Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6
Ljubljana, petek, 10. februarja 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50.
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marca trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje in vsi zatirani narodi, združite se!
»ENOTNOST — je velika stvar in veliko geslo. Toda delavski stvari je potrebna enotnost marksistov, a ne enotnost marksistov s takimi, ki marksizem pačijo ali mu celo nasprotujejo.«
K vladni krizi.
Meščansko časopisje je zadnji teden polno poročil, prerokovanj in bojnih gesel. Vladni »Slovenec« hvali današnjo vlado, opozicionalno »Jutro« Pa napada Vukičevič-Koroščevo-muslimansko vlado in obljublja ljudstvu svobodo in kruha, če pride na vlado kmečko-demokratska koalicija Radiča in Pribičeviča, h kateri je pred par dnevi pristopil tudi Davidovič, ki ima za seboj en del demokratskega poslanskega kluba. Ker Marinkovičevo krilo demokratskega kluba vlado še podpira, se ta še vedno drži na krmilu in pripravlja nove manevre, da obdrži oblast v svojih rokah.
Delovno ljudstvo se ne sme dati zavarati z lepimi besedami malomeščanske opozicije Davido-viča, Radiča in Pribičeviča^ Kakor današnjo vlado poznamo po njenih delih, tako moramo tudi kmeč-ko-demokratsko opozicijo soditi po delih, dokler so bili na vladi in ne po njenih lepih- besedah, v katerih so tudi klerikalci mojstri, kadar so v opoziciji.
Velesrbska hegemonistična klika vstvarja počasi a vztrajno, takozvano četrto stranko, srbsko velekapitalistično stranko, ki naj bi podpirala in uvedla v državi vojaško fašistično diktaturo. Samo s tega vidika je mogoče pravilno oceniti in prav presoditi dogodke zadnjih dni in spoznati, kam vodijo. V doslej enotni demokratski stranki sta se formirala dva krila, močnejše z Davidovičem, predstavnikom malomeščanstva na čelu in manjše, velekapitalistično krilo Marinkoviča, predsednika beigrajske borze. In taktika obeh kril odgovarja njunim sestavom. Davidovič, malomeščan je neodločen, kolebljiv, brezprincipielen. Davidovičevci so leta in leta podpirali režim in ga konsolidirali, z njihovim sodelovanjem je bilo sprejetih nebroj protiljudskih zakonov v zadnjih letih. Obznana, zakon o zaščiti države, davčni zakoni itd., vse to je režim naprtil ljudstvu s pomočjo demokratov, ki so za par drobtinic pripravljeni podpirati vsako vlado. Danes, ko velekapital udarja tudi po malomeščanstvu in tudi po srbskemu in ko nezadovoljnost v ljudskih množicah raste, je krenil Davidovič pod pritiskom mase zopet za kratek čas »na levo«. Tabor »demokracije« oznanja, da vodi boj za parlamentarizem, proti reakciji, za koncentracijsko vlado. Toda ta boj je samo papirnat in jezični boi poslancev v parlamentu, ne pa resnični boj za demokracijo, ki je ogrožena od sil izven parlamenta. Znano in verjetno je, da »blok demokracije« ne bo dobil vlade, čeprav zbere pod svojo zastavo večino parlamenta. Že 1924. leta smo doživeli, da je takratna Davidovič-Koroščeva vlada bila čez noč vržena, čeprav je imela v parlamentu večino, Iz-venparlamentarne sile okoli »Političnega Glasnika« so od 1924. leta postale močnejše in le taka vlada in le tak parlament je v Belgradu še mogoč, ki se v vsem pokori vojaškonfašistični kliki, katere politiko sprovaja današnji Vukičevič - Koroščev režim. Vladajoča, izvenparlamentarna vojaško-faši-stična klika še trpi formalen parlament, že pa se pojavljajo glasovi, da je treba uvesti režim močne roke...
Kmečko-demokratvka^fSfi^icm jrodi sicer borbo proti današnjemu režimu, toda brez ljudstva, brez upa zmage. »Zmaga« lahko, če kapitulira’.
Delovno ljudstvo od kmečko-demokratske koalicije nima ničesar pričakovati. Menjajo se lahko osebe in tudi stranke v vladi, današnji protiljudski režim s kurzom na prehod iz prikrite v odkrito diktaturo pa bo ostal.
Niso parlamentarne kombinacije način boja za obrambo demokracije in parlamentarizma, malomeščanski »demokratski« blok ni na potu resnične borbe proti diktaturi, edina pot boja proti diktaturi je zveza delavcev in kmetov vseh narodov Jugoslavije proti politiki režima velesrbske buržuazije.
Kdo le Miadin Kostov !
Brez dvoma so znani danes že skoro vsakemu tisti znameniti članki o »Sovjetski Rusiji«, ki jih objavlja Mladen Kostov v »Jutru«. Tisti Mladen Kostov, ki je lansko leto v Ljubljani z veliko mujo izstokal, da je za zbližanje »jugoslovanskega naroda« z bolgarskim. In kakor tedaj, tako se danes prav nič manj ne muči postaviti vso »Sovjetsko Rusijo« v luč svoje izkristalizirane slepote in neumnosti v službi kapitala. Dobro mu nese.
Toda mož je pozabil na eno! — namreč: da je na svetu precej bolj brihtnih glav kot je njegova. Kajti celo važne osebnosti iz SDS so opazile, da so članki pisani tendenciozno. — To je milo rečeno. Oni so vprav odvratni.
Ali' kdo pa je pravzaprav ta gospod Mladen Kostov? Sledili smo in dobili sledeče informacije:
»Mladen Kostov — ali kakor ga vsi imenujejo ,Denja’ — je bolgarski emigrant, ki živi v Parizu. Po prepričanju je ,zem!joradnik’ in pripada grupi Bolgara Koste Todorova, znanega agenta belgraj-skih imperialistov, ki se nahaja sedaj v Ameriki zaradi propagande v korist šovinističnemu Bel-gradu. — Še pred tremi meseci je dobival Mladen Kostov mesečno 2000 francoskih frankov (okrog 4500 Din) od belgrajskega ministrstva zunanjih zadev; poleg teh pa je dobival še 2000 francoskih frankov od šefa beigrajske politične policije Žike Laziča. — Pred tremi meseci pa mu je ministrstvo zunanjih zadev plačo iz neznanih razlogov ustavilo, tako, da dobiva danes le še 2000 francoskih frankov od šefa politične policije. —
Da je prišel v Rusijo, se ima zahvaliti znani bolgarski pisateljici in levičarki Ani Karimi.«
Ta informacija pove, koliko je verjeti »poročilom« Mladena Kostova in »Jutra«, ki jih pošilja v svet kot sveto resnico.
IZ KITAJSKE.
V	tovarni »Štora« d. d, v Št. Vidu, podružnica Gameljne, delajo deiavke od 3i). januarja naprej od 6. ure zjutraj do 19. zvečer, t. j. 16 ur neprekinjeno. In to za plačo 1.50 do 2 Din na uro. Nujno prosim, obvestite takoj »Inšpekcijo deia«, da^ prepreči tako zločinstvo. Do sedaj so delale od 7. ure zjutraj do i'K ure zvečer z opoldanskim odmorom.
D. č. i. o.
P© strokovnem kongresu.
Oportunistična politika in fašistične metode birokracije vooijo v popaino razsuBo razrednih strokovnih organizacij.
Pred 30 delegati se je na pokrajinski strokovni konferenci očitno pokazalo, da smo imeli mi dekalisti prav, ko smo skozi pretekli dve leti opozarjali proletariat Slovenije, da vodi socialistična birokracija strokovne organizacije v propad in tako slabi bojevne pozicije delavstva v boju proti vedno hujši ofenzivi kapitala. Naštevali in kazali smo tudi na vzroke propadanja razrednih organizacij v želji, da se odpravijo, žal, zaman. Če smo zahtevali, da se vpošteva in izvaja sklepe tivolske konference strokovnega zedinjenja, nas je socialpatriotska birokracija psovala z »drekači« in sprovajala naprej svojo politiko diametralno nasprotno oni, sklenjeni na tivolski konferenci. Taka politika ni mogla ostati brez posledic. Kar ni uspelo režimu glavnjače, niti buržuaznim strankam, to je napravila socialpatriotska birokracija s svojim delom: vzela je širokim plastem delavstva zaupanje v razredne organizacije, kompromitirala je pred masami idejo razrednega boja. Dve leti po kongresu zedinjenja v Tivoliju, so tudi »zedinjene« strokovne organizacije tako kompromitirane v očeh delavstva, kot so bile pred tivolskim kongresom socialpatriotske. Na tivolskem kongresu pred d verni leti se je spremenilo samo ime, socialpatrio-tična politika in socialpairiotsko-fašistične metode so ostaie iste, na tem niso spremenili ničesar »ze-dinjaši« Štukelj, Sedej itd. mogli. Kar se je zgodilo 1925. leta, ni bilo zedinjenje, temveč kapitulacija. Mnoge delavce, ki nam tedaj niso mogli tega verjeti, je sedaj tok časa poučil, da smo imeli mi prav.
Pokrajinska konferenca 4. in 5. februarja je bila žalostna slika razsula razrednega strokovnega gibanja, tem žalostnejša, ker tega birokracija pri milijonskih kasah Delavske zbornice noče videti. Če bi pravila ne zahtevala, da se mora vsaj vsaki dve leti vršiti pokrajinska konferenca, bi se naj-brže niti ne vršila, ker kakih važnih predlogov za bodoče strokovno delo Strokovna komisija sploli ni pripravila. Še suha poročila in predloge praznih resolucij so delegati dobili šele na predvečer konference.
Iz poročila Strokovne komisije je razvidno, da vse strokovne organizacije nazadujejo, niti besedice pa ne najdeš v poročilu o vzrokih nazadovanja. Vsem nam je znano, da so po tivolski konferenci strokovne organizacije napredovale, šte-vilično naraščale in pridobivale na vplivu. To napredovanje je trajalo celo leto do konca 1926, ko je delavstvo še verjelo, da se more v zedinjenih organizacijah boriti za svoje pravice, ko je še verjelo, da so to »nestrankarske« strokovne organizacije in da je mogoče po načelih demokracije sodelovati pri določanju politike in taktike v organizacijah. Velenjski slučaj (izključitev cele opo-zicionalne podružnice), izključitev kovinarja so-druga Vistra iz odbora Strokovne komisije in organizacije, Izključitev s. Marcela Žorge, Vsedelav-ski zlet, objemanje z demokrati in klerikalci po ključu v Delavski zbornici, aktivna in celo ponekod nasilna agitacija za SSJ in »Delavsko Politiko«, pisava »Delavca«, komisariati itd. itd., taka politika in take metode birokracije so morale rušiti
strokovne organizacije, so gnale manj odporne iz organizacije. »Bolje 10 pokornih članov, kot tisoč kritikastov«, po tej Jeramovi besedi so postopali in dosegli majhne, a birokraciji pokorne organizacije. Od 3507 članov, ki jih je imela Strokovna komisija pred tivolsko konferenco 1925. leta, je tekom 1926. leta, ko so vstopali dekalisti, narastlo članstvo na 8000 in več članov. Birokracija se je preplašila, začela so se izključevanja, nasilja in od 8000 članov je šlo članstvo lansko leto zopet navzdol in padlo na 5600 članov. Opadanje pa ni zaključeno in žalostni strokovni konferenci 4. in 5. februarja bo sledilo novo opadanje.
Arhova rudarska organizacija je šla od 900 na 225 članov navzdol, ORS od 600 na 400, usnjarji so kot samostojna organizacija sploh likvidirali, druge organizacije so padle za par tucatov, največji opad pa beleži Savez železničarjev, ki je padel od 3500 na 2275 članov. Ni kriva zaspanost in pasivnost delavstva, da zapušča strokovne organizacije, krivdo je iskati v organizacijah, v napačni politiki in fašističnih metodah teh organizacij, ki naravnost odbijajo in odganjajo delavce.
Poročilo Strokovne komisije se pohvali s »poslovnim dobičkom«, ki je večji kot je bil 1925. leta. Če bi brezposelni dobili ves denar, ki ga je sprejela Strokovna komisija od Delavske zbornice, bi »poslovni dobiček« mogoče ne bil tako sijajen, imela bi pa Strokovna komisija več zaupanja in več članov.
Potek konference same se je vršil v znamenju manevriranja in fašističnih metod. Le s skrajnim trudom so delegati dosegli pri vodilni birokraciji, da je mogel govoriti s. Tome o strokovnih organizacijah v Sovjetski Rusiji. Resolucija s. Makuca je bila že odglasovana in sprejeta z vsemi proti 4 glasovi, pa birokracija je sklep konference razveljavila in proglasila enkrat že sprejeto resolucijo, kot brezobvezno mnenje s. Makuca, ki se bo milostno objavila tudi v »Delavcu« (če se Štukelj zopet ne bo požvižgal na ta sklep). Konferenca ni napravila sploh nobenega važnega sklepa. O zedinjenju strokovnega pokreta nič, o delu v Delavski zbornici nič. o likvidaciji socialne politike nič, o 8urnem delu nič, sploh je rezultat konference: ničla.
Izgledi bodočega dela teh strokovnih organizacij so žalostni, ker SSJ. ki komandira v Strokovni komisiji napoveduje v »Delavski Politiki« cel pogrom proti dekalistom v strokovnih organizacijah.
»Z vsako toleranco (strpljivostjo) je treba prenehati ter se poslužiti. če drugače ne gre skrajnih sredstev, ne pa ljudi, ki stokrat več delavstvu škodujejo kot vsi kapitalisti skupaj (to smo mi dekalisti po mnenju SSJ), smatrati za sodruge«, to je povelje socialističnih generalov za nastopanje v strokovnih organizacijah.
Po izkušnjah zadnjih dveh let, po rezultatih konference 4. in F. februarja, iit po napovedih boja na nož po konfercnci, moramo vpoštevati spremenjen položaj in določiti smernice našemu strokovnemu delu. Brez razrednih strokovnih organizacij proletariat ne sme ostati.	P.
Druga sela ljubljanskega občinskega svota.
Torkova seja ljubljanskega občinskega sveta je bila za meščanske stranke zopet hud dan. Čeprav so številično slabi delavski zastopniki, vendar so v današnji situaciji, ki odločujejo. Doslej so bili sprejeti vsi predlogi delavskih zastopnikov, medtem ko so predlogi klerikalcev in tudi demokratov že parkrat pogoreli. — Seje so zelo zanimive in napete, galerija je vedno polna (delavcev je premalo!!) in vztraja do konca.
Po otvoritvi in nekaterih naznanilih je župan prečital dopis velikega župana, s katerim razveljavlja sklep zadnje seje, da se ne zaprosi nikjer za proračunski provizorij, kar je bilo sprejeto v zadnji seji na predlog s. Lemeža proti predlogu klerikalcev, ki so zahtevali, da se mora prositi klerikalni oblastni odbor za odobrenje provizorija in tudi proti predlogu demokratov, ki so bili za to, da se prosi belgrajskega ministra za provizorij.
—	S. Lemež je označil dopis velikega župana, kot gažen.ie občinske avtonomije in dokazal je tudi, da je pravna utemeljitev razveljavljenja napačna in nevzdržna. Pokazal je na primerih preteklih let, kako vsakokratne vladne stranke, enkrat demokrati, drugič klerikalci, teptajo občinsko avtonomijo in demokracijo in stavil predlog, da se vloži proti razveljavljenju sklepa pritožba. — Klerikalci in radikali niso nič skrivali svojega veselja, da je veliki župan razveljavil sklep, ki temelji na načelu, da je občina avtonomna in ponavljali svoj predlog, da naj se le prosi pri oblastnem odboru, oni da garantirajo, da 'bo provizorij odobren. Velikega župana so se poskušali odrekati, češ on je predstavnik oblasti in ne SLS, pa s. Gustinčič jim je s klicem »Oblast ni v božjih, temveč vaših rokah«, popolnoma zmešal štreno. Sprejet je bil predlog s. Lemeža, da se varuje načela občinske avtonomije in da se vloži pritožba.
Na dnevnem redu je bila tudi volitev odsekov, ki jih je v Ljubljani 19. V pavzi, ki je bila določena za sestavljanje sporazumne liste za odseke, ni prišlo do sporazuma med demokrati in klerikalci in po otvoritvi seje je prišla na dan
pokvarjena kravja kupčija med demokrati in klerikalci.
Demokrati in klerikalci so iznašali na dan podrobnosti zakulisnih pogajanj za sporazum in čitali svojo medsebojno korespondenco. Brez sramu so eni in drugi iznašali, kako so trgovali za občinske interese. Poznamo ene in druge, kakšni so, kadar so na vladi, kadar imajo moč v rokah. In razgalili so se eni in drugi. Klerikalci bolj, ker jih vodi v občinskem svetu nerodni dr. Jerič, medtem ko so demokrati pri pogajanjih bili bolj previdni, čeprav dejansko prav nič ne zaostajajo za klerikalno-radi-kalnimi korupcionisti. Iz pogajanj se je videlo, da so si hoteli medsebojno razdeliti občino v izkoriščanje. Mi SLS, bomo komandirali nad temi podjetji, vi pa delajte v svojih kakor hočete; občinske nastavljence in nameščence bomo nastavljali in reducirali po ključu, po strankarskih legitimacijah: na javnih občinskih sejah bomo govorili samo to, kar je nam in vam prav. o delikatnih stvareh ne bomo dopustili'niti manjšini govoriti. Taka. je bila baza delovnega programa, na kateri naj bi se dosegel sporazum za delovno večino med klerikalci in demokrati in na tej gšeftarski podlagi so se tudi razbili. Ugotoviti je treba, da je komunalni program bil sprejet obojestransko in da so se raz-
bili na tem, ker so klerikalci mišljenja, da so jim demokrati v odsekih dajali premalo načelnikov odsekov.
S. Gustinčič je razkril vso mizerijo politike obeh meščanskih strank in pokazal, da je bil pravi namen pogajanj ta, da bi se beigrajske korupcio-nistične metode prenesle v ljubljansko občino. Eni in drugi so bili zato, skregali so se le pri razdelitvi plena. Opozarjal je na reakcionarnost klerikalcev, ki hočejo omejiti demokracijo s predlogom o dvetretjinski večini, kar se v konkretnem slučaju pravi, da bi manjšina mogla terorizirati večino, na nastop radikala, ki zagovarja komisarja in konstatira, da ni slučaj, če se v Belgradu na vladi in v ljubljanski občini družijo radikali in klerikalci, ki v Belgradu kakor v Ljubljani pripravljajo režim »trde železne roke«, »režim strokovnjakov«, t. j. fašistično-generalski režim, diktaturo v Belgradu, komisariat v Ljubljani. Generali ministri. polkovniki veliki župani, to je kurz na diktaturo sablje. Delavci smo proti diktaturi buržuazije, za proletarsko demokracijo (»kakor v Rusiji!« medklic debeluharja Pusta), ja kakor v Rusiji, tan* je proletarska demokracija za delavce in kmete, pri vas pa je demokracija za bankirje in oficirje.
—	K kšeftarskemu sporu med demokrati in klerikalci za odseke je predlagal s. Gusiinčič, da naj se voli v odseke po proporcu, po enega naj dobe v odsek obe delavski stranki, ostale pa naj si razdelijo demokrati in klerikalci. Ta predlog je bil sprejet, klerikalci pa so zapustili sejo, ker jim kravja kupčija z demokrati ni uspela.
Pri volitvah v odseke so bili izvoljeni od delavske strani: v finančni odsek s. Lemež, v stavbni odsek s. Gustinčič, v obrtni odsek Miklošič, v socialni odsek ss. Lemež in Likar. V upravni odbor mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne s. Gustinčič, v disciplinarno komisijo s. Gustinčič, v upravni odbor mestne hranilnice s. Lemež in dr. Jelenc.
NEZADOVOLJNOST V KLERIKALNEM OBČINSKEM KLUBU.
S taktiko obstruiranja in eksodusa (zapuščanje sej), so klerikalci prerano pokazali, da nameravajo potom svojega velikega župana razpustiti občinski svet in postaviti zopet svojega komisarja. Te napake se je zavedal tudi načelnik klerikalnega kluba Jarc. ki se ni strinjal s to taktiko, ki jo je vsilil predsednik ljubljanske organizacije SLS dr. Jerič. Na klubskem posvetovanju med občinsko sejo, ki je bilo zelo burno, je načelnik kluba SLS baje odstopil češ, da se ne pusti terorizirati in naganjati na take napake.
Umazano perilo Ljubljanske občine.
Na prvi seii ljubljanskega občinskega sveta se je izvolila posebna revizijska komisija, ki ima nalogo, da spravi na kupec vse umazano perilo v ljubljanski občini. V tej komisiji sede: primarij Gregorič (predsednik), sodrug Gustinčič, dr. Jerič (SLS), Vargazon (SDS), dr. Likar (SSJ) in dr. Lukan (radikal). Kakor smo informirani, bo kupec tega čednega perila zelo velik in zelo zanimiv. Komisija je imela prvo sejo 4. t. m., nastal pa je v njej konflikt zaradi enega izmed članov, za katerega je komisija konstatirala, da je bil soudeležen pri neki kupčiji, ki tvori predmet preiskave. Ker je sodrug Gustinčič vztrajal na tem, da dotični član
v smislu sklepa občinskega sveta ne more biti član komisije, pride zadeva v sejo občinskega sveta. Kljub temu pa je komisija mogla določiti vsaj program preiskave. Predmeti, o katerih bo razpravljala, so sledeči:
1.	Nakup stavbišč za artilerijsko vojašnico. 2. Nakup Filipovega dvorca. 3. Najemne pogodbe. 4. Dobave slabega gradbenega lesa. 5. Vprašanje električne železnice. 6. Pogrebni zavod »Concordia« (nakup od usmiljenih sester). 7. Razmere na mestni pristavi. 8. Mestna klavnica. 9. Oddaja mestnih zgradb (izvrševanje) in druga podjetja. 10. Osebne zadeve (personalije). 11. Neopravičeni osebni izdatki (potovanja gerentov, di-jete itd.).
Za vsako točko se bo izvolil izmed članov komisije referent, ki bo zbiral obtežilni material kakor preiskovalni sodnik. Preiskovalci bodo podali komisiji pismene referate. Ti referati bodo potem najbrže tudi objavljeni v posebni brošuri.
Prosimo vse one, ki imajo kake podatke k zgoraj navedenim točkam, da jih izročijo našemu članu te komisije, sodr. Gustinčiču.
~^retiio*eni naeri proračuna u£. je siao.
V	nedeljo bo plenarna seja Delavske zbornice glasovala o pripravljenem proračunu Delavske zoornice, ki je bil brez komentarja objavljen v »Delavcu«.
Mnogokaj v tem proračunu je nejasnega in nerazumljivega, povsod se skrivajo zloglasni »dis-pozicijski fondi«. Samo par pripomb stavljamo danes k temu projektu, da olajšamo delegatom, da zavzamejo svoje, delavsko stališče.
1. Plenarne seje Delavske zbornice se doslej niso vršle, kadar bi to bilo potreba, češ, ni sredstev. Kadar so bile sklicane, se je to zgodilo samo za par ur, da delegati-delavci niti do besede niso mogli priti »vsled pomanjkanja časa«. Da bo mogoče seje plenuma sklicevati po potrebi in če treba tudi za dva ali tri dni, naj se poviša postavka pod izdatki III/1 na tako višino, da ne bo finančnih ovir za temeljito delo plenarnih sej Delavske zbor-nice.
2. Delavska zbornica razen »Poročila« ne izdaja nobenih publikacij. Da ji bo omogočeno publicistično delovanje, je treba osigurati pod IV. finančna sredstva.
3. Povišanje dosedanje plače, 3000 Din mesečno tajniku prosvetnega odseka, kateremu Delavska zbornica že itak plačuje poleg plače še vse davke in bolniško zavarovanje, je v današnjih razmerah luksuz in naj se zavrne, kakor je iz istih razlogov zavrniti povišanje plač tudi ostalim višjim uradnikom Delavske zbornice, ki že dobivajo po 3—5000 Din. Poviša se naj plače saino onim nižjim nastavljencem, ki ne prejemajo niti eksistenčnega minimuma.
4. Dobro naj preiščejo delegati, kam je šel denar iz postavke »strokovni tečaji« (V/6) v preteklem letu in šele potem naj eventuelno glasujejo za izdatek 100.000 Din v predloženem proračunu.
5. Oddelek VI. proračuna, ki zahteva 370.240 dinarjev, je temeljito predelati. Postavko pod VI/6 »delavske pomožne blagajne« je črtati, ker so že lansko leto bile dovoljene velikanske vsote v ia namen, pa se ne ve, kaj je z denarjem.
Brezposelne podpore reducira proračun od
300.000 Din na 50.000 Din, kar je naravnost sramota. Postavko za brezposelne podpore je zvišati najmanj vsaj na lanskih 300.000 Din.
Za delavske zaupnike je v proračunu samo
10.000 in 50.000 Din, kar ne zadostuje niti za izvedbo' volitev. Ta postavka naj se zviša tako, da se ne bo več moglo dogoditi, da preganjani zaupniki ne dobijo pri Delavski zbornici nobene podpore, ker »proračun ne dovoli«.
Za danes se omejujemo samo na te pripombe.
*
Poleg proračuna pa mora plenarna seja Delavske zbornice spregovoriti svojo besedo tudi o Gosar-Uratnikovih pravilnikih in povedati, da ne odgovarjajo delavskim interesom. Res je, da so očetje teh pravilnikov Gosar, Uratnik itd. samodržci v Delavski zbornici, toda brez ozira na to, je dolžnost delegatov, da brez rezerve obsodijo te pravilnike.
Klici
is krvave i^acedenije!
Maščevanje za Preliča?
Nekoliko dni po atentatu v Skoplju, je bil izvršen v rojstnem mestu atentatorke Buneve drugi politični unior. Žrtev je sedaj domačin Boris Stojanov Andrejčin, star trideset let, po poklicu advokat, a drugače pošten državljan. Morilec "je streljal v oddaljenosti treh korakov, na glavi je imel šaj-kačo. Po izvršitvi atentata je izginil, a Boris St. A. je bil na mestu mrtev. Oblasti niso uvedle nikake preiskave.
Kdo je Boris?
Sin brata znanega bolgarskega pisatelja An-drejčina. Bolgarski rezervni oficir. Ljubljenec vsega Tetova, ki mu je v solzah priredilo veličasten pokop in s tem manifestiralo svojo veliko ljubezen do pokojnika, a prezir napram zločincem.
Kdo je morilec?
Bolje rečeno: kdo je dejanski morilec? Neznan! To bo tudi ostal. Oblasti niso do sedaj prijele niti enega izvršilca atentatov, podobnih temu, a jih je cela vrsta: V Štipu, Devdeliji, v Negotinu, na Vardarju, v Roždenu in širom Makedonije. Za to vrsto ubojev obtožuje narod samo oblast, ki ni podvzela ničesar niti tedaj, ko so dejanski ubijalci bili znani.
Zakaj je bil ubit?
Boris ni storil nikakega prestopka. Drugače bi ga že davno krili zidovi, za katerimi se nahajajo večinoma nedolžni ljudje. Splošno mnenje je, da je ta uboj le maščevanje za Preliča, kakor sta bila ubita iz maščevanja tudi Miša in Risto Mihaj-lov za Kovačeviča. To mnenje krepijo še besede, s katerimi je zagrozil novopostavljeni skopljanski veliki župan, polkovnik Naumovič: »Za oko glava, za zob ulica!«
H koncu eno konstatacijo: Buržujski tisk ni spregovoril o tern umoru niti besede ...
V zaščito političnih emigrantov!
V	Vršcu so zaprti že skoro dva meseca^ štirje delavci, emigranti iz Bolgarije — brez kakršnegakoli vzroka. Motivirajo aretacijo s tem, da so propagirali komunizem. Denunciral pa jih je neki bivši detektiv in okrajni glavar v Jambolu (Bolgarska) za časa zemljoradniškega režima, sedaj istotako emigrant v Jugoslaviji. Govori se, da bodo te štiri zaprte sodruge izgnali nazaj v Bolgarijo, kar znači za njih gotovo smrt. — Apeliramo na merodajne činitelje, da se jih ne izžene v Bolgarijo, temveč, da se jih, če so zaslužili, sodi pri nas.
Grupa emigrantov.
Jour-fix.
Amerikanci so na sploh nežni in rahločutni ljudje. Grde reči niso za njihova ušesa. V Združenih državah se nikdar ne zgodi, da bi po nedolžnem ljudi obešali. Raje jih elektrificirajo. To se jim zdi lepše in milejše. VVnson ni mogel prenesti dejstva, da so se nahajali v Evropi podjarmljeni in neosvobojeni narodi. Sestavil je svojih 14 točk, pa se je začel boriti, moderni vitez za neosvobojene narode. Seveda v Evropi. Le mimogrede in slučajno je Amerika naredila med bojem tudi dobre kupčije in pobrala Evropi vse zlato. Ampak le zato, ker je vedela, da zlato revežu škoduje in da škoduje tudi neosvobojenim narodom. Sicer kaj bi z zlatom, ki so se borili za svobodo? Saj je že v svobodi dovolj zlata. Niti ni Wiison kriv, da se je število neosvobojemh narodov pomnožilo. Kaj more zato Amerikanec, če so Evropejci taki. Tudi sedanji predsednik amerikanskih združenih držav je nadvse rahločuten človek. Kakor vsi Amerikanci. Zato je svetu predlagal, naj bi se v bodoče preprečile vojske potom podmorskih čolnov. Nežna duša. Vsaj eden, da ima srce za ljudi. To se pravi, če je že reč taka in če se že hočejo med seboj junačiti, naj bo v božjem imenu. Saj so ljudje z ideali. Naj se streljajo, naj si z bajoneti trebuhe parajo, naj se s plini zastrupljajo. Naj rušijo polja in vasi in mesta in dežele in narode. Naj svet izpremene v razvalino in ljudi v nov rod invalidov. S kanoni, tanki, aeroplani. Le ne s podmorniki. Zakaj podmormki bi lahko škodovali tudi ameriškim bojnim čolnom in prevoznim barkam ameriškega blaga.
So ljudje, ki ne verjamejo, da so amerikanski ljudje nežni, rahločutni in kar spada zraven. Amerikanci branijo svoje blago, pravijo taki ljudje. No ja, tudi pač sveže blago. Ampak to je vendarle namenjeno Evropi. In’ Evropa mora jesti, če je tudi invalidna.
Angeljska amerikanska srca.
jezna.
Pomol!
Pomoči
Trst, februar 1928.
Pišem vam iz žalostnih krajev. Vendar vedite, da živimo, da se borimo, da se bomo borili do zmage, ki ne more izostati. Naš položaj je težak. Ni dela, ni zaslužka, ni več za delavca in kmeta nobenih pravic. Kjer je zaslužek, je nezadosten in grenak, ječe so polne najboljših aelavsko-kmetskih borcev. Celo vrsto malih in nezdravih italijanskih otokov je fašizem napolnil z voditelji delavsko-kmetskega gibanja. V zaporih in na otokih, kjer se ravna s političnimi kaznjenci nenavadno nečloveško, je že dosti sodrugov umrlo in težko obolelo. Biričev je vse polno. Preiskave in nove aretacije so na dnevnem redu. Kmalu ne bo več neiašističnega človeka, da ne bi bil politično sumljiv. Življenje je kakor v ječi-Zlasti so slovenski delavci in kmetje in izobraženci vsi osumljeni, da so komunisti in italijanska oblast smatra, da je naše delavsko-kmetsko gibanje v svojem bistvu iredentistično. Smo torej preganjani kot komunisti in kot slovenski iredentisti
Kljub temu, da imamo policijo neprenehoma za petami, da so nam potom preiskav pobrali najboljše knjige, pozaprli najboljše ljudi in da so za najmanjše prestopke predpisane kazni na večletno ječo, živimo, delamo in organiziramo in se borimo. Petdeset let delavskega gibanja in agitacije ni zmoglo razširiti naših idej tako, kakor jih je razširila ali vsilila fašistična reakcija in naše tiho delo. Iz gorja raste spoznanje. Iz temnih zaporov in pustih otokov prihajajo bodrilni giasovi. Ujete sodruge nadomeste še tisti dan drugi bojevniki, pripravljeni na vse. Težki čaši so rodili prvovrstne junake. Ba je to resnica, vam bodi v dokaz sledeče: Mussolini je izdal amnestijo svoje vrste za politične kaznjence. Kdor je bil kaznovan zato, ker je njega, Mussolinija, razžalil, dobi prostost, ako se spreobrne in za amnestijo zaprosi. Oglasil se je en cel človek. Drugi so v zaporih molčali, niso marali take amnestije. Tudi za koniinirance, ki jih je nekaj nad štiri tisoč, je bila iz-dana amnestija, če zaprosijo zanjo. Zaprosilo je tako amnestijo 21 konfinirancev, po večini nedelavci. To so znamenja, da je proletariat moralno na izredno visoki stopnji.
Ba delamo, vam povem v dokaz, da je izšla tudi januarska številka našega priljubljenega, ilegalno izhajajočega lista »Belo«. Mala je oblika in ni tiskan, marveč litograiiran. Tihi proletarski junaki ga pišejo in litogralirajo in raznašajo. Kdor dobi list, ga najprej poljubi. Poljub velja ideji in je izraz zvestobe in ljubezni. Kedaj se bo zopet pojavil v oni razkošni obliki in bogati vsebini, ki nas je prvič poseti! in nase in na idejo za vedno priklenil?
Na vse to. pa ne glejte mrzlo! Tako delo zahteva velikih žrtev. Veliko je spoznanje. Še večje je gorje. Naše navdušenje vam priča, da imamo voljo do deia,
! da smo pripravljeni na vse. Ali vse to je potrebno, da vsi po svojih močeh podpro. Smo na sredstvih ubogi. Naši so večina vrženi iz vseh služb. Treba je pomagati tem, njihovim družinam, družinam in otrokom zaprtih delavcev. Treba je, da se zganete tudi vi, da moralno podprete in tudi gmotno naše delo. Ba ne pozabite na našega kmeta in delavca, ki jima je fašizem pobral vse, ki hoče iz njiju narediti srednjeveškega tlačana in poganskega sužnja. Prihitite na pomoč. Navdušenje za nas bo le tedaj upravičeno, ako bo podprto z zavestjo, da ste storili za nas vse, kar vam je bilo mogoče storiti. Vsak vinar je dobrodošel, vsak pozdrav prijeten. Pri-dife nam na pomoč!
Desetletnica u^ora mornarjev
v Boki ICotorski.
V	Babilonu narodnosti, na krovih avstrijske vojne mornarice je vladala splošna nezadovoljnost. ^Nezadovoljnost z dolgoletno vojno, nezadovoljnost s hrano in slabim ravnanjem. Revolucionarni val leta 1917 v Rusiji, upori francoskih mornarjev v Toulonu in nemških v Kielu. nastop ruskih mornarjev v Kronstadtu, so vplivali vedno sihiejše in pod vodstvom mornarjev-socialistov-revolucionarjev je izbruhnil upor vojne mornarice v Boki Kotorski, ki je bil zamišljen kot signal za revolucijo celokupne avstrijske vojske. Če bi zamišljena revolucija takrat uspela, bi zemljevid današnje Evrope bil precej drugačen in drugačni bi bili tudi režimi kot so danes. Pomanjkljiva priprava. nepovezanost z vojsko na suhem in z ljudstvom. izdajstvo vojakov v radiopostajah v Šibeniku in Pulju, so dovedli do poloma tega smelega upora.
Upor sicer ni dosegel, kar je bilo nameravano, povzročil pa je, da je postala celokupna avstrijska mornarica nesposobna za boj in tako je upor mnogo pripomogel k razpadu avstrijske monarhije.
*	r J •
O poteku upora objavimo prihodnjič članek s. A. M. iz Kotora.
Za konsolidacijo delavskega gibania.
Čiftaj in sodi . . .
Ko na večer, ko se vležem, premišljujem, kako je moglo priti do te strašne delavske polomijade, v kateri se zlati jugoslovanski proletariat nahaja, mi stopi takoj pred oči revščina našega tiska. Vzemimo samo Slovenijo:
Za strokovne organizacije imamo časopis »Delavec«, za organizacijo žen in deklet »Ženski list«. Politične liste pa imamo: Za Bernotov socializem in njegove strokovne sekcije je »Naprej«, za mariborske socialiste je »Delavska Politika«, za kranjske Kristanove socialiste je revija »Pod lipo«, v katero proti plačilu seveda odlagajo vsi svoje umotvore. Vse te liste več ali manj čitam, nikjer nič jedra, nič socialističnega — sama praznota in dušena revščina. »Delavska Politika« bi bila rada včasih duhovita, zlasti takrat, ko opisuje dogodke iz Rusije, vso zavist, ki jo tare, je videti na prvi pogled. Skrivati ne more nejevolje, ki jo ima proti zmagujočemu revolucionarnemu proletariatu v svetu in še posebej v Rusiji. »Naprej« se odlikuje po svoji vztrajnosti v blatenju, nima nobenih novih misli, je brez vsakih idej in brez kakršnihkoli načrtov za bodočnost.
Iz vse pisave se vidi, da so to samo med seboj skregani socialisti, ki živijo od osebnega boja in od patriotičnih Kristanovih napak. Ta brezvsebin-ska gonja se je preživela in delavstvo odbija, zaradi tega delavstvo »Naprej« nerado čita. Druge liste ne omenjam, vsak naj se prepriča na svoje oči, naj si vzatne potrpljenje in naj čita. Ko bo pre-čital par solzavih in nevedoč kaj hoče člankov, bo odložil to revščino z vzdihom: »O ti nesrečna dolina šentflorjanska.«
Oprosti mi. sodrug urednik, da povem svoje
Pritožbe rudarjev TPD.
Trbovlje, 7. februarja 1928.
Stanje rovov Polaja je takšno, da je že skrajni čas, da se rudarske nadzorovalne oblasti enkrat zganejo in ukrenejo potrebno za varnost življenja rudarjev. Starejši rudarji ne pomnijo sploh takega nereda in nevarnosti, v kakršnem se danes rovi nahajajo. Koder greš, vse polomljeno, nad rudarjevo glavo preti nevarnost, da se vsak čas vsuje na njega zid, gramoz ali premog in ga lahko težko ali smrtno poškoduje. To tudi na prometnih progah, ker ni zavarovano, ker je več stojk (Zimper) zaporedoma zlomljenih, katerih se ne nadomesti z novimi. Tako se je dogodil slučaj že v drugič (prvi pri s. Jurca), da ko je peljal rudar s. Karl Širše iz štev. 180 voziček s premogom po taki progi in ker so biii na progi koli poiomljeni, je z vozičkom zadel ob enega teh polomljenih kolov, nakar mu voziček pade iz tira. Tisti moment se pa zruši premog na tega rudarja in ga popoinoma zasuje. Vsulo se je na njega 6 vozičkov premoga, sreča v nesreči pa je bila, da se ni več vsulo, ker drugače bi bilo po njemu. Takih in sličnih nevarnosti ne manjka. Drugi dan je bilo takoj vse lepo in dobro zavarovano na dotičnem mestu, zavarovale se pa niso nadaljnje roge in drugi delavni kraji. Poprej če se je zlomil kol, kapna-rigl ali opirač, se je takoj nadomestilo z novim in zavarovalo, a danes se tega ne stori (ker se varčuje, na nesrečo rudarja). Zid v rovu, če je bil zdrobljen, se ga je takoj popravilo, a danes vise stene nad glavo rudarja in čakajo, da se zrušijo in rudarja pokopljejo. Tesarje (Zimerhauer), zidarje se razžene na razna druga dela (einlosat, lauiat na razna zunanja dela itd.), mesto da bi ti rudarji-tesarji bili na svojih delovnih mestih in zavarovali nevarne in ogrožene kraje proge in tako naprej, da ne bi rudarjevo življenje bilo brez potrebe v taki nevarnosti. Ce se na takih krajih nesreča pripeti, je to krivda obrato-vodstva, ne pa rudarja.
Potem imamo še etažo X., kjer tudi vlada skrajna zanikernost. V tej etaži se rudarji že več ne spoznamo, ali smo na etaži ali pa na kakem jezeru. Tukaj bomo že kmalu za vozički plavali. G. nadpazniku bi pa svetovali, da bi bolj gledal na naprave in priprave v premogu, da bi odstranil take nevarnosti in nerede v rovih, ne pa, da rudarje po nedolžnem preganja in obrekuje.
Te njegove metode je že g. obratovodja sam spoznal in dognal, da ni vse tako kakor g. nad-paznik slika rudarje.
Za enkrat to, če ne bo zadostovalo, pridemo bolj obširno na dan.
Delu čast in oblast!	Rudarji.
Sv. Krištof.
KAJ DELA REŽIMSKI GERENTSKI SOSVET V OBČINI SV. KRIŠTOF?
V	letu 1927 je režimski gospodaril tako, da je občini prigerentil 240.466 Din deficita, o katerem bomo še pisali. Kdo naj plača ta velikanski gerentski deficit? Seveda delavec in kmet! Na svoji seji je gerentski sosvet soglasno sklenil, da se v pokritje občinskih potrebščin in za krajevni ubožni zaklad pobira 200 % do-
mnenje tudi o »Enotnosti«. Vem to, da je v sedanjem času reakcionarnih in izjemnih zakonov zelo . težko pisati to, kar bi proletariat moral vedeli. Sovražnikov se ne more hvaliti; teh pa je toliko, da ako bi se hotelo vse zločince razkrinkati, bi morala izhajati »Enotnost« dvakrat na dan, v normalnih razmerah namreč, tako se pa po zakonih zahteva, da se mora gnilo hvaliti in o vsem molčati. Predvsem je potrebno, da naš list ne gre po potu »Napreja« in »Delavske Politike«. Zadnje številke so se zelo korigirale na boljše, list je pregleden, piše se res samo to, kar delavec rad čita in kar ga zanima. Iz lista mora odpasti obrekovanje in golo natolcevanje brez dokazov. Tudi socialistom bo delavstvo marsikaj odpustilo tedaj, ko postanejo iz patriotov in zaveznikov buržuazije marksisti, čeprav desnega krila. Dosledno naj se piše, marksistično in stvarno. V listu naj se po-krene vprašanje med delavstvom, kaj in kako naj list piše, kaj želijo, da še pride v list itd. Ako bomo v tem dosledni, se bo delavstvo kmalu oprijelo edinega pravega delavskega lista »Enotnosti«. Pri nas list »Enotnost« delavci, zlasti drugo stran hvalijo. Le tako naprej po začrtani poti in uspeh ne bo izostal, tako pravijo pri nas. Ven iz blata, pišimo za sedanji čas, ne za sto let naprej. Predvsem pomagajmo graditi strokovne in kulturne organizacije, bičajmo vse, kar delavstvu škoduje, delavec je v duši zdrav in ni več daleč čas, ko bo dosedanje voditelje patriote zamenjal z marksisti. Končno Vas prosim še to, objavite tako kakor sem pisal, ker to ni moja izmišljotina, temveč to so mi narekovali delavci.
Med tem pa na delo za delavski tisk.
K., Maribor.
j klad k direktnm davkom, 300 % pa se naloži na užitnima, vino in moš,t. Za hektoliter piva je določeno 25 Din, za žganje 9 Din, za poslajeno žganje 4 Din itd.
—	Slavni gerentski svet je našel člen 79 občinskega reda, da je naložil na pleča delavcev in kmetov nova bremena, milijonski trboveljski družbi pa gerentski sosvet lajša obremenitve. To je gerentski sosvet TPD, protiljudski sosvet! Kdo je zakrivil deficit? Clen 82 finančnega zakona, ki je delo SLS., SDS bi rada bila »opozicionalna«, toda nove obremenitve so bile sklenjene »soglasno« tudi z glasovi SDS, direktorja TPD. Med ljudstvo pošiljate svoje agente nabirati podpise proti proračunu, v gerentskem svetu pa glasujete za nova davčna bremena, za preobremenitev »malega človeka« kot govorite. — 12- februarja je glasovanje v občinski pisarni za ta sklep. Vaš odgovor je in mora biti: Kdor je zakrivil deficit, naj ga tudi plača! Mi ne prenesemo nobenega novega davka, zahtevamo progresivno obdavčenje kapitala, posebno TPD. Zahtevamo volitev novega občinskega odbora, ki mora rešiti tudi korupcijo gotovih elementov. Kdor je zakrivil, naj plača, kot gerent v Zagorju.
OBVESTILO
DELAVCEM IN KMETOM OBClNE SV. KRIŠTOF.
Ker se s strani gotovih SDSarjev agitira z mojim imenom in navaja celo, da sem pristal, da bom kandidiral na Združeni listi SDS in SKS«, izjavljam, da so to samo podle fašistične izmišljotine, ki hočejo zmešati naše delo s takimi intrigami. Opozarjam vse sodruge delavce in kmete, da takim lažem ne nasedajo. Nisem bil nikoli in ne bom »štitelpucer« kapitalističnih strank. Gospodi pri SDS pa povem, da s spremembo imena ne morejo zabrisati sledov svojega' fašističnega terorja. Delu čast in oblast!
Hudajama, 4. februarja 1928.
Anton Goršek.
Dopisi.
SODRUGU RIŽNARJU*!
Dragi sodrug! Zelo sem se začudil, ko sem v »Delavski Politiki« čital Tvoj »prostovoljni« zagovor Korena. No, pa kakor sam razumem dobro, da je kruhek kruhek, vendar mi je žal zate, ko Te bodo ljubljanski sodrugi vsaj moralno opljuvali. Ali nisi bil baš Ti tisti, ki je na znanem shodu pri Lloydu pred 30 pomočniki javno govoril, »da so se štrajkbreharji zmenili, da se mora »mišar« reducirati in da je Koren potem mesto Tebe vrgel mene na cesto?« Praviš, da odbor, ki je izključil Korena, ni bil sklepčen, veš pa dobro, da sta od 9 članov bila odsotna samo dva. Sodrug Rižnar, pošteno to ni, škoda zate! Sam si obsojal z nami vred štrajkbreherstvo, sedaj pa trdiš, da moji članki v »Enotnosti« niso resnični. Ali Ti res »srce narekuje«? Kaj pa z nadurami? Ali si se pobotal in jih podaril Kristanu? Kako boš še komu pogledal v oči? Pusti Sveteka, naj on laže, on nima več zgubiti proletarske poštenosti, v njegovih krogih mu je tudi ni treba. Ti pa spadaš med nas proletarce in zato pazi na svoje pošteno ime, ker tudi kruhek ti ne bo teknil, če bodo s prstom kazali za Teboj: Prodal sc je, prodal se je...! Zupan Niko.
* S. Rižnar je v »Delavski Politiki« napisal »popolnoma prostovoljno« članek v obrambo svojega delodajalca Korena.
RUDARJEM, DELAVCEM V POJASNILO.
Trbovlje, 8. februarja 1928.
Znašel se je človek, ki je uvidel bedo rudarja-de-lavca. Ta človek je mesar g. Drago Kovač, ki je prvi začel sekat meso po znižanih cenah, t. j. 1 kg 10 Din, in to brez razlike kvalitete mesa. Ko so to uvideli ostali mesarji, posebno milijonarja Skale in Pokolšek, sta Kovaču takoj skočila v hrbet in vrgla na trg bušo in nastavila ceno 8 Din za kg. Seveda ne zaradi tega, ker želita rudarjem blago res po nizki ceni dajati, temveč zato, da uničita mesarja g. Kovača, da bosta potem zopet lahko prodajala sama meso po 16 Din kakor poprej. Če nimata smisla, da bi darovala en dinar za bolnega in brezposelnega rudarja, bosta še manje dajala meso po znižanih cenah. Še to, ko je Kovač prosil za klavnico, da bi klal svojo živino, so mu vsi mesarji nasprotovali, boječ se konkurence. —
Delavstvo ne bo hodilo k Skale-Pokolšku po meso, ampak k tistemu, ki mu je prvi nastavil prave cene, to je znižane — ker se rudarji zavedamo, če tega mesarja uničimo — da bo moral iti, ne bo več Skale-Pokclšek prodajal meso po 8 Din kg, ampak zopet po 16 Din.	Eden za vse. G.
-r iz Tržiča. Kakor je vsem sodrugom že znano, ima v tržiški predilnici glavno besedo gospod, katerega vsi dotoro poznate. Ta gospod misli, da ima že toliko moči nad delavstvom, da se mu nobeden ustavljati ne more. Ni še dolgo, ko je vrgel sodruga Kvedra na cesto, že se pojavlja zopet nekaj sličnega. Sedaj se je spravil na čez 60 let starega moža, ki dela pri parnem kotlu kot kurjač. Kar naenkrat se spomnijo na njega in ga iz elektrakotla odstavi z motivacijo, da ne sliši dobro. Čudno, 37 let je slišal, a sedaj naenkrat ne sliši. Pa ravno nad njega se spravi, ker ne more nad druge. Ta se ne hodi poklanjat v konzum socialpatriotom kakor drugi. Le socialno se dela pri tej tvrdki, kdor je socialist živi, kdor misli drugače, mora poginiti. Pa se motijo. Prišel bo čas, ko bo tudi ta roža usahnila, ki sedaj še tako lepo cvete. Pozivam vse delavce, da naj pokažejo, da so delavci, ne pa hlapci socialpatriotov. Škoda, da se vse boji Snoja in če ga vidijo, že se mu kar klanjajo. 'Mislimo, da je tudi on bil delavec in da se mu še lahko to pripeti. Kdor visoko leta, nizko pade. Pripomnim še, da ima ta gospod navado tako, če je kakšen shod ali kaj podobnega, da se trka na prša in pravi »30 let sem že socialist«, to pa ne pove, da se je v teh letih dobro naučil ljudi preganjati in šikanirati. Ker vem, da manjka prostora v delavskem listu za take stvari, kličem vsem tržiškim delavcem: Proč s takimi ljudmi, ven jih zmečite iz delavskih vrst! Delu čast in oblast. Za več Tržičanov F. F.
LIKVIDACIJSKEMU ODBORU II. RUDARSKE SKUPINE V TRBOVLJAH.
Odgovor na predlog Likvidacijskega odbora z dne 22. januarja 1298.
Velenje, dne 5. februarja 1928.
Predlog.
Velenjski rudarji, zorani na sestanku, dne 5. februarja 19^8, sKlenejo po zaslišanju poročil svojih delegatov tukajšnjega lokalnega odoora
II.	rudarske skupine sledeče:
1. t^oslovniK o delovanju delavskih in name-šeensiiili zaupnikov smatrajo rudarji za nesprejemljiv, ker se s tem poslovnikom jemlje in Krati rudarskemu delavstvu še ono malo svooode in demokracije, ki mu je po starem avstrijskem rudarskem zakonu bila dana.
2. Oočni zbor 11. rudarske skupine naj ukine likvidacijo in izvoli redni odbor.
3. Zahtevamo, da se ustanovi »Borza dela za rudarje« v Trbovljah in v to svrho naj se redni odbor II. rudarske skupine obrne na ministrstvo za socialno politiko in Delavsko zbornico, da ti dve inštanci financirata ustanovo tega urada.
4. V svrho financiranja »Borze dela za rudarje« predlagajo zbrani rudarji, da se odtegne polovico zneska Delavski zbornici, t. j. 50 %, kateri znesek naj upravlja II. rudarska skupina sporazumno z »Borzo dela za rudarje«.
5. Zbrani rudarji so proti vsakemu povišanju prispevkov, dokler se ne vidi, kakšen je pravilnik Borze dela in kako bo ta Borza dela funkcionirala.
S tem rudarji umaknemo svoj prvotni predlog po izvajanju »Zakona o zaščiti delavcev«, ker poslovnik, ki ga je izdal minister za socialno politiko, in to popoinoma onemogočuje izvajanje Zakona o zaščiti delavcev.
Obenem se pooblašča s. Pevca, delegata Delavske zbornice, da ta naš predlog na plenarni seji Delavske zbornice iznese in ga zagovarja.
Za lokalni odbor II. rudarske skupine v Velenju: Andrej Martinšek, t. č. načelnik.
Josip Polonc, t. č. namestnik.
-r Tržič. Dovolite, da se tudi mi enkrat oglasimo. Kakor povsod, tako se tudi tu nenasitni kapitalizem kaže v vsej svoji gnilobi in puhlosti. Kaj naj bi omenjali: nezadostne plače, številne vsemogoče šikane, kazni itd. Če le besedo zineš, si že lahko kaznovan z denarno globo, ali pa si že na cesti. Če kapitalista ali njegove hlapce prav ne pogledaš, pa si že lahko deležen vseh mogočih dobrot, ki jih bogatini tako obilno dele med
nas toli zaničevane trpine. Kapitalistu ni mar, če ubogi
delavec od gladu pogine, samo da mu bogastvo leti na kup. Kaj njega briga, če so številni brez dela, brez jela, brez strehe; saj on to ravno hoče, da izžete še bolj izžema, da odpor, v kolikor ga je, še lažje zatre. Z žalostjo omenjamo, da delavsko gibanje v našem kraju slabo napreduje; strokovne organizacije ne ukažejo baš povoijnih uspehov. Kako pa tudi ne, saj jih vodijo so-cialpatrioti, ki še nikdar niso resno mislili na razredni boj. Kako žalostno dejstvo je io, ako na primer razredno zavedni delavci hočejo prirediti kako zborovanje ali slično, si morajo zato potrebni prostor drugod iskati.
V	Delavskem domu zanje ni prostora. Delavski dom ni za delavce, ampak samo za socialpatriotske voditelje, da morejo tu neomejeno komandirati. Kličemo vsem razredno zavednim delavcem: pristopajte v strokovne in kulturne organizacije. S pravilnim in poštenim delom si bomo osvojili Delavski dom, ki gre nam vsem delavcem, ne pa nekaternikom, ki ga izrabljajo v svoje posebne namene. Naj vedo socialpatrioti, da ni več daleč čas, ko bo proletariat, ki je največja sila tega sveta
—	z njimi pošteno obračunal. Vedite, da je kapitalistična zgradba v popolnem razkrajanju in da niti vi, niti kdo drugi tega poloma ne more preprečiti. Po vsem svetu se pripravljajo nove morije, toda sociaipatriotska stranka do danes še ni in tudi nikoli ne bo podvzela nobene resne akcije proti vojnam. Dolžnost pa je nas delavcev samih, da se vsi enotno organiziramo in da tudi vsi resno delamo v njih. Ker le tako si bomo priborili že izgubljene pridobitve; ie tako si bomo izboljšali življenjske pogoje, ie tako bomo preprečili nove morije, le tako bomo končno strmoglavili vse zlo krutega kapitalizma. Da se pa to čirnprej zgodi, je treba iti z vsemi močmi na delo! — Razredno zavedni.
+ Celje. Celjski dopisnik »Delavske Politike«, ki bi bolje storil, da bi se zanimal za delavstvo v Vest-novi kemični in cink-tovarni, nam očita, da hodimo v Bernot-Leskovšekov zelnik. Dragi bradač, ne boj se za ■bernotovo zelje in za naše želodce, skrbi za sebe, za svoj koritek, ki se ti maje, ker ne do&iš niti enega čiana v strokovne organizacije. Ze par let imamo namreč v Celju tajništvo Strokovne komisije, organiziranih pa nič, tako da je vsakomur jasno, da je tajništvo zaradi tajnika in ne zaradi delavskih potreo. Rezultat parletnega dela socialpatriotov je ta, da imamo črne in žoite organizacije, rdečih pa ne. Delavci pravijo, moramo
UGANKE iZ HRASTNIKA. .
1. Katera noša in moda je v Jugoslaviji najbolj razširjena?
jBUBSiJZE^
MALO RAZGOVORA.
Prejeli smo:
Trbovlje, dne 6. februarja 1928. v
Ko sem sprejela v petek naš list »Enotnost«, sem bila kakor vedno preveč zaposlena, da bi ga takoj prečrtala. Zvečer ga pa vzamem v roke in kot je moja navada, ga prečitam od kraja do konca in naletim na dopis pod »1 rbovije«. Pisec poroča o nedeljskem siiodu, potem pride tudi k skioptičnim predavanjem. Zdi se mu, da so predavanja strup za delavstvo. Pisec tega dopisa naj si blagovoli zapisati tole v aloum- Dopro bi bilo za trboveljsko delavstvo, ko bi se drugje ne razlival vse hujši strup v delavske glave in srca, kot se jim pri teh predavanjih. Kajti, ako je res kaj takega, kar 'bi nasprotovalo našim delavskim načelom in interesu, se značajen čiovek ne pusti odvrniti od svojega načela. Zenska sem, ali tega se ne bojim, da bi mi ta predavanja vsilila drugo prepričanje, kot sem ga imela že od nekdaj. Res sem ženska, ali svojega prepričanja ne menjam, kot perilo, kakor to delajo nekateri mošKi sodrugi. Ako je za njih žep boljše, so koj pripravljeni menjati svoje mnenje. Zato naj bo pisec članka brez skrbi, kdor je značajen, se ne pokvari niti tam, kjer je res nevarnost. V istem članku se napada tudi mojo osebo in moje versko prepričanje. Ako je poštenjak, ga prosim, da se podpiše, ako se ne sramuje, da blati po časopisju svoje lastne sodruge ali sodružice. Prosim ga, da se podpiše tudi zato, da vem, kdo ima pri tem škodo, kakšna je moja vera in mi razloži ter pouči v tem, kje obstoji zakon, ki nam prepoveduje svobodo vere. Vedno oznanjujete, da bodi naš program — svoboda delavstvu — toda to ni svoboda, ako se človeka javno napada v časopisju zaradi vere. Žalostno je tudi, da se v delavskem listu »Enotnost« napada lastne naročnike.	T.	Špiler, Trbovlje.
Draga sodružica Špiler jeva!
Tvoj gornji dopis mi imponira, ker je odkrit in korajžen, kakor se spodobi za ženo-sodružico, bojevnico. In odkrit bom tudi jaz, ki pišem tole pripombo uredništva k Tvojem pismu.
Napačno si razumela — verjamem da nehote — da dopisnik pod »Trbovlje« v prejšnji številki obsoja vsa skioptična predavanja sploh. Noben proletarec ne more ‘biti proti predavanjem in tak tudi dopisnik ni. On je samo proti gotovim predavanjem, in sicer takim, da Delavska zbornica pošilja razrednemu delavstvu predavati klerikalce ali demokrate, ki predavajo v svojem buržuaznem duhu in ne s stališča razrednega boja. To bo treba res odpraviti, predavanja pa morajo seveda ostati; delavstvu v delavskem domu naj predavajo mar-xisti, klerikalci in demokrati pa naj vrše predavanja v svojih domovih svojemu delavstvu- — Verjamem, da
Tebi, ki si trdna in zavedna v svojem prepričanju, ne bo nihče na predavanjih vsilil drugega prepričanja. — Toda ne gre za Tebe in še par tucatov drugih trdnih, radi j>e nezavednih in radi omahljivih moramo zahtevati, da naj predavajo marksisti in ne buržuji.
Iz dopisa v prejšnji številki nisem mogel razbrati, da napada ali blati kdo Tebe, s. Špiler jeva. Dopisnik je omenil le eno žensko in to neko »verno spiritistinjo«. To ni po mojem mnenju niti napad, še manj pa blatenje. Označba »verna spiritistinja« je lahko samo netočna konstatacija, bojim pa se, da ni netočna, ker v svojem dopisu svojo »vernost« nekako braniš, o »spiritizmu« pa molčiš. »Ali ima kdo škodo, če sem verna?« vprašuješ. Brez dvoma je za razredno-bojevno fronto škoda, če je kak‘sodrug ali sodružica zastrupljena s krivimi nauki vere. »Religija je opium za ljudstvo« je govoril in pisal sodrug Lenin in ne brez razloga. Mi danes sicer ne vodimo kake posebne akcije proti cerkvi in veram, ker nimamo potrebnih sil in ker je v kapitalistični družbi skoraj nemogoče zrušiti religije, toda v USSR posvečajo temu vprašanju veliko pozornost. Kdor veruje, da je današnji družabni red, da eni delajo, drugi pa uživajo, od toga, da so razredi od boga, ta se bo težko boril za odpravo današnjega družabnega reda in za novo brezrazredno družbo. — Vsak ima seveda »svobodo«, da veruje, če hoče in kar hoče, kdor pa pravi, da je razredno bojevni marksist, ta pa te »svobode« nima več, ker religije z revolucionarnim marksizmom niso združljive.	H.
„£notnost“ dvakrat na leden.
12.167 Diii tiskovnega sklada, 671 novih naročnikov,
333 za dvakrattedensko izhajanje.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 1. do 7. februarja 1928.
Novo mesto: nižji kmet 5, Freželj 5, Pirnar 5, Kan-1 dija 2, Avbar 6, i'ink 5, Matoh 2, Kedek o, Preželj S. 5, Gazvoda 2, Binder 2, Vesel 2, Kuda 5, Gregor 3, Mikec
2,	skupaj 56 Din. (Ta znesek je bil že objavljen, danes samo v svrho kontrole objavljamo imena.) Zalog: lier-tosi 4, Černe F. 3, Zupančič 5, Blaž 3, Smimov 4, Černe I. 3, Jurca 8, 1. Jurca 10, Anton 4, Kren 2, Doroež 2, Zafiukovšek 3, Čermelj 4, skupaj 5u Din. Sallumnes, rrancija: Pohlin 10 ir., Langer 5 fr., Zuzej 5, Zupančič 5, Kovačič 5 fr., SušniK 5 fr., skupaj 76.30 Din. — LjuDijana: Monte Kristo 5, J. P. 5, Marat 10, Prij Petro 5, Leoan Peter 4, skupaj 29 Din. Rajiienburg: Ceč 5. Trbovlje: Majcen 15, Levičar 5, skupaj 20. Maribor: M. B. 24, Canžek 10, skupaj 34. Velenje: Kališnik L. 5, Kališnik i. 5, Biagotinšek 5, skupaj 15 Din. Hrastnik: kesnian 3, Saurič 6, skupaj 9 Din. Kočevje: »Rentni oubor OUZD, kaj je z rešitvijo pritožbe zoper opr. številno 17.169,1—27.« 5 Din. Zidani most: Dremel 5 Din, Špegel 10.50, sKupaj 15.5u. Javornik: Noč 2. Križe: Gra-dišar 5, skupaj 265.80 Din. Od 4. sepi. 1927 12.167.70 Din.
ZA POVEČANJE »ENOTNOSTI«.
Javornik, dne 27. januarja 1928.
Velikokrat sem že čital v našem eaino delavskem listu »Enotnost« poziv na vse zavedne sodruge-trpine, da naj gredo na delo za dvakrattedensko izhajanje »Enotnosti«.
Zdrava je ta misel in vsak zavedni proletarec, jo mora pozdraviti in ne samo pozdraviti, ampak tudi dejansko pripomoči, da se realizira. Ne samo, da ix> naš ttdnik izhajal dvakrat tedensko, ker to še ne zadostuje za današnje razdrapane razmere, v katerih se nahaja proletariat Slovenije, ki ga zastruplja meščanski in tako-zvani lažisocialistični, štrajkbreherski tisk. Zato kličem ! vsem sodrugom-trpinom širom Slovenije in preko njenih meja, ne samo dvakrat tedensko, ampak naš bojevnik »Enoaiost« naj postane dnevnik in proč z meščanskim strupom. V delavskih družinah naj se bere delavski časopis »Enotnost«, ki res zastopa pred nenasitno buržu-azijo trpine proletarce.
Zato pošiljam 25 Din za naročnino, 10 Din pa za tiskovni sklad.
Delu čast in oblast.	Kovinar.
IZ UPRAVE.
VSEM! Prejšnji številki smo priložili položnice in nujno prosimo vse one, ki nimajo poravnane naročnine, da to takoj storijo. Vsi oni, ki so zaostali z naročnino več kot tri mesece, dobijo samo še to številko, ker ne gre, da bi redno plačujoči trpali vsied taiiih, ki z naročnino zaostajajo.
Zagorje: Obračun za koiportažo smo prejeli v redu za 1927. leto.
Provizija kolporterjev znaša 25%.__________________
gi-BrMtnavr—i  i	■■ —«■—»m—oi—ra«
VABILO
na I. gostovanje Delavskega odra »Svobode« v Ljubljani
na Viču dne 12. februarja 1928 ob pol 8. uri v sokolski dvorani.
Vprizori se velika senzacija: SCAPINOVE ZVIJAČE
v moderni izdaji: »Tom Sawyer«, Sketch v treh dejanjih.
Bombe smeha!	Pridite!
Vstopnice se dobijo v Konzumnem društvu na
Viču in v Strokovni komisiji. Gradišče 2.
Delavski oder.
Kaj sem videi v Moskvi I
Po pripovedovanju s.Tomata.
Obiski v tovarnah.
Centralnemu odboru zveze živilskih delavcev sva s s. Pretnarjem izrazila željo, da si ogledava življenje delavcev in stanje po tovarnah. Najini želji so takoj ugodili, za prve dni so nama dodelili za tolmača s. Rajo Wolf, prevajalko v C. K. Pišče-vikov, ki govori poleg ruščine še nemško, francosko, angleško in hebrejsko. Z avtomobilom živilske organizacije smo se vozili po mestu in kjer sva hotela, je avto vstavil in šli smo v tovarno. — Kot živilska delavca sva se Zanimala predvsem za obrate živilske stroke. Bilo bi sicer zelo zanimivo gledati tudi velikanske moskovske strojne tovarne in drugo industrijo, pa zato ni bilo časa.
Tako smo se vstavili pred tovarno z velikansko rdečo zastavo in napisom: I. tobačna tovarna »Dukat«. Na vhodu nas je vstavil portir in na pojasnilo s. Raje Wolfove, smo dobili »vstopno karto«, s katero smo smeli v tovarno. Prvo smo naleteli na prostore fabkoma (fabriški komitet), kjer smo našli predsednika, predsednico in tajnika. Fabkom je neke vrste izpopolnjen odbor naših obratnih zaupnikov, izvoljen od delavstva in samo od njega odvisen. V fabkom voli delavstvo delegate po oddelkih in ti izvolijo izmed sebe funkcionarje, ki vodijo vsa dela fabkoma, za kar jih mora plačati podjetje. Fabkom se interesira za vse, brez fabkoma se ničesar ne sme in ne more narediti, v nobeni tovarni, v nobenem podjetju v Rusiji. V vprašanjih plač, akordnih postavk, higijene, delovnega časa, izboljšanja strojev ali povečanja obrata, skratka v vsem odloča fabkom v sporazumu z ravnateljstvom. Iz pisarn fabkoma smo šli v ravnateljstvo. Rdeči direktor te tobačne tovarne »Dukat«, je neki bivši ključavničar, ki je bil pred revolucijo. še v mirni dobi neprestano preganjan. Obsojen je bil končno na 15 let sibirske ječe, revolucija ga je osvobodila, ko je že odsedel 10 let. Obiskoval je par let posebno direktorsko šolo in danes je rdeči ravnatelj velike tobačne tovarne »Dukat«, ki zaposluje nad 3000 delavcev. Produkcija v tej tovarni se je napram predvojni produkciji dvignila za 100 odstotkov. Pred vojno So letno producirali eno, sedaj proizvajajo dve milijardi
cigaret-letno. Rdeči direktor, ki je vrhovni direktor, je v vseh podjetjih delavec, ob strani pa ima pomočnike, tehničnega tajnika in trgovskega tajnika, če je to potrebno. Tehnični tajnik rdečega direktorja v »Dukatu« je nek inženir, sin kmeta, ki se je šele po revoluciji izobrazil za svoj poklic. Pisarne fabkoma, direktorja in sploh vsi biroji, katere sem videi, so bili lepo urejeni, čisti in čedno opremljeni. — Čudil sem se, da so delavci v delavnicah kadili, pa so mi pojasnili, da nevarnost požara ni tako velika, ker vsak posameznik skrbno pazi; da njegova tovarna ne trpi škode. Kamor smo prišli, smo se razgovarjali z delavci in občudoval sem visok nivo ruskih delavcev, kr so obvladali vse probleme ne samo gospodarstva v tovarni, temveč tudi gospodarstva in politike celokupne USSR. Kogarkoli sem vpraševal, je bil dobro informiran tudi o zunanji politiki, o snujočem se protisovjetskem bloku in tudi za Balkan so vedeli, za Jugoslavijo. O Slovencih in Ljubljani sicer niso nič vedeli, pač pa o Jugoslaviji in »glavnjači«. Kar mi je po delavnicah prvo padlo v oči, so bile enotne bele ali rjave obleke delavcev in delavk. Delavke so imele na glavi navadno rdeče rute, ki so se jim zelo podale. Zvedel sem, da dobi vsak delavec od podjetja brezplačno delovno obleko in tako je bilo tudi po drugih obratih, kamor sem prišel. Paznikov-priganjačev po oddelkih nisem videl in jih tudi ni potreba, ker je na zahtevo delavstva skoraj povsod uveden akordni sistem, ki pa vsakomur osigura eksistenčni minimum. Ob dolgih vrstah miz s stroji za napolnjevanje cigaretnih stročnic (Hiilse), so sedele rdečelične, zdrave delavke. Ni bilo med njimi nobene rumene, izsušene žene, kakor jih lahko gledamo vsak dan v Ljubljani, ko delavke zapuščajo tobačno tovarno.
V	tej tovarni se dela na eno tretjino, in sicer 8 ur, v nekaterih oddelkih, kjer je delo zdravju škodljivo, delajo samo 7 ur. Tovarne in obrati, ki delajo samo na eno tretjino, začnejo z delom ob 8. uri in delajo do 4. popoldne, ko gredo na kosilo. V vsaki večji tovarni je dečje zavetišče, kamor lahko oddajajo izvežbanim in šolanim močem delavke-matere svoje otroke, preden gredo v delavnico. Delavke-matere, ki še dojijo otroke, imajo vsaki dve uri 20 minut odmora, da morejo v tem času oditi v
dečje zavetišče in nahraniti otroka. Zanimal sem se zelo za plače in ugotovil, da v »Dukatu« zaslužijo ženske delavke od 70—100 rubljev mesečno, profesionisti pa od 120—200 rubljev mesečno. Rdeči direktor ima navadno najvišjo za komunista dovoljeno plačo 225 rubljev mesečno, po 300 in celo do 600 rubljev mesečno pa dobivajo | »specmani«, t. j. inženjerji-speciahsti, tehmki-spe-cialisti, višji knjigovodje, če niso člani komunistične stranke. Iz koristolovskih nagibov ne gre nihče v stranko, ker to je pod boljševiki čisto drugače kot pri nas pri vladnih strankah. Delavnice in tovarne že na zunaj kažejo, da vladajo rdeči. Rdeče so pobarvani zidovi, rdeče zastave na strehah, povsod vidiš napise »Proletarci vseh dežel, združite se!« Delavci so ponosni na svoje tovarne: »Vidiš, to smo mi napravili, vidiš to je naše.« V »Dukatu« sem naletel na delavca, ki je 17 let delal v berlinski tobačni tovarni. Dejal je, da bi ne menjal z nobenim berlinskim delavcem, če bi ga še dvakrat višje plačali, ker prav dobro živi, kar je pa še več vredno, svoboden je. Od plače se delavcu ničesar ne odtegne. Za bolniško bla-gano, za fabkom, za dečja zavetišča itd., mora plačevati vse podjetje, gospodarijo pa v teh institucijah samo delavci. Pač pa plačuje vsak delavec 2 odstotka od prejete plače za strokovno organi-zacio in V2 % v fond za brezposelnost. Poleg teh dveh prispevkov pa plačujejo delavci še članarino raznim organizacijam, če hočejo pristopiti. Zelo mnogo jih je organiziranih pri Mopru (Rdeči Pomoči), pri letalskih organizacijah itd. Prispevek za strankine člane znaša 2 rublja mesečno za zaslužek do 150 rubljev. 3 rublje pa, če presega zaslužek 150 rubljev. V vsakem obratu so nas deiavci peljali tudi v »Leninov kotiček«, t. j. soba, v kateri je velika slika ali pa kip Lenina, okrašen s cvetlicami in ogrnjen z rdečim platnom. Pred kipom ali sliko gori električna luč, videl pa sem tudi oljnate lučke, kot jih vidimo pri nas pred oltarji v cerkvah. V teh »Leninovih kotičkih« so po mizah albumi s spominskimi slikami iz revolucije, slike voditeljev revolucije in padlih v državljanski vojni. Po stenah napisi: »Živela svetovna proletarska revolucija!«, »Živelo bratstvo delavcev in kmetov vsega sveta!« itd. V vsaki tovarni so nadalje še sobe za delavski klub, kjer je delavcem na raz-
polago knjižnica, radio, časopisi, nadalje soba «ja-čejke«, t. j. celice komunistične 'stranke, soba za »komsomoice«, t. j. za zvezo komunistične omla-dine. (Komsomol je kratica za: komunistični sojuz molodjoži.) V večini obratov so nam pokazali tudi prostore za strelske vaje, katerih se udeležujejo tudi delavke. Po 4. uri, ko so delavci hiteli domov, smo po cestah srečevali oborožene komsomolce, ki so v spremstvu oficirjev korakali na strelišče in peli krasne marše, med katerimi mi je najbolj ugajal Budjoni marš.	(Dalje	prihodnjič.)
POŠLJIMO DELAVSKO DELEGACIJO
V	RUSIJO!
Iz raznih krajev dobivamo delavska pisma sledeče vsebine:
»V zadnji številki .Enotnosti’ sem čital članek ,Kaj sem videl v Moskvi’. 1 o me je tako navdušilo, da sem- sklenil tudi jaz iti gori pogledati in se prepričati na lastne oči. — Prosim Te, pojasni mi, kako bi se moglo priti gori. kaki so stroški, kake potne liste je treba in če bi'se dobila kaka
podpora pri Delavski zbornici ali kje drugje. Prosim Te pojasnil v vseh ozirih.«
Na taka pisma ne odgovarjamo posameznikom, vsem sodrugom pa sporočamo, da je najboljši in najlažji način ogledati si razmere v Sovjetski Rusiji ta, da po primeru delavcev drugih držav tudi mi pošljemo za par tednov ali mesecev delav-sko-kmečko delegacijo v Rusijo, ki naj bi bila sestavljena iz izvoljenih zastopnikov delavcev vseh strok in kmetov.
Sestavi naj se odbor, ki naj prične zbirati sredstva za delegacijo in ki naj izvede tudi po vseh delavskih krajih volitve onih, ki naj gredo v Sovjetsko Rusijo pogledati, da potem lahko po povratku poročajo. Že tivolski kongres strokovnih organizacij 1925. leta je sklenil, da se mora poslati taka delavska delegacija v Rusijo, pa socialpatrioti so kakor druge sklepe tudi tega zavrgli. ker delavci niso vztrajali na sklepu, če je sedaj resna volja delavstva, da pošlje v Rusijo svojo delegacijo, tega ne bo mogel nihče preprečiti, samo delati bo treba in na sklepu vztrajati.
rubelj = 34 dolarja, červonec = 5 dolarjev.
Ruski delavci sprejemajo v Moskvi nemško avstrijsko delavsko delegacijo.