Potresno posojilo. Vračevanje brezobrestnega potresnega posojila je pred durmi; vračevati bi se moralo s l.jan. 1901. Državni zbor je sklenil v tem oziru važen zakon, po katerem sme pri vračevanju vlada dajati razne olajšave. 1. tega zakona pooblašča vlado, da sme iz državnih sredstev vsled elementarnih nezgod pri zadetim prebivalcem dovoljenih predujemov (posojil) v ozira vrednih slučajih dati olajšave, in sicer s tem, da se podaljša rok za vračevanje teh posojil, ali pa da se zmanjša visokost pozameznih rokov, ali pa se po višini bede (uboštva) dotičnega dolžnika izjemoma tudi dovoli delni ali popolni odpis dolga (predujemov.) Toraj sme vlada na prošnjo dolžnika njemu dolg deloma ali pa tudi popolnoma zbrisati, ali mu raztegniti rok za plačevanje, ali pa dovoliti da plačuje dolg v več obrokih. § 2. pravi, da se smejo take olajšave ali odpisi dovoljevati le na prošnjo dotičnih dolžnikov in potem, ko se je dognala resnična potreba. Torej, ke-dor hoče kake olajšave, mora vložiti prošnjo, v kateri je naveden natančen položaj dotičnega prosilca. Posebno je treba natančno označiti, koliko dolga ima na posestvu, koliko mu posestvo nese, koliko ima stroškov, koliko plačuje davkov, koliko se mu je pripetilo znatnih nesreč pri gospodarstvu. Zapisano mora biti vse resnično, ker se bode vlada o posamnih prošnjah hotela tudi prepričati o istinitosti v prošnji navedenega. Te prošnje se tičejo brezobrestnega posojila in morajo biti naslovljene na finančno ministerstvo. Za 3% posojilo se je pa treba obrniti na dež. odbor^ Državna uprava bo namreč pri razsojevanju o došlih prošnjah za podaljšanje rokov ali za dovolitev drugih olajšav glede vračevanja onih predujemov, za katero so prevzele poroštvo dežele ali občine, postopala v sporazumu z dotičnimi deželnimi odbori. § 3. pravi, da so vse vloge in pisma ter sploh uradni posli, ki so potrebni pri izvrševanju glede olajšavanja pri vračevanju ali odpisovanju, prosti koleka in pristojbin. Ta paragraf torej določa, da so prošnje proste koleka, da so izpisi iz gruntne knjige brezlačni in koleka prosti. To je važno, ker bo moral vsak, kedor hoče delati prošnjo, imeti pri sebi izpisek iz gruntne knjige. Razvidno je, da mora vsak prizadeti prositi sam za se. Prosi se lahko: 1. da se mu obroki prestavijo; 2. da se mu število obrokov zviša, oziroma vračevalni zneski znižajo; 3. da se mu deloma ali popolnoma izbrišejo posojila. Glavni pogoj prošenj je, da vsakdo navede natančno svoj dolg, kakršen koli; potem stroške pri gospodarstvu in družini, družinsko razmerje, koliko ima otrok in splošno, ali je gospodarsko razmerje slabše kakor pred potresom i. t. d. Navesti je treba pa tudi dohodke. Prošnje naj se izroče državnim poslancem, da jih predlože naravnost ministerstvu. Kedor je član Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „l>omoljuba", Ljubljana, Semcniške ulice št. 2, Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati te sprejemajo in plačujejo po dogovoru. Št 7. V Ljubljani, dn€ 5. aprila 1900. Leto XIII Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. naše organizacije, se lahko obrne za prošnjo tudi na del. tajništvo v Ljubljani, „Kat. Dom." Vzorcc prošnje. Visoko c. kr. finančno ministerstvo! Uilano podpisani je pre jel ob času potresa 1. 1895. brezobrestnega pososojila. 1% pososojila podpore Škode je imel po potresu Dolga ima na posestvu vknjiženega Njegov dohodek znaša... Skrbeti mora za Njegove gospodarske razmere so se znatno poslabšale, ko bi moral vra-čevati državno posojilo, bi mu pretil gospodarski po-gin. Zato prosi: naj se mu popolnoma ali vsaj deloma odpiše državno posojilo, ali pa: Zato prosi: naj se mu obrok vračevanja podaljša do 1. ali naj se mu dovoli, da vračuje svoto v enakih obrokih. l)ne Podpis. Po potresu se je moral zadolžiti z a (Koliko manj kot pred potresom.) (Družina.) (nesreče : toča, povodenj, ogenj, pogin živine itd.) (Posebne razmere.) Disputacija*) s soc. demokratom. Viharni oblaki so se zbirali nad Stransko vasjo. Soeijalni demokratje z Gole rebri so hoteli namreč v Stranski vasi napraviti shod in Strance hoteli pre motiti, da bi se zapisali v njili novo vero. Shod so pripravljali tako na tihem, da nihče ni vedel razven gostilničarja Makovca, ki jim je obljubil prostor v svoji gostilni. Shod je bil pri glavarstvu naznanjen za lilaževo nedeljo popoldne po nauku. Še le to nedeljo so pri lepili med naukom pred cerkvijo na tri hiše velike rdeče papirje, na katerih se je bralo, da se vsi Stranci povabljeni k Makovcu na socijalno-demokratični shod. Bali so se prej dati med ljudi, ker bi bili sicer gospod župnik iz Ljubljane povabili take može, ki vsakemu socijalnemu demokratu prrcej usta zamašijo. ') nlJisputacija" je latinska beseda in pomeni učen prepir (Od tod pride beseda „Spetir", ki t,e semtertja sliSi.) Ko je nauk minul, so možaki drli k Makovcu kjer je že tudi čakal socijalno-demokratični govornik Kanič. Ta je ravno zatrjeval svojim prijateljem, ki so b li došli iz Gole rebri, da je treba za predsednika shoda na vsak način izvoliti moža, ki je skriven soeijalni domokrat, češ, potem smo pa na konju. Toda ni se jim obneslo. Za to je poskrbel v naglici domači gospod nadučitelj, ki je še le pred kratkim došel v Stransko vas. Dopovedal je namreč urno možakom, za kaj se gre ; ko je Kanič predlagal nekega tujca za predsednika, so možje burno ugovarjali ; gospod nadučitelj je predlagal za predsednika Boštjanca, ki je bil sicer navaden kmet, pa ni imel prazne glave; večina je bila za Boštjanca, in ta je zasedel s pipieo v ustih predsedniško mesto. Kanič je škrtal z zobmi, secijalni demokratje so kleli, gospod nadučitelj pa si zadovoljno gladil brke. Kanič se jo obrnil proti Boštjancu:: »Gospod predsednik, prosim besedo.« Boštjane c slovesno: „Gospod Kanič ima besedo.« Nato je Kanič začel razlagati, da je edina rešitev za kmeta v soeijalni demokraciji. Navdušeno je slikal, da v prihodnji socijalno-demokratični državi ne bo nikakega razločka med gospodom in kmetom. Vsi bodo enaki, vsi bodo gospodje. Vsak se bo lahko vozil v kočiji. Veliki kapitali milijonarjev in bogatrev se bodo razdelili med vse ljudi, in zato bo treba le malo delati, jesti bo pa vendar veliko. Tatov in morilcev ne bo več, ker bo vsak imel vsega dovolj. Ne duhovska, ne posvetna gosposka ne bo več stiskala kmeta. V socijalistični državi sploh ne ho nikake gosposke več, ampak vsi bodo živeli kakor bratje, brez uradnikov, brez žandarjev. brez sodnij, brez ječ! Posebno to je Kanič povdarjal, da duhovščina ljudi odira. Ob sklepu govora je pa poslušalce na vso moč nagovarjal, naj vstanove v Stranski vasi socijalno-demokratično društvo in naj se v obilnem številu naroče na list »Rdeči prapor«. In pozdravljal je ta dan kot zač< tek boljše prihodnr sti za Stransko vas. Na koncu so mu somišljeniki z Gole rebri glasno pritrjevali in ploskali. Straiu i so molčali. Zdaj se je < glasil za besedo gosp. nadučitelj. Peščica s cijaln h demokratov je zagnala vrišč, češ, mi smo shod sklicali in zato bomo samo mi govorili. Predsednik Bošljamc pa je zaklical kar po domače: »Ali bote tiho? Jaz sem predsednik in jaz bom povedal, kdo bo govoril! — (iospod nadučitelj. vi imate besedo.« Gospod nadučitelj je pričel: »Možje! IJžalostilo me je, ker sem videl, da niste ugovarjali tujcu, ki se je danes prikradel v našo vas. Iz tega sem spoznal, da ste mu kolikor toliko verjeli. In to je, kar mi hudo de. Povem vam, možje, in dobro me zapomnite; če bote verjeli socijalnim demokratom, vam bodo ti vzeli vse, kar imate, slekli vas bodo do nagega! Socijalen demokrat hodi za kmetom zato, da bi mu kaj vzel, ne pa, da bi kmetu kaj dal!! In gorje kmetu, če bo verjel tem zapeljivcem! Zapeljivci so slovenskemu kmetu, posebno Gorenjcu, naredili že na milijone škode. Tako je bilo vzlasti ob času zemljiščne odveze, pred kakimi petdesetimi leti. Jaz sem doma v Bohinju in povedal vam bom iz svoje domovine vzgled, kam pride kmet, če zapeljivce posluša. Pred 70 ali 80 leti je Bohinjec smel sekati les po vsej Jelovci, kamorkoli je segala lastnina Gojzove graščine. Zato je kmet bil te mis!i, da je vsa občina .k-lovca njegova, kar v resnici ni bilo tako. Jelovca je bila graščinska, in graščina je kmetu za potrebo le pustila sekati, kjer je hotel. Prišla je pa nova postava, da bo Jelovca res postala popolna last kmetov5 vendar samo pod tem pogojem, če kmetje prevzamejo davek od nje. Toda o tem niso kmetje hoteli nič slišati. Zapeljivci so šuntali Bohinjce: »Nikari ne prevzemajte da\ka, saj je Jelovca tako vaša! Kaj bote kupovali, kar je vnše !« Kmetje so te zapeljivce ubogali, in niso hoteli prevzeti davka od Jalovice, in prišlo je tako daleč, da ima sedaj Bohinjec komaj drva za hišno potrebo. Vso Jelovco je obdržala graščina, od katere jo je kupila pozneje obrtnijska družba in ta je iz Jelovce prodala lesa toliko, da nihče ne more preceniti! Milijone so zavrgli Bohinjci, ker niso h-teli prevzeti onega davka! In kaj je bil temu vzrok? Ramo to, ker so poslušali zapeljivce! Iiavno taka je dandanašnji, ko hodijo socijalno-demokratični zapeljivci za vami. Povem vam, če bote poslušali te ljudi, si bote tudi vi pulili lase iz glave, kakor so si jih Bohinjci, ko so spoznali, kam so zašli! Pa vaša zmota bo še vse hujši. Zakaj, soci-jalni demokratje vam ne bodo vzeli samo gozdov, ampak ugrabili vam bodo tudi polje in travnike, vzeli vam bodo hišo, [hlev in živino! Da pograbili vam bodo popolnoma vse, kar imate, vzeli vam bodo celo ženo od ognjišča in otroka iz zibeli. Prav posebno bodo zatirali kmeta, če se kdaj uresniči socijalm-demokraška država. Kmeta bodo imeli za metlo, s katero bodo pometali, kakor jim bo drago! Že zdaj ga hočejo za metlo imeti, ko še nič oblasti nimajo. Kaj bi bilo še le potem, če bi res vse v roke dobili! Povem vam možje, če kdaj socijalni demokratje dobe oblast v roke, se bo našemu kmetu desetkrat huje godilo, kakor tiste čase, ko je Turek hodil ropat na Kranjsko! Zakaj Turek je vzel samo nekaj; soci jalni demokrat pa bo pograbil vse! Turek je odpeljal v sužnost samo nekatere; socijalen demokrat bo pa naredil za sužnje vse! In če bi kdaj prišlo tako daleč, česar Bog varuj, bote preklinjali tisto uro, ko ste spustili prvega socijalnega demokrata čez prag svoje hiše!« Tako je govoril gospod nadučitelj. (Dalje sledi.) Politični razgled. Deželni zbori so zopet pričeli svoja zasedanja. V kranjskem deželnem zboru se je takoj v prvi seji pokazalo, da ima dr. Tavčar s svojimi pristaši rajši Nemce, nego katoliške može. Z Nemci je pripravil, da ni noben naših poslancev postal predsednik ali podpredsednik kakega odseka. V drugi seji se je to vender poravnalo, ker bi sicer na tako preziranje naši možje morali odgovoriti s tem, da bi zapustili odseke in jih popolnoma prepustili nemškemu petelinu. Izvoljen je bil poslanec Ažman načelnikom za letno poročilo, poslanec Papež pa podpredsednikom za finančni odsek, v katerem so tudi katoliško-narodni poslanci Kalan, Modic in Povše. V odseku za letno poročilo sta še naša poslanca Košak in Sch\veiger, v upravnem odseku Povše, Zelen, Pavkič, Jelovšek. Deželni zbor je pozdravil drugo železnično zvezo s Trstom. Poslanec Sch\veiger se je potegnil za to, da bi potovalni učitelj poučeval tudi o umnem kletarstvu in da bi se o tem izdala primerna knjižica ljudstvu v pouk, poslanec Povše pa za to, da vlada vinogradnikom zviša brezobrestna posojila. Dež. zbor je čestital sv. očetu k jubileju in je dobil od sv. očeta blagoslov. — V štajarski deželni zbor slovenskih poslancev ni bilo, ker jih v Gradcu Nemci prezirajo in ker se vedno bolj kaže, da moramo z vso silo delati na to, da se ločimo od Gradca in da štajarski Slovenci dobe svojo upravo. Nemški katoličani so predlagali razširjenje volilne pravice, po kateri bi se moč veleposestva nekaj omejila in bi se industrijski kraji izpustili iz skupine kmetskih volilnih okrajev. Ustanovila bi se peta ku-rija za tiste, ki v kaki drugi kuriji nc volijo in ne plačujejo davka 6 kron. — V I s t r i so se vršila pogajanja, kako bi se Lahi in Slovenci sprijaznili. Pogajanja so se razbila. Lahi niso hoteli nič slišati o slovenskih pravicah. Dež. zbor isterski se bode sešel v Poreču, kamor slovenski poslanci ne bodo prišli, ker so še doslej bili ondi vedno izpostavljeni ne samo psovkam, ampak tudi udarcem laških omikancev. — V koroškem dež. zboru Slovence tudi odrivajo, kakorkoli morejo; goriški dež. zbor se je sešel v ponedeljek ter bodemo o njegovem zasedanju prihodnjič poročali. Venec in krona. PoT8st ii časov aposto!»kih. Sfiul Anton deW»L - Poslovenil J. V. (D»lje.) Četrto poglavje V Xeronovik rrtovih. Vatikanska ravan in grič istega imena na desnem bregu Tibere takrat Se nista pripadala k mestu Kimu. Poleg cpekaren in koč ubcgih delavcev in sužnev »o bili ondi prvi znamenitejši nasadi vrtovi cesarice Agripine, ki jih je pozneje podedoval Neron. Ta jih je razširil in olepšal ter sezidal na pob:č;u griča veliko dirkališče cirkus), kjer so se ljudstvu v zabavo vršile velike dirke. Da se je iz mesta prišlo hitrejše tjekaj. je dal postaviti čez Tibero mest. ki je po njem dobil svoje ime. Ko vsled požara mnogo ljudi ni imelo stanovanja. jim je prepustil cesar svoje velikanske vrtove; zato je bilo ob času. ko se godi naša povest, tam kaj Teliko barak: mnogo jih je tudi stanovalo v prostornem dirkališču. Raditega je ta sicer zapuš'en-in neobljudeni kraj hitro oiivel. Nagnenju Rimljanov za javne igre je ugodil cesar s tem. da je p gesto v vatikanskem dirkališču napravita! velike dirke; razun teh je poskrbel Neron še za druge strašne prizore. Alitir se je podvizal s svojimi hudobnimi načrti zoper kristjane. Ni mu bilo težko spraviti jih mnogo pred sodišče s tožbo, da so zažgali Rim TVela dasi jim je bilo ljudstvo sovražno, se stvar ni hotela sponest\ Podkupoval je priče, ki so krivo go vorile o njih: mnogo so jih obsodili k smrti, a vse ni dosti pomagalo. Splošno mnenje in občno prepri čanje, da je Neron sam dal zažgati mesto, se s tem ni moglo omajati ali zatreti. Imeli so celo sočutje z nesrečnimi žrtvami Zato jih odsihdob nso tožili samo tega. da so zažgali mesto, ampak so iim p;d-tikali tudi državi nevarne namer.e češ. to je skrivna verska druiba. ki izkuša preobrniti obstoječi red. a take družbe so po postavah prepovedane. Za take seveda ni bila nobena kazen prevelika Zato je Neron lahko zadostil svoji grozovitosti ter si izmišl eval za obsojene kristjane nenavadne muke. Tako se je pričelo prvo preganjanje kristjanov, grozno vsled velikega števila onih. ki so bili izro čeni krvnikom. Zgodovinar Tacit nam poroča o »velikanski množici« kristjanov, ki s j bili '. bsojeni k smrti. Iz tetra lahko posnamemo, kako hitro so se širili novi nauki in s kakšnim pogumom in navdušenjem »o šli v smrt prvi spoznavavci svete vere. Ker je ogenj končal tudi cesarske palače na Palatinu, se je preselil Neron v letovišče v vatikanskih vrtovih, odkoder je bil krasen razgled na novo vstajajoče mesto; zato so največ kristjanov mučili v onem kraju, zlasti v vatikanskem dirkališču. Ko je Favstina s svojim očetom zapuščal* I'u-dentovo vilo, je F\karp dolgo zamišljen zrl za odhajajočim vozem. Kaj ga je neki tako čudno ganilo takoj pri prvem sestanku z mlado damo? Zadnjič je bilo še motno, nejasno, a danes se je pojavilo živejš«-. močnejše v njegovih prsih Kar je vzklilo v njegovem srcu, kar se je vzbujalo v njegovi duSi, ni Lilo prvo, nedoločno čustvo mlade ljubezni! Naj li na kaj takega misli on, ubogi osvobojenec, kristjan? Naj li misli na zvezo z gospico iz visokega rimskega plemstva, s častivko poganskih bogov V Ne, p gled na Favstino mu je vzbudil v srcu nekaj, česar se še ni mogel jasno zavedeti, vzbudil mu ]e 6tare spomine otroških let. Ves zamišljen je hodil po vrtnih stezicah, dokler ni prišel na mesto, kjer je Lilo drevje redkejše in od koder je bil čaroben razgled na Kampanjo in daljno gorovje. Tam sede na klopico. zloženo iz rušenj, si podpre glavo z rokami ter zre sanjajoč v daljavo. In polagoma se prično podobe jasniti, živejše. določnejše stopa pred njegove duhovne oči davna preteklost: — dvorana z vkusno vrejenim pohiS»?om, na divanu počiva gospa — poteze obraza, oči, kakor jih je videl pri Favstini! In spomni se, kako ga je gospa vzela v naročje, ga poljubovala in pritiskala na ljubeče srce, misli in misli in spomni se -elo besed, ki jih je govorila. Po dolgem razmišljanju lih spravi skupaj v materinem jeziku: »Mjje ljubo, sladko dete, moj sin Sadut.« Evkarp si zakrije z rokama obraz; iz cči uiu lijo pekoče solze: spoznal, videl je pred seboj — podobo svoje matere. Zatem se mu porajajo v duši druge podobe: postaven mož, ki ga je večkrat videl pri svoji materi. v bliščeči opravi, zagorelega obraza, z dolgo brade-, velikimi črnimi lasmi; — dečki, s katerimi je igral — to je bil njegov oče, to so bili njegovi bratc:. In ubegi mladenič zajoka na glas vsled gorja in bolesti. Kakor se v sanjah pred tvojim duhom prikažejo dragi mrtveci, ki si )ih izgubil pred kratkim, da zopet občuješ, se pogovarjaš ž njimi, in kakor potem prebudi vsi se bolestno vzklikneš: »Oj, zakaj so bile samo prazne sanje?!« — podobno, toda ve- liko živejše, bridkejše je prevevalo dušo mladeniča, ki je grenko občutil prvikrat v svojem življenju, da je bil nekdaj nekaj drugega kakor ubog zaničevan suženj. Solnce je že davno zatonilo, hladni večerni vetrič je pihljal in majal grmičje; milo, svečano so zrle luna in zvezde na zemljo in njeno gorje, ko so Evkarpa našli služabniki, ki jih je poslal Pudent iskat. Vso noč ni zalisnil očesa; starši, bratje, očetova hiša. rojstno mesto je bilo vedno pred njegovo dušo, in čim dalje je opazoval, motril one • podobe in se vglabljal vanje, tem jasnejše, določnejše so mu plavala pred duhom blažena otroška leta. Šele drugo jutro, ko je prišel z ostalo družino k skupni jutranji molitvi pred obličje (lospodovo, sta se vrnila mir in uteha v njegovo zdvajajcčo dušo. »Ali bi bil kdaj postal kristjan,« rekel je sam pri sebi; »bi bil li kdaj spoznal svojega Odrešenika in Zveličarja, čc bi me ne bila nesreča pripeljala na rimski suženjski trg, če bi me ne bila privedla milost božja v hišo mojega gospodarja?« 'lake in enake misli so ga polagoma umirile, utešile; a hrepenenje po starših in bratih ni izginilo, vprašanje, kje so in kako se jim godi, ni potihnilo v njegovi duši. »Gele tedne si že odrekaš vsako veselje, se ne meniš za nobeno zabavo, da moreš streči svojemu bolnemu očetu,« pravi nekega dne Favst svoji hčeri. »Danes zvečer bodo v vatikanskem dirkališču imenitne igre. Neron bo s stremi drugimi tekmeci vozil za stavo; razen tega bodo s sveta Bpravili nekaj kristjanov. Če ti je prav, greva tjekaj." »K vsaki drugi predstavi, ljubi oče,« odvrne l avstina, ,,povsod bi šla rada, a trpinčenje ubogih kristjanov gledam z veliko nejevoljo. Naj so že krivi, česar jih dolže, ali ne, meni se zdi tako ravnanje nečloveško." ,.!<; kaj," odgovori vitez, .,jc li taka druhal predobra, da bi služila ljudstvu v zabavo? S požigavci in zarotniki, ki so zlobnejši kot Katilinove čete, pač ni treba imeti usmiljenja." , Ali res misliš", vpraša hči, da so krivi hudobij, ki jim jih podtikajo? Čc si le v njih krvi kdo drug ne izkusa umiti svojih rok, oprati madežev, ki jih ne izbriše niti s krvjo vsega rimskega naroda?" ..Obljubil sem cesarjevemu dvorniku Alitiru", pristavi Favst, kakor da bi bil preslišal zadnjo vprašanje svoje hčere, „ob!jubil sem priti tjekaj; a ta ima preveliko oblast, premočan vpliv, da bi mu prelomil dano besedo." „Če je tako, grem rada s teboj; toda močno želim, da bi se izognila vsakemu osebnemu občevanju s hinavskim dvornikom. Ta judovski igravec, čigar poteze nosijo jasen pečat popolne propalosti, ki je obogatel s svojimi hudobijami, ki ima sedaj cesarja popolnoma v svojih rokah, služeč njegovim slabim strastem, ta človek je zoprn, da bi ne mogla prijazno govoriti ž njim." „V naših dneh morajo plemenitaši storiti marsikaj," pravi Favst, ,,celo prilizovati in klečeplaziti pred propalicami, ki se znajo povzpeti z raznimi hudobijami in spletkami do najvišjih -služb; celo kaj takega, pravim, moramo storiti vitezi, če si hočemo ohraniti službe, imenje in življenje. Plemenite rimske rodbine," nadaljuje z rastočo nejevoljo, „senatorji in vitezi s svojimi družinami so prisiljeni hoditi v gle dališče ali dirkališče, da polnijo sedeže in ploskajo, kadar nastopi Neron s svojim hreščečim glasom kot Apolon ali kot solnčni bog vozi /a stavo z drugimi tekmeci, — in gorje plemenitašem, če ne bi hoteli priti, če ne bi občudovali in strmeli nad tem prismojenim malikom." 1'avstini se pri zadnjih očetovih besedah izvije globok vzdih; kajti dobro je vedela in bridko občutila, kako resnično in prav je govoril. Ko začne noč razgrinjati svoja kiila, gresta čez Martovo polje proti Vatikanu. Tu vidita veliko delavcev, ki ob svitu bakelj stavijo velikansko poslopje iz lesa. Čemu bo pač ta začasna sta\ba, ki bo moglo iti v njo več tisoč ljudi? In zakaj taka hitrost, da se mora delati še ponoči? — Favst vpraša enega izmed stavbenikov, ki mu odgovori, da je cesar tako zapovedal; čemu, tega ne ve. Pri vhodu v cesarske vrtove se jima odkrije strašen prizor. Navezani na dolge kole, sta stali na desni in levi dve človeški postavi, zaviti v gorljive snovi in obliti s smolo; bili sta enaki velikim kladam brez prave podobe. Samo po glavi, ki je zgoraj molela venkaj, se je moglo soditi, da so sredi te nerodne mase človeška bitja. Favstina je že prej slišala, da misli Niron rabiti kristjane /a rasvetljavo svojih vrtov: to je bilo torej dvoje takih živih bakelj, ki so jih pripravili, da jih zažgo, kadar nastopi tema. Da bi jih poleg groznih muk še zasramoval, je dal Neron kole oviti z venci, spletenimi iz zelenega listja, — ni slutil, da so bili ti venci za mučence Kristusove znaki večne krone, ki jih je čakala v nebesih. Mlada dama se je s studom obrnila proč; a nista prišla z očetom daleč po vrtu, že sta bila druga dva nesrečnika, povita na enak način, tako da je bil kar cel drevored tje do dirkališča. Dasi je bila mlada Rimljanka, ki je bila večkrat navzočna pri igrah rimskih gladiatorjev, vajena krvavih in grozovitih prizorov in so bili njeni živci precej otrpli in odr-veneli, jo je vendar pretresla v dno duše ta nova in nenavadna grozovitost. Ravno je hotela nekaj reči o tem svojemu očetu ker ni mogla molčati nad tako zverinsko krutostjo, kar stopi k njima Alitir, pozdravljajoč ju z lehkotno spretnostjo dovršenega dvornika. Znal je povedati mladi dami toliko prijetnega, zanimivega, razvijal tako spretno nadaljni pogovor, da je Favstini nehote izginila nejevolja, ki jo je prej pri prvem pogledu čutila do tega človeka. Od Alilira ^ta zvedela oba, da je velikanska lesena stavba na Martovem polju namenjena za svečanosti, ki jih priredi Neron armenskemu kralju, čigar obisk pričakujejo bližnji teden. Razodel jima je to, kakor je rekel, ,.maio državno tajnost', da bi se jima bolj prikupil. V tem zabuči trobenta in zagra godba v znamenje da se bliža cesar. A'itir se hitro oddalji, da se pridruži vladarjevemu spremstvu; tudi vitez in njegova hči se podvizata skozi spodnje prostore do stopnjic, ki so vodile do plemenitaških sedežev. Ko l avstina dospe v notranje dirkališče ter pogleda s svojega visokega mesta po prostorni areni, jo obide groza vsled strašnega prizora, ki se je javil njenim očem. Naokrog so gorele žive baklje; njih svit je prodiral temo ter se odbijal od neštetih gledavcev, ki so polnili sedeže, dvigajoče se nalik terase drug za drugim. Nekaj teh nesrečnih žrtev, obdanih s plamenom, je stalo po dolgem zidu, ki je ločil dirkališče v dva dela in okrog katerega so morali poditi tekmeci sedemkrat svoje konje. Ob zidu v areni pa so bili postavljeni za strašno okrasje leseni križi in na slehernem križu je bil pribit po jeden kristjan. Visoko nad njih glavami sredi zidu pa se je dvigal Neronov obelisk, — ist', ki še dandanes krasi, s križem na vrhu, Petrov trg in nosi napis: „Kristus zmaguje, Kristus kraljuje, Kristus vlada, Kristus naj varuje svoje ljudstvo vsakega sovražnika". V tem trenotku se pokaže cesar. Stal je na bigi ali nizkem, prav za dirko narejenem vozu, ki so bili vanj vštric vpreženi štirje konji. Z jedno roko je držal vajete čile četvorice, z drugo pa slonokoščeno iezlo z orlom; čelo mu je krasil zlat obroč. Okorno telo so objemale valovite gube skrlatattega plašča, posutega z z'atimi zvezdicami; pod plaščem je imel s palmovimi mladikami obšito tuniko. Pred njegovim vozom je Sla truma godcev s srebrnimi godali in dva oddelka mladeničev iz na)bolj odličnih rimskih rodbin; ti so menjajoč se opevali slavo Ne-ronovo. Ob straneh cesarjevega veza so korakali vitezi in senatorji, oblečeni v bele toge; zadaj je šlo mnogoštevilno spremstvo dvornih in magistratnih uradnikov. S ploskanjem in slavoklici so pozdravljali od vseh strani plačani ljudje Bvojega vladarja, ki se je počasi peljal gor in dol po dirkališču; mislil je, da bi se bolj mogočnega ne mogel pokazati niti sam Jupiter, najvišji bog vseh drugih rimskih in grških bogov. Potem se je vrnil nazaj za ograjo, kjer so fakali njegovi trije tekmeci in komaj mirili ognjevite konje, ki so rezgetajoč nemirno bili ob tla. Na dano znamenje pade ograja in kot razburkan val se zaženo četvorice v posamezne bige vpre-ženih konj po peččeni areni. Ljudstvo jih pozdravi z gromovitimi klici. Nato nestrpno čakanje, pridr-ževanje sape med tiseči gledavcev, zročih, kakor bi bili okameneli, na voznike in konje; za trenotek postane tiho kakor v grobu, sliši se le pridržano stokanje nesrečnih žrtev, ki ho, obdane s plamenom, bojevale smrfni bjj. Toda le za hip je trajala tihota. — Tekmeci so bili opravljeni rdeče, belo, modro, in zeleno. Vsakdo izmed gledavcev si je izbral barvo enega voznika in na tistega zmago stavil s svojimi znanci in prijatelji. Tako so bile tudi med gledavci štiri stranke; in seveda je vsaka želela zmago svojemu voznku; zato se je udeleževalo tekmovanja vse ljudstvo z isto strastnostjo kakor tekmeci sami, ki so, zaviti v goste oblake prahu, sedeli na prednjem robu svojih dvo-kolesnih voz, klicali svoje konje po imenu ter jih priganjali k hitrejšemu teku. Z rastočim zanimanjem je slehrnega pogled sledil vozu, čigar barvo si je izbral, preko gorečih bakelj, ki so vselej za hip ob-svetile mimo njih dirjajoče vozove. Če je prišel kak voz naprej, so podžigali voznika z dobroklici. naj porabi pridobljeno ugodnost; če je zaostal za drugimi, so ga priganjali z besedo in mahanjem rok. Kolikor bolj se je dirka bližala koncu tem večje je bilo zanimanje, tem hujše je rastla razburjenost; ta je vzklikal veselja, oni se jezil in divjal; eni so tleskali z rokami in bodrili tekmece svoje barve, naj tako blizu cilja ne zamude palme, znamenja zmage, drugi so mahali z robe , iztezali roke, kakor da bi mogli seči v areno ter z lastnimi rokami prignali konje k večjemu diru. Končno privozi prvi voz do cilja, seveda cesarjev, in tedaj se prične grom ovito vpitje. Kdor je stavo dobil, je vriskal veselja, drugi so se vsled izgube jezili, rotili, kleli, liil je tak hrup in vrišč. da je odmevalo od Vatikana čez Tibcro noter v mesto. Nekaj posebnega je bilo tako tekmovanje voznikov v areni, a nekaj še bolj posebnega so b.li P° besedah katoliškega pisatelja Laktancija gledavci sami. Po končani igri se je ljudstvo jelo razhajati, poizgubili so se tisoči in tisoči. Za odhod iz dirkališča in vrtov so jim svetile človeške baklje. Spo-znavavci Kristusovi, prvenci mučencev rimske cerkve, so pretrpeli; tudi zanje je bil v dirkališču boj za zmago, in angeli so jim prinesli po prestanem trplje nju nevenljivo palmo večnega veselja v nebesih. (Dalje.) Vojska med Angleži in Buri, Trije bridki udarci so zopet zadeli hrabre Bure, odkar smo poročali ,.Domoljubovim" bralcem, da so morali opustiti dolgotrajno obleganje mesta Kimber-lej in Ladismit ter prepustiti Angležem armado 3000 mož z njenim poveljnikom generalom Kronjem vred. Kmalu po tem usodnem dogodku je namreč angleški vrhovni poveljnik Roberts skoro brez vsacega boja zasedel glavno mesto republike Oranje, Bloemfon-tein, Buri so se prostovoljno umaknili proti severu najprej v Vinburg in pozneje še dalje v Kronstat, kjer je še sedaj zbrana glavna burska armada. Skoro istodobno so morali opustiti svoje postojanke ob južno-oranjski meji, kjer so stražili važno železnično zvezo, ter se, vkljub temu da je Roberts vsestransko skušal jih zajeti, pravočasno združili z glavno armado. Sedaj stražijo burske čete le še važne gorske prelaze ob severni natalski meji, kjer jim Junak" Bullcr ne more do živega, ter železniško zvezo med Kimberlejem in Mafekingom, katero mesto še vedno z uspehom oblegajo, ab reki Vaal, ki tvori mejo med obema republikama. Prepustitev mesta Blocmfentein in nje opisane posledice so bile prvi udarec. — Dne 27. marca jih je pa zadel drug občuten udarec, ne sicer na bojnem polju, marveč doma v Pretoriji. 1' m r 1 je namreč vsled neke želodčne bolezni najboljši burski general Joubert. ki je bil duša vse burske armade. Za" njim kot svojim drugim očetom žaluje ves zatirani a hrabri burski narod, dobro vedoč, da se ima le njemu zahvaliti za mnoge krasne uspehe v mnogih prejšnjih vojskah ter v sedanji šestmesečni vojski. Vojske vsledjouber-tovc smrti sicer še ni konec, ker se hočejo Buri v zaupanju na božjo pomoč boriti do zadnjega diha za neodvisnost domovine, a nihče ne more zanikati, da bodo težko pogrešali to izgubo in da bo vsled tega marsikomu upadel pogum. — Tretji udarec so pa provzročili angleški kramarji z nastopno zvijačo. Portugalcem, ki imajo kos zemlje ob transvalski zemlji ter važen dclagoaški zaliv, od koder vodi železnica naravnost v Pretorijo, so naprtili Angleži dolgotrajno pravdo radi omenjene železnice in jo sedaj dobili. Portugalci morajo plačati skupno nad 15 milijonov frankov. Ker pa nimajo denarja, prodali bodo Angležem ta zaliv in jim seveda dali na razpolago tudi važno železnično zvezo. S tem je odprta Angležem najkrajša pot v transvalsko glavno mesto Pretorijo, katere se bodo bržkone kmalu poslužili, ako kdo drugi ne poseže vmes, česar pa v sedanjih razmerah skoro ni upati. Proti napadu od te strani bi se Buri ne mogli dolgo braniti. — Položaj za Bure je toraj vedno neugodneji, o posredovanju za sklepanje miru noče čuti nobena evropska država, da se ne zameri Angležem, in tako je maloštevilni narod navezan samo na lastno moč, ki bo konečno podlegla premoči kapitala. Boja sicer še ne bo kmalu konec in bodo Angleži bržkone še občutili močno bursko pest v odločilni bitki blizu transvalsko-oranj-ske meje, a na konečno zmago ne morejo Buri več računati. Slovenski novičar. Kranjsko. Itomauje v Rim. Rimskih romarjev seje oglasilo okrog 550 — torej lepo število, kakršnega skoraj nismo pričakovali! V ponedeljek po beli nedelji. 23. aprila, se napotimo iz Ljubljane proti večnemu mestu — popeljemo se s posebnim vlakom — da na grobeh apostolov in mučencev molimo za-se in svoje, za vso domovino, ter prosimo vsem odpu-ščenja, milosti, blagoslova božjega. Z nami bodo šli ljubljanski škof. Kar bo treba, bomo o pravem času vsem naznanili. Denarja naj pripravi vsak kakih 35 gld., da bo imel za stanovanje, hrano in druge reči. Upamo pa, da mu bo še ostalo. Sli bomo skozi Loreto in Asisi. Vsega prav natanko še ne moremo povedati, ker nam vodstvo laških železnic še ni poslalo natančnega voznega reda. Ce Bog da, bomo 25. aprila, na dan sv. Marka, ob 8 dopoludne hiteli že čez angelški most na grob sv. Petra! Odgovor sv. Očeta na čestitanje za rojstni dan in kronanje: »Sprejmi Ti z duhovni in ljud-stvom izraz hvaležnega srca za s i -novsko sv. Očetu posebno drago voščilo; sprejmi tudi apostolski blagoslov, katerega sv. Oče vsem pojedin-cem s srčno ljubeznijo p odele. Kardinal R a m p o 11 a. Umrl je dne 17. marca v škofjeloškem samostanu oo. kapucinov vikarij P. Jakob J e r š i n. Bil je znan širom domovine kot skromen, ljudomil in blag redovnik, ki ,se je s svojo dobrosrčno veselo naravo pridobil takoj' vsakega za prijatelja. Posebno je bil skrben prijatelj dijakom, bogoslovc^m in mladim duhovnikom. Rodil sc je 26. nov. 1845. 1. v Št. Jurju pri Šmarji. L. 1871. je bil posvečen za duhovnika. Bil je dalj časa gvardijan v školjeloškem samostanu. Bolehal je že več let, a zadnje leto se ga je lotila huda vodenica, ki ga je sedaj položila na mrtvaški oder. — Bodi mu blag spomin in večni mir! Umrl je v Kostanjevici g. Ivan Kuntarič v najlepši možki dobi. Pokojnik je bil častnik c. kr. meščanske garde, splošno priljubljena oseba. — Pogrešala ga bo težko c. kr. garda, kakor tudi mesto samo. — N. v m. p.! Umrl je dno 23. marca v Ormožu ob 8. uri g. župnik Vilibald V e n e d i g, duhoven nemškega vitežkega rega. Blagega ranjkega priporočamo v molitev. Postaja Preserje. Železniška postaja Preserje je zagotovljena. Velike važnosti je ta postaja za božjo pot na Žalostno goro. Za to postajo se je zelo trudil drž. poslanec Vencajz. Ogenj jc uničil 11. marca popoludne gospodarsko poslopje, orodje ter blizu sto stotov sena gospodarju Jan. Deklevi v Mali Pristavi pri Postojni. Poleg tega mu je zgorelo sedem goved in dva prašiča. Škode ima 6000 K, zavarovan je le za 1200 K. Kdo je zažgal. se ne ve. Ogfnj je 16. marca dopoludne uničil poslopje kovača Andreja Prelesnika v Ribnici. Vnelo se je oglje v bližnji kolibi in pozneje poslopje. Škode ima 400 gld. Žganje umorilo je 351etnega Urbana Trllerja p. d. Balantov Urban iz Virmaž. Našli so ga poleg postaje Trata pri Škcfji Loki mrtvega na kupu sipe. Samomor okrajnega komisarja. V Kran u se je usmrtil okrajni komisar Fladung. Spri se je hudo z glavarjem ter je glavarju v prepiru pretil z revolverjem Ta napad je glavar naznanil in slučaj je deželno pred sed ni št v o pričelo preiskan ati. Preiskavi je konec naredil Fladung s samomorom Kot okrajni komisar pride sedaj v Kranj baron Schonbergcr. Xoro katoliško lolitirno društvo snujejo zavedni krščanski možje v Selški dolini. R>g i nj mi ! V Kamni Gorici na < lorenjskem se tudi snuje »Delavsko bralno društvo«. Posnemajte' Duhovne vaje dijakov in liberalci Ministerstvo je določilo, da bodo na srednjih šolah imeli zopet dijaki duhovne vaje. Tako je zoptt upeljalo staro, lepo pobežnost gotovo ne na škodo mladini. »Nar d« je proti tem duhovnim vajam strašno zatulil in pozival dijake, naj se duhovnih vaj ne udeleže »Na rodovi« patroni se boje. da bi se mladih ljudi kaj vtre ne prijelo. »Narod« bi smel vero s^ dkopa'ati, braniti in utrjevati vero pa bi nihče ne smel. To je res zelo svobodno. Vsak pameten mož mora tako počenjanje slovenskih liberalcev obsojati. Pošteni ljudje niso oni, ki hečejo. da bi se ml, dina ne < prijemal tolažil sv. vere! Potre>na posojila. Kakor omenjamo že v uvodnem č'anku, kmetovalcem in obrtnikom, ki s? člani slovenske krščanske organizacije, tu še enkrat na-7nanumo. da je delavsko tajništvo v »Katoliškem Domu« v Ljubljani pripravljeno delati prošnje za odpis, popust ali odlog plačevanja potresnega brezobrestnega posojila Tudi v drugih zadevah člani našo organizacije lahko pri lejo v delavsko pisarno po svet vsak dan od 8 — 1 ure, ali pa p.šejo na ■ Delavsko tajništvo« v L ubijam. knatroln: shodi so ob nedeljah in praznikih odpravljeni. Oddaja smodnika za streljanje proti toči. Kak.r prejšnja leta bo deželni cdb:r kranjski priskrboval tudi lete 8 oddajo smodnika za streljanje proti toči. Naročniki naj se obrnejo pismenim potom naravnost na deželni odbor kranjski V dopisu naj navedejo, koliko zabojev želijo, za katero občino je namenjen, na čegav naslov (t. j. kdo ga sme takoj po pri hodu na kolodvor sprejeti) in na katero postijo naj s? pošlje. '/. narofiitvijo vred je poslati tudi naročnino. Vsak zaboj ima 25 kg smodnika ter stane 20 kron 60 vinarjev. Letos se bo smodnik razpošiljal le dvakrat, in sicer v prvi polovici julija. Na pc zneje došla[naročila se ne bode moglo ozirati. Žrtev iganja. Kvaterno nedeljo zvečer (11 marca t. 1.1 se je vračal od žganja pijan 64letni vdovec kottr) Anton Sterle cd svetega Vid-a pri Crknici domu v Osredek. Pod vasjo Zala je pa izgrešil pra\o pot in taval celo noč in cel pondeljek po gojzdu. Naš'a ga je domača beračica še le v ponedeljek zvečer na obrazu ležeč ga blizu pota na kupu snega v nezavtsti. Poleg njega je lažala upraznena litcrna steklenica >ganja, katerega je bil seboj vzel iz gostilne za — zadnjo popotnico. Se živega so pripeljali ob 1 , 10 zvečer domu v Osredek, skušali so ga spraviti zopet na noge; toda v sled preobilnega žganjepitja in utrujenosti bil je tako slab, da je čez pol ure nato izdihnil svojo revno dušo nepreviden. Iz Ornega Vrha nad Idrijo. Redkokdaj se kaj bere po časnikih o nas Ornovršcih; a boljše bi bilo, da bi se nikoli nič ne bralo, kakor pa če se pišejo slabe reč'. Vsa fara in okolica pozna naša vrla gospoda duhovnika kot najboljša dušna pastirja ; ravno zdaj o sv. Jožefu sta znova pokazala svojo gorečnost s tem, da se je obhajala tako lepo tridnevnica v čast sv Jožefu, in ob enem ponovil sv. misijon. Hvaležni t\rani zato molijo za svoja duhovnika, ki sta jim preskrbela tolike duhovne koristi; a kakor je med pšenico Ijiilika. tako sta tudi ined dobrimi Črnovrsci dva »možica«, ki sta nam v veliko sramo o. Povsod delata zgago, kjer ni treba in tako menda čutita v sebi tudi poklic, blatiti naše duhovnike po slabili časnikih. Lepo rokodelstvo to ! A prepričana naj bo-deta, da ju vse pošteno prebivalstvo zaničuje Veliko bolj pametno bi bila storila, ako bi bila očistila svojo kosmato vest na misijonu; morda še pride čas, ko bi to rada storila, a bode prepozno. Laž in obrekovanje ima s'abe noge; kazen pride prej ali pozneje1 Ii Le« pri Tržiču. 24. marca smo imeli pri nas slovesen pokop Marije Langus iz Pcračice. ki |e bila zapisana v Marijino družbo v McSnjah. Prvo i i te družbe je poklical Bog v večnost. Okrog 60 sestric s svojim vod teljem g kapelanom iz Mošenj je spremilo pokojno k zad ijemu počitku. Marsikatero oko s? je solzilo, ko so pevke tovarišice ranjki v s!a»o tako lepo zapele ob grobu Naj ji »veti večna luč! — Marijina družba se je tukaj jako omilila St. 7 Ib Malih Lašič. Dragi »Domoljub!« Že nekaj let zahajaš v našo vas, ter vsi prav radi prebiramo tvoje spise in dopise, ali dasiravno si se nam vsem priljubil, ti Vtndar dozdaj še nismo nič p^ročali iz naše vas'. Torej to prosimo, da sprejmeš zdaj to malo poročilce. Naša \as spada k občini Turjak, v k«teri se je vršila dne 22. sušca t. 1. občinska volitev. Kakor se nahajata zdaj že sploh v vsakem kraju pri občinskih ali drugih volitvah po dve stranki, tako se je godilo tudi pri naši volitvi. Ena nam nasprotna stranka je volila bolj po smislu ali navodilu grajščine Turjaške in njenih privržencev. Toda mi kmetje nase okolice se tudi že toliko zavedamo, da smo spoznali, kje nas lahko čevelj žuli. Zatorej smo se zjedinili za volitev nam predlaganih mož, katere smo volili v odbornike, in takoj smo spoznali, da v združenju je moč, kajti vse prizadevanje naših nasprotnikov nas ni oviralo, da bi ne bili sijajno zmagali, dasiravno so nekatere takorekoč f... može potegnili na svojo stran. Izvoljenih je bilo v vseh treh razredih z veliko večino 18 odbornikov, vsi naše katoliško narodne stranke. Slava vsem vrlim volivcem naše stranke! Vam fa novo izvoljenim odbornikom kličemo: izvolite si izmed sebe župana, ki bo vreden našega popolnega zaupanja! Raka 25. t. m. Od 11—19. t m. smo obhajali sv. misijon. Vodili so ga oo. frančiškani: o Sigismund iz Kamnika, o. Gavdijoz ter o. Sigismund iz Samo bora. Živo, vneto, prepričevalno so nam oznanjevali večne resnice; bodrili nas k dejanski ljubezni do presv. Srca Jezusovega, ki živi in bije v tabema-kelju in navduševali može in žene, fante in dekleta in male nedolžne otročiče za izpolnjevanje svojih stanovskih dolžnosti. Da smo bili sv. misijona potrebni, pokazala je naša gorečnost, s katero smo se udeleževali prekrasnih govorov skozi celih 10 dnij. Cerkev, dasi na Dolenjskem ena največjih, je bila vedno tako polna, da niso mogli nekateri niti prostora najti. Zlasti sklep je bil silno lep in veličasten : preč. g. dekan iz Št. Jerneja je nosil v procesiji Najsvetejše, več sto mož pa je sledilo v čast in proslavo nebeškega kralja. Minili so lepi dnevi sv. misijona — prehitro minili! A zagotavljamo Vas, prečastiti gospodje misijonarji, seme, ki ste ga sejali v naša verna srca, ne bode zamrlo, ne bo vsahnilo; vi ste sejali, Hog pa, videč našo dobro voljo, bo prilival in s svojo milostjo užigal v nas ogenj svoje sv. ljubezni, da v tej ljubezni živimo, delamo, trpimo in sladko v Gospodu tek svojega življenja dokončamo. Naposled: srčna zahvala preč. gg. misijonarjem, pa tudi našemu dobremu župniku, ki je nam oskrbel sveti misijon. V Mavčičah imeli smo od 11. do 20. t. m. sveti misijon, pri katerem jc bila ogromna udeležba fa Stran 11? ranov skozi vse dni; tudi iz bližnjih sosednjih tar udeležili so se verniki v obilnem številu svetega opravila. Delovala sta pri tem zveličanskem delu posebno prečastita gosprda kapucina g. oče Donat in g. cče Celestin iz Skofjeloke z prepričevalnimi govori. Iz Slavine. Dne 14. marca poslovil se je od nas kanonik g. Jan. Sajovic in odšel v Ljubljano na svoje novo mesto. Skoro 21 let služboval je v veliki župniji slavinski. Koliko zaslug si je nabral tekom tega časa, znano je dobro vsakemu Slavincu. Popravil je domala vse podružnice, olepšal župnijsko cerkev. Bilo mu je to mogoče pri izbornem gospodarstvu, katerega je razumel v upravljanju cerkvenega premoženja, kakor malokdo. Bil je znan po svoji veliki natančnosti v cerkvi in pisarni. Bolniki in reveži ga bodo jako pogrešali; zakaj potrebnim b la je njegova kuhinja vedno odprta. Zato ni čudno, da je bilo slovo tako težko. Vič. g. kanonik je postal sam Sla-vinec; saj je bil toliko let tukaj, kjer je pustil svoje najboljše moči. Ljubil je ljudstvo in ljudstvo je ljubilo njega. Zadnje dni bilo je župmšče vedno polno ljudi, ki so se hoteli še enkrat posloviti od svojega dušnega pastirja. Na dan odhoda pa ga je spremljala velika množica ljudi na postajo, tu se poslovila od njega, želeč mu tudi v Ljubljani vsega najboljšega. Štajersko. Slovensko gibanje. Štajerski nemškutarji so hoteli občino Vuzenico razdeliti v nemško trško in okoliško slovensko občino. Cesar njihovega naklepa ni potrdil. — Z* slovensko vseučilišče v Ljubljani se je oglasilo zopet 13 štajerekih občin. — Vse slovenske prošnje so pričeli metati v koš ptujski občinski očetje. Taka je nemška prijaznost Slovencem. — Slovenci v Mariboru nameravajo ustanoviti slovensko šolo. Ob Veliki noči se otvori slovenska šola na Muti na Štajerskem. Primorsko Občinske volitve v Trstu se ravnokar vrše. V IV. razredu so zmagali takozvani laški demokrati, ki so istotako zagrizeni in protiavstrijski kakor laški liberalc'. Ker je župan Domp:eri zadnji čas pričel gledati malo na prste nekaterim Židom, ga niti liberalci niti demokrati niso hoteli voliti in res jc mož propadel. Izvoljen pa je l?il v tretjem razredu. Ostali izvoljenci v tem razredu so pripoznani iredentovci. Slovenci se bodo udeležili volitev samo v okolici, kjer so postavili naslednje kandidate: dr. Abrama, dr. Gregorina, dr. Rybara, Iv. M. Vatovca, Kr. Dolenca, Iv. Goriupa. Na številnih shodih so rodoljubi po tržaški okolici vnemali ljudstvo za slovensko Btvar, Brg daj, da ne brez vspeha! Domoljub 1900. Slovenski mlsijon v Trstu se je v nedeljo slovesno zaključil v tržaški cerkvi sv. Jakoba. Cerkev je bila polna tržaikih Slovencev. Lani so Lahi grozili, da slovenski misijon preprečijo s silo. Sedaj so morali srditi molčati, ker se niso upali dražiti slovenske množice. Tudi v Trstu gre Slovenec na dan j Drobtinice. f Kardinal Mazzella. 27. maria je umrl v Rimu za pljučnico 67 let stari kardinal Camillo Mazzella iz družbe Jezusove, pr< fekt kongregacije sv. obiedov in škof palestrinski. Bil je mnogo let profesor dogmatike, dalje časa tudi na gregerijanski univerzi v Rimu. Radi velike učeni sti ga je L :on XIII. I. 1880. imenoval za kardinala. Kot teolog je poznan po vsem učenem svetu. Rop t župnišču se je zgodil v Petroviču na Češkem. K župniku \Vimmru je prišel po no'i tuj mož ter zahteval, naj župnik gre obhajat v pol ure oddaljen kraj, kjer so nekega kmeta do smrti nabili. Župnik je šel, a tujec je v vasi zaostal. Skoro je bil tujec nazaj v župnišču. Poklical je kuharico, kateri je dejal, da ga pošilja župnik po sv. olje, katerega je pozabil. Kuharica mu je odprla župnikovo sobo, tedaj pa jo je tujec pobil na tli ter uropal mnogo denarja in obleke. Ko je župnik prišel k označene mu pobitemu kmetu, so v hiši sevc stali vsi zdravi. Roparja so dobili v Pragi, ko je prodajal župnikov »menčikov«. Iz Beroliua v Prago po zraku. 3. marca ob dveh popoldan se je spustil na tla blizu Prage vojaški zrakoplov. V njem se jc pripeljal en nadporočmk z dvema poročnikoma. Iz Rerolina so se vzdignili ob enajstih dopoldan; potrebovali so torej za dolgo pot dobre tri ure v poprečni visočini 3000 m. t Osman paša Pred kratkim je umrl v Čari gradu znani turški vojskovodja iz rusko-turške vojske Osman pasa. V začetku vojske je imel veliko sreče; prisilil je mogočnega sovražnika, da se je moral umakniti. Naposled ga mnogobrojna ruska vojska prisili, da sj zapre v trdnjavo Plev n o. Dolgo časi je krepko odbijal ruske naskoke, toda naposled je od lakote prisiljen poskusil iz mesta zadnji napad nad Ruse. S 40 000 vojaki udari nad sovražnika. Toda sreča mu ni bila mila; zadet t desno nogo od kroglje se mora udati on in vsa njegova armada. Zopet skrivnosten umor se je prigodil v mestu Konitz na Pruskem. V nedeljo 11. marca je izginil 18 letni gimnazijski učencc U inter. V sredo 14. marca se je dobilo v mestnem bajarju poleg sinagoge neko truplo brez glave, rok in nog v trdem papirju zavito v žakelj. V truplu ni bilo niti kapljice krvi. Dečka so zaklali kot živino. V četrtek so dobili poleg pokopališke cerkve desno roko, ki pa ni bila zmrznjena kl|ub ostremu mrazu. Torej je nekdo v četrtek položil tja roko. Stariši \Vintrovi so spoznali razmesarjeno telo za ono svojega sina. Tudi \Yintrov prijatelj liiilou je zginil brez sledu. V židovski si-n8gogi in pri raznih židovskih klavnicah so se vršile že preiskave, a doslej brez vspeha. Zazidana ženska. V Neaplju so našli v hisi or<ž nikov zazi lano žensko truplo, ki je bilo zrezano na drobne kose. Ž nsko, 40 letno malopridnih, so zločinci prej oropali vsega, kar je imela na s-^hi, potem pa jo vlekli v klet one hiše in izvršili ondi zverski zločin Doslej še niso nobenega orožnika zaprli. V top me nabašite ! dejal je čudak Janez Klo-son v l'i!a lelliji. V oporoki je zabeležil, da se mora njKatol. bukvami« v Ljubljani. .Vstajenje." Spisal Rudolf Vrabl. Založil J. Giontini v Ljubljani. Natisnila ,Kat. Tiskarna". 1900. Cena 40 bel.čev, po pošti (i bel. več. Mladi pisatelj podaje s to knjižico kaj primerne piruhe slovenski mladini. Romantična povest „Nada" se vrši v veku," ko je ječal slovenski narod še v sponah poganstva, ter kaj lepo kaže očetovsko skrb za telesno in dušno blagost otroško. V pravljicah „Za satro" in .Samo eno cvetko" se zrcali bratovska ljubezen in nam slika pisatelj, kako pohlepen je človek po svetnem premoženju. .Na usodnih potih" pa uči, kako naj ljubijo otroci roditelje, tudi če zaidejo oni na napačna pota. Koj se izpozna, da je pisatelj učitelj, ki ve, kako naj pripoveduje, da čitajo otroci z zanimanjem. Zato pa knjižico priporočamo vsem roditeljem, ki hočejo dati otrokom cenega a dobrega berila. P. Nove razglednice. Za bližnjo Veliko noč ter pomladno dobo je založil knjigar g. A. Turk troje krasnih razglednic, ki predstavljajo v lepem barvotisku, izvršenem v .Kal. Tiskarni": Od smrti vstalega Zveličarja, sveto Družino in vrh Rožnika, (lena trm razglednicam je 10 v. komad. Kazprodajalci dobe prav znaten popust. Za smeh in kratek čas. (ZvitO-) A: „Ti torej veš, kdo ti je ukradel suknjo, zakaj ga ne naznaniš?" —B: „Cakani, da jo zašije!" (Vojakovo pismo.) »Ljubi stariši! Jaz nimam nikdar časa, da bi vam pisal in tudi danes bi ne imel časa, če bi ne potreboval denarja; pošljite torej deset kron! Vas pozdravlja vaš sin France." (Skušnja,) Ženske, ki pogostoma jokajo, ne jokajo dolgo; tiste pa, ki dolgo jokajo, ne jokajo dostikrat. (Pri telovadbi.) Korporal: „Vi Kopič visite na drogu, kakor kamela, kateri ravno druga grba raste!" rPred sodiščem.) Sodnik zločincu, ki je bil že večkrat kaznovan in pridepokrit vdvorano: „Kakosi upate pokrit vstopiti? Vzemite klobuk doli!" — Zločinec: „Cemu pa, gospod sodnik, saj sem tukaj že čisto domač!" (Gotovo mamenje.) A: .Kako jc kaj z Vašim najmlajšim.'" — „Hvala Bogu, prav dobro . .. kaže, da bo ,študent'! ■— A: „Kako to poznate:" — B: .Ker po dnevi spi, po noči pa vpije." (Zakaj nosijo Hrvatje srajco erez hlače.) Jezus in sv. Peter sta prišla na Hrvaško. A tukaj ni bilo še nič ljudi. Ko je Peter Gospoda vprašal, zakaj v tej deželi ni ljudi ustvaril, dejal je Gospod, da zato ne ker bo Hrvat rad kradel. Peter je pa odgovoril : ,,Poglej, Gospod, kako je ta dežela rodovitna. Saj bo Hrvat imel vsega dosti, čemu bo kradel:" Nato je dejal Gospod: ,,Pa deni plašč na oni-le štor in udari ob štor z nogo." Peter je to storil, in hipoma je skočil Hrvat iz štora, Prva reč. ki jo je Hrvat storil, je bilo pa to, da je zagrabil Petrov plašč, ga stisnil pod pazduho in stekel ž njim. Peter je precej za njim udri, pa ga ni mogel dohiteti. Naposled je prišel Hrvatu tako blizu, da ga jc zagrabil na hrbtu za srajco. Ker sc Hrvat ni hotel ustaviti, se je srajca izpulila izza hlač; Peter je izpustil, in Hrvat je ušel. Od tistega Časa pa Hrvatje nosijo srajco črez hlače. ^Trdno zdravje.) A: .Kdo je oni gospod, ki sc ti jc odkril?" — Zdravnik: „To je moj prvi bolnik, ki ga že dvajset let zdravim!" — A: „No, ta mora pa zdrav biti!!" (Skušnja.) Ljudje nikdar ne pričakujejo, da bi neumen človek kaj pametnega ukrenil; pač pa komaj čakajo, da bi pametni kako neumnost storil. (Razmišljen profesor.) Gospa: „Prosim. gospod profesor, sedite, moj mož se bo kmalu prikazal!" — Profesor: .Kedaj je že umrl." (čudna rešitev.) Bolnik postavi steklenico zdravil na okno. Ker solnce zelo pripeka, se steklenica (razpočii razleti. .Vidiš, pravi bolnik ženi —kaj bi bilo z mano, če bi bil zdravila zavžil!" ^PO pravici,) „ Povejte, gospod doktor, zakaj moja žena nikoli ni zdrava?" — Doktor: „Po pravici rečeno: ker nikdar ni bolna!" (Skušnja,) S svojim višjim se nikdar ne pričkaj. Čc ima prav, ti zelo škoduje; če nima prav, — pa še b o 1 j. Obelisk. PriobCil I r. r r r r r r r r r r b s s H 8 8 t t U U V V V v Z Z Besede naj pomenijo: soglasnik, žuželka, drevo, mesto v Istri, ptica, števnik, pisalna priprava, sovražnik krščanstva, župnija na Gorenjskem, reka na Francoskem, diči glave vladarjev, božjepotnik, priprava za igranje, dan v tednu, dežela, božja pot, krasen ptič, dve sadni drevesi, dva dela sveta. Kdor prav reši te besede, dobi po sredi nizdol brano geslo katoliških Slovencev. Črka P. b 1 4 | 9 6 7 4 2 7 3 e 6 4 J6 d 5 6 | 3 6 Lil 7 8 F 9 Zamenite te številke z dotiČnimi črkami in našli l>o-ilete v smeri a cerkven praznik, b prebivalci vasi pri Ljubljani, c dotok Donave, d vas na Dolenjskem, e mesto na Tirolskem, f ilan družine. Besedni uganki. i. n. Tri črke značijo svetnika; Dodaj še črko, če te mika, Dobil telesa bodeš del. Se jedno črko kdor dodd, Obleke del sedaj ima. Žensko beseda pove, Ni pa to lastno ime, Prvo če črko spustiš, Ptico ujedo dobiš. Rešitev ugank v zadnji številki: Naloga. 1. 2. 3. Besedna uganka Vis — lice vislice nli Vis — oko Visoko. Zastavici. i Zelnata glava ali solata. II. Črka 1. Vse so prav redili: Matevž Verbič v Kosezah; Marija in Fani Žurman pri sv. Trojici lik Slatine; Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah; Karol Odlazek, kmečki fant na Veseli gori; Andrej Pogon iz Poljan pri Cirknem; Matija R»nt, nadučitelj na Dobrovi; Julijana Murnik, trgovska pomočnica v Vipavi; Fran Rebolj. orglar na Šinkovcm Turnu ; Rudolf ZagradiSrnk, Janez Mazovic, Marija Gorie, šivilja v Kranju; Hrabroslav Rosulnik pismonoša v Kosezah; zvesti bravci »Domoljuba" v Zgornih JIrašah pri Smledniku ; Marija Jeras, Jan. Jeraj, Miinja Lučnikar in Jakob KoSir iz Smlednika; Franca Tomšifi in Mana Kosec; Hočevar Ivan iz Malih LaSič; Boštjanov France na Kožljeku pri Ciiknici; Jakob Hadalin iz Poljan pri Cirknem; Marja in Andrej Knific in Matevž Ocepek iz Dragočajne pri Smledniku; L. Vitovič v Ljubljani; Ivan Vemkdo v Kraciju; Benedikt Karner, uradnik drv. železnice v Šmartnem pri Slov. Gradcu; Mirko CiSajtam, Ferdinand Matjašič in Hrabr. Ambrožič iz Kranja; Jožef Žagar, v Stari Loki; Ivanka Zlate, Mana Kristan, Mana Ovijafi, Marjeta in Mana Bonča v Mošah pri Smledniku, I. Fatur na Rakeku; Andrej Porenta, Valentin Langerholc, Bolontova Micka, vsi iz Virmaž pri Skofji Loki; Anton Česen, Rajko Novak, Fran Hladnik A. Peterka, Iv. Šinkovec, Kvgen Tujec, Vini o Lapajne, Alojzij Vovk, Franc Bren, Viktor Čadež in K. Schmutz, dijaki v Ljubljani; Janez Bedenk, Tome Ignacij, Janko Vidic, Florijan Božič, Valent. Hribar, Viktor Duzini, Josip 7, hler, Lovro Sušnik, Vinc. Slabšik, Franč. Urbane, Franč. Markuta Martin Ferjan in Jan. Perte, dijaki, Jan. Tiringer, posestnik, Mar. Tirioger in Ana Bollar, vsi v Kranju; Alojzij Grum iz Lipoglava; Peter Resman v Begunjah na Gor.; Fr. Zorčan in Iv. Kropar, kmečka fanta v S(. Juriju pri Kraoju; Mana Feade in Jan. Lukanc iz Orehovelj; Ivana Turek in Velikih Lašjč; Janez Vidic, čevljar v Ljubnem; Ign. Kopač, kmečki fant v Češnicah pri Moravčah. Opomba uredništva: Počenši z danaSno številko bomo zaradi pomankanja prostora objavljali samo imena onih „Domo-Ijubovih" bravcev, ki rešijo vse stavljene uganke. — Prihodnjič bomo izmed rešilcev izžrebali tri, ki dobe za pirhe vsak po en izcod letošnjih „ Pomladnih glasov Loterijske aredke. Dunaj. 31. marca: Trst. 24. marca: Oradec, 31. marca' Line, 24. februarija: 87 26 32 59 60 62 9 24 10 26 16 86 84 78 71 19 67 55 89 4 Tržne cene v Ljubljani. od dn<ž 4. do dne 10. marca K L* "Kjh Goveje meso I. v. kg. 1 28 Pšeničaa m. 100 kg. 27 80 » > II. » » 1 12 Koruzna » » » 17 — . III. » » — 96 Ajdova » » » 38 —J Telečje meso » 1 20 Fižol, liter . . . — IS Prašičje » sveže > 1 60 Grah, » . . . . — 20 » « prek. » 1 40 Leča, » . . . . — 24 KoStrunovo meso » — 80 Kaša, » . . . . — 22 Maslo . . . . » 2 _ Ričet,..... — 22 Surovu maslo . » 1 90 Pšenica . 100 kg 18 — Mast praSiCja » 1 -10 Rt . . . » » 16 Slanina sveža . » 1 20 Ječmen . > > 14 — > prekajena » 1 44 Oves . . » » 12 40 Salo..... > 1 20 Ajda . . • • 18 40 Jajce, jedno . . — 6 Proso, belo, » » 19 —I Mleko, liter . . — 16 > navadno > > 14 — Smetana liter — 80 Koruza . . > » 14 80 Med .... kg 1 40 Krompir . » » 6 — Krompir . . . > — 6 Drva, trda, seženj 7 — Piščanec . . . 1 80 > mehka, > 5 — Golob . . . . 40 Seno, 100 kg . . 4 40 i Raca . . . . 1 40 Slama, » » . . Stelja. » » . . — — — - — — Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dn§ 19 aprila 1900 zvečer. Takoj se da v najem posestvo z gostilno, pripravno tudi za trgovino, tik cerkve v Zaplani pri Verhniki. — Več pove posestnica. JW» ■•«»«! 3»j je hiša s sadnim vrtom, z njivami positve osem mernikov in s travnikom v vasi pod Šmarjctno goro v Šmartnem pri Kranji, četrt ure od larne cerkve. Več se poizve pri Jožefu Jereb, posestniku v Stari Loki štv. 21. Pošta Škofja Loka. 40 1-1 N o v e Nove JBarVot iskane o in n,f!a trgovina 1 I.....M......................................................................................................Illllllllll.....................................lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlTl..... j k.