrabitve. Ko so prišli 30 m globoka] na jugoslovansko ozemlje, so jih] naši obmejni stražarji prepodili, Za-\ jet je bil en romunski vojak, ki je' pri umiku ostal skrit v detelji. Na] jugoslovansko ozemlje je bilo od-1 danih več strelov na 2 jugoslovanska] obmejna stražarja. Žrtev ni bilo. Nov primer obmejnega oboroženega izzivanja. < TOREK i Zdravstveno stanje maršala Tita] je peti dan po operaciji popolnoma] normalno. Počuti se zelo dobro in že] hodi. Maršal Tito je prejel od števil-' nih delovnih kolektivov in organi- zacij v Sloveniji brzojavke z željo,\ da bi čim prej popolnoma ozdravel.] Mariborski »Vestnikn je odgovo- ril na uvodni članek graškega ^ne-. odvisntga* lističa »Kleine Zeitung^ glede trditve, da se je govorilo po zadnjem obisku skupine avstrijskih gostov v Mariboru dva dni nemški. Po opozorilu na cilje, ki jih zasle- dujejo žaljivi, cinični in fašistični publicistični izpadi, končuje »Vest- nifc«: »Toda gospodje pri .neodvisnem' listu, ki večidel najbrž iz lastne brid- ke izkušnje še pomnijo, kako so Tiaši ljudje v pretekli vojni dejansko znali braniti čast svojega naroda, so se tudi tokrat zmotili. Naši ljudje bo- do našli način, da se odkrižajo takš- nih ,gostov', dobro namernim obi- skovalcem pa bodo na široko odprli vrata naše lepe domovine, da si jo ogledajo, pri nas odpočije jo in po- magajo pri graditvi dobrih odnosov med dvema sosednima državama SREDA Iz Ptuja so odpotovali na III. kon- gres OF Slovenije delegati s pod- ročja ptujskega okraja. Ivan Regent, dr. Jože Potrč in Lado Kozak odlikovani Ljubljana, 25. aprila. Predsednik Prezidija Ljudske skupšine LR Slove- nije Josip Vidmar je danes izrofil v Imeni Prezidija Ljudske skupStine FLRJ podpredsedniku Prezidija Ljud- Bke skupSfine LRS Ivano Reteatu, predsedniku sveta za ljudsko zdravstvo vlade LRS dr. Jožetu Potrču in publi- cistu Lado Kozaka v znak priznanja za njihovo delo med narodnoosvobodil- no borbo in po osvoboditvi odlikovanja. Ivan Regent in dr Joie Potrč sta bila odlikovana z redom »Bratstva In enot- nosti« prve stopnje in ?. Redom zaslug za narod prve stopnje. Lado Kozak pa z Redom zaslug za narod prve stopnje In z medaljo za hrabrost. Svečani predali odlikovanj so prlso- stA-ovali predsednik vlade LRS Miha Marinko, podpredsednik dr. Marjan Brecelj, org sekretar KPS tov Lidija Sentjurc In drugi. Otvoritev okrajnih muzejev ^ NOB v Sloveniji Ljubljana, 28. aprila — 27 aprila, na dan desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, bodo v Slovenjem Gradcu. SoStanju \n Celju odprti otcrajni muzeji NOB Pobudo ca| ustanovitev teh muzejev je dala orgra-' nlzacija Zveze borcev, V teh miizejih bodo razstavili poleg; raznega propagandnega materiala za-, puščino prvoborcev, fotografije, nared- be vrhovnih Štabov partizanskih cdi- nic. jartizansko orožje in dokumente o nasilju okupatorja v dotičnem kraju. Republiški muzej je okrajnim muzejem odstopil vef kopij najvažnej.^ih doku- mentov, ki jih hrani v svojih zbirkah Ostali okraji, ki so prav tako pokre- nlli akcijo za ureditev podobnih muze- jev, pa jih Iz različnih razlogov niso uspeli pripraviti do obletnice, bodo od- prli v čast 10. obletnice OF posebne razstave zgodovinskih dokumentov iz NOB. Jubilejne znamke v čast 10. obktjiice ustanovitve OF Slovenije Ljubljana, 26, aprila V počastitev 10. obletnice ustanovitve OF Slovenije bo izšla posebna serija poStnlh znamk, za katere je Izdelal osnutek akad. slikar Boildar Jakac Izdani bosta dve seriji v vrednosti po pet In tri dinarje. Znam- ke po tri dinarje bodo Imele poleg zna- ka Osvoboc'ilne fronte in datuma ie sliko padlega komandanta narodno- osvobodilne vojske Slovenije heroja Franca Rozmana-Staneta. — Ljudskoprosvetnim društvom! Okrajni izvrftni odbor Ljudske pro- svete v Ptuju posluj« v prostorih po- slovalnice SKLT>-a »Jože Lacko« na Slovenskem trgu 3. — OO LPS, Ptuj. Nevarnost pred koloradskim hroščem še ni minila Nekje v zemlji, ne vemo kje, morda prav v tvoji nji\'1 še spi sovražnik. Toda to ne bo več dolgo trajalo. Toplo pomladansko sonce ga bo kmalu zbu- dilo. Na dan bo prilezel koloradski hrošč in si hitro poiskal krompirjev grm. Tam se bo naselil in .se začel naglo širiti. Ce ga ne bomo takoj odkrili in uničili, bo napravil ogromno škodo. Zopet je treba opozarjati na vse ti- sto, na kar smo opozarjali prej£nja le- ta. Koloradski hrožč je nevarna gola- zen, zato ga moramo čimprej in enkrat za vselej zatreti, če nočemo, da bi se ta borba zavlekla v nedogled In Se v bodoče povzročala nepotrebne skrbi, nam jemala mnogo dragocenega časa ter materialnih sredstev. Ponovno je treba opozoriti na veliko odgovornost, ki jo imajo pri zatiranju koloradskega hro.^ča kmetje, pa tudi ljudski odbori in množične organizaci- je, ki borbo proti temu škodljivcu vo- dijo in kontrolirajo. Borba proti kolo- radskemu hrošču bo uspešna le takrat, če bodo kmetje vestno pregledovali svoje njive In pravočasno javljali okuž- be, ker jim bo lahko potem tudi oblast z učinkovitimi sredstvi pomagala pra- vočasno zatreti golazen. Nikakor pa ne smemo dopuščati, da bi se okužba raz- širila, kajti čim večji obseg bo zavze- la, tem teže jo bomo pozneje zatrli. Vso skrb je treba posvetiti lani oku- ženim in sosednjim krompirjevim nji- vam. Ce smo v preteklih letih borbe marsikaj zamudili in spregledali, mora biti toliko doslednejša naša borba le- to.šnje leto. Morda je naš boj otežkočilo dejstvo, da kljub vsej propagandi naši ljudje le še niso dovolj poučeni o nevar- nosti, ki nam preti od koloradskega hrošča. Letos mora to docela odpasti. Nikogar ne sme biti, ki bi ne vedel, kaj je koloradski hrošč, kakšen je In kako ga zatiramo. Zato ne bo odveč, če ga še nekrat na kratko oplSemo. Koloradski hrošč ali kromplrjevec je približno 1 cm dolg, podolgovat, zgoraj vzbočen, spodaj pa ploščat. Samec je navadno nekoliko manjši kakor samica. Posebno značilna je pri hrošču barva prednjih kril In pokrovk, ki so svetlo- rumene in Ima vsaka po dolgem pet črnih prog. Po trebuhu je hrošč rdeč- kastorumen. Opnasta zadnja krila so rožnatordeča, ki pa se v mirovanju ne vidijo, ker jih pokrivajo pokrovke. Svetlordcčkastorumen ovratnik ima 11 črnih lis, od katprih je srednja največja in ima obliko črke V. Samica leže oranžnorumena valjasto podolgovata, na koncu zaokrožena jajč- ka v kupčkih po 12—80 komadov, povprečno po kakšnih 30 tesno drug ob drugem pokončno prilepljenih na spod- njo stran krompirjevega listja. Odloži jih pa lahko tudi na druge rastline ali celo na zemljo. Odrasla ličinka je dolga približno 1,2 cm ter ima precej debel in nazgor izbočen ali grbast zadek, ki se proti koncu zaži. Mlada ličinka je rdeča, po- zneje pa postaja vse bolj svetlorumena. he glava, ovratnica, noge In dve vrsti bradavičastih pik ob straneh trupa bolj očmi. Buba je zamazanordeče bar- ve, do 1 cm dolga ter jo najdemo v zemlji 3 do 30 cm globoko. Hrošča nI lahko zamenjati z dnigimi hrošči, tudi s koristnimi pikapolonicami ne. ki se nahajajo cesto na rastlinah in se hranijo z Ustnimi ušmi. Marsikdo zamenja ličinko polonice z ličinko ko- loradskega hrošča, vendar ju je lahko ločiti, ker polonična prilepljena na list miruje, hroščeva pa se s tremi pari nog živahno premika in objeda listje. ŽIVLJENJE IN RAZVOJ ZAJEDAVCA Hrošči prilezejo iz zemlje, kjer so prebili zimo 10—20 cm, pa tudi 70 cm globoko, proti koncu aprila ali v za- četku maja, ko temperatura zraka in zemlje v globini 10 cm več ne pade pod plus 10 stopinj C. Največkrat pa .se pri- kažejo iz zemlje, ko je srednja dnevna toplota nad 14 stopinj C. Takrat je po- sajen krompir že navadno ozelenei in hrošči se takoj spravijo nanj In obje- dajo prvo zelenje. Po 10 do 12 dneh pri-Ino samice polagati jajčeca na spod- njo stran listov. Samica lahko živi dve leti ter v tem času odloži 700—300 jaj- čec Po 3. do 12. dnevih se iz jajčec iz- ležejo ličinke, ki so požrešnejse od hroičev In ki objedo vse liste do reber. Včasih požro celo rebra listov in stebla, da ostane krompirjeva njiva sredi po- letja docela prazna. Ličinke dorastejo v 2 do 3 tednih, nakar odidejo v zem- ljo, kjer se v globino 3 do 30 cm za- bubijo. Bube ostanejo v zemlji kakšnih sedem dni. ko se iz njih razvijejo hro- šči. Ti ostanejo v zemlji še kakšnih sedem dni, nato pa se pojavijo na zem- lji ter Iščejo krompirjeve rastline. Je- seni, včasih že v avgustu, gredo hro- šči prezimovat v zemljo. Tu ostanejo nekateri nepretrgoma tudi po dve zimi. Večina pa po osemmesečnem prezlmo- vanju začull pomlad in zapusti zem- ljo. Razvoj od Jajčec do hroščev traja torej približno 5—6 tednov. V naših krajih se vsaj v toplejših letih razvl- eta dva zaroda na leto. Hrošči, ki sicer neradi letajo, se od časa do časa dvignejo v zrak In takrat jih zračni tokovi lahko odnesejo zelo daleč. Tudi tekoča voda plavajoče hro- še lahko daleč odnese ter tako pomaga pri njihovem širjenju. Prav tako se hrošče lahko daleč zanese s tovori kme- tijskih pridelkov. Z drevesci ter razni- mi drugimi sadikami, ki so rastle v rahli zemlji v bližini okuženega krom- pirjevega nasada, lahko prenesemo hrošče, ki so šli zlmovat v te nasade. NAJVAŽNEJŠE PA JE ZATIRANJE Od trenutka, ko se hrošč pojavi, pa vse dokler krompir zemlje ne zapusti, mora zatiralna akcija delovati siste- matično In brezhibno. Krompirjeve nji- ve se pregledujejo tako, da se pregle- dovale! razvrste v vsako drugo vrsto na krompirjevi njivi. Vsak iskalec pre- gleduje dve vrsti, eno na levi, drugo na desni strani. Pri tem odgrinja grme ter opazuje vse nadzemske dele krom- pirjevih rastlin, posebno pa spodnje strani listov, kjer se škodljivec najpo- gosteje pojavlja (hrošč, Učinka, jajče- ca). Posebno natančno je treba pregle- dati že objedene rastline. Vsak pregle- dovalec mora imeti pri sebi dobro za- piraj očo se posodo, v katero spravlja ves med pregledovanjem najdeni sum- ljivi mrčes. Kjer koli se hrošč pojavi, ga Je treba takoj in z vsem p^zade- vanjem zalezovati In uničiti Treba ga je stalno napadati, mu onemogočiti raz- voj, preprečevati, da bi odlagal jajče- ca ter ga uničevati v vseh njegovih oblikah. Na površini, kjer je ugotov- ljen, je treba podvzetl sledeče ukrep« 1. skrbno je treba preiskati okuženo mesto ter sosednja polja ter najden« hrošče Učinke In jajčeca pobrati ter Ji^ imičiti; 2. vse rastline iz okuženega prostora je treba izruvati, znositi v sredo prosto- ra izkopano vsaj dva metra globoko ja- mo ter jih politi s surovim bencolom. Jamo zagrebemo z najmanj 40 cm de- belim slojem zemlje, ki ga povrhu po- lijemo z razkužllom; 3. tako Izpraznjeno njivo preorjcmo, zemljo pa do globine 50 cm presejemo skozi dvoe sit. Pri tem najdene hro- šče, Učinke in borbe sproti uničujemo; 4. zalem ves okužen prostor polijemo s surovim bencolom ali petrolejem (51 na vsak m«) ali pa vbrizgamo v zemljo og\ikov žveplec (100 g na vsak m2); 5. na okuženem polju pustimo rasti do pozne jeseni nekaj krompirjevih grmov, da se na njih lahko zbirajo še preostali hrošči. Te rastline vsak dan pregledujemo in najdene zajedavce sproti uničujemo; 6. vse bližnje krompirjeve nasade vsaj 500 m naokoli takoj poškropimo z arsenovlml pripravki, t. j. s svinče- vim ali apnenim arseniatom v pol- odstotni vodni raztopini, ali pa s ka- kimi preizkušenimi pripravki. Škropiti moramo večkrat, da so rastline vedno: dovolj pokrite s strupenim škropivom;] 7. vsa krompirjeva polja v okolišu 5 km od okuženega mesta je treba red- no pregledovati vse ido jeseni. V nepo- sredni bližini prvotnega legla pregle- dujemo vsak dan, v krogu do 2 km polmera vsake štiri dni, v krogu do 5 km polm. pa vsakih 4—8 dni; 8. Iskati zajedavce In škropiti mora* mc še prihodnji dve leti, ker je zna- no, da ostanejo hrošči v zemlji lahko živi do 18 mesecev; 9. iz okuženega kraja in iz zaščitnega pasu 20 km naokrog je prepovedano odvažanje krompirja, krompirjevega, paradižnikovega in jajčevčevega Ustja, nadalje vseh sadik s koreninami, zem- lje In gnoja za ves čas, dokler okužba traja. j Prvo zaščitno škropljenje se mora izvesti v juniju najprej v zaščitni coni okoli žarišča okužbe, nato pa v vsem okuženem področju, Vodsta zatlralnih akcij, ljudski od- bori, množične organizacije In kmetje — vsi se moramo zavedati velike od- govornosti, ki je pred nami. Z vestnim pregledovanjem krompirjevih nasadov, z načrtnim zatiranjem hroščev, golazni ne rešujemo samo pridelka posameznih njiv, ampak pridelek v vsej državi. Ing. Zoreč Egon. N0¥# ngeanostl pridelovciloe Generalna direkcija za živilsko indu- strijo Ljudske republike Slovenije je za odkup oljnic določila za področje Slo- venije naslednje razmerje zamenjave: xa 108 kg semena sončnic bcsarabske vrste 10 kg jedilnega olja in 15 kg tropin; za 100 kg semena domače sončnice 9 kg jedilnega olja in 15 kg tropin; za 100 kg bačnic 16 kg jedilnega olja in 10 kg tropin; qa 100 kg semena oljne repice 8 kg jedilnega olja in 10 kg tropin; za 100 kg lanenega semena 8 kg je- dilnega olja in 15 kg tropin. Oljnice morajo biti docela srele, xdra- ve. či te in dovolj suhe. Navedeno raz- merje velja za kmetovalce, ki bodo skle- nili pogodbe za prodajo pridelka. Pri- delovalci, ki pogodb ne bodo podpisali, pa bodo prejeli po 2 kg olja manj. Sklepanje pogodb se bo zaključilo 28. aprila 1951. OLO PoverjeniStvo za kmetijstvo Ptuj Peter Štefan se bo moral navaditi resnega dela Peter Štefan Iz Vida pri Ptuju (roj. 1931), ki je bil zaposlen pri Zivino- odkupu v Ptuju, je oškodoval lani de- cembra meseca podjetje za 6576 din v gotovini in za enako vrednost bonov, Macun Terezijo iz Spuhlje pa je oško- doval za 500 din v denarju, za aktov-^ ko, steklenico vina, moško srajco, 60- cigaret, zavoj tobaka in 6 sirekov. Za- i radi tega ga Je obsodilo okrajno so- i dišče v Ptuju 16. aprila 1950 na 13 mesecev prisilnega dela, na povračilo škode 2ivinoodkupu in Macun Tereziji ter na plačilo sodnih stroškov. Peter Štefan je izstavil lani v de- cembru lažno potrdilo o prevzemu te- llce, ga predložil podjetju in dvignil 6576 din gotovine in prav toliko bo- nov. Prav tako je lani trikrat obiskal Macun Terezijo Iz Spuhlje z Izgovorom, da ga je poslal njen sin Macun Janez iz zaporov po jestvlne, denar In drugo. Macunova mu je verjela in mu jzro- čila 500 din gotovine, aktovko, stekle- nico vina in ostalo. Ta primer kaže, na kakšne načine so poskušajo okoriščati poedinci z družbe- no In zasebno imovino, vendar jim ljud- stvo ne dopušča, da bi lahko živeli na njegov račun. . Ns. Hotel je škodovati dojenčkom Sanitarna Inšpekcija pri OLO Ptuj — svet za ljudsko zdravstvo — Je po- ostrila higienski nadzor nad zbiralni- cami mleka kakor tudi kontrolo nad mlekom, ki prihaja na živilski trg. Pri tem ugotavlja, da se nekateri kmetje ne zavedajo dejstev, da je kvaUteta mleka za dojenčke lahko odločilne važ- nosti glede na njihovo zdravje in živ- ljenje. Eden takih je Ciglar Anton Iz Klcar- ja, ki je prinesel v zbiralnico mleko, kateremu je bilo primešane precej vode. Primerna kazen ga bo poučila, da je tako dejanje zločin, ki ga je treba nuj- no zasledovati in kaznovati. Anton Ingolič: Doma Ivan se je po štiriletnem izgnanstvu vračal domov. Ni mogel dočakati trans- porta, prlsLrbel si je potrebne Ustlne in se napotil sam. Mostovi so blll poru- šeni, tirnice razkopane, pogosto je moral prestopati; vožnja je bila dolga in na- porna. Vendar Ivan nI bil nestrpen, nI godrnjal in ne sitnaril, Ce je bilo le malo udobnosti, se je celo zamaknil v prijetne misli. Končno je vendar konec! Vrača se domov. Od onega dne, ko so ga gesta- povci potegniU iz postelje in ga odpe- ljali v mariborske zapore, je minilo to- liko težkih mesecev In tednov, minila so dolga stlrl leta. Najprej pol leta nemških zaporov, potem več kot tri leta mučnega življenja v majhni srbski va- si pod visokimi planinami Več kot tri leta je kosil, je oral, mlatil in obiral ko- ruzo, pozimi pa sekal drva, namesto da bi kot inženir sedel za risalno desko In delal načrte za udobne hiše In prostor- ne tovarne. Lahko bi bil tudi v okupi- rani Srbiji delal načrte In prejema vi- soko plačo, toda takoj prvega dne oku- pacije si je rekel, da ne bo shiill ne okupatorju ne njegovim pomočnikom. Zdaj se je vračal v osvobojeno domo- vino. Vračal se je samozavestno. Ni umazal ne svoje ne narodove častL Prepričan Je bil, da ga doma čaka pri- znanje %a njegovo zadiianje v težkih vojnih letih. Kmalu bo videl svojo roj- stno vas, dva, tri dni bo ostal doma, toliko da se odpočije, potem bo od.šel v nesto. Tam bo dobil delo, kakor si ga želi, kakor si ga je zaslužil. Tam ga tudi čaka Zora. V.selej, kadar je prišel v razmišljanju do Zore, je njegove svetle misli zasen- čil temen oblak. Kako je z Zoro? Ze več kakor leto dni nI dobil od nje — kakor od nikogar od domačih — najmanjšega sporočila. Ali je še vedno v pisarni tistega grad- benega podjetja, kjer je pred vojno de- la! tudi on in kjer sta se spoznala? Pod- jetje je takoj prve dni okupacije prešlo v nemške roke in je, kakor je Iz Zori- nlh pisem spoznal, gradilo bunkerje in stražami ce. Nekajkrat je prosil Zoro, posebno zadnja leta. naj pusti to sluibo. A Zora ga je vselej zavrnila, tei da drugam ne more. Čedalje bolj ga Je tudi skrbelo, kako je f domačimi. Brata Jožeta so Nemci potegnth že prvo leto v vojsko in ga poslali na vzhodno fronto. O njem od tedaj ni dobil nobenega glasu. Tudi do- mači menda ne. Ali se je do konca bo- ril na nemški strani? Ali je ujet ali pa jo morda celo padel? In kako je s Tev- žem? Pred letom Je bil še doma, kakor je bila doma tudi Anica. Toda zadnje leto je bil hitlerjevski teror najhujši. Morda so tudi Tevža vtaknili v vojsko ali pa je moral prevzeti kako funkcijo v domači vasi. Morda sta tudi oče in mati, ki jima nikoli ni bilo mar nič drugega kakor njuna zemlja, stopila v nemško organizacijo, dobila rdečo le- gitimacijo, morda je njegov dom zazna- ; movan s pečatom izdajstva ... Morda ,.. i Ta in podobna vprašanja so jela gre- nit' njegovo, sicer nara\Tiost svatovsko potovanje. Z nejasnim čustvom veselja In bo- jazni je stopil na domači postaji Iz vla- kr Pravzaprav nI Izstopil na postaji, ker te sploh ni bilo, od nje je ostalo samo kup ruševin. Tudi bližnje hiše so bUe poru.^Sene. »Kako je v vasi?« je vprašal prvega znanca, ki ga je srečal na samotni poti s postaje. *Nekaj Sip je popokalo, to je vse.« Znanec, suhljat krojač s konca vasi, ki se je očitno razveselil nenadnega grečanja, je začei na dolgo pripovedo- vati, kako je bilo med okupacijo. Ivan je že hotel"■vTrašati, kako je pri njih doma, toda zbal se je odgovora, zato se Je kar na kratko poslovil in na- daljeval pot proti domu. Ob prijetnem jutranjem soncu je naglo stopal med zorečinu pšenicami in šelestečlmi ko- ruzami. Z njiv in travnikov so ga kmetje glasno in veselo pozdravljali. Njihova ljubeznivost ga je presenečala. Kar je začel hoditi v mestne šole, niso bili vaSčanl posebno prijazni z njim. Blizu vasi je srečal soseda. ^Si le prišel!« ga je le-ta vedro po- zdravil in mu krepko stisnil roko. »Smo ie mislili, da te ne bo.« Ivan je vprašal po domačih. Sosed, trd kmečki očanec, je pomol- čai, potem pa odgovoril počasi, skoraj slovesno: »Vaša hiša je mnogo pretrpe- la. Mati te težko čaka. Potreben boš njej In domu. Stopi hitro!* Ivan je šel mimo prvih vaških hiš, ne da bi jih videl. Se nekaj hiš in stal Je na domačem dvorišču. Ljubeče Je objel rojstno hišo. Vse je bilo kakor pred štirimi leti, ko je bil zadnjič doma, Naglo Je stopil v vežo In drhte od- prl vrata v prednjo sobo. Za mizo je sedela mati Niti slišala ga ni, ko je vstopil. Bila je zatopljena v branje, Ivan je obstal na pragu in nepremično gledal svojo mater; v zad- njih letih Je močno osivela, obraz so ji prepletale globoke gube. Šele čez trenutek se je zganil in stopil k njej. »Mati!« Mati se je razjokala na širokih sino- vih ramenih. Potem ga Je peljala k mizi, ga božala po rokah in mu govo- rila besede, ki sta jih razumela samo onadva. Cez dolgo se je odtrgala od njega in mu vsa zmedena od sreče prinesla kruha in vina. Vprašala ga je, kako je potoval, kako živel zadnje leto, ko niso dobivali njegovih pisem, kako mu je bilo prej, kako... Preden je Ivan odgovoril, Je hlastno vprašal: »Kje so pa oče?« Mati je zresnjena pogledala »kozi »Očetu ni bilo dano,« je povedala počasi in težko, »da bi dočakal n''"^h časov.« r>So umrli?« je jeknil Ivan. »Ubili so ga,s je mati z grenkobo povedala. «Kdo?razu njenega moštva. Rezultat končnega tek- movanja je vsakemu znan. Po konča- nem tekmovanju so sledile seje, ob- ljube itd., vse z eno glavno parolo, pri- čeli bomo znova, delali bomo pravilno, pokoravali se bomo športni disciplini in še vse mogoče druge obljube, vse da- ne za trdno prepričanje vseh ljubiteljev nogometnega športa, da bo novo leto boljše. In minila je zima, ki je šla mimo nogometnih .športnikov brez zunanjega in notranjega treninga. In zopet se je morala športna publika spraševati, ka- ko dolgo bo še NK Drava snloh lahko obstojal, ali bo spomladi lahko nasto- pil, kje bo našel finančna sredstva za kritje stroškov za tekme, ki so po prej- šnjih propozicijah že v naprej izgub- ljene. Na tem mestu bi bilo potrebno omeniti tudi nekorekten pobeg vseh lEjralcev y>Drave«, ki so zaposleni v Strnišču in ki so se včlanili v tam- kajšnje nogometno društvo »Aluminij«. Star pregovor pravi »in fuga salus« ali »v begu je rešitev«, in to načelo je verjetno privedlo to peščico igralcev, da 60 se odločili zapustiti NK Dravo! * Joda poglejmo sedanje vrste . Drave! Upravni odbor je stal na stališču, da ne smemo kloniti. Kljub prvemu pora- zu v Hrastniku, ki je ponovno vnesel malodušje v vrste igralcev in športne publike, niso obupali igralci z uprav- nim odborom in vodstvom kluba na čelu. Pričeli so s pripravami za utrdi- tev vrst igralcev tako, da nas je pre- tekla nedelja našla prepričane na bolj- šo bodočnost, športno publiko pa držala v živčni napetosti, kajti ta je smatrala nastop »Drave« v Guštanju proti »Fu- žinarju«' kot odločilno tekmo, ki bo po- kazala, ali šfe sploh lahko pričakuje- mo od »Drave« kakšen uspeh, ne samo v rezultatu, predvsem v disciplini in športnem zadržanju na igrišču. In res smo doživeli presenečenje! Re- zultat 13 : O v korist »Drave« je dokaz, da je »Drava« sposobna zaigrati v str- njenih vrstah tudi brez dezerterjev, ki so zapustili naše vrste v momentu, ko je šlo za biti ali ne biti, da zna biti moštvo »Drave« disciplinirano in, da razume zdrave smernice, ki jih po- stavlja oblast pred današnjega Šport- nika. S tako nadaljevanim delom bo »Dra- vaa ponovno prid&bila na svojem ugle- du, ponovno privabila na igrišče svojo publiko, ki z interesom pričakuje pred- stoječe tekme, predvsem pa, da dokaže vsem onim, ki so že omahovali v svojem zaupanju in so celo izstopili iz vrst ak- tivnih igralcev, da je naša volja trdna in da bomo pokazali vsej športni pu- bliki, kaj lahko stori društvo, ki se zaveda svoje skupnosti in svojih dolž- nosti, KD. Nad 150 telovadcev je nastopilo na telovadni akademiji TD Mladosti Kdor ni v tesnejiih stikih s ptujskimi telovadnicami, bi bil gotovo zadnje ča- se mnenja, da je tudi TD Mladost »oku- ženo« z epidernijo »ptujskega športnega mrtvila«. 2e dalj časa nismo videli v Ptuju nobenega javnega telovadnega nastopa, ki bi naj ustvaril pri občinstvu nasprotno mnenje. Prav zaradi tega je prva letpšnja telovadna akademija TD Mladosti naletela na večje zanimanje pri občinstvu, kar je pripomoglo do trikrat polne dvorane mestnega gleda- lišča, kjer se je vršila akademija. Prvič in drugič je bila izvedena za šole, tre- tjič 20. t. m. z\'ečer pa za občinstvo. Običajno gledamo v takšnih akade- mijah zgoščen prikaz dela telovadnega društva, skratka telovadna akademija naj bi bila od časa do časa opravljeni »Izpit« društev pred občinstvom. Prav lahko trdimo, da je bil tokratni »iz- pit« TD Mladosti prav uspešen. Dru- štvo je hotelo « to akademijo prika- zati predvsem masovnost in mu je to s tem, da je nastopilo preko 150 fiz- kultumikov in fizkultumic v 17 točkah, prav dobro usp>elo. Nastopilo je 8 pio- nirskih in 9 mladinskih oddelkov. Od- sotnost članskih vrst je razumljiva, ker društvo dejansko teh sploh nima. To je posledica tega, da se je moralo v društvu pred enim ali dvema letoma pričeti z delom popolnoma znova, to se pravi s pionirskimi oddelki, ki bodo v poznejših letih predstavljali trden mladinski in članski kader društva. Pravilnost takega dela smo videli že na tej akademiji in sicer so mladinci, ki so nastopili na bradlji, s prestopom iz pioninskega oddelka v mladinskega izpopolnili vrzeli, ki so sicer še, a jih je vedno manj. — Akademija je tudi pokazala, da razpolaga društvo z no- vim, mladim vodniškim kadrom, ki je v veliki meri jamstvo za uspeh. Pred- njačita tu fizkultuma učitelja Gizela Zavadlalova in Valjko Bedrač, ki sta pokazala s svojimi sestavami in oddelki največ; izkazali pa so se tudi oddelki novih vodnikov tov. Arsenjuk, EČedin In Krajnčlčeve. Pohvaliti pa je potre- bno posebno mladinko Dobnikovo, ki je pokazala mnogo smisla in samostoj- nosti kot vodnica pionirskega oddelka. Akademija nam torej le daje upanje, da je v Ptuju vsaj splošna telesna vzgoja, ki bi jo naj gojilo TD Mladost, na trdnih temeljih, in da bo v prihod- njih letih, ko si pridobi društvo še članske vrste in bolj izvežba telovadce, moglo nadaljevati telovadno tradicijo Ptuja, kar bo predpogoj, da se fizkul- tura v Ptuju premakne z mrtve točke. Prvi del sporeda akademije je obse- gal predvsem pionirske oddelke. Vaje so bile v glavnem izvajane dobro, ta- ko živahna »kola« mlajših pionirjev in pionirk, pionirske »vaje s palicami« in preskoki čez kozo. »Vaja s cvetnimi loki«, ki jo je sestavila Zavadlalova, je pokazala pri pionirkah, ki so jo Iz- vajale, že mnogo smisla za ritem. Dob- nikova je dobro uvežbala pionirke v »vajah na konju«, Arsenjukovi pionirji pa so prikazali zabavno igro »štafeta«. V talni vadbi je oddelek mladink poka- zal, kako se pripravlja na tekmovanje v vajah na orodju v II. in III. razredu. Ugajali so tudi preskoki čez mizo mla- dincev In mladinke na dvovišinski bradlji z vajami, ki jih je sestavila Ku- harjeva. — V drugem delu akademije so nastopili predvsem mladinski oddel- ki z vajami, ki sta jih zelo dobro se- stavila in pripravila Zavadlalova in Bedrač. Tri vrste mladincev so poka- zale solidno znanje v prosti vaji. talni telovadbi in vajah na bradlji. Prav tako so pokazale sestave Zavadlalove. ki so jih sestavljale mladinke, mnogo ljubko- sti in ritmike, tako »vaje z žogicami-?, »veseli ples« In »vaje z obroči«, ki so bile med najboljšimi točkami. Naj- kvalitetnejša je bila brez dvoma zadnja točka vaje pionirk »Igrajmo se«, ki jo je sestavila Zavadlalova in z njo do- segla na republiškem in državnem prvenstvu prvo mesto v skupini pionirk. (m. k.) Člani sindikalne podružnice MT^O Maribor na obisku sindikalne podružnice OLO. Ptuj Mnogo fe bilo govora in želja na se- stankih OSS Ptuj o zbliževanju naših sindikalnih podružnic s pbdružnicOmi ostalih okrajev v Sloveniji. Prva fe ta korak storila sindikalna po- družnica OLO Ptuj, ki je v okviru tek- movanja na čast JO. obletnice OF pova- bila člane sindikalne podružnice MLO Maribor na obisk v Ptuj. Obiska v ne- deljo, 22. aprila t /., se je udeležilo pri- bližno 40 članov. Po sprejemu, ki je bit pred komitejem OLO, so jih funkcionarji odvedli v dvorano Okrajnega gradbenega podjetja, kjer se je med drugim vršit tudi dvoboj v ping-pongu ter šahu na 6 deskah. V ping-pongu so pripravili ve- selo presenečenje ptujski igralci: Brano Ravnikar. Boris Urbančič in Valerijan Bedrač, ki so nepričakovano premagali goste 8 6:4. V šahu, ki se je igral dvo- krožno, so domači izgubili z 8:4, Za Ptuj so dobili tov. Štucl 2 točki. Pod- krajšek in Blagovič pa po 1 točko. Poraz je bil opravičljiv zaradi odsotnosti ne- katerih boljših igralcev. Po obeda in ogledu mesta fe bil sku- pen izlet v vinogradniško zadrugo Gorce- Dežno, kjer jih je prav prijazno sprejel predsednik zadruge. Obrazložil jim fe nastanek zadruPe, r*»ičin obdelovanja ter perspektive v bližnji bodočnosti. Nato $o fih člani zadruge pogostili. teleti bi bilo več takih obiskov po- sebno na fizkulturnem polju. B. S. Kaj obeta ptujska prvomajska pri- reditev v Ljudskem vrtu? Delavski praznik, ki so ga delavci v prejšnjih ft- sih ponekod skrivoma prainovali, pomeni dane« dan sploine sprostitve smeha in plesa. Mestni od- bor OF pripravlja za t. maj veliko kulturno in veselično prireditev v Ljudskem vrtu. Ce stopi«, v prijetni in prelepi Ljudski vrt. vidii, kako pri- pravljajo prireditev. Delavcem daje nasvete tOT. Zorčii Franček \sl se trudijo, da bi bili ljudje na 1. maj res zadovoljni. Pravijo, da so najboljše prireditve, ki jih vodi ilan OF in MLO tov, Zor- Povprašajmo nekoliko njegove sodelavce tn po ovinkih celo njega samega, kako in kaj bo letos pripravljeno za praznovanje 1. maja. Prvomajsko prireditev zae šel za Jo-; zetom, zaradi Anice, ki je tudi šla vi gozdove, zaradi nas vseh, ki smo dajalij partizanom hrano in streho. Lani na-^ samo veliko noč so prišli ponj. Dva- krat sem ga obiskala v zaporu. Joj, kakšen je bil! Tepli in mučili so ga. A ničesar ni izdal. Ko sem prišla tretjič, so dejali, da je umrl. Ubili so ga, ubili!« Mati si je s predpasnikom segla v ^Jči in se spustila na klop ob oknu. »In kje sta Jože in Tevž? Kje je Anica?•< je vprašal Ivan s stisnjenim gla.som. «Jože je se nekje na Dolenjskem.« Mati si je obrisala oči. »Prejšnji teden je bil doma na dopustu. Povpraševal je /PO tebi.« Materi so že gorele oči. »Da ^i ga videl! Oficir je postal. Dvakrat ie bil ranjen, a še ne mara iz vojske. Novo uniformo ima.« »In Tevi?« je \-prašal Ivan še z več- jo tesnobo. »Tudi on se je izkazal. Sprva je bil ^sak mesec v vasi, čeprav so mu na- stavljali pasti Potem pa je odšel s svo- jo četo proti Trstu Tam je padel.« V sobi je zavladala tišina. Mati je mislila na svojega najstarej- šega sina, njen najmlajši sin pa je iskal sam sebe. V njem se je mešala žalost z nekir>n drugim, še nedoločnim ču- stvom. »Pa Anica?« je čez čas dahnil komaj slišno. »Dela v okrajnem odboru. V nedeljo je govorila na našem mitingu. Lepo je govorila. Domov je prišla samo za pol ure. Hodi od vasi do vasi, organi- zira, svetuje, razlaga. Vse ve, vse zmo- re. Ne boš je spoznal.« Ivan je imel samo še eno vprašanje, S težavo ga je iztrgal iz sebe. »In Zora?« Mati pa je govorila dalje o svoji hčerki, kakor da je preslišala sinovo vpfašanje. Ivan ga je moral ponoviti. »Ali je bila Zora do konca v nemški službi?« je še dodal. »Saj ni bila v nemški službi!« ga je mati ostro zavrnila. »Zora je bila od začetka do konca v naši službi. Izročala je našini načrte bunkerjev in stražar- nic. Skrbela je za zvezo rrted mestom in gozdovi. Službo je pustila šele, ko so jo naši odpoklical!.« »Kje je zdaj?« »Mesec dni pred koncem so jo ujeli. Morda iivi, morda tudi ne. Anica ti bo povedala, kaj je Zora napravila za našo vojsko, za nas. Hrabro dekle.« Mati je poiskala sinovo roko, ki je le- žala brea .noči na mizi. Položila je na- njo s\'ojo zgarano, toda toplo dlan. -•'Mnogi, ki so jih proglasili za mrtve,« je nadaljevala tolažeče, »se vračajo. Ce je pa ne bo, boš moral preboleti. V tej vojni je moral, vsakdo nekaj dati. Tega ne pozabi, Ivan!« ivan je molčal. Ne samo zaradi ža- losti nad očetom, bratom in nevesto, marveč predvsem zaradi sebe, ki se je na poti domov zdel sam sebi mučenik, naravnost junak, zdaj pa je spoznal, kako je v resnici beden in majhen. »Ivan, kaj si pa ti storil za našo reč?« je mati fez čas pretrgala mučno.tišino. Sin se je zdrznil. Tako torej! Med- tem ko sta se Jože in Tevž borila z orožjem v rokah, ko je celo Anica od- šla v gozdove in sta oče in mati pod- pirala partizane, Zora pa opravljala ne- varno obveščevalno službo, je on — mlad, zdrav in močan — obdeloval po- lja okupirane Srbije in mlatil pšenico, s katero so Nemci hranili svojo vojsko. Medtem ko ... »Ali si ostal do konca v vasi?« je mati še vprašala, ko sin ni takoj odgo- voril. »Do ,.. konca,^ je Ivan odgovoril pre- trgano. »Drugače ni bilo mogoče. Par- tizani so bili daleč.« Ob čudno vprašujočem materinem pogledu je stežka našel besede, s kate- rimi je skušal naslikati, kako nemogo- če je bilo v tistem kraju kakršno koli delo za partizane. Toda čim dalje je govoril, tem jasneje je čutil, kako ja- lovi so njegovi izgovori. Sredi pripo- vedovanja, ki je prehajalo bolj v zago- vor, je umolknil. Cemu naj govori da- lje? Razočaranja, ki je legalo v mate- rine oči, ne more pregnati nobena nje- gova beseda. Nanj je bila mati od nekdaj ponosna, odslej pa bo njegovo ime poslednje v domači hiši in v ma- terinem srcu. Med mater in sina je legel dolg, te- žak molk. Nova ladja na Ohridskem jezeru Ohrid, 25 aprila V Ohridsko jezero so spu.stili novo ladjo, ki jo je zgradila ladjedelnica »Biljana« v Ohridu za pot- niški jezerski promet Podjetje .se je za- vei.alo, da bo do 1 maja ladjo obnovilo in moderniziralo, v prvomajskem tek- movanju pa je to svojo obveznost Iz- polnilo pred rokom. stran 4 ►PTUJSKI 1 E'^' - K«! Ptuj, 26. aprila 1951 Kamorkoli prideš Gost: »Gostilničar, dajte mi liter do- brega vina!« Gostilničar: »Ali sem Vam dal kdaj slabega?« Go6t: »Za Vas je seveda dobro, če je v njem tudi dosti vode, meni pa ni, da bi plačal vodo po 170 ali 180 dinarjev.« Arnuš Štefan iz Klcarja in vandalizem Llza Zorko: »Kaj te je vrag zmota, da si po našem direvji plaza no veje loma?« Štefan: »Vsi pravijo, kaj je ameriški kapar najhujši škodljivec za drevje, pa sem si misla, kaj je te bojše, če jaz poterem veje kak da bi jih ameriški kapar vniča.« Ptuj — Lovrenc Predikaka, Serdinšek in Hiti- jeva so si pomagali Jože: »Kako ste se sporazumeli za trgovino z boni in druge malverzacije?« Predikaka: »Za delo smo se lahko sporazumeli Imamo slabe živce, pa nis- mo mogli prenašati tarnanja zaradi bonov, zaradi oddaje živine in drugo. Za 511.000 din koristi smo pač morali nekaj riskirati.« mo slabe živce pa nismo mogli prena- šati tarnanja zaradi bonovo, zaradi oddaje živine in drugo. Za 511.000 din koristi smo pač morali nekaj reskirati.« Jože: »Pa kako dolgo ste nameravali uganjati te svoje posle?« Serdinšek: »Dokler bi pač šlo.« Jože: »In potem?« Hiti jeva: »Na to nismo mislili. Ve- selje nad novim pohištvom, kolesom, oblekami in drugim me je pač čisto prevzelo.« Zgubljeni potniki Iz Cirkovc In Ormoža Klaneček Pepi: »Veš, da smo z zaprte-1 ga avtomobila zgubili 2 kravi obvezne: oddaje.« * Segula Franc: »Kaj boš tarnal To' ni nič. Mi smo jih že zgubili 8.« ■ Klaneček; «Pa ste jih našli?« i Segula: »Ce bi nas čakale, bi jih že j vse našli, tako pa smo vlovili samo 2, ostale pa so odšle svoja pota.« \ Zavadlalova s pionirsko vajo „lgrajmo se" na prvem mestu na prvenstvu FLRJ v akademij- skih sestavah v nedeljo se je v Ljubljani vršilo državno prvenstvo v akademijskih se- stavah, ki se ga je udeležilo 21 telo- vadnih kombinacij iz Slovenije. Srbije in Hrvatske. Udeležila se ga je tudi Gizela Zavadlalova Iz Ptuja s svojo se- stavo »Igrajmo se« v Izvedbi pionirk,, s katero je že na republiškem prven- j stvu osvojila prvo «iesto. Dosegla je,j velik uspeh s tem, da je s to vajo; dosegla v skupini pionirk prvo mesto; in 6 tem državno prvenstvo. Prisodili | so ji 91,52 točk od 100 možnih. j Kljub dobri igri poraz Petovie; proti Krimu I v nedeljo je moštvo RK Petovle od- igralo deseto prvenstveno tekmo slo- venske lige proti »Krimu« iz Ljubljane In jo izgubilo z rezultatom 4:8 (1:4). »Petovlo« je nastopil z več rezervami in nI mogel nuditi igre kot v prejšnjih tekmah. Kljub temu so Ptujčanl do- bro Igrali in bi z boljšim golmanom mogli doseči vsaj neodločen rezultat. Gole za »Petovio« so dali Pišek 2, Vihar in Toš po enega, za Krim pa Novak 4 in Levičnlk 2. Pred pičlim številom gledalcev je sodil Pellcon iz Celja. (m. k.) Namizni tenis v Ormožu v zadnjem času so tudi ormoški flz- kulturniki postali aktivnejši. Poleg vztrajnega dela pri ureditvi stadiona so aktivni tudi pri samem flzkulturnem udejstvovanju. V nedeljo, 22. apiila t. 1. sta se v Ormožu pomerili moštvi TD Mladosti iz Ptuja In domačinov v namiznem te- nisu. Zmagali 6o domačini z rezulta- tom 5:1. Ob tej priliki je bil odkrit eden redkih talentov za namizni tenis v osebi pionirja Sonaja Mladena. ki je gledalce pr^esenetil z odlično igro. Upaj- mo, da bodo Ormožani poskrbeli za to. da se bo ta mladi talent lahko še na- prej razvijal. -ec.^ Uspela kulturna prireditev v StrnišCu V okviru tekmovanja za počastitev 10. obletnice OF je gradbeno -.ndustrij- sko podjetje Slm-enije »Gradiš IMM« organiziralo veliko medjjradiliščno tek- movanje. V ta namen je uprizorila dramatska skupina gradJlšča Šoštanj, kot gost gra- dilišča Stmišče, dramo v štirih dejanjih »Via Mala«, ki je odlieno uspela. Diletantski oder gradil šča Šoštanj jc pokazal, da se z malo truda '.n zanimanja ter povezave med delavsitvom in name- ščenstvom lahko ustvari velike in lepe stvari, kot je bik to »Via Mala« Igra, ki je žela popoln uspeh pri že dokaj razvajenem občinstvu, jc bila zelo dobro naštud Tana, z lepo scenerijo, iz- govarjavo in sestavo grup Posamezni igralci so se lepo vž veli v svoje nclahke vloge kot Miklavs. Hana, Grofica in preiskovalni sodnik, pri osta- lih pa je bilo opaziti, da j m manjka odrske rutine in cnergičnosti. Mlada skupina igralcev je pokazala, kaj zmore — zato bomo prihodnjič pri- čakovali od nje še več. UŠ S A II Dvoboj ŠD Ptuj : JA v nedeljo, 29. t. m. se bo vršil v proslavo 27. aprila šahovski dvoboj med SD Ptujem in garnizijo J A iz Ptuja na 30 deskah. Dvoboj se bo vršil v Domu JA (bivši Dom OF) s pričetkom ob 8. uri. Prijave pred pričetkom pri lov. Pešlu. Dvoboj za naslov drugega šah Ista Ptuja Ker se Podkrajšek Janez zaradi obo- lelosti ne bo mogel udeležiti oblastnega prvenstva, se je pretekli teden odigral dvoboj, ki naj bi določil šahista, ki bi se nato boril s prvakom okraja Polj- čane za udeležbo na oblastnem prven- stvu. Rudolf in Toš sta odigrala štiri partije, od katerih je Toš dobil dve, Rudolf eno, ena pa se je končala ne- odločeno. ~ (m. k.) Trlno cene v Ptuju na dan 25. aprila 1951 Čebula kg 200 din, česen 300 din, špinača 80 din, solata 120 din, radič 110 din, krompir 25 din, motovileč 100 din; perutnina kom. 450 do 500 din, prekajeno meso kg 450 din, surovo ma- slo 600 din, domači sir 80 do 100 din, jajca kom. 8 do 10 din, jedilno olje li- ter 650 din, bela moka kg 170 din, rže- na moka 80 do 90 din. Trg je dobro založen In se je opa- zilo, da donašajo precej solate, šplnače In mleka. Tudi mestna ekonomija zala- ga prebivalstvo po precej nižjih cenah Obvestilo Obveščamo vse kmetovalce in druge, da lahko sprejemajo le obeljeno hlodo- vino iglavcev na žaganje (okrožnica po- verjenlštva za gozdarstvo št. 161-1951). Neobeljeno hlodovino zaradi prenašanja škodljivega mrčesa, predvsem lubadar- ja. ne bomo sprejemali. Prav tako mo- ra vsak prinesti potrdilo KLO, overov- ljeno od pov. za gozdarstvo pri OLO, da rabi 4es za svoje potrebe. Mestne obrtne delavnice, obrat žaga Vinarska zadruga v Ptuju obvešča vse člane, da se vrši redna letna skup- ščina v nedeljo, dne 29. aprila ob 8. uri v zadružnih prostorih v Ptuju. — Vstop samo proti vabilu. Udeležba čla- nov obvezna. Upravni odbor. Obvestilo Bivši skavti, planinke, gozdovniki in vsi ljubitelji narave, prijavite se takoj v novoustanovljeno organizacijo »ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE« ter zainteresirajte za prijavo tudi znan- ce in prijatelje. Iniciativni odbor bo pripravil ustanovni sestanek »Zveze ta- bornikov Slovenije« v Ptuju. Prijave sprejema vsak dan pisarna OK LMS v Ptuju. Prešernova št. 6, II. nadstropje, in sicer v času med 7. in 14. uro ter med 16. in 17. uro. Kdor nima časa za osebno prijavo, naj spo- roči svoj pristop po telefonu št. 109 in bo event, formalnosti naknadno izpolnil. Iz pisarne OK LMS — Ptuj Okrajno gledališče Ptuj Petek, 27. aprila, ob 20 un: Fran Žižek: MIKLOVA ZALA Tr nintridesetič Nepreklicno zadnjič Slavnostna pred- stava v proslavo 10 obletnice OF. V vlogi Zale gostuje prof, Janja Baukar- tova, članica Zabavnega gledališča v Mariboru. Inkaso je namenjen kot pri- spevek za gradnjo Kulturnega doma v Trstu. Nedel/a, 29. aprila, ob 15 un: VESELI TEATER, drugi prograni Devetnajstič Napovedujeta, razpravljata, pojeta in gučiila svoj prleški guč Marulek in Mat jašek. Torek, 1 maja, ob 14. uri: Slavko Dese- tak: DELAVSKI PRAZNIK, prikaz de- lavske borbe za svoj dan 1. maja v treh slikah. Predstava v okviru prvo- majske proslave OF v Ljudskem vrtu. Četrtek, 3. maja. ob 15 uri: VESELI VEČER drugi program Dvajsetič — Ob 19. uri: VESELI VEČER, drugi pro- gram Ena ndvajsetič Napovedujeta, razpravljata, pojeta in gučita Marulek in Matjašck Gostovanje v Cirkovcih v Domu kulture. Sobota, 5. maia. ob 15 uri; Dr. Alojzij Remec: MIKLAVŽKOVE VRAGOLIJE Eniaiindvajsptič Predstava za šolsko mladino v Domu kulture v Staršah — Ob 19 30: VESELI VEČER, drugi pro- gram. Dvaindvajsetič Za smeh skrbita Marulek in Matjašck. Gastov?-'e v Domu kulture v Star.5ah Oglasi ^ .in, tatu, ki ml je 19. t. m. v pošlo, -; OK MA št. 1 (pri Zavrnlku) ukradel listnico z denarjem in doku- menti, da mi vrne vsaj dokumente, denar pa obdrži. Dollnšek Franc, Pla- car 10, KLO Janeze vel. Advokat dr. Jurij Sluga je odprl od- vetniško pisarno v Ptuju, Vrazov trg št 1. Stanovanje v Mariboru menjam za enako v Ptuju. Vprašajte na Javnem tožilstvu v Ptuju, aH v Mariboru, Kneza Koclja 36 (pri Kolbl). Enodnevne piščance lahko kupite v Ptu- ju pri »Perutnini« vsako sredo In .soboto. Pasemski piščanci so po 27 dinarjev komad, mešancl pa po 25 dinarjev komad. Embalaža se zara- čuna posebej. Pohitite z nakupom. Iščem starejšo strežnico za starejšo bolehno ženo. Hrana in stanovanje v hiši. Za lažje delo plača po dogovoru. Vprašajte pri Cucek, Ptuj, Zrlnjsko- Frankopanska 10. 6-eevni radio aparat, znamke »01ym- pla, ugodno prodam. — Vprašajte v upravi lista. Prosim poštenega najditelja listnice z denarjem in dokumenti na Ime Sta- lekar Franc, drž. pos. Podlehnlk, da mi dokumente vrne, denar pa naj obdrži za nagrado. Na cesti od Ptuja do Podvinc sem na- šel aktovko. Kdor jo je izgubil naj se zgla.si v Podvlncih št. 3, pri Ambrožu Jožefu. Zahvaljujem se kolektivu Železniške de- lavnice Ptuj, MLO in MOF za čestitke' in darila za 80-letnico. Rozman Ivan, Ptuj Zahvala Vsem, ki ste ob smrti moje sestre TEREZIJE BABIC sočustvovali z menoj, jo s premill na zadnji poti v tako obilnem številu ter darovali vence in cvetje, se najlepše zalivaljujem. Posebna hvala duhovšči- ni družini Zilavec In Segula za Izkaza- no pomoč. Rogoznlca, dne 8. aprila 1951. Žalujoča sestra Marica Toš in ostalo sorodstvo. Zahvala Zahvaljujemo se vsem znancem, ki 60 darovali cvetje in spremili na zad- nji poti našega očeta, starega očeta, brata, strica, svaka In tasta FRANCA CENTRIHA Zahvaljujemo se članom sindikalne podružnice pri »Remontu« v Mariboru za Izkazano pozornost. Posebno zahvalo izrekamo prlmarlju internega oddelka ptujske bolnišnice dr. Piskernlku za Iz- kazano pomoč. Žalujoči: Mirko, sin: Marija, Ema, Lepa, Leopol- dltiK, hčci-lie, trr Ajatuio ouiruUisi v v/. Nepravilen oostonek unravnika Na upravičeno zahtevo s strani mla- dincev-abonentov menze, da se jim da kruh na bloke za zajtrk, katerega niso dobili, ker ga je zmanjkalo, jim je opoldne rekel upravnik menze, da ga ne morejo dobiti! Ko je prišlo do pojasnjevanj tn prepira, je le dovolil. Nato je šel eden izmed mladincev v pisarno menze in je zahteval pritožno^ knjigo, da bi vpisal svoje mnenje, pa, mu je upravnik ni hotel dali. Ponovno: je prišlo do konkretnega razgovora in] upravnik menze Arnejšek Emil je tegaj mladinca vrgel iz pisarne in mu ni dal- pritožne knjige. Kakor sodimo, je poslovanje menze že itak slabo. Nikdo tam ne skrbi za nas abonente. Upravnikov nečloveški odnos kaže, kakor da se abonenti tam zaradi menze in upravnike, ne pa upravnik in menza zaradi delavcev. Na zahtevo mladincev In abonentov se je ustanovila komisija, ki bo stvari razčistila In upamo, da bo tudi mehza tovarne Stmišče odslej boljše poslovala neglede na to, kaj si bo mislil o abo- nentlh upravnik —az;. Uredništvo ia iprava: Ptuj. MLO, 11 nadstropje — Telefon štev. 156 — Čekov račun pri Narodn banki Ptuj št 643-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednk Vrabl Jože — i^okopisov ae vračamo — Naročnina ld6din za leto 1951 se pla^ vnaprej. — Tiska Mariborska tiskarna. Maribor.