LADISLAU BENESCH
PRVENKA TÜRK
Grafični oddelek Narodnega muzeja v
Ljubljani hrani okoli 350 risb slikarja Ladi-
slava Benescha.
Prvo omembo, ki se nanaša na Beneschevo
slikarsko zbirko, zasledimo v Poročilu dežel-
nega muzeja Rudolfinuma v Ljubljani:' »8.
V. 1911 je deželni odbor pristal predlogu mu-
zejskega ravnateljstva, da naj se nabavijo
slike in risbe od umetnika, podpolkovnika
Lad. pl. Benescha na Dunaju. Tem potom je
dobil muzej v posest 178 akvarelov, tuševih
in drugih risb. Temu nakupu je dodal umet-
nik kot darilo muzeju še 107 pokrajinskih
slik samo iz naše Gorenjske. Vse risbe in sli-
ke kažejo izključno kranjske motive.«
Prav tako iz leta 1911 je v muzejskih ak-
tih« ohranjen duplikat pisma, ki ga je pisal
Beneschu dr. Mantuani, takratni ravnatelj
ljubljanskega muzeja. Iz pisma je razvidno,
da je Mantuani posredoval na Beneschevo
prošnjo pri deželni blagajni, da bi mu ta iz-
plačala prvi obrok v zvezi z odkupom nje-
govih risb. To sta najstarejša dokumenta o
nakupu Beneschevih risb, ki so od takrat
ostale nedotaknjene v depojih muzeja. Leta
1959 je v Narodni muzej prišel del Benesche-
vih risb kot darilo Dore Herz z Dunaja, ki
je po smrti slikarjeve hčerke Julije Benesch
dobila umetnikovo zapuščino. Del zapuščine
hrani Julija Cernivec v Ljubljani.
O Beneschu kot slikarju je bilo le malo zna-
nega. Obširnejše literature o njem in njego-
vem slikarskem delu ni, razen skopih omemb
v umetnostnih enciklopedijah in leksikonih.*
Nemški Ceh Ladislau Benesch se je rodil 10.
januarja 1845 v Slavkovu na Moravskem. Po-
svetil se je vojaškemu poklicu, ki ga je opra-
vljal do leta 1909, ko so ga upokojili kot pod-
polkovnika ai^ierskega oddelka cesarsko-kra-
Ijeve garde na Dunaju, kjer je umrl leta
1922.
Najstarejša risba v njegovi slikarski zapu-
ščini je datirana z letnico 1861. Že kot 16-
letni kadet ja narisal vojaško čuvajnico pri
smodniškem stolpu v Celju. Risba je dokaz,
da je Benescha zelo zgodaj pritegnilo upo-
dabljanje okolja. V vojaško-zgodovinski knji-
gi 17. pešpolka^ zasledujemo Beneschevo ime
od leta 1866 do 1887. Kot 21-letni podoficir
se je udeležil bitke pri Custozzi in prejel pr-
vo in poslednje odlikovanje — srebrni kri-
žec za hrabrost.'^
Kot vojak je Benesch prišel v neposreden
stik z našimi kraji. Na vsakoletnih vojaških
vajah polka od Trsta preko Goriške, Notra-
njske, Gorenjske in Koroške je spoznal in
občudoval lepoto teh krajev, h katerim se je
vračal tudi pozneje, ko ga je vojaška služba
ločila od njih. Benesch ni spoznaval samo na-
še kraje, temveč tudi naše ljudi in navezsal z
njimi prijateljske stike.
Leta 1869 je nastala Benescheva risba sta-
re Ljubljane ob stolnici (slika 1). V ozadju
se dviga ljubljanski grad. Pogled na stolnico
zakriva skupina hiš, ki danes ne stoje več,
razen semenišča, škofije in Pogačarjevega
trga. Na sliki je dobro viden stari ljubljanski
špital, ki je bil ob potresu porušen in so
namesto njega sezidali današnjo Kresijo. Ris-
ba je narisana s svinčnikom in prevlečena z
vodeno barvo. Poslopja so rahlo obrisana, ob-
režje Ljubljanice je le nakazano in nedovrše-
Sl. 1. L. Benesch: Predel
stare Ljubljane ob stolnici
(Narodni muzej v Ljubljani)
no
no. Slikar se bori s perspektivo, pomaga si
7. očiščem. Risba je topografsko zanimiv do-
kument, a brez umetniške vrednosti. V ski-
cirki iz leta 1871 je Benesch že nakazal svo-
jo bodočo slikarsko smer, da se bo posvetil
krajini, predvsem upodabljanju gorskega
sveta. Njegova skicirka je polna skic, štu-
dij in beležk s potovanja. Sveže učinkujejo
njegovi prosojni akvareli, ki kažejo pogle-
de na dolino Save s Šmarne gore, pogled na
Stol iz Radovljice in na Mangart z Belopeš-
kih jezer. Z veliko marljivostjo zboljšuje
znanje risarske tehnike, kar kaže natančno
izrisano hribovje okrog Ljubljanskega barja.
Leta 1874 je Benesch prestavljen v vojaš-
ko zemljepisni inštitut na Dunaj, kjer se je
mogel posvečati risanju v večji meri. Delo v
vojaško-zemljepisnem inštitutu, ki je zahte-
valo znanstveno preciznost pri izdelavi voja-
ških geografskih kart, je zapustilo sledove v
Beneschovem slikarskem delu.
Benesch je kot vojaški kartograf ponovno
obiskal naše kraje. Skicirka iz let 1875 in
1876 je polna motivov z naše Gorenjske. Go-
tovo se je Benesch pri kartografskem delu
seznanil s takratnim kustosom ljubljanskega
muzeja Karlom Dežmanom. To znanstvo je
imelo v Beneschevem delu in življenju glo-
boke posledice. Postal je Dežmanov sodela-
vec, prijatelj in sorodnik. Leta 1879 se je
Eenesch oženil z Dežmanovo nečakinjo Ju-
lijo Paeuer, hčerko Dežmanove sestre Mari-
je, poročene s priseljenim Tirolcem Karlom
Jernejem Pauerjem.'
Se istega leta je bil Benesch prestavljen
na Ogrsko v Güns, (Köszeg), kjer je službo-
val kot učitelj risanja na nižji vojaški šoli.
Zaradi ženinega velikega domotožja sta vsa-
ko leto obiskala njeno ožjo domovino in do-
stikrat preživljala počitnice v Podkorenu v
družbi z Dežmanom.' Benescheva skicirka iz
leta 1879 postaja prava beležnica umetnika
turista, v katero si je s svinčnikom zabele-
žil polno trenutnih popotnih vtisov. Upodo-
bil je poleg številnih motivov iz Podkorena
tudi pogorje Triglava in Jalovca. Vse je ri-
sano z natančnostjo rojenega realista, lini-
ja risbe je trda in sklenjena, krajina vedno
obdrži geografske značilnosti.
DEŽMANOV SODELAVEC
Dežman je spoznal Benescheve slikarske
oziroma risarske sposobnosti in ga kmalu
pritegnil k svojemu delu. Pod Dežmanovim
vodstvom so se leta 1878 začela arheološka
izkopavanja pri Vačah. Skupno s Hochstät-
ter jem, ravnateljem prirodoslovno-zgodovin-
skega muzeja na Dunaju, je Dežman spisal
obširno znanstveno razpravo o prazgodovin-
ski naselitvi in grobiščih na Kranjskem, ilu-
■itriral jo je med drugimi tudi Benesch. Na-
risal je vse izkopane predmete in teren, kjer
so se opravljala izkopavanja. Eksaktnost ris-
be je zahtevala odlično obvaladanje risar-
ske tehnike. Poleg zemljevida in načrta iz-
kopavanj je Benesch narisal pogled na gro-
bišče pri Kleniku v bližini Vač. Podoben mo-
tiv je umetnik uporabil za veliko oljno sliko, ki
jo hrani Narodni muzej v Ljubljani.^ V Dež-
manovem vodiču kranjskega deželnega mu-
zeja Rudolfinuma^ beremo na strani 39. na-
slednji odstavek: «Oljno sliko, ki predstavlja
največje grobišče na Slemškovem hribu, je
upodobil cesarsko kraljevi konjeniški stot-
nik Lasslo Benesch in jo poklonil muzeju.«
Slikarjeva signatura z letnico 1883 govo-
ri, da je slika nastala nekaj let po izkopava-
njih. Očitno gre za fantazijsko podobo. Umet-
no skonstruirano gomilo na sprednjem robu
slike, sestavljajo lepo razvrščene cele poso-
de, ki jih pri izkopavanjih le redkokdaj naj-
dejo. Grobišče je le del krajine, na kateri
je glavni poudarek.
Krajina je realistično upodobljena, toda
slikar j evo občutje do prirode je ostalo de-
loma romantično.
V referatu, ki ga je Benesch imel v društ-
vu »Prijateljev umetnosti« na Dunaju,* ome-
nja ilustrativno delo za Dežmanovo publika-
cijo v naslednjem odstavku: »Narisal sem
okoli 150 izkopanih predmetov. To sem sto-
ril v čast gospodu Dežmanu, predvsem pa na
ljubo izkopaninam. Najdbe sem dobil v ta-
kem stanju, kot so jih izkopali. Obdane so
bile več ali manj s prstjo. Skrbno sem pre-
iskal peščeno gručo in iz nje izluščil pet
centimetrov veliko figurico. Predstavljala je
prazgodovinskega vojaka, izrezljanega iz ro-
ževine. Iz druge gruče sem izločil posamez-
ne roževinaste obroče, ki so tvorili 20 cm ve-
liko fibulo. Ta dva predmeta spadata poleg
znamenite situle v kranjskem deželnem mu-
zeju k najznamenitejšim prazgodovinskim
najdbam.« Benesch ni gledal izkopanin z oč-
mi hladnega risarja. Zavedal se je, kakšno
kulturno vrednost imajo ti mali nebogljeni
predmeti. V njem se je porajal občutek, da
jih reši nadaljnega propada.
KRAJINARSKI SLIKAR
Na Ogrskem so nastale številne Benesche-
ve risbe in akvareli s pogledi na gradove in
razvaline. Mnogo teh slik hrani Nacionalna
galerija v Budimpešti.*
Benesch je kot slikar amater ustvaril nekaj
odličnih akvarelov z motivi naših krajev še
pred svojo akademsko slikarsko izobrazbo.
Leta 1884 se je vpisal na dunajsko slikar-
sko akademijo in postal Lichtenfelsov učenec.
Lichtenfels je poučeval krajinarsko slikarst-
vo.'" Upodabljal je predvsem heroično kraji-
111
no (skale, slapove) z mnogimi detajli v ra-
zličnih tehnikah: v olju, temperi, akvarelu,
pastelu, kombinirano s perorisbo. Njegove
oljne barve so meglene, akvareli zelo mikav-
ni, čisti in jasni. Posebno cenjene so bile
umetnikove perorisbe. Lichtenfels je sodelo-
val kot ilustrator pri velikem enciklopedič-
nem delu Die österreichisch-ungarische Mo-
narchie in Wort und Bild. V zvezku Krain je
samo ena Lichtenfelsova reprodukcija, ki
kaže slap Peričnik v dolini Vrat. Toda ta sko-
pa reprodukcija, ki ji je kliše odvzel vso izraz-
no samohotnost, ne zadostuje, da bi ugotovili,
v kolikšni meri je učitelj vplival na svojega
učenca.
Vsi realisiti, tako tudi Lichtenfels in Be-
nesch, so gojili trdo risbo. Benesch ni nikoli
opustil pri svojem slikarskem stilu šolske
ekskluzivne črte akademskega risanja. Med-
tem ko je pri Lichtenfelsu poudarek na he-
roični krajini, se ta pri Beneschu umakne po-
ljubnim izrezom iz narave. Beneschovi akva-
reli so prava reportažna študija s potovanja
po naši Gorenjski. Nizajo se številni kraji,
ki jih je Benesch obiskal kot turist: Planica,
Rateče, Kranjska gora, Kropa, Kamna gorica
in neštetokrat njegov omiljeni Podkoren (sli-
ka 2), od koder je Benesch prinesel izredno
mnogo akvarelov in risb s tušem. Vsakolet-
ne počitnice na Gorenjskem so umetniku po-
menile pravo ekskurzijo v krajinsko repor-
tažo. Beneschevo zanimanje je izključno na-
menjeno krajini, ki jo upodablja z neomeje-
Sl. 2. L. Benesch: Podkoren (Narodni muzej v Ljubljani)
nim instinktom za realnost. Glede dosledno-
sti moramo dati njegovim slikam prednost
pred marsikatero umetniško podobo.
Po naših planinah je Benesch izdelal mno-
žico slik in risb. V njih se razodeva, da jih
je naslikal z interesom znanstvenika in razi-
skovalca. Med oljnimi podobami je na prvem
mestu omeniti triglavski vrh. Podoba Trigla-
va je ena najbolj znanih Beneschevih slik,
saj je bila neštetokrat reproducirana v Pla-
ninskih vestnikih.'2
Koliko laže je bilo Beneschu slikati naše
planine, kot pred dvema desetletjema Pern-
hartu. Sedaj so bile speljane številne planin-
ske poti, ki so omogočale varnejši dostop na
gorske vrhove. Ustanovljena so bila planin-
ska društva, ki so postavljala planinske ko-
če." Dežmanu kot soustanovitelju nemškega
planinskega društva na Kranjskem ni bilo
težko navdušiti Benescha za naše planinske
vršake, saj je moral nekoč kot kartograf pre-
magati marsikatero gorsko vzpetino.
Benescheva podoba Triglava je nastala po
vsej verjetnosti po otvoritvi Dežmanove ko-
če, kar sklepamo po akvarelni sliki, kjer je
poleg Triglava upodobljena tudi koča.'* Tri-
glav je upodobljen s severovzhodne strani. V
ospredju je mogočno skalovje, ki učinkuje
na gledalca nekoliko nenaravno. V ozadju je
triglavski vrh, obdan z ledenikom od vrha
do vznožja Dežmanove, danes Staničeve ko-
če. Triglavski ledenik se je od takrat pa do
danes močno spremenil, zato pomeni Bene-
scheva podoba Triglava dragocen dokument
glaciologiji.'ä
Čeprav se Benesch v svojem slikarstvu dr-
ži treznega poročanja in dokumentiranja,
vendar so njegove krajine osvobojene topo-
grafske trdote, polne so realističnega smisla,
ki ne sega preko gole obnovitve realnosti.
Umetnika so bolj privlačevale značilnosti gor-
ske krajine kot pa sami umetniški problemi.
Njegov namen je, da poda predvsem vtis na-
ravne resničnosti. Gorenjska krajina je Be-
neschu bila neizčrpen vir vedno novih moti-
vov, gorenjska kmečka hiša je postala umet-
niku hvaležen objekt upodabljanja. Benesche-
vi akvareli so polni zanimivih motivov v
smislu meščanskega popotnika in obiskoval-
ca. Prav zaradi teh odlik je umetnik uporabil
iste motive za ilustracije potopisnih knjig.
Skice, ki jih je Benesch izdelal po naših kra-
jih, so mu služile kot predloga za oljne po-
dobe. Tako je nastala oljna slika z motivom
Tržiča (slika 3), ki je bila last cesarja Franca
Jožefa,'* pa tudi sicer je cesarska dvojica
imela nekaj Beneschevih akvarelov z moti-
vi Štajerske in Hercegovine.^ Benesch je nam-
reč po letu 1887 prešel k cesarski gardi in
odslej je bil ozko povezan z življenjem dunaj-
skega dvora.
112
SI. 3. L. Benesch: Tržič (Na-
rodni muzej v Ljubljani)
KOPIST FRESK IN RESTAVRATOR OLJNIH SLIK
Leta 1887 je Benesch ponovno na dopustu
v Ljubljani. Tedaj je sprejel Dežmanovo po-
vabilo, da si skupaj oglodata novo odkrite
freske na turjaškem gradu. Grad sta obiska-
la z namenom, da bi Benesch napravil kopije
fresk. Svoje delo na gradu je Benesch izčrp-
no opisal v referatu »Turjaški grad na Kra-
njskem«, ki ga je imel v društvu »österrei-
chischer Kunstfreund« leta 1913 na Dimaju."
Benesch je v risbah posnel zelo shemati-
čen obris fresk. Narisal jih je kot akvarelno
risbo v zmanjšanem merilu. Pri kopiranju si
je Benesch zastavil vprašanja, kdo naj bi na-
slikal te freske. Pomislil je na beljaškega
mojstra, katerega signaturo je našel v cerkvi
sv. Nikolaja v bližini Turjaka. Svoje odkritje
je Benesch sporočil Centralni komisiji na Du-
naj, katere član je bil od leta 1885. Benesch
pravi v referatu: »To je bilo prvo poročilo o
tem za umetnost na Kranjskem tako pomem-
bnem umetniku.«
Benesch je večji del časa porabil za kopi-
ranje fresk, a je kljub temu uspel naslikati
nekaj akvarelov z motivi gradu. Upodobil
je turjaški grad, velik Auerspergov grb z
vzhodnega stolpa gradu, grajska vrata, graj-
sko dvorišče in vhod v kapelo. Risbo, ki je
predstavljala turjaški grad, je Benesch po-
klonil graščaku Leonu Auerspergu. Prav to
je grof uporabil kot vinjeto na pisemskem
papirju. Na Auespergovo željo je Benesch
naslikal veliko akvarelno sliko grajskega por-
tala in grajskega dvorišča. Ker slikar ni ho-
tel sprejeti denarne odškodnine, mu je grof
podaril nekaj starih slik. Benesch je name-
noma izbral dve najbolj poškodovani, ki sta
bili potrebni restavratorstva." Iz referata
spoznamo Benescha tudi kot restavratorja.
To nas prav nič ne čudi, saj omenja Bene-
schovo restavratorsko dejavnost tudi Dež-
man v svojem vodiču po zbirkah kranjske-
ga deželnega muzeja.*^
DOPISNIK CENTRALNE KOMISIJE
Centralna komisija je delovala v avstro-
ogrskih deželah od srede 19. stoletja kot vr-
hovni organ spomeniškega varstva. Njena os-
novna naloga je bila, da je širila zanimanje
za raziskovanje in ohranjanje stavbnih spo-
menikov. V ta namen je imela po deželah
bivše avstroogrske monarhije svoje konserva-
torje in dopisnike, ki so v glasilu komisije
objavljali svoja odkritja in dognanja o do-
slej še neznanih spomenikih."
Dežman je kot osrednja osebnost Centralne
komisije na Kranjskem pritegnil v krog nje-
nih sodelavcev tudi Benescha.^* Pri Beneschu
ne moremo govoriti o znanstvenem udejstvo-
vanju na tem področju. Njegova opažanja
so nastale mimogrede. O svojih slučajnih od-
kritjih pripoveduje umetnik v omenjenem re-
feratu. Beneschevo poznavanje umetnosti in
pravilen odnos do umetnin so bili pogoji, da
je postal dopisnik Centralne komisije. V gla-
silu komisije zasledimo leta 1889 številne Be-
nescheve članke. To so sporočila o freskah
v različnih krajnskih cerkvah.^' Posebno za-
nimivo je Beneschevo poročilo o ;slika>rju
fresk na Visokem pod Kureščkom, kjer je
na votivni sliki na zunanjščini cerkve odkril
razločno napisane besede: »malar von Vil-
lach, purger zu Laybach.«š2 Benesch je sig-
naturo beljaškega mojstra prerisal v svojo
skicirko.^ä Danes signatura in votivna slika
113
nista več ohranjeni, zato je Beneschovo poro-
čilo in skica omenjenega podpisa toliko večje
dokumentarne vrednosti.
V stari župni cerkvi na Bledu, ki je bila
v zelo slabem stanju in že takrat pripravlje-
na, da jo porušijo, je Benesch našel freske,
ki so bile deloma pod beležem.^' Med njego-
vimi odtisi klišejev^'' je ohranjena risba blej-
ske freske, ki prikazuje prihod Treh kraljev.
Benesch je s šolsko natančnostjo prerisal
najmanjšo figuro in nam tako ohranil ikono-
grafske posebnosti, ki so na ohranjeni foto-
grafiji iste freske že delno zabrisane (slika
4),^' Pri Beneschu ne gre za kopiranje fresk
v današnjem smislu, temveč le za risbe po
freskah, zato je umetnik posnel le shemati-
čen obris figure in celotni prizor.
Risbo stiliriziranega rastlinskega oma-
menta radovljiških fresk, nam je Benesch
prav tako ohranil v svoji slikarski zapuščini.
Benescheve dokumentarne risbe fresk so bile
toliko bolj dragocene, ker je bila fotografija
šele v povojih. Načrti in risbe, ki so služile
spomeniškemu varstvu kot dokument, so mo-
Sl. 4. Benescheva risba freske iz stare župne cerkve
na Bledu (Narodni muzej v Ljubljani)
rale dati čim bolj zvesto podobo spomenika
v tedanjem stanju. Tem zahtevam je ustre-
zalo tudi Beneschevo risanje fresk na turja-
škem gradu.
ZBIRATELJ UMETNIN
Na pogostih popotovanjih po našem pode-
želju, posebno po številnih obiskih v naših
podeželskih cerkvah, si je Benesch zbral šte-
vilne umetnine.
Ce prelistamo inventarne knjige Narodne-
ga muzeja v Ljubljani vse od leta 1899 na-
prej, najdemo skoraj na vsaki strani Bene-
schevo ime, ki je številne predmete muzeju
daroval ali prodal. Veliko je predmetov umet-
noobrtnega značaja, kot npr.: gotski ključi,
tolkala, starinske ure, bronaste svetilke, ka-
dilnice, izvesni obrtniški ščiti itd.
Druga skupina obsega gorenjske vezenine,
kot vezene platnene prte in čipkaste prevleke
za blazine. Veliko Beneschevo zbirko kranj-
skih vezenin je kupila Franja Tavčarjeva, že-
na pisatelja Ivana Tavčarja.^"
V inventarni knjigi leta 1896 je omenjen
nakup šestih Beneschevih risb kranjskih ve-
zenih vzorcev, ki jih je risal po originalih z
Ciorenjskega. Prav tako je muzej Rudolfinum
leta 1903 kupil Beneschevo zbirko Jesenkovih
risb, ki so predstavljale osnutke ključavni-
čarskih del tega škofjeloškega umetnika in
obrtnika druge polovice 18. stoletja.
Benesch je uporabil risbe vezenin in umet-
noobrtnih predmetov kot vinjete v začetnih
ali zaključnih poglavjih neizdane potopisne
knjige »Bilder aus Krain II«, ki je bila op-
remljena z njegovimi ilustracijami.^^
Omeniti moramo veliko Beneschovo zbirko
svetil, ki jo je podaril dvorni cesarski zbir-
ki starin na Dunaju. O svetilih je Benesch
leta 1905 napisal knjigo-' ter bil deležen vse-
stranske pohvale v dnevnem in strokovnem
časopis j U.2* V reklamnem prospektu.^s ki je
bil izdan za Beneschevo knjigo »Das Beleuch-
tungswesen«, so objavljena mnenja številnih
strokovnjakov.
V imenu založništva SchroU je bila zapisa-
na naslednja pohvala: »Avtor predloženega
dela je zbral z občudujočo marljivostjo v
dolgoletni zbiralni in znanstveni dejavnosti
zanimivo zbirko, ki je pritegnila tako znan-
stvenike kot laike. Ta zbirka obsega vse pri-
prave svetilništva preteklega časa v impo-
zantnem številu 1206 kosov, in knjiga, ki je
pravkar izšla, podaja poučno razlago te zbir-
ke. Z neutrudljivo prizadevnostjo, spretnost-
jo in ljubečo predanostjo, s katero je ustva-
ril to zbirko, nam jo je avtor prikazal v sli-
ki in besedi in tako napravil pristopno šir-
šemu krogu. V nemškem jeziku je to edino
delo, ki obravnava svetilništvo v preteklo-
sti. »Das Beleuchtungswesen« obsega poleg
114
SI. 5. Benesch s svojo zbirko svetil (Etnografski muzej J
v Ljubljani) !
kratkega zgodovinskega uvoda in fotografije
svetil še nekaj Beneschevih ilustracij.
V čem je pomen Beneschevega zbiratelj-
skega dela? Benesch je kot dober poznavalec
umetnosti rešil številne predmete, ki bi mor-
da nekje na našem podeželju nezainteresira-
ni propadli. Tako se nam je z njegovim zbi-
ratelj stvom ohranilo dragoceno dokumentar-
no gradivo, ki priča o umetnoobrtni dejav-
nosti naše preteklosti. Pomen Beneschevega
zbirateljstva je tudi v tem, da je številne
predmete prepustil našemu muzeju. Bene-
schevo zbiranje umetnoobrtnih predmetov so-
upada s časom, ko je industrija dokončno
izpodrinila obrt s podeželja, stroj je nado-
mestil delo obrti, njeni izdelki pa se umika-
jo v muzejske zbirke.
ILUSTRATOR POTOPISNIH KNJIG
V največji meri je bilo Beneschevo slikar-
stvo namenjeno ilustraciji. Prvenstveno je
gojil krajinarsko slikarstvo, ki je imelo pro-
pagandno-dokumentarni značaj. Pokrajinska
fotografija še ni bila razvita v toliki meri,
da bi mogla izpodriniti to izrazito reportažno
slikarstvo. Benescheve risbe in akvareli, ki so
reproducirali najbolj značilne poglede naše
krajine, so bili kot nalašč prikrojeni za poto-
pisne knjige, ki jih je uvedlo šele 19. stolet-
je. Benesch je kot slikar — krajinar ustvaril
največ v 80. in v začetku 90. let. Silna sli-
karjeva marljivost je povzročila veliko pro-
duktivnost s tem pa tudi padec slikarske kva-
litete.
Konec 80. let je začelo izhajati veliko enci-
klopedično delo »Die österreichisch-ungari-
sche Monarchie in Wort und Bild« pod pokro-
viteljstvom prestolonaslednika Rudolfa. Ta
enciklopedija je obsegala 22 knjig, ki so opi-
sovale vsako izmed dežela bivše monarhije.
Opisi so zajemali pokrajinske, zgodovinske,
umetnostne, etnografske in gospodarske zna-
čilnosti posamezne dežele. Tekst so sprem-
ljale ilustracije različnih slikarjev. V zvez-
ku »Krain« iz leta 1891 zasledimo poleg do-
mačih že priznanih slikarjev kot Jurija Su-
bica in Ferda Vesela, tudi kopico tujih sli-
karjev, med njimi Benescha in njegovega
učitelja Lichtenfelsa. K pokrajinskemu opisu
Kranjske, ki ga je napisal Amand Freiherr
von Schweiger — Lerchenfeld, je Benesch
prispeval šest ilustracij s pokrajinskimi mo-
tivi Gorenjske: Blejsko jezero, Triglav s se-
verne strani, dolina Planice, Bohinjsko jeze-
ro s sv. Janezom, Ljubelj s sv. Ano in predel
ob Savi pri Jesenicah. V poglavju o slovenski
literaturi je k Prešernovemu življenjepisu in
delu dodana Benescheva ilustracija Savice.
Benesch je kot moravski rojak opremil z
ilustracijami tudi zvezek, namenjen opisu
Moravske dežele. Največje Beneschevo ilu-
strativno delo je potopisna knjiga »Bilder
aus Krain«. Prvi del te knjige ima glavni
podnaslov »Im Gebiete der Steiner Bahn« z
opisi Johana Sime in ilustracijami Ladislava
Benescha. Izdala jo je založba Ig. v. Klein-
mayer & Fed. Bamberg leta 1891 v Ljublja-
ni, v počastitev kamniške železnice, ki je ste-
kla istega leta. Knjiga »Bilder aus Krain« je
nekakšen turistični vodič. Ne smemo poza-
biti, da je to čas, ko se je širil in utrjeval
nov pogled na lepoto narave in s tem vzpo-
redno zanimanje za njo, ki je rodilo turizem.
Beneschevo slikarstvo služi manjšim umetni-
škim nalogam. Njegove ilustracije skušajo
podati čim bolj zvesto podobo kraja, toda le
v skromni meri poživljajo potopis ali tujsko-
prometni prospekt. Originali risb prvega zve-
zka »Bilder aus Krain« so izgubljeni, tako
nam preostaja presoja Beneschevih ilustracij
po hladnih, dolgočasnih lesoreznih reproduk-
cijah, ki le ponazarjajo predmet upodobit-
ve in rušijo vso izrazno moč.
Tiskarna Kleinmayer & Bamberg je iste
reprodukcije uporabila pri Stiasnyjevi zem-
Ijepisno-zgodovinski knjigi »Kamnik«, leta
1894. V predgovoru se pisatelj zahvaljuje ti-
skarni s naslednjimi besedami: »Ker dobre
slike kot učilo mnogokrat bolje služijo kakor
najboljši opisi, hvaležni moramo biti tvrdki
Ig. pl. Kleinmayer & Bamberg, da je prepu-
stila v ta namen slike iz knjige »Im Gebiete
der Steiner Bahn«.
Največ risb je Benesch pripravil za ilustra-
cije drugega dela knjige »Bilder aus Krain«.
Zakaj drugi del knjige ni izšel in kdo naj
bi mu napisal besedilo, ne vemo. Obsegala
naj bi celotno gorenjsko področje. Originale
risb in odtise klišejev drugega dela »Bilder
aus Krain« hrani Narodni muzej v Ljubljani.
Odtisi klišejev so vezani v posebni knjigi, iz
katere je razviden celotni Beneschev ilustra-
tivni osnutek. Gorenjsko je Benesch v ilustra-
tivnem oziru razdelil na deset področij: I.
115
Ljubljana in njena okolica; II. Skofja Loka
— Poljane — Železniki; III. Kranj — Tržič
— Ljubelj — Kokra; IV. Podnart — Kamna
gorica — Kropa; V. Radovljica — Lesce —
Begunje — Bled — Bohinj; VI. Javornik —
Jesenice — Karavanke; VII. Dovje — Vrata
— Krma — Kot; VIII. Kranjska gora — Pod-
koren — Martuljek — Planica; IX. Bela peč
— Rateče; X. Trbiž.
Benesch je skušal s svojimi risbami orisati
celotni značaj posameznega krajinskega pod-
ročja v geografskem, kulturno-zgodovinskem,
etnografskem in gospodarskem oziru. Goto-
vo mu je bila za zgled velika enciklopedija
>-Die österreichisch-ungarische Monarchie in
Wort und Bild«. Uporabil je tudi nekaj kra-
jinskih motivom kot Bohinj, Ljubelj in Tri-
glav, ki so bili že reproducirani v omenjeni
enciklopediji, ali pa motiv iz Tržiča, po ka-
terem je izdelal oljno sliko. V svojih risbah
je zajel najbolj značilne objekte kraja, bo-
disi da je to cerkev, grad, zanimiva hiša ali
obcestno znamenje.
V Ljubljani je upodobil motiv s franči-
škansko cerkvijo in njeno bližnjo okolico
(slika 6). Na risbi se dobro vidijo hiše na-
sproti cerkve (Bučarjeva hiša), ki so bile ob
potresu porušene. To je že druga Benescheva
risba Ljubljane pred potresom. V ljubljan-
ski okolici je narisal grad Fužine z znameni-
to Kislovo nagrobno ploščo. Pod risbo je pri-
pisal vsebino kamnite plošče s pomola gradu.
Med Beneschevimi risbami se nam je ohra-
nila podoba obrambnega stolpa s škof jeloške-
Sl. 6. L. Benesch: Ljubljana — frančiškanska cerkev z
okolico (Narodni muzej v Ljubljani)
Sl, 7. L. Benesch: Škofjeloški grad (Narodni muzej vi
v Ljubljana)
ga gradu, ki so ga dale uršulinke leta 1892
podreti (slika 7). Na isti risbi je Benesch na-
risal zahodni trakt gradu, ki je bil takrat še
zaprt z obzidjem. Danes tega obzidja ni več,
tako da je dvorišče povezano z grajskim vr-
tom.
Razvaline gradov so bile Beneschu zelo
priljubljen motiv. Ni ga zaman pritegnila ena
naj sliko vite j ših ruševin grajske arhitekture,
grad Kamen pri Begunjah. Grad je narisal
z južne strani, s katere je bil upodobljen le
redkokdaj. Do tal segajoče vrzeli v steni
gradu, ki so na sliki dobro vidne, so danes
po restavraciji zapolnjene, tako da je čar
razvaline nekoliko okrnjen.
Pred vhodom v blejski grad nam je Be-
nesch ohranil podobo majhnega, sioer nepo-
membnega stolpiča, prizidanega v 19. stolet-
ju, ki so ga odstranili pri povojni restavra-
ciji grajskega poslopja. Z Bleda nam je Be-
nesch prav tako ohranil podobo lope stare žup-
nijske cerkve, ki so jo kmalu po tej upodobit-
vi porušili. Benesch je narisal tako nekaj spo-
menikov, ki so danes porušeni ali pa so spre-
menili svojo podobo.
Benesch je kot ilustrator potopisnih knjig
moral dobro poznati življenje in delo ljudi v
naših krajih. Posebno fužinarski kraji so mu
dajali dovolj snovnih motivov. Upodobil je
številne notranjščine fužin, od Železnikov
do Savodenj in Bele peči (slika 8, 9, 10.).
Benescheve risbe gorenjske kmečke hiše,
coklarja in pastirja so zanimive v etnograf-
116
SI. 8. L. Benesch: Javornik
— stari plavž (Narodni mu-
zej v Ljubljani)
skem oziru. Posebno dragocen dokument et-
nografiji predstavlja podoba bohinjskega čre-
dnika, katerih noše se niso ohranile in tudi
risbe teh so prav redke.
Beneschevo umetniško zanimanje je ve-
ljalo v prvi vrsti krajini. Kolikor je risal fi-
gure v krajini, so te neznatna štafaža. Po-
samezne figure, kot omenjeni risbi podkoren-
skega coklarja in bohinjskega pastirja, je
uporabil kot vinjete v zaključnih poglavjih
potopisne knjige.
Benescheve risbe so prava ; reprodukcija
objektivnega predmeta, kjer sta linija in tr-
da oblika vedno poudarjeni. Odločil se je za
lavirano perorisbo glede na reprodukcijsko
tehniko, ki je risbam odvzela precej njihove
učinkovitosti. Njegove ilustracije vplivajo na
gledalca dolgočasno in nihajo med suhim,
nezahtevnim dokumentarnim poročilom. Be-
nescheve risbe so predvsem kulturno-zgodo-
vinsko zanimive. Zaradi svoje doslednosti
kljub fotografiji niso izgubile dokumentarne
vrednosti.
Benesch je sodeloval kot ilustrator pri
številnih znanstvenih revijah in časopisih. Od
90. let naprej je bilo njegovo slikarstvo na-
menjeno ilustraciji. V >>Deutsche Illustrierte
Zeitung« (1895) je v prilogi »Über Land und
Merr« reproduciranih šest Beneschevih ilust-
racij z motivi Škocjanskih jam. Številne ris-
be s poti po kraških jamah so nastale leta
1889. Pot ga je vodila v Postojnsko jamo.
Otoško in Podgrajsko jamo. Rakovo votlino
pri Skocijanu v notranjščino tSkocijanskih
jam. Risbe so izdelane v tehniki lavirane pe-
rorisbe, akvarela in svinčnika. Prvotno so bi-
le namenjene zvezku Notranjske, potopisni
knjigi »Bilder aus Krain«. Ker se ta, kot že
rečeno, ni nadaljevala, je iste risbe uporabil v
drugih revijah s podobno vsebino.
V »Deutsche Rundschau für Geographie
und Statistik (leta 1887) je reproducirana
Benescheva risba s pogledom na Ljubljansko
barje z Rožnika. Na risbo je Benesch pripi-
sal naslov revije, ki je objavila njegovo ilu-
stracijo. Benesch omenja v svojem »turjaš-
kem referatu« tudi potovanje v Bosno in
Hercegovino, kamor je šel leta 1890 iz čisto
umetniških ciljev. Takrat so nastale številne
skice z bosanskimi motivi, ki jih je upora-
bil za ilustracije v »Zeitschrift für bildende
Kunst« (1896) v potopisnem spisu Heinricha
Noeja »Von der Save zur Adria«. Narisal je
vse kraje, ki jih je na potovanju obiskal: Po-
čitelj na Neretvi, Stolac, Vranduk, Sarajevo,
Mostar, Metkoviči. Ne manjka niti bogumil-
skih nagrobnikov, niti mošej in folklornih na-
drobnosti bosansko-hercegovske krajine.
V »Laibacher Zeitung« (leta 1907) je Be-
nesch ilustriral prilogo, posvečeno angleškemu
znanstveniku in žurnalistu Humphryju Da-
vyju, ki je med prvimi v tujini širil zanima-
Sl. 9. L. Benesch: Železniki (Narodni muzej v Ljublja-
ni)
117
SI. 10. L. Benesch: Bela peC
— fužine (Narodni muzej v
v Ljubljani)
nje za lepote naše dežele. Benesch je za ilu-
stracije te priloge uporabil neobjavljene ris-
be iz »Bilder aus Krain« — drugega dela — z
že znanimi motivi Podkorena, Razor j a, Belo-
poških jezer, Savice, Bohinjskega jezera, Tri-
glava in Stola.
»Veldes Cur Anzeiger«, neke vrste turisti-
čni prospekt iz leta 1893, ki je okrašen z vin-
jetami našega slikarja, dokazuje, da se je
Benesch ukvarjal z ilustracijo, ki je bila na-
menjena propagandi takratnega turizma. Is-
te motive kot na tem prospektu: Blejski otok,
grad. Bohinjsko jezero je uporabil kot vin-
jete na pisemskem papirju.
Benescheve risbe so kot ilustracija dospele
do širših krogov in tako prispevale svoj de-
lež popularizaciji naših krajev.
Ladislau Benesch je združil za takratni čas
tako značilen poklic oficirja in umetnika.
Službovanje v garnizijah 17. pešpolka ga je
seznanilo z našimi kraji. Stopil je v stik s tis-
tim delom našega meščanstva, ki je bilo po-
nemčeno. Kot vojaški kartograf je začel so-
delovati s kustosom deželnega kranjskega
muzeja Karlom Dežmanom, veliko kulturno
osebnostjo in obenem voditeljem nemčurstva
na Slovenskem. Dežman, ki je na Kranjskem
organiziral Nemcem ves kulturni in politični
aparat, je vanj vključil tudi Benescha ter
mu zbudil zanimanje za našo kulturno pre-
teklost. Dežmanu Benesch ni ustrezal samo
po svoji politični pripadnosti, marveč tudi
po isvoji vsestranski kulturni razglednosti,
prav tako pa je našel v njem odličnega risar-
ja slikarja.
Benesch spada kot slikar in ilustrator v
krog raziskovalcev naše preteklosti. To je fa-
za, ko se je začelo znanstveno raziskovanje
in živo zanimanje za preteklost kranjske de-
žele. To je doba delovanja dunajske Central-
ne komisije, ko sta ji bili dobrodošli vsaka
dokumentarna risba ali zapisek o starem spo-
meniku. Na Slovenskem ni imela na razpo-
lago dovolj akademsko izobraženih moči, za-
to je Benesch kot njen zastopnik, čeprav po
poklicu oficir in slikar, opravil svojo dolž-
nost nadvse koristno.
Kot slikar sodi Benesch v krog še ne obde-
lane skupine manjših avstrijskih slikarjev,
katerih pokrajinske slike izhajajo iz njiho-
vih potovanj, zanimanja za prirodo in odkri-
vanja kulturnih znamenitosti. Beneschove
risbe so nastale priložnostno kot nekak dnev-
nik, ilustracije, zapiski ali dokumenti neke
kulturne znanstvene dejavnosti. Večina nje-
govega dela pa je ostala le topografski za-
pisek, ki je bil namenjen ilustraciji potopi-
sov. Benesch ne išče v slikarstvu svojega
osebnega sloga, temveč uporabi slog krajinar-
jev, ki je formalno realističen, a v odnosu
do narave delno romantičen. V javnih na-
ročilih, predvsem pri ilustracijah, se podreja
zahtevam tedanjega okusa, zato dela po do-
ločeni splošno uporabni formuli, ki je zaradi
svoje preprostosti razumljiva in sprejemljiva
za širši krog javnosti. Naročnik — založnik
ne zahteva od slikarja drugega, kot da upo-
dobi bolj ali manj podoben posnetek resnič-
nosti. Slikarju ni do potrpežljivega umetni-
škega ustvarjanja, kolikor do obilne produ-
ktivnosti, ki je podobna današnji fotografski
produkciji. Pri tem ne smemo prezreti po-
rabo fotografije, ki se močneje uveljavi šele
konec stoletja in v veliki meri vpliva tudi na
slikarstvo. Mnoge Benescheve risbe imajo po
vsebini in nekajkrat tudi po formatu značaj
današnjih razglednic, Benesch je eden zad-
njih pomembnejših topografskih ilustrator-
jev in slikarjev pred masovno uporabo foto-
grafije. Stilna oznaka Beneschevega slikar-
stva je za nas le drugotnega pomena. Njego-
ve risbe in akvareli imajo pomen predvsem
118
zaradi svoje dokumentarnosti. V njih se nam
je ohranila podoba naših krajev konec 19.
stoletja.
Založba Kleinmayer & Bamberg je uvrsti-
la Benescha med »odlične« slikarje. Sprašu-
jemo se, ali na Slovenskem res ni bilo bolj-
ših ilustratorjev. Brata Subica, naša najbolj-
ša ilustratorja tega obdobja, sta prehitro kon-
čala svojo življensko pot. Po njuni smrti je
pri nas na področju ilustracije in v slikar-
stvu čutiti praznino, ki jo izpolnjujejo tu-
ji manj pomembni slikarji, med njimi tudi
Benesch. Prav zaradi tega je bilo Beneschevo
ime v 80. in 90. letih zelo popularno.
Benesch je poseben tip slikarja, ki se raz-
likuje od tradicionalnega umetnika na Kranj-
skem. Njemu slikarstvo ni bilo nikoli glaven
poklic, kot našim slikarjem, katerim je v dobi
meščanskega in akademskega realizma da-
jala možnost obstanka le tujina.
Benescha nismo omenjali samo kot slikarja
in ilustratorja mnogih revij in potopisnih
knjig, temveč tudi kot korespondenta Cen-
tralne komisije, zbiratelja in raziskovalca na-
še umetnosti. Benescheva vsestranska kultur-
na dejavnost nam je pojasnila njegovo sli-
karsko zapuščino v Narodnem muzeju v
Ljubljani. Svoje vojaške kariere ni zamenjal
s slikarstvom, čeprav ga je to vedno sprem-
ljalo. Benesch je kot slikar ostal amater.
Ne moremo mu odrekati slikarske nadarje-
nosti, toda žal izrabil jo je v slikarstvu, ki
je služilo manjšim umetniškim nalogam.
Njegovo slikarstvo je bilo namenjeno skrom-
nim potrebam, ki jih je narekoval čas.
Benescheve risbe nimajo pomena kot umet-
nina, so pa dragocen prispevek kulturni zgo-
dovini in topografiji.
SEZNAM KNJIG IN REVIJ Z BENESCHEVIMI
ILUSTRACIJAMI
1. Carl Deschman — Ferdinand Hocnstetter:
Prähistorische Ansiedlugen und Begräbnisstätter
in Krain, Wien 1879. — 2. Die österreichisch-unga-
rische Monarchie in Wort und Bild (zvezki, Krain,
Mähren) Wien 1891. — 3. Bilder aus Krain —
Johan Sima: Im Gebiete der Steiner Bahn, Lai-
bach 1891. — 4. BUder aus Krain — II. del (ne-
izdan). — (odtise klišejev hrani Narodni muzej,
Ljubljana). — 5. Deutsche Illustrierte Zeitung
(74 Band, ok. 1894/95) Priloga Über Land und
Meer. — 6. Deutsche Rundschau für Geographie
und Statistik XIX Jhg, Heft 1. 1896/97. — 7. Zeit-
schrift für bildende Kunst, 1896 VII, 4. Heft. —
8. Laibacher Zeitung, 4. julij 1907. — Priloga
št. 125: Den Englischen Journalisten Sir Hump-
hry Davy. — 9. Wiener Illustrierte Zeitung XV/
II (n = 40) 3/7 1887. — 10. Veldes Cur Anzeiger
leta 1893. — 11. Gartenlaube N 40. — 1890. —
Der Eiserne Berg von Schweiger — Lerchefeld,
12. Ladislau edler von Benesch: Das Beleucht-
ungswesen, Wien 1905. — 13. Kronika sloven-
skih mest, Ljubljana 1934. — dr. Rudolf Andrej- \
ka: Fidelis Terpinc, str. 174. — 14. Stiasny: Kam- |
nik, Ljubljana 1894. !
OPOMBE
1. Poročilo deželnega muzeja Rudolfinuma v
Ljubljani za leti 1911 in 1912, Ljubljana 1913,
str. 4 — Narodni muzej. — 2. Arhiv Narodnega
muzeja, fascikel 1911, akt 569. — 3. W. Schräm:
B. L. Thieme — Becker III 1909, str. 323. Enci-
klopedija likovnih umetnosti, Zagreb 1959, str.
326. — 4. Ferdinand Strobel von Ravelsberg: Ge-
schichte des K. imd K. Infanterie Regiments
Ritter von Müde Nr. 17, II Laibach 1911. — 5.
Dr Karol Capuder: Zgodovina C. in KR. pešpol-
ka št. 17, Celovec 1915, str. 157, 159. — 6. Po
ohranjenem rodovniku družine Pauer pri Juliji
Cernivec, Ljubljana. — 7. Po pripovedovanju Be-
neschevih sorodnikov v Ljubljani: Julije Cerni-
vec in KaroHne Dacar. — 8. Karel Dežman: Fü-
hrer durch das Krainische Landesmuseum Ru-
dolfinum in Laibach, 1888 str. 39, 167, 176. —
9. Predavanje podpolkovnika L. pL Benescha le-
ta 1913 »O turjaškem gradu na Kranjskem-« v
društvu österreichischer Kunstfreund« na Du-
naju. Referat je poslal z Dunaja Österr. Volks-
kunde Museum leta 1959 Narodnemu muzeju v
Ljubljani. — 10. Thieme —Becker XXIII, str. 191.
— 11. Raj ko Dožar: Slovenske planine v risbi in
sliki. Planinski vestnik 1936, str. 222. — 12. Pla-
ninski vestnik 1936, 1. 1947 — št. 9, 1. 1949 — št 3.
— 13. M. M. Debelak - Deržaj: Kronika Triglava,
Planinski vestnik 1. 1947—1949. — 14. Benescnev
akvarel z motivom Triglava in Dežmanove koče
hrani inž. Mirko Leskovšek, Ljubljana. — 15-
Pavel Kuna ver: Izpremembe okoli Triglava, Pia.
ninskl vestnik leta 1949, št. 3. — 16. Na skici je
umetnik pripisal nahajališče originala. — 17. Po-
datki iz Beneschevega referata »o turjaškem gra-
du«, v Narodnem muzeju v Ljubljani. — 18.
Karel Dežman: Führer durch das Krainische
Landes — Museum Rudolfinum in Laibach 1888,
str. 167. — 19. Rajko Ložar: Slovenska umetnost-
na zgodovina, ZUZ 1936—37. — 20. Franjo Baš:
Organizacija spomeniškega varstva v slovenski
preteklosti, Varstvo spomenikov V. 1953—54. —
21. Mittlg. der Zentralkomm. NF, XV, 1889, 267.
— 22. Dr. France Stele: Der Maler »Johannes con-
civius in Laybaco«, 900 Jahre Villach, 1960, str.
82. — 23. Benescheva skicirka iz leta 1888 v Na-
rodnem muzeju v Ljubljani. — 24. Beneschevi
odtisi Idišejev za neizdano knjigo »BUder aus
Krain« — II. del, v Narodnem muzeju v Ljub-
ljani. — 25. Na opozorilo prof. dr. F. Steleta je
motiv jezdeca, ki naznanja prihod Treh kraljev,
ikonografsko enalk motivu v Srednji vasi pri Šen-
čurju, kar opozarja, da gre za slikarja fresk, ki
sta bdla šolana v isti delavnici. — 26. Ta poda-
tek navaja Marija Dacar, hči Karla Dežnaa-
na, na hrbtni strani fotografije zakoncev Be-
nesch, kjer je zapisala kratek Beneschev življe-
njepis. Fotografijo hrani Karolina Dacar, Ljub-
ljana. — 27. Ladislau edler von Benesch: Das
Beleuchtungswesen, Wien 1905. — 28. Avtorski
izvod knji^ Das Beleuchtungswesen in reklamni
prospekt hrani Etnografski muzej v Ljubljani.
119